NO. 71

AMCRICAN IN SPtRIT fOR€}6N IN UNGUAdC ONlf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. APRIL 12, 1965
SLOVCNIAN
HORNING N6WSPAPG!
ŠTEV. LX1II — VOL. LXIII
Zvezna podpora šolani V Kongresu odobrena!
Predsednik Johnson je imenoval o d o b reni zakonski predlog “ključ k vratom v veliko družbo”.
WASHINGTON, D. C. — V petek zvečer je senat odobril s 73:18 glasovom zakonski predlog o zvezni pomoči osnovnim in višjim šolam, javnim in cerkvenim. Predlog je bil že preje odobren v predstavniškem domu. Senat je sprejel isto besedilo, tako ni bilo potrebno, da bi predlog prišel pred skupni odbor obeh domov, ampak je bil poslan v Belo hišo predsedniku. Ta ga je včeraj podpisal v eno-razredni šoli v bližini svojega doma v Teksasu, kamor je sam hodil v šolo.
Zakon določa 1.3 bilijona dolarjev za izboljšanje vzgoje in šolanja otrok revnih staršev. Je po sodbi večine eden najvažnejših, če ne sploh najvažnejši od vseh, ki so bili letos Kongresu predloženi. Prvič v dolgi dobi zveznega podpiranja šolstva so v to podp'oro vključene osnovne in višje šole, poleg javnih tudi cerkvene. Vsi poskusi v preteklosti poskrbeti za neke vrste pomoč cerkvenim šolam, posredno ali neposredno, so propadli od odporu teh, ki so videli v tem kršenje načela o ločitvi Cerkve in države.
Za predlog zakona je glasovalo 55 demokratov in 18 republikancev, proti pa 14 republikancev in 4 demokrati. Sen. Frank J. Lausche iz Ohia ni glasoval, je pa tekom razprave pokazal, da je proti njemu. Sen. S. Young je glasoval za predlog. Republikanci so skušali v teku treh dni debate predlog “dopolniti” in s tem zavleči njegov sprejem. Vsi njihovi napori, podprti od nekaterih senatorjev z juga dežele, so propadli na trdni večini.
Od skupne vsote 1.3 bilijona je predvideno 1.06 bilijona za pomoč šolskim okrajem, ki jo lahko uporabijo tako za plače učiteljstvu kot za gradnjo šolskih poslopij; 100 milijonov za šolske knjižnice; 100 milijonov za ustanovitev in vzdrževanje posebnih šolskih središč s programi, ki jih posamezne šole ne zmorejo. Sodijo, da bo OO'J
Novi grobovi
Jakob Brezcc
V Euclid Glenville bolnišnici je umrl 72 let stari Jakob Bre-zec, p. d. Ursin, z 20580 Nau-mann Ave., rojen v Dol. Begunjah pri Cerknici, od koder je prišel sem pred 51 leti. Od leta 1957 je bil v pokoju, preje je bil zaposlen pri National Acme Co. Bil je mož Rose, roj. Gornik, j oče Rose Molek, Eleanor Andrus (Ga.), Jakoba in Alberta, 10-krat stari oče, brat Rose Dubravac (Denver, Colo.), pok. Johna, pok. Toneta, pok. Louisa, pok. Franka, pok. Mary Sagar in pok. Jennie Žagar. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na Kalvarijo.
Joanne (Jennie) Bokausek
Na svojem domu je umrla 81 let stara Joanne (Jennie) Bokausek z 20976 Goller Avenue, roj. Dolenc na Brezovici pri Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko pred 59 leti. Bila je~ žena leta 1957 umrlega Antona, mati Annette Draganus, Mary Stark in Franka, 5-krat stara mati, 1-krat pramati, sestra Mat-ta Dolenc. Bila je članica Oltarnega društva in Bratovščine sv. Rožnega venca pri Sv. Kristini. Pogreb bo jutri iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. cb 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anna Ratkaj
Včeraj je umrla v St. Vincent bolnišnici 69 let s* ara, na Hrvaškem rojena Anna Ratkaj s 463 E. 120 St., žena Josepha, mati Mrs. Helen Zak in Edwarda ter stara mati. Bila je članica HBZ br. 47, SŽZ in Cveta Hrvatskih sestara. Pogreb bo iz Golubove-ga pogreb, zavoda na 4703 Superior Avenue v sredo ob 8.15 v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na pokopališče.
segel že predaleč in ga niso mogli v celoti odstraniti. Tako : je proces nadaljeval in vsi napori za rešitev so bili brez uspeha.
Kardinal Meyer je bil vnet zagovornik idej, ki jih je v Cerkev prinesel pokojni papež Janez XXIII. in njegov naslednik j Pavel VI. Na vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru jih je tudi odlično zagovarjal. Pokojnik je bil rojen v Milwaukee in ije bil tam tudi za nadškofa do tl. 1958, ko je bil premeščen v Chicago. Za kardinala ga je imenoval pokojni papež Janez XXIII.
Rusi pošiljaj«} orofjs v Vietnam iz Odese
Najkrajša in najbolj varna pot iz Sovietije v Vietnam ji preko Kitajske, vendar so se Rusi odločili za dolgo morsko pot.
MOSKVA, ZSSR. — V diplomatskih krogih se širi novica, da je Rusija začela pošiljati vietnamskim komunistom orožje, municijo itd. iz Odese preko Sueškega kanala. Tujim diplomatom je namreč sedaj prepovedan obisk Odese.
Na drugi strani uporno trdijo, da so komunisti začeli zbirati svoje čete v srednjem delu Južnega Vietnama. Mislijo, da pripravljajo večji napad na eno med 17 ameriškimi vojaškimi postojankami. V prvi vrsti bi prišli v poštev mesti Hue in Da-nang. Tak napad bi pomenil prvo veliko bitko na odprtem terenu in v strnjeni fronti.
Prvi spopad s kitajskimi letali
Vojno letalstvo ZDA je do sedaj zgubilo v Vietnamu 31 letal;
29 jih je sestrelila rdeča protiletalska artilerija, dve pa rdeči lovci vrste MIG nedaleč od vietnamske iprestolice. Nepričakovan uspeh rdečih lovcev je zakrivila ameriška taktika. Tisti dan so namreč napadli ameriški bombniki — bilo jih je okoli 60 — Than Hoa most. Bombardirali so ga že prejšnji dan, toda ga niso popolnoma porušili. Ko so se približali cilju, je bilo nebo zelo megleno. To je dalo komunističnim lovcem priliko, da so se približali ameriškim bombnikom, dva sestrelili, potem pa pobegnili. Da je do tega prišlo, se da razlagati samo tako, da so rdeči lovci bili v zvezi s svojo radarsko postajo, ameriški pa niso imeli nobene take zveze. Rdeči lovci so se torej lahko približali pod okriljem, da jih ameriški lovci niso pravočasno opazili.
Pretekli petek, ko so ameriška letala izvedla enega svojih nov dokaz:
najobsežnejših napadov na cilje! Ker niso v Južnem Vietnamu v Sev. Vietnamu, je prišlo tudi ceste in železnice varne pred do prvega spopada ameriških! partizanskimi napadi, so ameri-in kitajskih letal od časa korej — ške vojaške sile sklenile, razši-ske vojne, štiri mornariška jet’riti, poglobiti in opremiti z mo-
ONČALI VC
mm\Mi mm »l
CHICAGO, 111. — V petek je umrl zaradi raka na možganih 62 let stari kardinal Meyer, nadškof čikaški. Umrl je 6 ted-
nov ,00 tem, ko so mu izrezali j včeraj kasno popoldne in zvečer so divjali preko
1 držav Prednjega Zahoda tornadi m končali skupno 200 človeških življenj ter napravili veliko škodo. Najhujše je bila prizadeta Indiana, kjer je število mrtvih doseglo 95, pa tudi država Ohio je bila hudo prizadeta, saj so tornadi končali življenje 64 Ohajčanom.
Za TV v barvah bosta veljavna dva sistema
DUNAJ, Avstr. — Na mednarodni konferenci za radio, ki se je je udeležilo 45 držav, se niso mogli sporazumeti na en sam sistem za televizijo v barvah. Delegacije so se razdelile v dve skupini: francosko, ki so v njej vse komunistične in mnogo afriških in azijskih držav, ter v ame-riško-nemško,. ki ima po številu manj članov, zato pa vse države z visoko kulturo. Ameriško-nem-ško skupino namreč podpira vsa zahodna in severna Evropa in večina Latinske Amerike. Tekma med obema sisWooma pa še ni pred vrati. V Evropi bo treba čakati dobrih deset let, da bo televizija v barvah tako razširjena, kot je sedaj v Ameriki. Pr še v Ameriki ni kaj prida.
nan s skupino MIG-lovcev. Po kratkem streljanju so se rdeča letala umaknila, eno od njih v plamenih. Kitajci trdijo, da so Amerikanci sestrelili v tem spopadu svoje lastno letalo.
Da se Amerika ne misli u-makniti iž Vietnama, imamo
Dvorezen meč
WASHINGTON, D.C. — Vodniki evropskih letalskih družb v prekoatlantskem prometu so namignili odgovornim ljudem v Washingtonu, da bodo morale evropske letalske družbe omeji-i ali celo preklicati naročila letal pri ameriški letalski indu- lovska letala “Phantom” so se'dernimi luškimi napravami za-
CLEVELAND, O. — Cela vrsta tornadov je včeraj udarila v razne predele Srednjega Zahoda. Skupno so zahtevali 200 človeških življenj, uničili streho stotinam družin in napravili na milijone škode. Najhujše je trpela država Indiana, koder so tornadi udarili dvakrat v presledku nekaj ur. najprej v severnem delu, nato v srednjem. Močno prizadeti so tudi nosamezni predeli v Michiganu, Illinoisu in Wisconsinu. V državi Ohio je bilo skupno 64 mrtvih, od tega 18 v okrajih Lorain in Cuyahoga. K sreči se tornadi niso spustili na Cleveland. Ranjenih je bilo v raznih predelih prizadetih držav več sto ljudi, ne da bi število točno ugotovili.	j 1—	— •1	^
vila v januarju 1958, zbežal je v Dominikansko republiko, od tam pa prišel v našo deželo, odkoder ga je naša federalna administracija poslala 16. avgusta 1963 nazaj v Venezuelo.
Proces proti Jimenezu se je začel pretekli četrtek. Diktator je obtožen, da si je na protiustaven način prilastil nekaj nad $8 milijonov državnega premoženja, kar je primeroma majhna vsota, ako pomislimo, da je bil diktator 10 let na oblasti. Javnost se za proces le malo zanima.
Iz Clevelanda in okolice
'lornadi so zajeli Srednji zahod vse od lowe pa v Ohio in povsod prinesli smrt in razdejanje. Severna in osrednja Indiana je bila deležna kar cele vrste tornadov. Udarili so na njo v dveh valovih z nekaj ur presledka. Najhujše je bilo prizadeto mesto Marion, kjer so tornadi dosegli skoro vsa naselja in uničili veliko trgovsko središče ter težko poškodovali veteransko bolnišnico. Državna policija je ugotovila 13 mrtvih v Goshen South Bend, 11 v Lebanonu, 7 v Dun-lapu in 12 v Rainbow Lake. Vrsta tornadov je divjala skozi južni Michigan in zahtevala življenje 6 oseb na področju Grand Rapids.
V Ohiu je bil posebno udarjen ekraj Lorain, kjer je tornado popolnoma uničil malo naselje Pittsfield, 3 in pol milje južno od Oberlina. Na področju Toleda in okolice so tornadi povzročili smrt najmanj 16 osebam. Več mrtvih je bilo tudi v okolici Findlayja. V bolnišnici v Limi je iskalo pomoči blizu 50 oseb, večinoma iz Caira in Vanedocie,
Kongres je z eno nogo že na počitnicah
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden spretno spravil pod streho zakon o bolniškem zavarovanju. Senat pa je izglasoval zakon o podpiranju šol z istim besedilom kot ga je 29. marca že odobril predstavniški dom.
To pa še ni vse. V senatnem odboru za pravosodje, so zaključili debato o zakonu o volivni
V bolnišnici—
Ga. Mary Vrhovnik s Shawnee Ave. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 247. Obiski so dovoljeni.
Visoka starost—
Mrs. Mary Zupančič s 686 E. 157 St., ki biva sedaj pri hčerki Mrs. Rose Fakult na Kildeer Ave., je včeraj dopolnila 96 let. --- Iskrene čestitke in še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 sejo v SND na E. 80 St.
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima sejo v sredo ob 7.30 zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, redno mesečno sejo ob 1.30 popoldne.
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Vse vabljene.
Rojenice—
Gospej Roži Selan in njenemu možu Jožetu se je rodila pretekli torek hčerkica - prvorojenka. Gospej Bernardki Champa in njenemu možu Toniju pa v petek hčerkica drugorojenka.
Oba para sta člana pevskega društva Slavček. Obe mamici se j dobro počutita v Euclid Glen-j vlile bolnišnici in v isti sobi pe-[ stujeta svoji hčerkici.
Pevsko društvo Slavček obema mamicama in obema očetoma iskreno čestita!
pravici za črnce in osnutek po-veliko ranjencev je tudi v boi-1 sjap plenumu, ki ga bo vzel v
pretres 21. aprila. V podobnem
nišnici v Blufftonu.
vseh šolskih okrajev dežele de-isona in se vozili preko Altanti-ležnih pomoči v okviru novega' zakona.
jtriji, če bodo Amerikanci sle-^rečaia 35 milj od kitajskega le-lili nasvetom predsednika John-1 talskega oporišča na otoku Haj-
' enkrat nišč. j vrsto
pet vietnamskih prista-
Venezuelski diktator Jimenez pred sodiščem
Kdo je Amerikanec?
