1 petek, 4. novembra 2022 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 4. novembra 2022, leto 7, šte­vil­ka 19 O Mislih za Kamnik Novi vodni vir pitne vode V Kreativni četrti Barutana, na zunanjem razstavišču stavbe Ključavničarstva, je na ogled razstava, ki povzema rešitve študentov arhitekture za nekatere izzive v kamniškem prostoru. Misli za Kamnik, s katerimi so nakazali možne potenciale razvoja obravnavanih območij, so udeleženci seminarja Zorc obelodanili tudi v brošuri in na javni predstavitvi študijskih projektov. Prebivalci kamniške občine se v veliki večini oskrbujejo s pitno vodo iz drenažnega zajetja Iverje. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Drenažna cev, dol­ ga 255,4 metra, je vkopana od 6 do 11 metrov globoko. Z drenažo zajeta voda je po dveh ceveh speljana v sistem kamniškega vodovoda. Zaje­ tje je bilo izdelano med leto­ ma 1973 in 1978. Drenaža se je gradila v dveh delih, in si­ cer leta 1973 prvi odsek v dolžini 75 metrov z izdatnos­ tjo 1,28 l/s/m, drugi odsek pa leta 1978. Končna dolžina znaša 255,4 metra. Kljub po­ daljšanju za 180,4 metra pa se izdatnost zajetja ni bistve­ no povečala. Drenaža je trenutno v sla­ bem stanju, ponekod je raz­ prta in zasuta s prodom, na drugem delu pa se je pose­ dla in ne opravlja več svoje Ena od idej za preureditev parkirišča pri zdravstvenem domu / Foto: Ana Jagodic Dolžan močja nekdanje tovarne Al­ prem, za stavbo, v kateri domujeta knjižnica in glas­ bena šola, ter razširitev mes­ tnega pokopališča Žale in pokopališča ob samostanu v Mekinjah. Odgovori tako se­ gajo od minimalnih dopol­ nitev v na videz že urejenih prostorih do korenitih preo­ brazb. rešitev v novi stavbi, ki bi omogočila boljše sobivanje glasbene šole in knjižnice. Zdaj namreč uporabniki/ obiskovalci doživljajo pre­ plet dveh programov, ki se ne povezujeta. V Keršman­ čevem parku je študente za­ poslovalo zagotavljanje zave­ tja pri izvajanju rekreacije in drugih dejavnosti v primeru dežja, v razmišljanju o mo­ žnostih širitve omenjenih pokopališč pa je bilo osred­ nje vodilo zasnovati prostor slovesa in spomina, umika in kontemplacije. »V sodelovanju s predstavni­ ki občine smo izpostavili pet prostorskih izzivov na šestih lokacijah,« je na predstavitvi projektov pojasnil mentor. Študente različnih letnikov je spodbudil k iskanju reši­ tev za paviljon v Keršmanče­ vem parku, parkirišče ob zdravstvenem domu, za pre­ ureditev degradiranega ob­ Na območju nekdanje tovar­ ne so predvideli stanovanj­ sko območje z dopolnilnimi dejavnostmi in različnimi javnimi površinami, ki naj bi oživile stik med mestom in Kamniško Bistrico. Tudi preureditev parkirišča pri zdravstvenem domu bi vzpostavila programsko in doživljajsko bogat javni pro­ stor, ki bi povezal bližnje ustanove, stavbe in ljudi. S tem ciljem sta nastala pro­ jekta PARKirna hiša in Ga­ ražna hiša + prostori obliko­ vanja. Na mestu dotrajanega in funkcionalno neustrezne­ ga stavbnega kompleksa ob Osnovni šoli Toma Brejca udeleženci seminarja vidijo V letošnjem oktobru so se študenti arhitekture lotili še odkrivanja potencialov, ki jih nudi prostor ob Kamni­ ški Bistrici, od smodnišnice do Šmarce. »Dobili smo ne­ posreden vpogled v proble­ matiko stika med mestom in reko, odkrili kvalitetne in problematične obstoječe ureditve, predvsem pa pre­ poznali neizmeren potenci­ al, še razmeroma neizkori­ ščen, ki ga Bistrica nudi za Kamnik in njegove prebival­ ce,« je povedal mentor Mitja Zorc. Na kratki, vendar, kot je dejal, intenzivni delavnici so jih zanimale poti in poči­ vališča, prehodi čez reko, ureditev v