Nekoliko črtic iz Ofenheimove pravde. Nijeden ,,Gospodaijevih" bralcev ne sedi med porotniki v tej velikanski pravdi; tudi se ni bati, da bodo te črtice na javno mnenje tje do Dunaja vplivale jn 8 tem nekako segale v sodnijsko razaodbo. Se manj se bomo krivi storili sprevračanja resnice, ampak hočemo nektere stvari, ki razsvetljujejo vso pravdo, bralcem pred oči postaviti. To omenjamo zarad tega, ker vse to člen 8. postave od 17. dec. 1862 ostro prepoveduje; častiti bralci 8i naj toraj svesti bodo, da ne pretiramo nijedne stvaii. Kaj je vea ta pravda? Ona ima dve poglavitni reči v sebi: a) Razraero med vlado in opravilnim avetom železoice iz Levova v Črnovice in dalje; b) Vprašanje zaatrau goljufije pri tej železnici. Glede razmere med vlado iu opravilnim svetom se irna na dan spraviti, ali je vlada prav imela vodatvo železnice pod aekvester dati. V tem oziru bodo izpovedi izvedencev pokazale, na koliko da so pritožbe državnega pravnika in trditve sekvestra opravičene ali ne. (Prav sitno za zatožene je, da se je pred nekoliko dni zopet eden železniških mostov podrl!) Kar pa zadeva diiigo vprašauje, ki zadeva goljufije pri tem podvzetju, se kaže že zdaj velika apaka v tem, da so matadorji centralistične ali ustavaške stranke p r eve6 svobode pri osnovanju bank uživali, vlada pa ljudem vse premalo na prste gledala. Kakoigljive za dežjem navstajala je banka za banko in Tsaka se je v malo dneb potera, ko je od vlade koncesijo dobila, že z milijoni piemoženja bahala in kurze svojih akcij viaje in višje tirala. Hipotekavna rentna banka n. pi\, pri kterej je bil sedanji miniater tigovinstva, dr. Banbans, pred vstopom v ministerstvo opravilni svetovalec, izdala je in sicer po posredovanju stareje in bogatejse sestcice, anglo-avstrijske banke na Dnnaju, svoje akcije po imenski vrednoati za 92 gld. (namesto 100), vplačalo se je na akcijo samo 40 %» in poaeatnik akcije se je štulil moža, ki ima pri vaakej akciji 100 gld. vrednosti v rokah. V par dneb so stale akcije že na 112—115 gld., in v borzi so še pri prodaji z rok v roke na vrb dajali po 12—13 gld. od akcije, ker so vedli, da ima banka tudi ministrov med svojimi akeijonarji. Tako je bila vdeležba pri osnovanju bauk silno rodoviten posel in čuditi se ni, da so se osnovateljem tisočine kot ,,nagrade" ponujale in rade daiovale. Kdo bi pa tisočev v dar ne vzel, če se mu z lepa ponujajo, samo da svoje ime društvu v jiiiporočenje zastavi? V tacih razmerab se pač ne more labko govoriti o goljufiji dotičnih apekulautov, nevolja je le, da so centralističue vlade pri tem poslu preprizanesljive bile. Dobro se sporninjamo, kako da je prvi nesrečni ravnatelj banke ,.Slovenije", namieč Treuenstein, obetal ustanoviteljem po 40 akcij za navržek; opravilai svet pod pred- sedništvom pokojnega dia. Coste je pa z nevoljo podrl vso to sleparsko mešetarijo ter ni ne ena akcija kteiemu ustanovitelju se darovala. In to je storil opravilni svet v pivi vrsti zato, da se banki od nobene strani -.vindel" očitati ne bi mogel; iz druge strani pa z ozirom na vlado, ki je slovensko zavarovalnico nekako pieano gledala in bi jo bila še bolj, ko bi se bile akcije tako .delile", kakor so se