LONDON, Ang. — O tem ima naravno Amerika svoje misli, zato pa Anglija drugačne. V znanem oksfordskem slovarju je namreč pojem “Amerikanec” takole naveden: “Človek, rojen v Ameriki, toda evropskega porekla”. S tem pa ni zadovoljen demokratski kongresnik Bingham iz New Yorka.
Protestiral je pri uredništvu slovarja proti taki razlagi “A-merikanca” in nasvetoval pravilno. Dobil je za odgovor, da bo besedilo za ta izraz v prihodnji izdaji primerno popravljeno.
HtOH WINDS
V remenski prerok pravi:
Delno oblačno z možnostjo neviht. Najvišja temperatura 60.
CARACAS, Venezuela. — Dogodil se je redek slučaj v ameriški politični zgodovini, da nam-Kot prva luka pride na! reč usoda vendarle spravi biv-Danang. Strokovnjaki že šega diktatorja pred sodnijo. To ka in drugod po svetu le z ame-^zavedajo, da zavise v dobri meri izdelujejo potrebne načrte. Dru- se je sedaj zgodilo nekdanjemu riškimi letali.	! od ameriških potnikov, če teh ga pristanišča so Nathrang, venezuelskemu diktatorju Jime-
Evropske letalske družbe se ne bo, bo njihov posel slab. Quinhon, Hue in Quanghan. nezu. Revolucija ga je strmogla-
•v
Črnska volivna pravica ne bo rodila hitrih političnih premikov
odboru predstavniškega doma je
General Franco moral
popustili študentom
CLEVELAND, O. — Naj obrnemo zadevo kakor hočemo, ne da se več tajiti, da je diktatura generala Franca v Španiji začela popuščati. Ne more se več braniti proti nasprotnikom, ki jih ima med delavci, dijaki, inteli-
pa kongresnik Celler končal ob- j genco in vodilnimi katoličani.
WASHINGTON, D.C. — Kon- ki četrti volivec je torej črne grešniki in senatorji se sicer z polti, ako bi bili registrirani vsi, veliko gorečnostjo udeležujejo beli in črni. dela na besedilu novega zakona V državi Missouri je belih vo-v varstvo črnske volivne pravi- livcev 525,000, črnih volivnih u-ce, toda zakon sam ne bo hitro pravičencev pa 465,000 (samo rodil političnih premikov v juž- 30,000 jih ima volivno pravico!), nih državah, ki jim je v glav- Po tem računu je 45% vseh venem namenjen. Črnih volivcev livnih upravičencev črne polti.
didat navezan na podporo črnih So pa tudi občine in okraji, glasov, alko bo hotel zmagati, j kjer bo večina volivcev kmalu Na drugi strani je pa jasno, na črnski strani. Kaj bodo črn-da bodo črni glasovi prišli tempi napravili v takih slučajih, še bolj vpoštev, čim manjša so vo-'ni jasno. Gotovo se bodo razdelili v dve skupini: zmerno in
bo sicer tam veliko- več, kot jih Ako bi ti imeli vsi volivno pra-jtorje.
livna telesa. Pomenili bodo torej več v občinskih, okrajnih in državnih volitvah kot pa pri volitvah za kongresnike in sena-
je sedaj, toda odločilna politična sila pa ne bodo postali, dokler se razmere ne spremenijo. To velja tudi za tri države: Alabamo, Missouri in Louisiano, kjer je črnih volivnih upravičencev največ in kjer se jim godijo največje krivice, številke dajo tam sledečo- sliko:
Alabama ima sedaj okoli milijona belih volivcev, registriranih pa še ni kakih 29%. Vseh belih volivcev bi torej bilo v najboljšem slučaju 1,200,000. Črnih volivcev je registriranih samo okoli 115,000, kakih 345,000 jih pa ni. Vseh skupaj bo torej nekaj pod pol milijona. Le ysa-
vico, bi morali beli gledati, kako! Tekma za črnske glasove bo naj ohranijo svoj političen mo- seveda rodila med demokrati no-n0lP°l-	ve struje, ki bodo v lastnem in-
V Louisiani je 980,000 belih teresu zagovarjale zmerno poli-volicev, črnih pa le 165,000, ali tiko. Zarodki takih struj se že pod 15%. Črnih prebivalcev je opažajo. Vedno več uglednih
pa v tej državi okoli 30%.
Te številke povedo tole: Dokler se na jugu ne organizira republikanska stranka in
južnih demokratov svetuje pri vsej svoji k o n s e r v ativnosti zmerno politiko do črnske manjšine. Svoje stališče zagovarjajo
bodo imeli demokratje monopol bolj z gospodarskimi, socijalni-
se jim ni treba bati “črne nevarnosti”. Taka nevarnost bi se pojavila le tam, kjer bi se več demokratskih kandidatov potegovalo za isti mandat, torej v glavnem pri primarnih volitvah. Tam seveda bo marsikateri kan-
mi in kulturnimi momenti, mislijo pa pri tem največ na politične. Voditelji črnskih organizacij še niso povedali vsega stališča do tega političnega pojava med demokrati.
zagrizeno. Zagrizena bo hotela prigrabiti vso oblast, se bo torej ravnala po belih konservativcih in reakcijonarjih. Zmerna bo iskala stike z belo manjšino in sestavljala kompromisne kandidatne liste.
Belim zagrizencem je ostala sedaj samo še ena tolažba: črni volivni upravičenci se ne bodo udeleževali političnega življenja, bodisi iz strahu pred grožnjami bele večine, bodisi radi gospodarskega pritiska, ki ga bo bela rasa kot gospodarsko močnejša izvajala nanje, bodisi iz zanikrnosti, apatije do javnega življenja, itd. Črnske organizacije jim dopovedujejo, da se motijo, toda beli tega ne verjamejo. Najbrže imajo eni in drugi samo deloma prav.
ravnavanje tega zakona v pododboru in ga bo nadaljeval sredi ‘tedna v glavnem odboru. To bo pa ta teden tudi edini važen posel predstavniškega doma. Tudi v senatu nimajo ničesar važnega na dnevnem redu. Tako bo delo v Kongresu zamrlo že sredi tedna. Začelo se bo znova formalno sicer takoj po praznikih, v resnici pa šele 26. aprila. Moramo pričakovati, da debata v senatu o zakonu o volivni pravici ne bo gladko potekala, pa tudi v predstavniškem domu se bodo kre-sala različna stališča.
Kapitol nas torej ne bo vsaj par tednov zalagal z novicami.
Zadnje vesti
TOKIO, Jap. — Uradni časopis vlade v Hanoju je v uvodniku včeraj izjavil: Mi se bomo odločno borili dc konca! To je naš odgovor! Na sličen način so zavrnili predlog predsednika Johnsona za razgovore ‘brez pogojev’ tudi rdeči Kitajci. CHICAGO, 111. — Znana filmska igralka Linda Darnell, stara 43 let, je včeraj umrla zaradi o-peklin, ki jih je dobila v petek tu, ko je nastal ogenj v stanovanju njene prijateljice, kamor je prišla na obisk. WASHINGTON, D. C. — Štrajk pri Pan American Airways je bil včeraj končan, prva letala pa so vzletela danes zjutraj. DAMASK, Sir. — V soboto se je ponesrečilo letalo Jordanijske
Sedaj so vseučiliški študentje dosegli od generala, da bodo lahko svobodno izbirali delegate za centralno upravo univerzitetnega sveta. Smeli se bodo dalje organizirati tudi po fakultetah in strokovnih zavodih. Dosedaj je vse zastopnike študentov v njihovih organizacijah imenovala vlada.
Vlada pa si je pridržala pravico, da imenuje komisarja, ki naj bo zveza med dijaško organizacijo in režimom. Komisar bo tudi upravljal “kulturne, športne in socialne zadeve.” Ta njegova pristojnost ga bo gotovo zelo hitro spravila v trenja s študentovsko upravo.
Nova vladna uredba daje ministru prosvete in glavnemu tajniku falange, ki je edina dovoljena politična stranka, pravico, da komentirata vladni odlok s posebnim pravilnikom. Študentje se bojijo, da bosta s pravilnikom hotela omejiti pravice, ki jim jih daje dekret.
Na univerzi ne bo potemtakem vladal dolgo časa mir.
Tri velika filmska središča
HOLLYWOOD, Calif. — Trenutno je na svetu na j več j a filmska industrija v Združenih državah, na Japonskem in v Indiji.
letalske družbe s 54 osebami, med njimi 47 belgijskimi turisti. Letalo je treščilo ob neko goro v bližini libanonsko-jor-danijske meje.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
«*3#9&«s	“ ~_0
- Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2-a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 71 Mon., April 12, 1965
. isas?
Johnson o vojni in miru
I.
Predsednik Johnson je imel preteklo sredo v Baltimoru govor o vojni in miru v Vietnamu. Govora gotovo ni imel še pred kratkim na programu, saj se dobro zaveda, da bi vsaka izjava o pogojih za premirje in mir pomenila nepričakovano dobro informacijo za nasprotnika. Pritisk naše politične javnosti je postajal vedno močnejši, vedno več jih je želelo vedeti, kaj so cilji našega vojaškega posredovanja v Vietnamu. Ker predsednik veliko da na rezultate, ki jih ugotavljajo zavodi za poizvedovanje javnega mnenja, mu gotovo ni ušla ugotovitev Gallupovega zavoda, da je 42% vprašanih bilo za nadaljevanje vojaških operacij, kar 41% za pogajanja, čim preje tem boljše. To ga je najbrže nagnilo, da se je odločil za svoj govor.
Žal ga je pa vezal tudi na beograjsko deklaracijo, ki je pred nekaj tedni Zahtevala od obeh strani v vietnamski vojni, naj takoj začneta pogajanja brez vsakih pogojev za njihov začetek. Johnsonovo sklicevanje na to deklaracijo je gotovo razjasnilo obraze jugoslovanskih komunistov, saj si lahko domišljujejo, da je njihova ideja o deklaraciji “prisilila” Johnsona na njegov govor. Človek bi mislil, da je bilo za Johnsona veliko bolj merodajno, kaj misli ameriški volivec, kot pa nekaj tujih diplomatov, in da se je ravnal po volivcih in ne po željah beograjske deklaracije. Johnsonovim svetovalcem res ni bilo treba delati po tej poti poklone Titovi aktivni nevtralnosti.
II.
Najvažnejši del predsednikovega govora je bila njegova izjava, da pristane na začetek in potek pogajanj brez vsakega predhodnega pogoja, To ni samo po sebi nič nenavadnega. Vsaka vojna se konča ali s kapitulacijo — takrat sploh niso pogajanja potrebna —, ali pa s kompromisnim mirom. Za kompromisni mir se praviloma začno pogajanja že davno pred koncem vojaških operacij. Na frontah še pokajo kanoni, nekje na svetu pa se vršijo v najstrožji tajnosti priprave za pogajanja, ki jim sledijo pogajanja sama. Javnost izve o vsem tem šele takrat, ko je kompromis vsaj v načelnih točkah dosežen. Prirodno je, da sedeta oba nasprotnika za mizo kot enakopravna partnerja. Ne stavite pogojev za začetek pogajanj, ker se zavedata, da bi to samo oviralo razgovore. Ako pogajanja ne potekajo, kot želi eden ali drugi, jih lahko vsak trenutek razbije. Po-čemu torej pogoji za začetek pogajanj?
Ni še popolnoma jasno, zakaj je naša diplomacija v vietnamskem slučaju stavila za začetek pogajanj pogoj, da se morajo “tuji” gverilci umakniti iz Južnega Vietnama. To pomeni že del premirja samega. Počemu se potem še razgovarjati o njem? Zato je stališče naše diplomacije naletelo na kritiko ne samo doma, ampak tudi v mednarodni diplomaciji. Debata o “pogojih” je postala zmeraj bolj vroča, končno jo je predsednik presekal s svojim govorom, kar pa ne pomeni nobene kapitulacije z njegove strani, ampak samo vračanje na stvarnost in tradicijo.
Johnsonovo sedanje stališče na drugi strani čisto nič ne približuje dneva, ko se bodo začeli razgovori o premirju in miru. Kot za mir, je namreč tudi za premirje treba, da sta zanj najmanj dva. Do začetka pregovorov pride lahko samo takrat, ako se postavi na isto stališče tudi kitajski komunist Mao. Kitajec je že rekel, da tega ne bo storil. Je že stavil pogoj, naj se Amerika pogovarja kar sama naravnost z vodstvom južnovietnamske Osvobodilne fronte, ker nihče drugi nima interesa na njih.