severnem delu, povezovanje reke in poti na južnem območju ter interak­ tivna raba prostora. Predlogi za ureditve so trenutno še v delovni različici. Arhitekturne delavnice in študijski projekti, ki se odzi­ vajo na realne prostorske probleme, imajo na Fakulte­ ti za arhitekturo po Zorčevih besedah dolgo tradicijo – predstavljajo priložnost, da študenti svoje zamisli čim bolj realno preverijo, lokalne skupnosti pa pridobijo doda­ ten, neobremenjen, a še ve­ dno strokoven pogled nanje. In kakšen je pogled občine na Misli za Kamnik? »Obči­ na Kamnik podpira študent­ sko delo in poglede, ki niso obremenjeni s pravnimi re­ žimi in lastništvom,« so nam pojasnili, glede aktiv­ nosti oziroma planov za obravnavane lokacije pa, da na nekaterih že vodijo po­ stopke priprave študij ali prostorskih aktov. OBČINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT ZANIMIVOSTI Na zadnji seji sveta Z umetnostjo k prebujanju mesta Najhitrejši kamniški maratonec Mislili so, da kopljejo zmaja Kamniška slikarja Tomaž Schlegl in Dušan Sterle sta v petek pripravila skupno raz­ stavo Zadnja postaja, s kate­ ro želita dati Kamniku nov zagon. Na 26. izvedbi Ljubljanskega maratona – v dveh dneh je po ulicah prestolnice na ra­ zličnih razdaljah teklo skoraj 14 tisoč tekačev – so sodelo­ vali tudi številni Kamničani in Kamničanke. Medobčinski muzej Kamnik je v sredo, 26. oktobra, na gradu Zaprice pripravil mu­ zejski večer. stran 17 stran 18 stran 20 Osredotočili so se na šest lokacij Kamniški občinski svetniki so se 19. oktobra sestali še na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu. stran 2 Prostorske rešitve segajo od minimalnih dopolnitev do korenitih preobrazb. Zamisli tudi za stik s Kamniško Bistrico funkcije. Izdatnost drenaže je najbolj odvisna od zamu­ ljenosti rečne struge. Reka prinaša mulj od samega iz­ vira, največ mulja pa v reko prinašajo pritoki. Ob visokih vodah hudourniška reka dvi­ gne material, ki se nabira gorvodno, in ga odloži na ravnini, kjer je locirana dre­ naža. Zato je treba rečno dno čistiti po skoraj vsakem neurju ali visoki vodi. Količi­ na vode, ki v srednjem vodo­ staju in nezamuljenem dnu reke znaša 130 l/s, pade na 69 l/s. Takrat je treba rečno dno interventno očistiti. Rečna voda zelo hitro napaja drenažo, zato se potencialno onesnaženje iz reke razširi do drenaže v 6 urah in 15 minutah. 4. stran Poškodovana drenaža / Foto: arhiv Josipa Marka Sadnikarja Zadruga Kikštarter, z.b.o., Fužine 134, 1241 Kamnik Kamnik – V koronskem letu 2019/2020 so se študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani soočili z nekaj lokacijami v Kamni­ ku, ki po besedah mentorja doc. Mitje Zorca že dalj časa kličejo po preporodu in no­ vih priložnostih. »Naši raz­ misleki so bili namenjeni temu, da pokažejo neke mo­ žne scenarije ali opozorijo na rešitve. Gre bolj za spod­ budo, za možno ilustracijo razvoja na teh lokacijah, kot pa nekaj stoodstotno zavezu­ jočega.« Izhodišča oziroma predloge za projekte je podala občina, končni izbor pa so naredili na fakulteti. Kot je pojasnil dr. Jernej Markelj, podžu­ pan v času nastajanja študij­ skih projektov in koordina­ tor sodelovanja, je v kamniški javnosti opaziti vse večje zanimanje za pro­ storske izzive mesta. »Odpi­ ranje polja za razpravo glede oblikovanja skupnega kon­ senza o ključnih točkah in programih je zato nadvse pomembno. Prostor je na­ mreč naša skupna dobrina. Z njim moramo ravnati pre­ udarno,« je poudaril in do­ dal, da kakovostno oblikova­ nje grajenega prostora zahteva svoj čas in napore več soustvarjalcev. »Poleg poguma odločevalcev in sku­ pnosti, ki ceni in neguje čut za lepo, je k temu treba pri­ vabiti sposobne in drzne ustvarjalce.