po drugod. Glede na česke založnice, na mnoge akcijske društva za izdelovanje sladkorja itd., katere je vlada prav ostro nadzorovala in pri najmanjših pomanjkljivostih tndi strahovala, bila je opaznost opr. sveta banke -Slovenije" jako dobra. Toliko bolj je pa obžalovati, da ni sedanja vlada z enako odločnostjo gledala na druge, veliko bližnje banke. Tako kaže kurs prej omenjene hipotekarne banke, pri kterej je minister dr. Banhans v opiavilnem svetu bil, pri akcijab — . —, kar pomenja velik polom vrednosti. To pa sega do premožeuja, katero bi ne smelo nikdar borznim premembam podvrženo biti. Pri banki so se namreč proti zastavnim listom (Pfandbiiefe) z dopuščenjem vlade na dobre obresti vlagali denarji •vstanov, pod državnim nadzorstvom stoječih naprav, pupilarni, poverenski (fidejkomisarski) in branilui denarji. Ker je borza kakor vreme, se preminja tudi vrednost borzinih akcij, ki zamore tudi rakom žvižgat iti. In kdo je potem porok za vloženo premoženje ubozib sirot? Daje li ktera banka pupilaruo vainost? In vendar so se pravila omenjene banke tako tolmačila! Tako so se snovale banke za ustavaškimi vladami, in to je treba pred očmi imeti, da se prav umejo izpovedi nekterih pri. v OfenheimoTi pravdi. Poslušajmo danaa, kako da se je zagovarjal bivai mi_.8ter GJ8k_a V štiri nre dolgem govoru pojasnoval je vse zatoženca Ofenheima zadevajoče zatožbine točke in eicer tako, da on — dr. Karl Giskra — n o b ene krivice pri njem ne najde! Da je Ofenheim z drugimi vred 100.000 gld. od podvzetnika Brassey-a dobil in potem pri raznih prilikah zopet tisoče primešetaril, to se Giskri celo po pravici dozdeva kakor tudi prav nič krivega v tem ne vidi, da se je podvzetniku iz vplačanib akcij 1,900.000 gld. rnaprej dalo". Meni — pravi Giskra — je bilo malo mar, kaj da Braasey s temi denaiji dela. Pogodil se je za 24 milijonov z društvom; kam da je spravil one ,,predhodne stroške", ali jih je razdelil, ali v blato vrgel, ni brigalo nikogar zmed nas opr. svetovalcev. Veljati ne pusti, da bi bila železna cesta slabo izdelana, češ, da so svetli cesar sami bolj odličnim osebam odlikovanja dati blagovolili. Se le Breetel in dr. Schaffle 8ta kot ministra, vsak po enkrat, napake pri železnici grajala, dr. Banhans pa ne, in je vendar železnico pod sekvestra dal! — Od koncesijonarjev je ree on (dr. Giskra) 100.000 gld. ,,nagrade" prejel, ker so t to cesar dovolili, iu ker je kot opr. 8vetovalec za svoj trud pravico do tega imel. Na vprašanje zagovornika dra. Neude, ali se zamore Ofenbeimu v krivdo šteti, da je v poročilu do miniaterstva rekel, da posodi bankir Ricbter v Berlinu diuštvu 5,400.000 gld. po 76%, dejansko pa je le dal 75 /2 °/0, odgovori Giskra, da ni to čisto nič napfinega, marveč navada! — Slednjič hvali Giskra Ofenbeima, s kterim 6ta si po prvi ženi v daljni žlahti, kot zvedenca, uradaika in očeta rodovine, protestuje proti temu, ker je državni pravnik zoper njega in druge opravilne svetovalce trdil, državni pravnik se pa izgovarja, da osebno nobenega svetovalca zbadati ni hotel. Takoani 80 bili nazori zastran osnovanja bank za ustavaškimi vladami in v tacih okolščinah — 80 se vršili poslovi Ofenbeima in druzih.