Ako bi se Johnson skliceval, da tega vodstva sploh ne pozna in ne prizna, ga bo Mao lahko s primerno hudobnostjo opozoril, da je njegov prednik Roosevelt imel tudi svoje delegate pri nepoznanemu in nepriznanemu partizanskemu voditelju Titu in da je neki drugi njegov prednik istega voditelja gostil celo v Beli hiši. Počemu ne bi torej Johnson mogel stopiti v stik z neznanim voditeljem vietnamske Osvobodilne fronte? Johnson se lahko izmaže iz zadrege, da naprosi sajgonsko vlado za pogajanja. Tudi do tega utegne priti. Bodo pa v tem slučaju pogajanja podobna razgovoru dveh poštarjev, ki bosta vse, kar bosta zvedela drug od drugega, nesla hitro na ušesa Johnsonu in tovarišu Mau in od tam čakala na odgovore. Toda šalo na stran! Bridka resnica je, da je Mao že namignil, da bo odločal, kdo naj se udeleži pogajanj. Kaj naj na to reče Johnson, ako se je odpovedal vsakemu pogoju za začetek pogajanj? Zdi se nam, da se naša diplomacija sedaj lahko tolaži samo s pregovorom, da beseda ni konj.
III.
Predsednik Johnson je tudi obljubil bilijon dolarjev za podpiranje tistega revnega dela jugovzhodne Azije, ki ga bo izbrala posebna komisija. Najbrže bo to vse ozemlje južno od kitajske meje, torej tudi tako, ki je pod komunistično kontrolo. V tem slučaju ne bo nobenega kruha iz te moke. Komunisti bodo sabotirali vsako sodelovanje, ako pri delitvi podpore ne bodo odnesli levji delež in si zavaro-
vali pravico, da podporo porabijo po svoji pameti brez vsake kontrole od katerekoli strani. Take vrste podpiranja ne bo odobril noben ameriški senat!
Vendar je ideja dobra v nekem drugem pogledu. Ako bo Amerika pristala na izbrano ozemlje in mu namenila bilijon dolarjev podpore, gotovo ne bo dovolila, da bi tam šarili različni partizani in zlorabljali ameriške dolarje za komunistično propagando. Svet bo po tej poti vsaj zvedel, kako daleč sežejo ameriški življenjski interesi v tem delu Azije, in to je tudi precej vredno ne samo za svet, ampak tudi za — Ameriko.
To so prve misli, ki jih je rodil predsednikov govor. Debata bo gotovo odkrila še druge, ki jih ne bomo smeli zamolčati. Saj se v Vietnamu ne raztakajo samo naši dolarji, ampak pretaka tudi ameriška kri.
ni, to tam, kjer se jim kratijo enake pravice, kakor doli po nekaterih južnih krajih. Ali so pa upravičeni do vsega tudi vsepovsod drugod?
Po nekaterih mestih severno nad “Dixie Line” žive premnogi zamorci v bolj modernih stanovanjih kakor beli in to z manjšimi odgovornostmi za vse, kakor beli. Po Federal Housing zgradbah imajo moderna stanovanja, prejemajo javne podpore. Skrbi in odgovornosti, da bi skrbeli za nego in vzdrževanje takih stavb, nimajo, ne plačujejo od njih ne davka ne zavarovalnin. Brez vseh teh odgovornosti so, ki niso lahke za privatne lastnike domov in bivališč.
S problemi “civilnih pravic” so povezane še številne druge sitnosti in težave. Mešanje polti, ki je neizogibno v vseh raznih Duluth, Minn. — Kakor kaže-josnavljanjem obratov na ta na- medsebojnih občevanjih. Lahko jo znamenja, se razno gospodar-j čin, se čuje, da se je priselilo na j je govoriti o teh tistim, katerim sko življenje v naši Minnesoti Eveleth in Virginio kakih 80'se direktno ni bati takih tež koč,
družin, katerih očetje so poklic-;a kako je s tistimi, ki se jim v no izvežbani za obratovanje ru- mešanicah ne bodo mogli iz-
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
VESTI
obrača na bolje. Odkar so predstavniki naše države uspeli prepričati odločujoče osebnosti v Washingtonu, da je nujno potrebno, da razvijamo doma na naših lastnih tleh boljšo proizvodnjo rudnin, z boljšim znanstveno izboljšanjem čiščenja, da dajejo rude boljše jeklo in železo, kakor pa, da take rude potem kupujemo v inozemstvu, se po naših rudarskih pokrajinah že kaže večja aktivnost in živahnost. Dolgo je vzelo, da se je gotove osebnosti o tem nekaj prepričalo, čeprav še popolnoma ne, ampak toliko pa, da že upoštevajo bolj domačo proizvodnjo, katera daje domačim ljudem kruh in zaslužek.
Seveda bo zahteval ta preobrat nove ljudi, ki jih bo treba vzgojiti in izšolati, da bodo znali obratovati po znanstvenih določilih na svojih poklicnih mestih, na katere bodo postavljeni. A to je dosegljivo z novo
darskih obratov po novih načinih. V oba kraja je to prineslo več vsestranskega businessa. Eveleth Taconite Co. si gradi novo poslopje za upravne urade, ki bo stalo nad $600,000. Na Eve-lethu in Virginiji gradijo nove hiše in poslopja, na Virginiji pa celo dve novi cerkvi, eno katoliško in eno metodijsko. Vse to, ker pričakujejo več in več doseljencev v te kraje.
Zanimivo je tudi zdaj, kako po gozdovih sekajo, žagajo, tešejo, odvažajo raznovrstni les. Ročne sekire, žage in tako orodje se zdaj bolj in bolj umika iz naših ameriških gozdov. Kar je v prejšnjih časih opravilo v e-nem dnevu 150 do 200 delavcev pri sekanju, podiranju in obdelovanju lesa v gozdovih, zdaj o-pravi to velikan Tractor-Crane’ z enim samim strojevodjem in dvemi ali tremi pomočniki.
ogniti? Ta cesta in pota “civilnih pravic” vodijo v hude klance ...
Tisti, ki so zadnja leta podkurili pod temi problemi in razpihali ogenj pod njimi, bi bili napravili mnogo bolje, da bi bili
Zakaj ni več avtomobilov iz Tomosa?
V Kopru je nastala pred leti tovarna ba motorna kolesa TOMOS. V kratki dobi obstoja si je pridobila kar lep sloves in njena motorna kolesa so se uveljavila tudi v tujini. V zadnjih letih je vnema za motorna kolesa opešala in ljudje se ženejo za avtomobili. Tako so se tudi v Tomosu odločili, da bi prešli na gradnjo avtomobilov. V ta namen so se sporazumeli s francosko tovario avtomobilov Citroen za sodelovanje. Upali so, da bodo lahko izdelali na osnovi, tega dogovora lahko vsako leto več tisoč avtomobilov vrste “Spaček”, pa je bila ta končno le zelo omejena. Tomos izdeluje določene dele in jih poišilja tovarni Citroen, dobiva pa od nje druge in nato sestavi doma celotno vozite. Na devizah stšne Jugoslavijo1 gotov avtomobil v Tomosu le 8.14 dolarjev, v vsakem “Fičku” je med tem za $196.81 materiala, ki ga je treba
te probleme najprvo1 temeljito plačati v devizah, v Fiatu 1300
izobrazbo in vzgojo'za take na-|60 do 80 čevljev visoka drevesa, mene. Novo življenje pač vse katerih sekanje, podiranje in
nas postavlja v nove čase, ti pa zahtevajo za vse razne zadeve industrijskih proizvodenj in za
ljudi, z novim znanjem in sposobnostjo, kako proizvajati in voditi vse, kar in kakor to zahtevajo novi časi.
Za nekatere starejše in nekatere srednje starosti ljudi, ki niso izšolani za take nove položaje in službe, ki zahtevajo novo poklicno znanje, kako ravnati s kemikalijami in kako uporabljati iste, kako obratovati z raznimi stroji, ki zahtevajo znanje, s kakimi in kako močnimi električnimi in drugimi silami jih o-bratovati in voditi, je to manj vesela vest, ker jim to pove, da za take nove položaje in službe niso več sposobni. Za mlajše, ki prihajajo zdaj iz šol izvežbani za take poklice in službe, je pa to vesela vest. Za te pa pomeni to kruh, obstanek in boljšo bodočnost. Tako je vedno bilo in bo. Samo, da v prejšnjih časih ni vsestranski tehnični in znanstveni napredek s tako hitrico korakal naprej, kakor zdaj, ko v par letih se vse naokrog spremeni.
Zdi se, da čas vozi sedaj hitreje naprej kakor nekdaj. Kar je preje, oziroma včeraj bilo še dobro in uporabno, je danes že zastarelo in nepraktično. Tako na vseh poljih. Kmalu bo, če že ni, na mestu izrek: Hiti, hiti človek, da ne zaostaneš! Kar je danes dobro in uporabno, bo jutri že staro in za v kot. Danes si tu — jutri boš morda že na Luni in na Marsu si gradil gradove in palače!
obsekavanje enega samega je vzelo preje trem ali štirim možem do tri ure, to zdaj velikan Tractor-tirahe opravi v par minutah. Težaška dela, ki jih je moral doslej opravljati človek, izginjajo — opravljajo jih stroji-
To so nekatere spremembe, ki jih omenjam, a koliko je še drugih. Vse se spreminja in kdor tem spremembam neprestano ne sledi, ga puste zadaj in jih potem malo pozneje kar težko razume.
* KAKO GLEDAMO NA RAZNE DRUGE ZADEVE od nas, to je odvisno od tega, kako se te predstavljajo našim očem in našemu razumevanju. Vsakdo najboj ve, kaki škornji so primerni za njegove noge. S ta kimi izreki so nas poučevali naši stari strici in očanci. Izrek je sam na sebi kar praktičen.
Na jugu naše Unije imajo kaj sitne težkoče radi civilnih pravic. Kaj so civilne pravice, gotovo dandanes že vsak čitatelj razume. Gre za enakost med belimi in črnimi. Gre za enake pravice v volitvah, za enake pravice šolske izobrazbe, za enake pravice do vseh socialnih in političnih pravic, za enake pra-
proučili, kako in na kake načine bi bilo najbolje jih rešiti in kako bi se dalo tudi od strani vla-le pomagati, postaviti jih na pravi tir in na pravo pot, ki naj bi vodila res do vsestranske primerne rešitve. Tako, kakor je zdaj, ne bomo nikamor privozili, kakor le v vedno večje težave. Zamorci vpijejo:	Hočemo
danes vse in ne jutri! Drugi odgovarjajo: niste vredni še, kar zahtevate! In to se naglaša bolj in bolj. Tam, kjer bi morali iz-pregovoriti odločno' besedo, pa molče in zavlačujejo. Ali se bodo odgovorni faktorji zbudili šele tedaj, ko bo prepozno? Navadno se in najbrže bo tudi v tem slučaju tako, kakor vse kaže.
Naj bo dovolj za danes. Drugič pa o čem drugem od nas.
Andrejček
pa celo za $736.25.
V	Tomosu bodo po sedaj izdelanem planu sestavili 1. 1970 skupno okrog 8,000 avtomobilov vrste “Spaček” in “Arni”. Vsako povečanje preko tega števila bi menda zahtevalo veliko vlogo novega kapitala, kar pa ne bi bilo “rentabilno”.
Na smrt obsojena kultura
V	članku “Na smrt obsojena
Janko Jazbec, in prejmi zadnji sokolski pozdrav: Zdravo!
L. G.
Starosta Janko Jaiies umrl
Milwaukee, Wis. — Pred kratkim smo prejeli žalostno vest da je v Argentini 18. marca umrl odlični sokolski delavec in starosta Sokola v svobodnem svetu Janko Jazbec. Pokojnik je bil rojen 14. junija 1890 v Križah na Gorenjskem. V svojem življenju se je posvetil urarsko-zlatarskemu poklicu. Da si razširi svoje duševno obzorje, je veliko študiral in potoval po Evropi. Radi svoje slovanske zavednosti in sokolske dejavnosti — bil je vodja Istrske sokolske žu-pe — je veliko pretrpel. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil aretiran in prisilno mobiliziran v 17. pehotni polk. Na italijanski fronti je prebil skoraj tri leta, po razsulu leta 1918 pa se je prostovoljno javil med koroške borce.
Po končani vojni je odprl u-
rarsko in zlatarsko delavnico v vice na sodiščih in vsepovsod. Bakru, zatem pa še podružnico
Prof, drB Idol! Poiovsstk umrl
kultura” (Naši razgledi, 6. febr. 1965) Miško Kranjec, prekmurski rojak, protestira zoper ustavitev Pomurskega vestnika, Radija Murska Sobota in Pomurske založbe. “Če je pred leti moral leči v grob Svet ob Muri,” mu je “še nekako^ razumljivo; šlo je za literarno in znanstveno ustvarjalnost Pomurja, denarja pa ni bilo, niti naročnikov ni bilo v obilju. Ne književniki ne znanstveniki v svoji dejavnosti niso bili usodno prizadeti. Lahko so telovadili po drugih revijah, recimo v Ljubljani.” In sedaj kulturnik argumentira dalje: “Toda časnik in radio sta vsekakor nekaj drugega, sta vsestranska propagandista naše politične, socialistične, itd. situacije.” Nato se revolucionar preda sladkim spominom: “V stari Jugoslaviji je Benko sam zmogel svoje glasilo. Klekl je s svojimi Kovinami razmeroma kar dobro obvladal celo Prekmurje. Res je sicer nenehno tarnal za podporami, toda od tistih šest tisoč naročnikov je bilo kar zadovoljiva množica pristašev. Navsezadnje pa smo tudi mi komunisti in sploh napredni ljudje zmogli izdajati Ljudsko pravico-in Mladega Prekmurca.” Sedanji kulturni položaj je po Kranjčevih besedah tak-le: “Ni gledaliških, oziroma dramatiških društev, ne pevskih zborov, ne živih Svobod (to je komunističnih prosvetnih društev, op. ur.). Nekoč sta Klekl in Talanji izdajala svoje Kalendarije, mi smo svojega zavrgli. Likvidirali smo Svet ob Muri. Sedaj je na vrsti Pomurski vestnik in Radio Murska Sobota. Ostaneta začasno le še Pokrajinski muzej in študijska knjižnica, da vse te relikvije vsaj pospravita, dokler še ti dve podobi na zamreta. Glejte še Kleklove Kovine so nam ohranile podobo Prekmurja iz preteklosti — kakršnekoli so že bile. Vsaj nekaj. Mi pa, ki se tako radi na vsa usta hvalimo zastran široke kulturne dejavnosti, trohnimo v. samovšečnosti svojega birokratskega bivanja.” Revolucija res marsičesa ne reši,
MARIBOR, Slov. — Ker je med bralci in bralkami AD kot tudi med drugimi slovenskimi rojaki po svetu gotovo mnogo takih, ki so poznali profesorja, gimnazijskega ravnatelja in prosvetnega inšpektorja dr. Adolfa Pečovnika z Zgornje Polskave (pri Slovenski Bistrici), naj jim
zato opišem kot nekdanji njegov posebno komunistična kolega, kakšen je imel pogreb v sredo, 31. marca t. L, ob 4. uri popoldne na domačem polskav-skem pokopališču. Bilo je to res nekaj tako veličastnega, kakor Polskava in tudi marsikateri drugi podeželski kraj na Slovenskem le prav redko ikdaj doživi. Vse je bilo strogo v cerkvenem duhu, zraven pa duhovno sila mogočno.