« Josip Marko Sadnikar 2 petek, 4. novembra 2022 Občinske novice Za večjo samooskrbo Koliko dražje bo ogrevanje in kakšne načrte za energetsko (samo)oskrbo ima Občina Kamnik ... Aleš Senožetnik Kamnik – Vroča tema ob začetku ogrevalne sezone so cene energentov. Kot pravijo na kamniški občinski upravi, realne ocene, za koliko bo ogrevanje objektov, ki jih upravljajo, to zimo dražje, ne morejo podati, saj so stroški odvisni od vrste dejavnikov. Pri tem poleg višje cene plina omenjajo tudi vremenske razmere in sprejete oz. predvidene vladne ukrepe. A kot pravijo, se bodo trudili, da bodo cene čim nižje. Skupaj z Upravno enoto Kamnik bodo tudi na občinski upravi sledili priporočilom o znižanju temperature do razumne meje. Že v minulih letih je občina pristopila tudi k energetski sanaciji nekaterih objektov, nazadnje Doma kulture Kamnik in stavbe policijske postaje. Imajo pa na občini namen zagotoviti tudi večjo samooskrbnost z električno energijo. Poleti so namreč na povabilo Mestne občine Kranj vstopili v konzorcij partnerjev projekta ELENA, ki ga sofinancira Evropska investicijska banka, ki bo partnerjem zagotavljala nepovratna sredstva za tehnično dokumentacijo na področju energetske sanacije stavb, javne razsvetljave, sončnih elektrarn ter energetske učinkovitosti ogrevalnih sistemov. Občina je že oblikovala seznam najnujnejših investicij. To so objekti knjižnice, glasbene šole, Vrtca Tinkara, bazenskega objekta in objekta na Starem gradu, ki jih bodo energetsko sanirali in na strehe namestili sončne elektrarne. Pod pogojem uspešne izvedbe je občina upravičena do največ 150 tisoč evrov. Delež sofinanciranja pa bo možno določiti šele po izdelavi celotne projektne dokumentacije, saj se cene storitev projektiranja spreminjajo. V začetku leta 2024 bodo predvidoma objavili javna naročila za izvedbo investicije in zanje iskali tudi možnosti sofinanciranja s pomočjo državnih in evropskih sredstev. Neodvisno od tega pa bodo predvidoma že prihodnje leto na streho Osnovne šole Stranje namestili sončno elektrarno. V zadnjem času se nekatere občine odločajo tudi za ukinitev prazničnih razsvetljav. A kot nam je povedal župan Matej Slapar, v Kamniku ne bo tako. »December je čaroben mesec in prav je, da tudi na ta način občanom damo pozitivno sporočilo. Bomo pa tudi z uporabo LED-svetilk poskrbeli, da bo osvetlitev čim varčnejša,« je povedal. Kamniški kandidat Matej Slapar Kamnik – V sredo, 19. oktobra, je v sejni sobi Občine Kamnik potekal volilni zbor kamniškega občinskega sveta, na katerem so občinski svetniki glasovali o kandidatu za člana državnega sveta in predstavnikih občine v volilno telo volilne enote št. 2. Prisotnih 26 članov občinskega sveta je za kandidata soglasno izbralo Mateja Slaparja, ki bo tako kandidiral za člana državnega sveta na volitvah, ki bodo potekale 23. in 24. novembra. Za predstavnike Občine Kamnik v volilno telo volilne enote št. 2 pa so bili izvoljeni Edis Rujović (25 glasov), Karla Urh (23 glasov), Janez Rifel (22 glasov), Matija Sitar Močnik (22 glasov), Aleksander Uršič (22 glasov), Anton Tone Smolnikar (21 glasov). Volitve v državni svet so posredne prek ustreznih interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. A. Se. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 18. novembra 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 10. novembra 2022. Šestindvajseta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Na zadnji seji sveta Kamniški občinski svetniki so se 19. oktobra sestali še na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu. Med drugim so se podrobneje seznanili tudi s potekom gradnje Osnovne šole Frana Albrehta in v drugem branju sprejeli spremembe odloka o zazidalnem načrtu za območje nekdanje tovarne Utok. Aleš Senožetnik Kamnik – Relativno kratek dnevni red zadnje seje so svetniki začeli s točko Volitve in imenovanja, v kateri so imenovali tri predstavnike ustanovitelja in enega predstavnika zainteresirane javnosti v Javni zavod za kulturo Kamnik. Predstavniki ustanovitelja so Jelka Golob, dr. Marjeta Humar in Karla Urh, predstavnik zainteresirane javnosti pa Joško Berlec. Svetniki so nato sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije. Kot je pojasnil koordinator projektnega dela Marjan Semprimožnik, je bil odlok sprejet na junijski seji, po sprejetju pa so začeli postopek za izbiro koncesionarja in pri tem ugotovili, da je v sprejetem odloku za izbiro koncesionarja predvidena izdaja upravne odločbe na podlagi izvedenega javnega razpisa, kar ni v skladu s prakso Državne revizijske komisije, ki odloča o revizijah ponudnikov v postopkih javnega naročanja, zato so se odločili odlok še pred izdajo koncesije popraviti. Na vprašanje Igorja Žavbija, zakaj tega na občinski upravi niso vedeli že prej, je Semprimožnik pojasnil, da jih je na to opozorila zunanja odvetniška pisarna. Časa za dodelitev koncesije imajo še tri mesece, zato meni, da bodo postopek zaključili pravočasno. Potrdili zazidalni načrt Sledila je druga obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok. »Kot je znano, je Civilna iniciativa za urejeni Utok po sprejetju na občinskem svetu sicer vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o sprejetem odloku, ki pa jo je v avgustu 2022 umaknila. Med tem sta se tako občinska uprava kot tudi novi lastnik območja angažirala in predstavnikom iniciative ponovno podrobneje predstavila vsebino sprejetih sprememb in dopolnitev. Zaradi navedenih zapletov sprejeti odlok še ni bil posredovan v objavo na Uradni list RS, zato še ni stopil v veljavo. Med tem se je izkazalo tudi, da so bila v samem postopku pridobljena vsa pozitivna mnenja, ni pa bilo pridobljeno končno Kako poteka gradnja šole, so si pred sejo ogledali tudi svetniki. / Foto: Aleš Senožetnik Mnenje o sprejemljivosti izvedbe plana sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje K-6 Utok v občini Kamnik. To smo sanirali na način, da smo za izdajo le-tega zaprosili naknadno. Dejstvo je namreč, da je med samim postopkom bilo potrebno izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje, zato je bilo izdelano Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja K6 Utok (izdelalo ga je podjetje GIGA-R, ga. Margita Žaberl, s. p.). Na tako pripravljeno poročilo je pristojno MOP, Direktorat za okolje, sektor za strateško presojo izdalo Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. Okoljsko poročilo po javni razgrnitvi ni bilo več dopolnjevano oz. spremenjeno, tako da je glede tega povsem usklajeno z vsemi nosilci urejanja prostora oziroma soglasodajalci. Občinska uprava je torej na osnovi navedenega naknadno zaprosila za izdajo končnega mnenja, pri čemer ocenjujemo, da je zato formalnopravno pravilnejši postopek, da se akt, ki je bil na majsko sejo posredovan brez priloženega mnenja, razveljavi ter da v ponovno obravnavo skupaj z naknadno pridobljenim končnim mnenjem, ki pa postopka in odloka v ničemer vsebinsko ne spreminjata,« je uvodoma povedala dr. Marija Tadeja Ježek, vodja oddelka za urejanje prostora na kamniški občinski upravi. Svetniki so odlok