Na pogreb je prihitelo kljub temu, da je bil delavnik, deset duhovnikov; mariborski g. škof je poslal nanj posebnega svojega zastopnika. Poleg ogromnega števila domačinov je bilo med pogrebci izredno veliko1 nekdanjih učencev in stanovskih kolegov rajnkega profesor-, Igralnica vabi tuje turiste
Poceni devize, če ...
“Delo” v Ljubljani je 26. februarja letos zapisalo, da bi “barvasta metalurgija” v Sloveniji lahko zaslužila tudi letos precej deviz, če bi ne bilo tako togih predpisov, ki ji onemogočajo nakup surovin v tujini. Lani so na primer Cinkarna v Celju, rudnik Mežica in Impol zaslužili preko 13 milijonov dolarjev s svojim izvozom, pa porabili pri tem le za okoli 3 milijone dolarjev deviz pri svojem obratu. Tudi letos je bilo dosti priložnosti, toda zaradi “togih predpisov” teh priložnosti niso mogli uporabiti.
Kar imajo beli in do vsega, kar je belim na razpolago, naj bi bilo na razpolago tudi črncem.
Na prvi pogled mora res vsak priznati: da, tako bi moralo biti! Enaka pravica za vse! Toda vmes med tem so razni razlogi in vzroki. Vsakemu gre po za-slugi, kar zasluži in kar je vre-!den. Ali smo vsi enakovredni?
hiti čas naprej.
Nazaj k nam na naše Železno okrožje. Kaj prinaša k nam sedanji čas? To, da rudarske družbe spreminjajo načine dosedanje proizvodnje v nove tako-imenovane “taconite” načine proizvajanja in čiščenja rud. Za družbe in vlado je to nekaj žrtev. Odpira pa to bodočnost našemu rudarstvu, več dela za
delavce, pa tudi koristi za investor j e in vse.
Odkar se je lani začelo s pre-
ja. Prihitel je vsak, kdor je le količkaj mogel. Nič jih ni motilo! Med pogrebnimi obredi, odnosno po njih, je nastopilo pet govornikov. Razni pevski zbori so ranjkemu v slovo zapeli štiri žatestinke. Najbolj ganljiva je bila šolskih otrok “Spomladi vse se veseli”. Vse je imelo ob njej solze v očeh.
Vtis, ki ga je napravil pogreb na domačine ter na vse druge prisotne in celo tudi na neprisotne, je nepopisljiv. Težko ga bo pozabiti. Dobri gospod profesor je bil vse svoje življenje najboljši vzgled za one, ki jih je vzgajal in učil, kot tudi vsem, ki so ga poznali. To je ostal vse do svoje visoke starosti 82 let. Posebno je to dokazal v svoji dolgi in hudi bolezni. Seme, ki ga je na ta način sejal, je padlo v plodno zemljo. Naj počiva
.................. -	,	----------,v miru pri Bogu, ki mu je ostal
lačnice, ki jih kujejo naprej in svetu. Plemenitega Slovenca in zvest in vdan do konca! V naših
Yes, v nekem takem tempu ^ vs* * doprinašamo enake žrtve
k civilizaciji, kulturi, gospodarstvu, itd.? Ej, če bi kdo hotel vse nas o tem izprašati, bi se tako izpraševanje vleklo v brez-Končnost. Čas mnogih generacij bi potekel in minul, pa bi še ne prišli do dna izpraševanju. Današnji zahtevniki civilnih
v Crikvenici. V teh krajih je poleg svoje urarske obrti vsa leta deloval kot sokolski tehničar in voditelj. V Crikvenici je tudi ustanovil Jugoslovansko-Češko-slovašfco ligo, bil je tudi podpredsednik turističnega društva in dvakrat je bil izvoljen za svetnika Zanatske Komore v Zagrebu.
Pred pričetkom druge svetovne vojne se je preselil v Ljubljano. Kot odličen antikomunist je leta 1945 s tisoči drugih rojakov odšel v emigracijo. Leta 1947 je prišel v Argentino-, kjer je s sinom odprl urarsko-zlatar-sko podjetje v Cordobi. V Argentini se je posvetil obnovi so-
pravic na jugu in drugod pa po-jkolstva, kjer je bil izvoljen za jo bolj in bolj glasno svoje ko-'starosto “Sokola" v svobodnem
naprej in z njimi zahtevajo vse, sokolskega delavca bomo ohra-civilne pravice danes — ne jutri nili v trajnem spominu.
— danes! Do nekaj so upraviče- Počivaj v miru, brat starosta žem!
dušah pa ne bo nikoli pozabljen. Čast in slava takim mo-Nekdanji kolega
v Portorož
Odkar so odprli igralnico v Portorožu, je obisk tujih gostov v Portorožu, Piranu in Sv. Luciji izredno porastel. Ob sobotah in nedeljah so bili vsi prostori zasedeni tudi v zimskih mesecih. število rulet v igralnici so povečali od štirih na šest. Igranje je dovoljeno seve le tujcem.
Veliko tujcev prihaja v Portorož, Piran in okoliške kraje ter bi radi najeli stanovanje za en mesec ali celo za dalj. Takih stanovanj v teh naseljih ni in občinske uprave preudarjajo, kako bi vprašanje rešile in iz teh želja tujcev dosegle korist. Premišljajo, če ne bi kazalo dajati posebne ugodnosti tistim, ki bi bili' pripravljeni graditi namesto enostanovanjske nove hiše dvostanovanjske in eno stanovanje ohraniti za oddajo tujim turistom.
— Povprečno izgubi delavec v Združenih državah na leto 7 dni dela zaradi bolezni.

UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
ms
Použil je kos črnega kruha, napil se vode, in zdelo se mu je, da je smrtnotruden. Naslonil se je na steno in sladko spanje je kmalu osrečilo našega junaka . . .
* * *
Vzbudil se je iz sladkih sanj. Doma je sedel na stolu in obdali so ga vsi trije: Manica se je naslonila na desno koleno, Nejček je prinesel pručico in se vzpel ob očetu na levo roko, Vanjček pa je po svoji pravici splezal na levo koleno in posegal z roko proti polhovki, da bi se ž njo igral.
“Ali je res v Krimu mož?” vprašal je Nejček.
“Seveda je, saj vsak dan ob enajstih zakuri za južino,” odgovarjal je on.
“Kakšen pa je?” vprašala je Manica.
“Velik, velik,” odgovarjal jim je po otročje, ‘‘pravi divji mož je. Kosmat kot medved, ima velik nos in medvedja ušesa, palico nosi v rokah in roke ima močne in dolge. Kamor stopi, se zemlja strese in drevesa lomi za kratek čas. Pastirji se ga boje in beže, kadar slišijo njegov glas, ali pa, kadar zagledajo dim njegovega ognja, kadar si kuha južino.”
“Zakaj pa ravno ob enajstih kuha?” vprašala je Manica.
“Lej jo, saj tudi mati ob enajstih zakurijo,” odgovoril je na tako otročje vprašanje. Takrat je stopila mati v hišo.
“Nikar jih ne straši,” rekla mu je prijazno.
“Saj se nič ne bojimo,” odgovoril ji je Nejček. “Kaj ne, oče, če bi k nam prišel, to bi ga vi.”
“Seveda bi ga.”
“Pa jaz bi ga tudi pomagal,” pripomnil je štiriletni Vanjček na kolenu in se oklenil očeta.
In mati je prisedla k njemu in gledala v jasne otročje obraze in iz njenih pogledov je sijala ljubezen, sreča, veselje, vse, vse, kar si je on žlel...
“Oh, da si le doma,” rekla je, ‘Vidiš, kako te imajo radi!”
On pa jo je resno pogledal.
“I, kod sem pa hodil?” vprašal jo je, kot da se ne more ničesar spomniti.
“I, saj veš, okoli si šel, pa so vedno izpraševali, kje si, in komaj si se vrnil, pa si zopet šel. Vanjček je vedno izpraševal :	mati, ali so oče
jezni?”
Sanje so začele izginjati.
Ona se ga je oklenila in rekla ljubeznivo:
“Kaj ne, saj sedaj boš doma. Poglej, saj je lepo doma, kaj nisi srečen? . . .”
On pa jo je pogledal, kot da ni srečen, in čuden mrak je hotel stemniti lepo podobo.
“Kaj pa je divji mož?” vprašal je Nejček, ki je menda med tem mislil samo na moža v Krimu, ki je vsako jutro gledal njegov dim.
“Je samo otroke; celo grajskega grofiča je snedel nekoč. . .” odgovoril jim je on.
Vsi so se ga tesneje okle-
kazal je z rokami, kako bi ga.
Prišla je mati in vzela Vanjčka v naročje in ga poljubila.
“Kaj bi ga,” rekla je, “kaj ga boš ti, revež, vsi ga ne morete; močan je, da hraste puli in se s skalami igra . . .”
“Joooj,” začudili so se vsi.
Vanjček je hotel nazaj k očetu na koleno.
“Glej, zmiraj hoče biti pri tebi; ta bo menda tak kot ti.”
“No, le sem pojdi, Vanjček,” rekel je on, “saj ga imam najrajše. To je junak naše k'vi, nikogar se ne boji. No, Vanjček, ali se bojiš divjega moža?”
‘‘Nič se ne bojim,” rekel je ravnodušno, “saj bi ga vi, kaj ne, oče, če bi me hotel?”
“Seveda bi ga,” smejal se je Andrej ko . . .
“Vidva bi vse zmagala, kadar sedita skupaj,” rekla je žena ...
On jo je pogledal, kot da ne razume, kaj je hotela reči.
“Saj vidiš,” je rekla, “boril si se, pa ni bilo nič. Koliko lepše je, da sediš doma, pa smo vsaj brez skrbi.”
Njega je nekaj zabolelo, kot da ni brez skrbi. Zabolelo ga je in zaradi tega so vsi šli od njega in ona je odhajala s takimi čudnimi, svarečimi pogledi. Vanjček je jokal zelo — zunaj je tulila burja — in hotel nazaj k očetu.
“Jaz bi rad slišal še od krimskega moža,” je vpil, a izginil, in Andrejko se je čudil, kam vsi odhajajo in zakaj ne ostanejo pri njem, in zabolelo ga je, ker se mu je zazdelo, da je sam kriv, da niso pri njem, in da jih je tudi on zapuščal same in hodil nekje in blodil po čudnih potih, da so ga vsi črtili in sovražili, domači pa se ga bali ... In, megla je pokrila lepo sliko in sanje so se iz-premenile. Zima je bila okoli in okoli in vse je bilo belo — sneženo, črna drevesa so stala po planjavi in črne ptice so jih s kričanjem obletavale. Vasi so bile skrite v snegu in ljudi ni bilo nikjer, kot da je vse pokrila smrt, in le še tista drevesa s črnimi pticami so pričala, da je bilo nekdaj zelenje, da še leži pod mrtvaškim prtom zemlja in čaka vstajenja. Vse tako se mu je zdelo. Sedel je doma pri gorki peči, zadovoljen in vesel in gledal skozi okno daleč ven črez polje. In prišel je v sobo star, visok človek z rjavo brado, z dolgimi lasmi, mogočnega telesa in črno oblečen. Na čelu je imel odprto rano, a ni ga bolela, in njegov obraz je bil vesel, dasi resen, in usta so mu šla na smeh. Andrejku se je zdelo, da je zelo star, a vendar ni bil star. Poznal ga ni, pa tujec se mu je smejal, kot da sta stara znanca.
“Dobro srečo,” je rekel, ko je vstopil.
“Bog daj; kaj pa vi?”
“E, v vas sem prišel. Zima je okoli in mraz je; polje je pokrito s snegom in ni ga zelenega nikjer; osamljena drevesa stoje na polju in črne ptice jih obletu je j o in kriče o nečem, kakor gavrani nad Kajnom, ko je ubil Abela. Vse
nili.
“Pa ga ni nihče natepel?” čaka menda vstajenja, jaz ga vprašal je Vanjček.	bom pa pri vas.”
“Divjega moža se ne more Andrejko se je čudil, kaj to
natepsti. Bolj je močan kot cela vojska.”
“Joooj?” začudili so se vsi.
“Pa vi bi ga, oče?” vprašal je Vanjček, ki je mislil menda, da je oče najbolj močan.
“Ne vem, mogoče bi ga...”
“O, bi ga, bi ga, tako!” In
pomeni, čudil se je, da je tujec opisal naravo prav tako, kot jo je on poprej videl .. . Čudil se je, s kakšno pravico pravi tujec, da bo počakal tu vstajenja, ko ni ne znanec ne sorodnik.
(Dalje prihodnjič)
Diploma! Mahumoto o
levičarjih Vietnama
Japonski diplomat sodi, da Južnovifetnamska Osvobodilna fronta ni po večini komunistična, čeprav je pod komunistično kontrolo.
CLEVELAND, O. — Dr. Mat-sumoto je na glasu, da spada med najbolj razgledane japonske diplomate, saj je bil japonski poslanik v Londonu. Ako-ravno je v pokoju, ga je japonska vlada vendarle izbrala za težko nalogo: gledat naj gre v Južni Vietnam, kaj je pravzaprav z osvobodilnim gibanjem. Mož je bil tam in skušal dognati dejansko stanje. Njegov pogled na toi gibanje je sedaj objavil v vodilnem japonskem dnevniku, se močno razlikuje od o-bičajnega. Matsumoto trdi namreč, da južno-vietnamsko osvobodilno gibanje ne obstoji samo iz komunistov. Po njegovem mnenju je v gibanju komaj kakih 30% ikomunistično zgrajenih pristašev. Res pa je, da je vodstvo v komunističnih rokah.
Njegovo' poročilo je gotovo novost za tiste, ki komunizma ne poznajo, kdor pa je imel z njim opravka na primer v drugi svetovni vojni v Jugoslaviji, bi pa diplomata lahko opozoril, da je bilo v jugoslovanskem “osvobodilnem gibanju v začetku še veliko manj odstotkov komunistov, pa so I. 1945 vendarle zmagali nad svojimi sopotniki in nasprotniki.
Dr. Matsumoto trdi tudi nekaj drugega, kar ni znano, pa je važno. Pravi, da segajo korenine sedanjega osvobodilnega gibanja v Južnem Vietnamu daleč nazaj v prva leta zadnje svetovne vojne, namreč v čas, ko je bila Francija 1. 1940 poražena in je usoda njenih kolonij visela v zraku. Takrat se je tam pojavilo osvobodilno' gibanje, naperjeno naj prvo proti Francozom, potem pa proti Japoncem. Gibanje ni imelo komunističnega značaja, ampak nacijonalističnega. Ta značaj še danes prevladuje v gibanju, le da ga komunisti spretno izrabljajo v svoje partijske namene.
Da je gibanje dobilo tako globoke korenine, zato deloma odgovarja tudi stalno nerazumevanje centralne sajgonske vlade za potrebe ljudi na deželi ne glede na to, v čigavih rokah je vsakokratna sajgonska vlada. Ker prevladuje v osvobodilnem gibanju v Južnem Vietnamu še zmeraj nacijonalizem, zato misli Matsumoto, da je res, da se to gibanje vsaj sedaj še noče čisto podrediti vodstvu severno-vietnamskega komun ističnega režima. Matsumoto misli, da je ta okoliščina vredna primernega vpoštevanja.
peljala v Kairo, od tam pa v Nairobi.
Nepričakovan prihod študentov v Nairobi je bil za Kenijo prava senzacija. Še bolj senzaci-jonalna so bila njihova poročila, kako se jim je v Bakuju godilo. Da je o. vsem tem zvedela vsa kenijska javnost, zato se nihče ni bolj brigal kot kitajska propaganda!
drvnihampXlLk0nnara§vknastUroad '
centralne uprave. Bodo torej ko-
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Regulacijski projekt reke ifikong lepo napreduje
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Pod okriljem Združenih narodov je bil zasnovan že pred leti načrt za regulacijo reke Mekong v jugovzhodni Aziji. Reka Mekong izvira na Kitajskem, potem pa teče mimo ali skozi Tajsko, Laos, Vietnam in Kambodžo. Na tem prostoru bi lahko dala hrano za 43,000,000 milijonov ljudi, ako bi bila regulirana, njena voda pa porabljena za elektrarne, namakanje in rečno plovbo. Investicija bo seveda zahtevala veliko kapitala, toda administraciji ZN se je posrečilo, da je nabrala že do sedaj med 20 državami nad $67 milijonov za izdelovanje programa in prve produktivne investicije. Naša dežela je prispevala znesek $5 milijonov.
Ko je predsednik Johnson prišel v svojem zadnjem govoru na dan s predlogom o ameriški podporo v znesku bilijona dolarjev, mu je bil najbrže pred očmi projekt na reki Mekong. Tam se namreč godi na prvi pogled nekaj čudnega: v Južnem Vietnamu in Laosu vlada državljanska vojna, Kambodža in Tajska se pa ne moreta videti, dela na projektu reke Mekong pa ne naletijo na nobene težave, vse štiri zainteresirane države sodelujejo in se ne izmikajo prevzetim nalogam. Nekaj podobnega bi verjetno rad dosegel tudi predsednik Johnson s svojim predlogom, ki je vanj vpletel tudi sodelovanje Združenih narodov.
misarji z veliko samostojnostjo in širokim delokrogom. Tako bo prišlo v Kongo že prvega pol leta 75 takih komisarjev.
Belgija bo poslala v Kongo tudi svoje vojaške svetovalce, vseh skupaj bo do 300. Tudi ti bodo v svojem delu neodvisni od lokalnih vojaških oblasti. Plače bodo prejemali deloma od kongo-ške, deloma od belgijske vlade. Med kongoškimi domačini vlada za nove belgijske doseljence več simpatij kot antipatij. Zato je nekaj komisarjev reklo kar naravnost, da ne morejo razumeti, zakaj niso bili že preje poklicani nazaj v nekdanje službe, posebno po okrajnih glavarstvih, ki sedaj marsikje obstojajo samo na papirju in plačilnih spiskih.
M
91
M
91
M
Kenijski študentje o svoji skiišijl z rusko kontsinisfišno stvarnostjo
NAIROBI, Ken. — Moskva je tekom zadnjih let zvabila nekaj sto kenijskih študentov, da so šli študirat na Rusko. Porazdelila jih je iz previdnosti na več univerz. Tako jih je iprišlo okoli 100 na univerzo v Baku, kjer naj bi študirali pridobivanje in predelovanje nafte. Pa so fantje naleteli slabo, komunisti so jim več predavali o komunizmu kot pa o tehničnih predmetih. Poleg tega so jih še zapostavljali radi orne polti.
Študentje so kmalu začutili, da so ljudje nižje vrste, kamor-fcoli so se pokazali, posebno v šolah, v gostilnah, na zabavah in plesih itd. Pred nekaj tedni je neki njihov rojak skrivnostno umrl. To je študente tako razburilo, da so demonstrirali na o-riginalen način: vsi skupaj — 27 — so šli na kolodvor in tam zasedli čakalnico ter se v njej kar enostavno nastanili. Komunistična policija je to trpela dober teden, potem pa je vse skupaj naložila na letalo in jih pre-
ielgljce prevzemajo vodstvo kongoške oprave
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Dolgotrajna pogajanja med Kongom, našo deželo in Belgijo, ki jih je vodil naš pomožni državni tajnik Harriman, so rodila prve sadove. Belgija se je odločila, da pošlje v Kongo svoje stare uradnike iz kolonijalne dobe in jim noveri nalogo, da znova organizirajo in v začetku tudi vodijo kongoško javno upravo. Ne bodo pa sedeli v uradih kot kongoški uradniki, ampak le kot “svetovalci.” Ne bodo pa odvisni od
V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE IN NEPOZABNE MATERE
Frances
Lipoglavšek
ki so izročili Bogu svojo blago dušo 12. aprila 1958.
Sedem let je že minilo, odkar truplo Vaše v grobu spi. Mi pa Vas nismo pozabili in solzne naše so oči.
Prosita z atom oba Boga, da življenje srečno nam da.
Ko bomo tudi mi za Vama šli, se bomo v nebesih videli.
Vaši še vedno žalujoči
OTROCI
Maple Heights, O., 12. aprila 1965.
Vodilna industrija
DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija je v Ameriki izdelala v tem stoletju preko 140 milijonov raznih avtomobilov in je postala vodilna industrijska panoga dežele.
Ženske dobiin delo
M
95
95
M
$
M
9!
95
M
9!
M
91
M
91
M
95
M
91
M
95
M
95
M
95
r
ir
B
r
b
r
B
gr
B
gr
B
sr
B
tr
B
r
B
B
r
B
gr
•B
r
B
gf
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000
(75)
MALI OGLASI
V najem
4 sobe se odda, 2 spodaj, 2 zgoraj, na 7417' Lockyear Ave. 881-6375.	—(71)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, Bonna Ave.
6621
— (73)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 6-6, dva plinska furneza, aluminijaste vetrna okna in mreže. EN 1-2504. Na 1028 E. 74 St.
— (71)
B
r
B
B
r
DR/P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
JAMES A. SLAPNIK, JR.
FLORIST
6620 St. Clair Ave. Henderson 1-8824
BEST WISHES
FOR A JOYOUS EASTER
VESELO VELIKO NOČ	B
gr
ŽELIMO VSEM DRAGIM PRIJATE- !T
B
LJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM P*
B
r
...---------------------B
r
B
r B r
fr
B
r
B
r B r B r b r
B
r
B
RICH & SONS
COMPLETE AUTO SERVICE
Auto Body and Motor Repairs Front Wheel Alignments
HE 1-9231
ALELUJA! VESELO VELIKO NOČ ŽELIMO VSEM.
Z zaupanjem pridite k nam za popravilo Vašega avtomobila. — Vsa de^a na avtu, od motorja do koles in strehe izvedemo zanesljivo strokovno prvovrstno.
Lastnik prodaja
Šest-sobno hišo, 1(4 akra zemlje, lep vrt, v Highland Heights. Kličite HI 2-4149.
(5,6,12,13 apr.)
V najem
5 sob v najem v drugem nadstropju, samo odrasli mirni družini; peč in hladilnik v sobah. Najemnina $60 mesečno. Tel. samo zvečer RE 1-4022. Na 881 Babbitt Rd. Euclid.	(8,12 apr.)
PrijatsPs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA 2/ RAČUN POMOČI DRŽAV5 OD J ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION • n«ir At*. & fiflth St.. EN 1-4'
05 VESELE VELIKONOČNE! || PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve- j randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Ne-vbury, Ohio teL JOrdan 4-55*3
Stanovanje išče
Mlajši zakonski par išče 3-sobno snažno, neopremljeno stanovanje s kopalnico, v šentviški okolici. Kdor ima za oddati naj pokliče Ameriško Domovino: HE 1-0628.	(7'2)
Naprodaj
Zidana 4-družinska hiša, se lahko preuredi za 6 družin. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. Kličite HE 1-3662 ali EN 1-6020 za sestanek.
(7,12,14,19,21 apr.)
91 95
95
95
95
95
95
95
95
9!
95
95
91
9!
91
95
95
9?
91 JU 95
IN ZNANCEM
JACK A.
BANKO
Councilman 32. varde
lit f
~ **>■ ,•
Ital v
o
BEST WISHES
FOR A JOYOUS EASTER
"TONY'S POLKA PARTY"
Daily at 1:00 P. M.
Saturdays 12:00 - 2:00 P. M.
WXEN-FM 106.5 Megacycles
Favorite Slovenian Music & Features Telephone Dedications or information 241-8306
TONY PETKOVŠEK JR.
r
B
r
B
gr
B
r
B
gr
r
B
r
B
gr
B
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
if
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
ZLATE'S SUPERETTE
B
r
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače
B
r
MU 1-9160 B
_	r
662 East 140th Street
Ali ima post tudi še danes
kak pomen ?
Postni čas je namenjen duhovni pripravi na naj večji krščanski praznik, na praznik Kristusovega in našega duhovnega vstajenja po milosti. Pripravimo naj se na to, da bomo mogli na velikonočno vigilijo iz globine svojega bitja obnoviti krstne obljube, utrditi in poživiti v sebi milosti sv. krsta, pri katerem smo bili v moči Kristusove smrti in vstajenja prerojeni k življenju božjega otroštva. Na vsako veliko noč naj bi nas znova tako rekoč preplavilo in prežarilo tisto božje življenje, s katerim je bila ob poveličanem vstajenju do vseh globin napolnjena Kristusova človeška narava, ki je od tistega časa dalje počelo našega nadnaravnega življenja, najprej življenja naše duše, po koncu sveta pa tudi počelo poveličanega življenja našega telesa.
“Če z njim trpimo, bomo z njim tudi poveličani"’
Toda Kristus je prišel do zmagoslavnega vstajenja le preko trpljenja in smrti. Tudi za nas, katere je Bog “naprej določil, da naj bomo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati” (Rim 8, 29), velja ista zakonitost. “Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik” (Jan 12, 26). “Če kdo hoče priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj” (Mt 16, 24). Samo če smo pripravljeni s Kristusom trpeti, to je odpovedati se vsemu, kar nas odvrača od Boga, kar trga našo zvezo s Kristusom, bomo z njim tudi poveličani (Rim 8, 17). Brez resnega zatajevanja samega sebe v tistih stvareh, kjer gre za greh ali za nevarnost greha, ne moremo biti Jezusovi učenci. Seveda se posvetnjaki zelo motijo, ko mislijo, da ima po krščanskem pojmovanju zatajevanje samo v sebi namen. Odpoved, premagovanje in zatajevanje samega sebe je samo sredstvo za to, da v polnejši meri zaživimo nadnaravno življenje in da dosežemo tisto svobodnost božjega otroka, na katero misli sv. Pavel, ko pravi: “Za svobodo nas je oprostil Kristus. Stojte torej trdno in se ne dajte zopet vpreči v jarem sužnosti (greha)” (Gal 5, 1).
Zakaj naj se ravno na petek zdržimo mesnih jedi?
Nekdaj so se kristjani v postnem času zelo strogo postili. To jim je pomagalo, da so temeljiteje premagali v sebi korenine greha in da so tem globlje doživeli velikonočno vstajenje svojih duš in neizrekljivo radost svoje žive zveze s Kristusom. Danes je Cerkev kakor blaga mati, ki se ozira na sposobnosti svojih otrok, nekaterih zelo slabotnih, post močno olajšala. Spričo tega se nekateri sploh sprašujejo: Ali ima še kak smisel vsaj tisti post, kolikor ga je ukazanega, predvsem zdržek mesa na petek?
Veliko noč kot dan Gospodovega vstajenja in tudi dan obnavljanja svojega duhovnega vstajenja pri krstu so prvi kristjani obhajali vsako nedeljo, in sicer predvsem z udeležbo pri sv. maši z obhajilom, da bi se ob daritvenem oltarju skupno kot ena družina spet in spet tako rekoč nasrkali iz Kristusa, pričujočega pod podobo kruha in vina, moči za krščansko življenje preko tedna. Tako je bila vsaka nedelja zanje nekakšna mala velika noč.
A pred veliko nedeljo zmagoslavnega vstajenja je moral po Očetovi volji Kristus prestati smrtni boj na križu. Samo s trpljenjem in navideznim porazom v poniževalni smrti na križu je Kristus sebi in tudi nam zaslužil vstajenje. “Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, pstane samo; če pa umrje, obrodi
obilo sadu.” In da bi se tega bolj živo zavedali, so prvi kristjani kmalu uvedli na petek post. Tako je bil post na vsak petek izraz hvaležnosti za Kristusovo smrtno trpljenje, izpoved vere v skrivnost Kristusove kalvarij-ske daritve, s katero so nam bile zaslužene vse odrešilne milosti in je bila dana nebeškemu Očetu popolna zadostitev za vse grehe človeštva. Obenem pa je bil ta petkov post priprava na nedeljo, ko so se v presv. daritvi prvi kristjani tudi s sv. obhajilom vsi zedinjali s tistim Kristusom, ki je na velikonočno jutro dovršil odrešenje in postal kot drugi Adam za vse ljudi “oživljajoč duh” (1 Kor 15, 45) in trta, na katero se pri krstu vcepimo in vedno zopet poglabljamo to vce-pitev vanj, da bi mogli ostati stalno v njem in obroditi “obilo sadu” (Jan 15, 5).
Post in naš čas
In isti smisel ima tudi še današnja, tako zelo olajšana postna postava. Malenkost je tisto, kar od nas zahteva. Toda ni malenkost, marveč nekaj velikega tisto, kar hoče od nas doseči: pripravo na nedeljo kot dan duhovnega vstajenja s Kristusom v Kristusu, v postnem času pa pripravo na veliki vsakoletni spomin Gospodovega vstajenja, in ne le spomin, marveč resnično duhovno vstajenje s Kristusom.
Svetniško živeči konvertit kardinal Newman je dejal:
“Verska znamenja in navade še daleč niso brez smisla; po svojem bistvu so zmožne, da vtisnejo našemu spominjanju in predstavljanju velike resnice razodetja.”
In tako je tudi z zdržkom od mesnih jedi na petek. V duhu Cerkve naj bi to bil izraz našega priznavanja, da je Kristus naš odrešenik in da smo njegova last. Ko se n. pr. v družini skupno odpovemo mesnim jedem, skupno izpovedujemo tudi na zunaj svojo vero v Kristusa in svojo hvaležnost za njegovo odrešilno daritev, pa tudi svojo voljo, da skupno hodimo in hočemo hoditi za Kristusom. To pa
nas mora nagibati k skupni medsebojni ljubezni in obzirnosti v besedi in dejanju, da znamo drug drugemu odpuščati in gledati v bližnjem Kristusa.
O, kako čudovita bo velika noč za nas vse, če bomo v tem duhu preživljali postni čas!
Umirajoči Krisius
Ko se pomlad nasmehne, pribite k Njemu otroci. Pod hribom kjer stoji križ, poganja iz zemlje črn teloh. Deca ga trga, prihaja h Križanemu in mu krasi z njim noge, zatika ga med krvaveče žeblje in vdano moli.
On pa visi tam in molči. Njegov obraz je bled in otožen. Med cvetjem in zelenjem mu zamira na obličju smehljaj, usta drhte strahotne bolečine, na očeh mu trepetajo solze.
In Bog umira v prerajajoči se prirodi, viseč na križu velik in mogočen ter strašno žalosten, kakor bi hotel s svojo smrtjo prebuditi in okrepiti novo življenje.
❖
Poletje žari čez plan. Zemlja je bogata cvetja in petja. Jagode rde med grmovjem, zrele češnje se smehljajo na bregu in vabijo žejne oči. Vse je v dozorevanju, brstenju in lepoti.
Kristus na križu pa visi med vsem tem čarom in umira. Ljudje ga krase z rožami in molijo pred Njim. Njegova trnjeva krona je polna cvetja, ki ga zakriva, da počiva sveta glava na samih pestrih, dehtečih rožah.
Božji obraz se ne nasmehne. Priroda okoli njega se smeje. Škrjanci in slavci pojo, kos leta na križ in prepeva. Kristus pa visi tam in umira. Njegove oči ne vidijo krasote poletja, ušesa ne čutijo petja. Obličje je voščeno bledo, vedno bledejše v radostnem rajanju življenja. Dolgi, smolnati lasje se oprijemajo golih gladkih ran, ki še jih tu in tam drži kaplja krvi, sijoča v soncu kakor skrivnostni rubin. Iz belih žilastih rok kaplja jutranja rosa, zlata zarja ga polju-buje zjutraj in zvečer, da Mu obličje čudežno žari. Toda nihče ne umiri Njegove bolečine. Du-
ša se poslavlja od telesa, počasi se trga od njega, pa ne more proč. Sveto telo se vije v težkih notranjih krčih. Nikogar ni, ki bi razumel Njegovo trpljenje, ki bi trpel z Njim, saj je najhuje umirati med cvetočim življenjem, med vriskanjem in petjem. On pa umira ...
m
Pestra jesen prihaja v deželo.
Priroda počasi umira. Listje se spreminjasto leskeče v različnih barvah živo in čudovito krasno.
Tudi Kristus še vedno umira.
Bela breza nad križem trepeta s svojimi vejami, ječi in šušti ter šepeta slovo življenju. Listi ji polagoma padajo na tla, se love na njegovih svetlih ramah in mu pokrivajo glavo.
A skrivnostno božje obličje puh, kakor bi Ga hotele ogreti ostane bledo in živo in vendar
Bog pa prezira prirodo, prezira vse okoli sebe silen in globok v svojem molku. Tiho umira zakrknjen v svojo bolečino, ki je nihče ne razume, ker je prevelika in pretežka, kakor da ne umira sam, temveč z Njim vse sveto in Skrivnostno, kar je prinesel ljudem, ki Ga niso razumeli in so Ga raje pribili na križ.
Zima je hladna in prijazno bela. Snežinke počasi prhutajo na zemljo. Že so- dosegle križ pod hribom in se spustile nanj. Komaj vidne so, a vedno več jih je, da zbledeva pod njimi Kristusova rama. Že so pokriti trn ji in žeblji. Sneg pada vedno bolj in bolj. Bele snežne golobice odevajo sveto telo v svoj mehki
umirajoče!
Vsa priroda umira z Njim, vsa priroda z Njim plaka.
Kristus je vendar sam, sam visi med nebom in zemljo kakor izločen iz vsega drugega, gol in beraški, beden in vendar dostojanstven visi tam, da spreletava človeka srd, če se spomni nanj.
Kristus molči. Priroda šepeta, ko se poslavlja, listje šumi in vse šušlja v slovo. Na Njegovih ustnicah pa ni besede. Skoraj višnjevo bele so, komaj vidno drhte in trpe, a besede ni iz njih.
Bela breza ga skuša tolažiti in mu zakriti siromašno goloto, ko sprošča nanj svoje suhe liste. Vse jesenske barve sijejo okoli Njega, kakor bi se hotele preliti v žareč plašč, s katerim bi pokrile božansko telo.
in uspavati kakor spi vsa zemlja okoli Njega.
Toda, ko dosežejo Njegovo bledo umirajoče obličje, vztrepetajo in nobena več se ne spusti Nanj. Vsega pokrijejo, le o-braza ne. Ves bled in žalosten strmi Krist iz snega in umira med snegom, sam, čisto' sam.
In ko sneg poneha, ko sijejo nad zimsko pokrajino zvezde, poljublja mehka mesečina križ pod hribom in sveto obličje, ki se ne umiri in še vedno umira.
Ko zasveti zimsko sonce, zdrknejo s križa bele snežinke in se zasvetijo kakor biserne kaplje na Kristusovem telesu, a Njegovo obličje je bolj belo ko sneg in jasnejše kakor rosni biseri, toda strašno žalostno, kakor bolečina sama.
(Dalje na 5. strani)
Naročite že sedaj m velkMofe prazsiifce
naše odlične domače prekajene ŠUNKE — ŽELODCE —■ in drugo PREKAJENO MESO — KRVAVE in RIŽEVE KLOBASE — in prave KRANJSKE SALAME.
Imamo tudi vse vrste grocerijo ter PIVO in VINO!
•	Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva.
•	Dovažamo na dom in pošiljamo po pošti!
hour Points Food Market
667 EAST 152 STREET
GL 1-6316
CIRIL IN URSULA ŠTEPEC, lastnika
Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
91
M
M
9]
9 M 9] M 9)
9]
■91 M
9» M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 Jf 9 M 9 M 9 M 9.
9
9
9 Jf 9
9 JI 9 M 9 Jf 9 J! 9-
9
9 »H 9 Jf 9
9 i Jf
1 gjj
9
M

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
MARTIN
ŽELITA VSEM
IN WILLIAM
lastnika
KOZAR
tmmM

•M
9
9
9
4
9
•0
9
Člani
skega
slovenskega grocerij-
kluba
m
mesarskega Collinwoodu
ŽELE VSEM
9
Ji
9
Jf
9
J?
9
JI
SVOJIM TER SE
ODJEMALCEM
PRIPOROČAJO
VESELE VELIKONOČNE ZA NAKLONJENOST
PRAZNIKE
9
ji
9
Ji
9
M
9
9
JI
9
Ji
9
Jf
9
LEO KAUSEK—15708 Saranac Road
JOE KOZAR—15638 Holmes Ave.
MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore BIvd.
FRANK TAUCHAR—491 East 2S0th St.
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave.
JOHN ASSEG—23550 Chardon Road
FRANK ČEBUL—466 East 143rd St.
JOHN DOLENC—R. D. No. 4, Willoughby, Ohio
JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St.
JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave.
LUDWIG RADDELL—111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road
LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd.
MRS. KATTY MODIC—15510 Huntmere Ave.
JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave.
MRS. ANNA TOMAZIC—25701 Lake Shore Blvd.
ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.
B
IT
B
if
B
if
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
if
B
r
B
if
B
r
B
if
B
if
B
if
B
W
B
if
LA SALLE TAVERN
na 837 East 185. Street
Pri nas dobite vedno izbrana žganja, vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN L FMUIT
COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Commissioner
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
C0LLINW00D DRY CLEANING
MRS. ANNA KOVACH, lastnica
Pri nas napravimo prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
15210 Saranac Rd.
GL 1-4746
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
BR0DNICK BROS.
APPLIANCE & FURNITURE
16013 Waterloo Rd.
IV 1-6072
lastnika
AUTO SERVICE STATION
5221 St. Clair Ave.
EN 1-5577
Lastnik JOSIP BOSNAR
Q| FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR.
M
9_.
JI 9 S 9 Jf 9
9 ji 9 Jf 9-M 9 S 9 M 9 Ji 9 Ji 9 Jf 9_
želi vsem svojim odjemalcem in slovenskim prijateljem
vesele velikonočne praznike.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE SVOJIM GOSTOM IN PRIJATELJEM LASTNIKI
LUZAR'! BAR
MRS. ANN LUZAR in sinovi
6723 St. Clair Ave.
Telefon: EN 1-9435
9
M
9
!M
9
Jf
9
M
9
9
JT
9
JI
9
9
9
Ji
9
M
ANN'S DELICATESSEN & BEVERAGE
1395 East 55 Street
Lastnika FRANK in ANNA SMREKAR želita odjemalcem in prijateljem
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Grocerijsko blago — Meso in mesni izdelki — Pijače
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PRIMC DELICATESSEN
Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino
15508 Holmes Ave.	Tel.: GL 1-7487
ŠT
B
r
B
P3
B
r
B
r
B
ir
B
r
B
Sf
B
_r
B
r
B
if
B
ff
B
r
B
r
r
B
if
B
ir
jB
w
"B
r
B
p*
B
r
B
if
B
r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
B
if
B
r
B
if
B
tf
B
r
B
if
B
P*
B
r
'B
if
B
r
B
if
B
if
B
Sf
B
.ff
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
.r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
B
sf
■B
r
B
gr
B
r
B
r
B
p*
B

totems
B
p*
B
r
B
sr
B
r
B
p
šS!a^š3SiSD!^E^!h^]h©ih^i^!h$D!h^§^!
UT 1-5158 Res.: EX 1-9473
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
VESELO ALELUJO želi
ANTHONY F.
NOVAK
STATE
STATE SENATOR
CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE
TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business”
6218 St. Clair Ave.	Cleveland 3, O.
■i •-< i ;■ r'
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želita
LOUIS FERFOUA DONALD FERFOUA
POGREBNI ZAVOD
B
m
1 r 1 m
B:
K*
B
B:.
Sg
B
r
B
'r
if B r
B. r B
r
B. Sf B, ir B
r b; r
B r B, r
B
r
B r B.
r
B.
r
E r r B
B
r
B
r
B
r
6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 441Q3_ B Telefon: 431-4148	g1
B
m
B ir B
r
B
r
B
K
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
Zgodovina velikonočnega praznika
9116 Union Ave.
MI 1-7420
Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo preostalim ... v spomin pokojnim
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
in
VESELO ALELUJO
želi vsem
HOLLANDER TRAVEL
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA POTOVALNA AGENCIJA
UREJUJE NAJUGODNEJE:
IZLETE IZ AMERIKE V STARI KRAJ POTOVANJA SORODNIKOV NA OBISKE V AMERIKO,
JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika
FORGET-ME-NOT
JERSE’S GIFT and FLOWER SHOP
470 E. 152nd Street
IV 6-0226
if
B
r
B
if
B
r
if
B
if
B
if
B
72 mož sodelovalo pri prevodu praznik Judov in kristjanov. Judovski praznik je postavil Mojzes kot spomin izhoda Izraelcev iz Egipta, ki se je zgodil pomladi, kakor pravi izročilo. Za kristjane je pa velika noč praznik, ki nas spominja na trpljenje in vstajenje Kristusovo.
Pasha v stari zavezi
“Pasha” je grška beseda. Dobimo jo v naj starejšem grškem prevodu hebrejskega sv. pisma stare zaveze, ki so ga priredili grško govoreči Judje med 3. in 1. stoletjem pred Kristusom v Aleksandriji (Egiptu). Prevod se imenuje “septuagesita,” to je sedemdesetih, ker je po legendi petih Mojzesovih knjig. Preva-
Velika noč, Pasha, je največ ji jaki so prevzeli besedo “pasha” iz hebrejske besede “pesah,” aramejsko “pasha,” kar pomeni “mimohod.” Izraz “mimohod” se nanaša na angela, ki je po božjem ukazu moral ponoči umoriti vse egiptovske prvorojence, ni pa smel vstopiti — torej je moral iti mimo — hiš Izraelcev, ki so bile na pragu podbojev vrat označene s krvjo velikonočnega jagnjeta.
Sv. pismo pravi: “Kajti to noč pojdem -skozi egiptovsko deželo in udatim vse prvorojence v e-giptovski deželi od človeka do živine in izvršim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi: jaz. Jahve. Tedaj bo kri za vas v znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas, in pri vas ne bo mo-rilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo. Ta dan (to je 14. nisan), vam bodi v spomin in praznujte ga kot praznik Jahvejev; od roda do roda ga praznujte kot večno ustanovo” (2 Mojz 12, 11-14).
Prvikrat so Izraelci slavili ‘pa-sho,’ ko so srečno zapustili Egipt (2 Mojz 11-15). Obdržali so takratni obred s kako nebistveno spremembo vse do danes. Praznik je imel dva dela. Prvi del je bila večerja 14. dar meseca ni-sana. Nisan je bil prvi mesec v letu. Pri večerji so jedli velikonočno jagnje.
Drugi del pa je bil praznik brezkvasnih, opresnih kruhov, praznik opresnikov, ki je trajal sedem dni. Vsaka izraelska družina si je priskrbela okoli 10. nisana jagnje ali kozlička. Jedli so jih pri velikonočni večerji z grenkimi zelišči in brezkvasnim, opresnim kruhom. Kruh je bil brezkvasen, ker Izraelci neposredno pred izhodom iz Egipta niso imeli časa, da ga okvasijo. Grenka zelišča so pa jedli, da so se spominjali grenkega suženjskega življenja v Egiptu. Od jagnjeta ali kozlička ni smelo nič ostati za naslednji dan. Ostanke so morali vreči na ogenj. Niso smeli živali zlomiti nobene kosti. Pri večerji je imel oče častno dolžnost raztolmačiti svoji družini pomen praznika.
Kristusova zadnja večerja
Nekatere posebnosti velikonočne večerje so omenjene v evangelijih pri opisu Kristusove zadnje večerje.
Kristus se je zelo verjetno držal običajnega obreda za veliko-
nočno večerjo. O razgovorih, ki so jih imeli Kristus in učenci pri zadnji večerji, je ostala samo Kristusova napoved, da ga bo izdal Juda, ki je nato odšel. Sv. Janez omenja, da je odšel, ko mu je Jezus dal košček kruha, grižljaj, pomočen v gosto marmelado od dateljnov, fig in drugega sadja, skuhanih v kisu. Že prej pa je Kristus na vprašanje, kdo ga bo izdal, odgovoril: “Tisti je, kateremu bom jaz pomočil grižljaj in mu ga dal” (Jan 13, 26).
Obredu judovske večerje je Jezus dodal obred, s katerim je ustanovil sv. evharistijo. Iz evangelijev ni razvidno, pri kateri točki večerje se je to zgodilo. O posvetitvi vina je izrecno rečeno, da ga je posvetil “po večerji” (Lk, 22, 20; I. Kor. 11, 25). Pili so rdeče vino. Belo vino Judje namreč niso cenili. Večerjo je hilo treba zaključiti opolnoči.
Pasha v novi zavezi
V	novi zavezi pomeni pasha večinoma judovski velikonočni praznik. Ima pa včasih tudi pomen velikonočne večerje, n. pr. jesti pašho. Pomeni tudi velikonočno jagnje, če je n. pr. rečeno “žrtvovati pasho.” Označuje tudi Kristusa. Vsaj sv. Pavlu je tako, ki govori v listu do Korinčanov o Kristusu kot jagnjetu. Pavel namreč pravi: “... tudi naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano” (I, Kor 5, 7). S smrtjo velikonočnega Jagnjeta Jezusa Kristusa je za kristjane začela krščanska velika noč, katere podoba so bili judovski velikonočni prazniki.
V	Kristusovem življenju se o-menja pasha v zvezi z njegovim bivanjem v Nazaretu, ko je rečeno, da so “njegovi starši hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik (Lk 2, 41). Sv. Janez omenja trikrat pasho v Kristusovem javnem življenju (Jan 2, 13 - 6, 4 - 11, 12, 1).
Zadnja Kristusova Pasha je podoba osvoboditve ud suženjstva greha po nedolžni krvi božjega Jagnjeta. Ta pasha je na-
domestila in ukinila judovsko pasho.
Kristjani praznujejo novo pasho na dan Kristusovega vstajenja, s katerim je Kristus dovršil in proslavil odrešilno delo.
Velika noč je torej spomin na Kristusovo vstajenje. To je najstarejši in naj večj i . cerkveni praznik, središče cerkvenega leta. Praznik je premičen, ker se stavi na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, to je ne pred 22. marcem in najkasneje 25. aprila. Po tem prazniku se ravna vse cerkveno leto: advent, prva predpostna nedelja, postni čas, drugi premični prazniki (Vnebohod, Binkošti itd.), število, nedelj po sv. Treh kraljih in po Binkoštih.
UMIRAJOČI KRISTUS
(Nadaljevanje s 4. strani)
In Kristus visi tam, obžarjen od biserov, z obrazom, ki gleda življenje in smrt, ter umira, a ne more umreti.
•
Enkrat pa pride umetnik, velik umetnik in velik siromak, kakor je bil Kristus sam. S krvavim in trpečim srcem pride. Poklekne pod križ in moli vdano in iskreno. Potem dvigne drobno dleto, ki zdrkne preko trpečega obraza:
“Svet ni vreden, da bi gledal to bolečino, ki je ne razume! Tvoje trpljenje je strašne j še od vsake smrti!”
. In dleto bo poljubilo sveto o-bličje, da bo zadihala na njem smrt. Umetnik pa bo od same bolesti zblaznel, prepričan, da je zaradi notranje sile in navdihnjeni a moral storiti strašno delo in s poljubom svojega nežnega dleta umoriti Njega, ki je dal vsem stvarem življenje.
a
**5
£4
Tono za vsakega prebivalca Zahodnega Berlina
WASHINGTON, D. C. — S pomočjo “letalsibega mostu” so zavezniki leta 1948-49 prenesli v Zahodni Berlin skupno 2,325,000 ton goriva in hrane, nekako eno tono na vsakega prebivalca mesta.
r
B
r
B
p*
B W B tf B
r
B r B W B r B if B
r
B W B if B
ff B
r
B
*f B r B r B r B r B W B W B
r
B
RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI!
NAROČITE IE SEDAJ lk VELIKO MOČ MAŠE IZVRSTNE MAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUME - ŽEL0BBE m druge potrebe
Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst
RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE
MODEL FOOD MARKET
445 East 200. Street
Cleveland, Ohio 44119
FLORJAN in MARIE KONČAR
KE 1-7447
lastnika
Potovanja v Slovenijo
z jet-letali: MAJ 21, JUNIJ 7, 8, 10, 14, 24 JULIJ 14 in 19
Za člane slovenskih organizacij New York - Zagreb ali Ljubljana $424.00.
EXPRESS TRAVEL SERVICE
687 East 185 Street	Cleveland 19, Ohio
------------—-----------------------*----if
AZMAN’S MARKET
8501 St. Clair Ave.	Telephone: EN 1-0347
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
LOU, BILL, ED, FRANK
MATT'S SHOES
7008 St. Clair Ave.
EX 1-9559
Prop. MATT VERBIČ
ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Best Wishes for a Joyous Easter.
B
r
B if B r B r B
r
B
—r
B
r
B if B W B if B if
elf
9]
Jf
9
elf
9
9
9
ell
9
9
Ji
9
slf
9
9
Jf
9
A. GRDINA and SONS INC.
ŽELI VSEM ROJAKOM VESELO VELIKO NOČ
Priporočamo naklonjenosti rojakov vsa naša podjetja:
GRDINA RECREATION kegljišče
6017 St. Clair Ave., EN 1-9398
z okrepčevalnico, ki ima vedno na razpolago dobre jedi
in pijače
TRGOVINA S POHIŠTVOM
GOSPODINJSKIMI STROJI IN PRIPRAVAMI 15301 Waterloo Road, KE 1-1235
Dva najmodsrneje opremljena POGREBNA ZAVODA
naš znani zavod na 1053 East 82nd Street, HE 1-2088 in novi, krasni zavod na 17010 Lakeshore Blvd.,
KE 1-6300
r
b
r
B
B
r
B
If
B
P"
B
r
B
p*
B

9
J? 9
M
9
9 Jf 9
9
i
sli
9
sši
9 9
slf
9
9
J?
9
M
9
9
M
9
M
9
M
9
»S
9
JI
9
M
S
9
4
9
sšf
9
4
9
9
4
5
9
9
#-
9
M
I
4
9
4
9
4
9
4
9
4
9
9
•0
i
4
9
4_
9
4
9
4
9
4
9
4
9
4
9
4
9
4
9
4
9
1
I
4
9
4
9
0
9
4
Look Better Longer
That’s why Florsheim wearers spend less in the long run — by the month or by the mile. Economy’s doubled when you consider you can have the finest for as little as $19.95.
Top: The Blazer, $19.95; plain toe blucher. Black calf, 21693; drift-woody 31740; perfecto, 31722. Bottom.; The Blazer, $19.95; overlay front blucher. Blatk calf, 21692; driftwood, 31739; perfecto, 31720.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE
Louis Majer
FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6410 St. Clair Ave.
EXpress 1-0564
SLOVENIM! COUNTRY KOK
1401 E. 55. St.
Točna in OB SOBOTAH IN
EN 1-8974
VSEM NAŠIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO
PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost,
priporočamo se za bodoče.
prijazna postrežba. NEDELJAH ZVEČER PLES
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELITA
DR. MAKS In META RAK
15517 WATERLOO ROAD
Telefon
urad: KE 1-0700 doma: IV 6-4958
VARGO'S SUNOCO SERVICE
6947 St.Clair Ave.
B r B r
B
r
B
6f
B
B
r
B r B
B
'B
r
B r B r B if B
B
B
r
B
r
B gf B
r
B
r
B
r
—----B
r
B
B
W
B
B
K*
B
B
B
r
B1
-----r
B
r
B
r
Phone; EN 1-9832
ŽELIMO PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
A joyous and happy Easter to all our customers and friends.
B
p
B
P
B
p


■ PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
..j
“To je vse prav, toda ali, svoje rodoljubje.” meniš, da ravna majhno dek- “Toda Vi sami ste večkrat letce, oprosti, sem hotel reči, | rekli —”
mlada gospodična kot si ti, prav, ako dela vse po svoji glavi?”
Na to nisem slišal odgovora, pač pa precej jokanja za predpasnikom.
“Ali pa veš, kaj se bo zgodilo, če boš tudi naprej tako ravnala?”
“Ne (ječanje) vem.”
“Torej ti najprej povem posledice, ki bodo zadele druge ljudi, če sporoči kdo v Dublin, da si tukaj predavala to divjo, uporniško pesem, bo nekaj uradnikov umrlo nagle, strašne smrti. In če zve o tem celo ministrstvo v Londonu, ali veš, kaj se bo zgodilo?”
“Ne vem.”
“Tedaj ti povem. Poslali bi brodovje iz Kanada v Queenstown in bi morda celo poklicali vojake iz Gorka.”
Dvomeče me je pogledala.
“To bi pomenilo,” sem nadaljeval brez usmiljenja, “na-prtati silno obloženim Ircem še dva ali tri milijonje davkov več in vse to zaradi majhnega dekletca, ki ni imelo toliko pameti, da bi znalo krotiti
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Assemblers
Light Bench Work
☆
No Piece Work
☆
Steady Employment ☆
Top Pay ☆
Modern Plant
☆
APPLY IN PERSON
THE SCAM
INSTRUMENT CORF.
7401 N. HAMLIN SKOKIE
(77)
TOOL AND CUTTER GRINDER Experienced for Job Shop Work. Good salary. Benefits. SA 2-6027.
(71)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — Bridgeview. 3 bdrm. home. Lot 76x133, fence yard, city water. All improvements. Full price $15,000! — 458-5631.	(71)
HARVEY — 3 Bedroom Brick. Full basement, wall to wall carpeting, Redwood storms, screens. Close to everything. Priced quick sale by owner. PH 333-1462.
(9, 12, 15, 16 apr.)
DES PLAINES — BY OWNER Beaut. 2 bdrm. brk. home. 2 car brk. gar., IVz bths., crptg., drapes thru-out. Fin. bsmt. alum. s/s. Low taxes. Beaut. Landscaped. Many extras. $21,800. — 827- 2439 or 824 -8828.
WHEELING
4 yr. old all-brk. contemp. rch.; 3 bdrms.; Ige. liv. rm. with frpl., new w/w opt., cab. kit. with din. bay, gas ht., cycl. fence; nr. schls.-shpg. $19,800. By owner. 537-9196.	(73)
BUSINESS OPPORTUNITY
“Naj.sem rekel karkoli. Sedaj se pogovoriva o tebi; ali veš, kaj bi se tebi zgodilo? Poslali bi te v Botanyjski zaliv ali Pentonville ali Mount-joy; spala bi na trdem ležišču ali veš, kaj je trdo ležišče?”
“Slišala (ječanje) sem o njem, toda videla (ječanje) ga nisem.”
“Zaradi tega naj ti nikar ne bo hudo. Poizkusila ga boš Še in ta izkušnja ne bo prijetna. Trdo ležišče je slabše od slamnjače in ne veliko boljše od golega kamena. In jesti boš morala z zarjavelo, železno žlico in česati svoje bogate kite, če ti jih ne odstrižejo, z umazanim glavnikom, ki nima skoro nobenega zobu več in ki so ga skozi zadnjih dvajset let rabile vse zločinke in vsi pijanci.”
Ona se je malo zdrznila.
“In nosila boš veliko, debelo, raskavo obleko, na kateri bo vtisnjen državni grb, in bele, raztrgane nogavice ter čevlje, ki niso bile še nikoli namazani. Pa čisto prav ti bo. Jaz te bom prišel včasih obiskat in ti bom deklamiral skozi ključavnico v mračno sobo: Ah, hrabra Kathleen, glej, zmagana si ti!”
Ta zasmeh jo je zabolel in kljubovalno si je utrla solze. Nato sem nagovoril razred in mu razložil, zakaj je Kathleen zaslužila kazen.
“Tej mladi gospodični sem že povedal, v čem obstoji njega pregreha, ki je v veliko škodo šolski disciplini. Morda ima prav, morda ne, ko bolj ceni junaka O’Dwyerja’ kot ‘Horacija’. To je stvar okusa. Toda noben otrok nima pravice delati po svoji glavi, če
bi se to dovolilo, bi bila vsa disciplina uničena. Smete se sicer prizadevati, da se odpravi krivica in uveljavi pravica. Toda dokler imamo postave pred seboj črno na belem, se jim moramo pokoravati. V višjih angleških šolah imajo dobro navado, ki prisili nepokorne učence, da se skesajo in poboljšajo. Kaznujejo namreč dijake, ki ne znajo lekcije, s tem, da morajo prepisati petdeset ali sto verzov Virgila ali Homerja. Tako spoznajo, da je laže dobro se naučiti en verz kot jih prepisati petdeset. In zato mi bo tudi gospodična Kathleen Leonard prinesla jutri ono slavno pesem lorda Macaula-ya, naslovljeno ‘Horacij,’ vso prepisano s svojo dobro znano pisarniško pisavo, ki jo je s ponosom posnela po pisavi angleških državnih pisaren.”
Vse učenke so vzdihnile, en vem, ali ker jim je odleglo, ali ker jih je ustrašila strašna razsodba, nato pa so se zopet začeli šolski opravki.
Drugi dan sem točno ob dvanajstih poklical upornico. Približala se je, vsa zardela sramu in s povešeno glavo, ter mi izročila svoj zvezek, zavit v rjav papir in zvezan z rdečo nitjo.
“Prav. Vzamem ga s seboj domov in vse natančno preberem. Toda zapomni si: če je le ena vrstica izpuščena ali ena beseda napačna, boš vse še enkrat pisala.”
Nesel sem ga domov in popolnoma pozabil nanj vse do čaja. Tedaj sem odprl na svojem pisalniku “Pesmi starega Rima” in vzel zvezek v roke. Toda zagledal sem, napisano z odločno, pokončno pisavo, ki sem jo tako dobro poznal:
Krepak hura!
(Pesem iz moderne Irske.)
L
Postaral sem se, osivel, zastaja kri;
življenja cvet je odcvetel, ni več moči.
II.
življenja ladja že vesla v teman pristan, kjer večnosti mi val Šumija pozdrav strašan.
III.
Ne zgane list se veli več— usehlo vse.
Ni smeha, temveč čut skeleč in solze le.
IV.
Umrl sem; spomenik moj, glej,
smehlja zdaj tam med vrsto smrtnih se trofej skoz mračni hram
V.
In vendar, Bog, če dan mi kdaj
se zablesti,
ko motni svobode sijaj se zaiskri;
VI.
če prapor svobode uzrem, da plapola,
ko boj besni na polju tem, in se ne vda
VIL
ves črn krvi — veliki cilj nasprotnih trum; če čujem, da molči nemil sovraga hrum ;
VIII.
če slišim kdaj bobneč korak hitečih čet,
iz boja v boj, iz dneva v mrak
za dom naš svet;
IX.
če prapori se zableste brez sužnjih spon, kjer zasnežene pne vrhe naš Slieve-na-mon —
X.
počival v grobu bom mirno, brez bolečin
in rekel: “Hvala ti srčno, Kralj visočin!”
XI.
Tedaj naj časa pest en sam mi hip še da,
da kriknem večnosti vodam krepak hura!
Pomel sem si oči. Nato obrisal očala. Ne, nisem se zmotil. Obrnil sem druge liste zvezka. Bili so prazni. Zvezek je bil popolnoma nov. V njem je bil samo narisan okrogel stolp, volk in Erinija, v podobi mladega dekleta, najbrže Kath-leene same, z velikimi, žarečimi očmi, s čelado na glavi, z grško kito, blestečim mečem v desnici in raztrgano verigo ob levi na tleh. V kotu je bilo zapisano:
fDalje prihodnjič)
01	P*
Ji VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM $
STANDARD EAGLE MKT.
854 EAST 185 ST.	IV 1-5686
priporoča, da že sedaj naročite
za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE in PREKAJENO MESO! OPOZARJAMO, DA IMAMO NOVO AVTOMATIČNO g PREKAJEVALNICO S HIKORI LESOM!
Razen tega imamo na prodaji KAŠO, domače zelje in repo, p KOKSER fižol, domačo koruzno moko, orehe v zrnih, d
M,
JEŠPRENJ in tudi KAMILICE!
Seveda tudi vse vrste grocerijo, zelenjavo, sadje in vse vrste pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače.
EDWARD PLANIŠEK — lastnik
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
LATHE OPERATORS
Browne & Sharpe Operators.
Experienced men. Excellent Company Benefits. Call for convenient appt.
MR. WATROBA, MI 2-0200
or apply in person
EMIL J. PAIDAR CO. 1120 N. Wells Street
(71)
MACHINE OPERATORS
Excellent opportunities for experienced machinists. Also for trainees who want to operate drill presses, turret lathe and automatic chuckers. We are looking for reliable men who want steady work. Modern factory, company benefits including profit sharing. — Apply in. person or phone Mr. Seidel.
MIDLAND MFG. CO.
7733 Gross Point Road Skokie, Illinois
677-0333	(73)
HELP WANTED
BEAUTY OPERATOR Male or Female. Full or Part time. Apply
POWDER PUFF 809 Devon Ave., Park Ridge, 111. TA 5-1303
Ask for Mr. or Mrs. Ludwig.
(73)
HOUSEHOLD HELP
TAVERN — LUNCH ROOM — GAS STATION. Plus new living quarters Located on main hwy., about 33
miles N. W. of Chicago. — Asking ______ _________
$42,000. LOUIS I. BEHM, REALTOR | ance, hospitalization and paid vaca-GRAYS LAKE, ILL. — BAldwin. 3-: tion. References. Vicinity of Floss-8181; Chicago Phone RO 4-4100. (73) moor. — SY 8-2757.	(72)
HOUSEKEEPER — LIGHT COOKING, SOME CHILD CARE. — No ironing. Live in. Five or six day week. Own room and bath. Must like children. Good salary. Insur-
Preskrbite si za bodočnost! Shranite vaše prihranke!
L
3
du*
I
I
i
I
iš
I
Naše podjetje plačuje obresti po najvišji meri vam v korist in tudi v varnost
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000-00
i4,/4%etastifiabraiKvltge4'
M /O
Michael Telich
John K. Telich, CLU
ZASTOPNIKA
f SUH LIFE
^ 2829 Euclid Avenue
|___________________
M 0f M 05 M
05
*0.
6
M
a
9 M 0!
4
9
05
4
9 M 9
4
9
4
9
OF CANADA

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM VSEM ŽELIJO
STM MEZIC EDWARD KOLEDAR v ' AL SADAR EDWARD DRUM
Prisrčna hvala vsem mnogim rojakom, ki so nam zaupali svoje zavarovalne zadeve. Obljubljamo skrbno, zanesljivo postrežbo v bodoče.
STAN F. MEZIC INSURANCE AGENCIJA
6629 St. Clair Ave.
EX 1-4855
Vse vloge napravljene pred ali na 15. aprila bodo obrestovane od 1. aprila naprej.
Pišite ali zahtevajte zbirko tiskovin in navodil, kako nam pošljete hranilne vloge po pošti. Mi plačamo poštnino na obe strani.


PET
PRIlOiilH
URADOV
PRI NAS SE TUDI DOBIJO:
PREPISI ZEMLJIŠČ
DENARNE
NAKAZNICE
BOŽIČNI KLUBI
VARNOSTNE
SHRAMBE
Jsa hranilna in posojilna postrežba
V naših uradih lahko plačate račune za plin, elektriko, telefon in bolniško zavarovanje. PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO HRANILNE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV DAJEMO VSAKOVRSTNA POSOJILA ZA DOMOVE
POSVETUJTE SE S
r. C SLAB R LJWS MG S
ASSOCIATION
SLOVENSKA HRANILNICA
6235 ST. CUIR AVE. 613 EAST 185th ST. 25000 Euclid Ave.
HE 1-5670	IV 1-7800	AN-1-1200
8135 WILSON MILLS RD.
HI 9-2900
OHIO
28000 LAKE SHORE BLVD,
RE 1-1200
CLEVELAND,
★ ☆ ★
VSEM NAŠIM KLIJENTOM, VLAGATELJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
9
4
9
*0
9
I
f
0)
9
*0
9
9~
9
M
9
FRANK & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE
689 E. 200 STREET
ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
TREBEČ
EXCAVATING, INC.
01
*0 9 *0
9 M
9
M 571 East 200th St.
05
9
<0-9 M 05 M 9 M
IV 1-1000
Euclid 19, Ohio
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA WHIPPED CREAM . . . CHEESE
1166 E. 60th St.
HEnderson 1-8492
9
H	ANTON ŽNIDARŠIČ in sin, lastnika
•0 Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem
05
05
•0
05
9
9
05
VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČITA
DR. SONJA IN FRANČEK TOPLAK
zobna ordinacija in zobni laboratorij v hiši Central National Bank
6420 St. Clair Ave.
Telephone: 361-1970
~S0
r
JB
r
I
p-
&
P-
n
■If
&
r
50
r
-r
B
r
©
r
e
r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
~B
r
g
B
P*
$■
I
I
-E
gr
I
B
r
B
r
r0	^