sprejeli s 23 glasovi za, v razpravi pa je Igor Žavbi (Gibanje Svoboda) poudaril, da dokument četrtič obravnavajo v drugem branju, na eni izmed prejšnjim obravnav pa so bili prisotni tudi stanovalci soseske. »Zdaj so se stvari umirile, nekdo si je v zel čas, da se pogovori s stanovalci in upošteva njihove pomisleke, in to je bilo gotovo tisto, kar so si želeli,« je dejal Žavbi in dodal, da bi bilo smiselno tako ukrepati že prej, in ne po nepotrebnem hiteti. Komisija za mladinska vprašanja Občinski svet je v drugem branju potrdil tudi odlok o spremembi območij naselij in meje med občinami Kamnik, Komenda in Mengeš. Občine so namreč pred leti na območju Drnovega izvajale komasacijo, zaradi česar so se spremenile tudi meje katastrskih občin, zaradi česar je bilo treba uskladiti tudi območja naselij na komasacijskem območju. Sprejet je bil tudi sklep o lokacijski preveritvi za enoto urejanja prostora KA-80 v Kamniku. Gre za zemljišča, na katerih nameravajo z ureditvijo t. i. pumptracka – skate parka zagotoviti prostor za preživljanje prostega časa predvsem za otroke in mladostnike, pasji park in igrišča za otroke, trim poligon in fitnes na prostem. Svetniki pa so potrdili tudi sklep o ustanovitvi Komisije za mladinska vprašanja. Občina je namreč maja sprejela strategijo za mlade, ta pa kot orodje za nadzor implementacije predvideva ustanovitev komisije, ki jo sestavljajo vodja oddelka, pristojen za področje mladih na občinski upravi, in njegov sodelavec, predstavnik kabineta župana ter predstavniki dijaške skupnosti na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, Študentskega kluba Kamnik, Mladinskega centra Kotlovnica, Mladinskega sveta Kamnik ter Dnevnega centra za otroke in mlade. Svetniki so si ogledali gradbišče Že pred sejo so si svetniki ogledali gradbišče Osnovne šole Frana Albrehta, na seji pa jim je podžupan Bogdan Pogačar, ki bdi nad projektom, podrobneje pojasnil, kako napredujejo dela, in predstavil tudi dogajanje, ko je izvajalec del Kolektor Koling pred časom zaprl gradbišče, o čemer smo v Kamničan-ki že podrobneje pisali. Nazadnje se je občinska uprava z izvajalcem del dogovorila za obračunavanje podražitev po t. i. indeksni metodi in se dela nadaljujejo. Po Pogačarjevih besedah je izvajalec z zaprtjem želel ustvariti pritisk na investitorja, na kar kaže tudi to, da od Občine Kamnik niso zahtevali povračila stroškov za zaustavitev gradbišča, do česar je izvajalec po zakonu upravičen, če gre za krivdo na strani investitorja. Za koliko se bo dejansko podražila gradnja kamniške osnovne šole, je težko napovedati, kar so nam pred dnevi potrdili tudi v družbi Kolektor Koling. Podražitev bo namreč odvisna tudi od nadaljnjega gibanja cen materialov, surovin in energentov. Kot pa je na seji občinskega sveta povedal Pogačar, je po izračunih supernadzora za situacije, izdane do konca julija, strošek podražitev, ki jih nosi občina in torej presegajo deset odstotkov, ki jih mora na svoja pleča prevzeti izvajalec, približno 115 tisoč evrov. V Kamniku kljub zapletu računajo, da bo šola dokončana do začetka šolskega leta. 3 petek, 4. novembra 2022 Občinske novice Veterani ključni za samostojnost Zajeli so glas mladih Kamnika Posvet v Kamniku je zaključil niz dogodkov vključevanja mladine v pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino. Pred dnevom suverenosti so na proslavi v kamniškem domu kulture podelili spominske medalje veteranom. Aleš Senožetnik Kamnik – Osrednjo slovesnost ob dnevu suverenosti, ko se spominjamo odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz območja Republike Slovenije, sta v Domu kulture Kamnik ob podpori Občine Kamnik pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever Kamnik. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik območnega veteranskega združenja Demitrij Perčič, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril tudi pomen podeljevanja spominskih medalj. »Odlok o spominski medalji ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti je v lanskem letu sprejela Vlada Republike Slovenije. Ob okrogli obletnici razglasitve samostojnosti naj bi ga prejeli vsi živi veterani vojne za Slovenijo, ki imajo izkaznico vojnega veterana, izjemoma tudi drugi posamezniki in organizacije.« Ob prazniku je občanom čestital tudi kamniški župan Matej Slapar in izrazil hvaležnost vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost. Slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Mar- Kulturni del programa / Foto: Aleš Senožetnik jan Šarec. »Država je suverena šele takrat, ko na njenih tleh ni tujih vojakov, ko sama brani svoje ozemlje in ko sama odloča o svoji usodi,« je poudaril in se dotaknil začetkov tega procesa, ki segajo v čas pred stoletjem, ko je general Rudolf Maister priključil severovzhodni del ozemlja, in so se nadaljevali z bojem proti okupatorjem med drugo svetovno vojno ter se nazadnje zaključili z desetdnevno vojno in oblikovanjem Republike Slovenije. »Z demokratičnimi volitvami so se začele aktivnosti za samostojno in neodvisno državo, za katero si danes nihče ne more lastiti zaslug, kajti to je zasluga naroda,« je dejal Šarec in ob tem poudari, da kljub temu da danes slišimo drugače, politika ni bila enotna, še kako enoten pa je bil narod. »Veteranke in veterani, ki ste takrat aktivno sodelovali, ste ključno pripomogli k temu, da smo se lahko osamosvojili,« je povedal in opozoril na aktualne razmere v naši bližnji okolici, še posebej na vojno v Ukrajini. »Od 24. februarja naprej se še kako jasno kaže, kako pomembno je imeti lastno silo, kako pomembno je imeti lastno vojsko in lastne usposobljene ljudi, ki se znajo braniti. Spet smo priča vojni in na- rodu, ki drugemu narodu ne pusti živeti, kot želi.« Sklenil je z besedami, da nam ni bilo nič podarjeno, niti vstop v EU in zvezo Nato, a smo danes del teh integracij in enakopravni partnerji obeh zvez. V kulturnem delu prireditve so sodelovali člani skupine Tuba – evfonij, z recitalom se je predstavila gledališka igralka Lana Bučevec, z glasbenim vložkom pa še dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra ob spremljavi Matica Smolnikarja. V programu prireditve, ki jo je povezoval Tone Ftičar, so sodelovali tudi kamniški godbeniki in praporščaki. Klara Mrak Kamnik – Gre za najpomembnejši dokument na področju mladine; v njem se bodo odražali medsektorsko usklajeni predlogi, ki so jih podali mladi v dialogu z odločevalci. Kot nam je povedala Maja Hostnik, direktorica mreže MaMa, pa so prav v Kamniku, kjer je bil zadnji nacionalni posvet, mladi zares aktivni. Zavzeli so se za celovit pristop mladih od duševnega zdravja, do večje podpore mladinskim centrom in mladinskemu delu ter reševanju stanovanjske problematike in kulturnih izzivov. »Dejansko gre za celovit proces in pristop vključevanja mladih skozi regijske dogodke in dvig ozaveščenosti mladih, da je biti aktiven in mlad pomembna vrednota posameznika,« pravi Hostnikova in dodaja, da bo mreža MaMa skupaj z Uradom RS za mladino sledila predlogom in Kaj so sicer poudarili mladi iz Kamnika, Mengša, Domžal in okolice? »Manj nakupovalnih središč, manj hotelov, več stanovanj. Vendar neprofitnih in dosegljivih, ne le luksuznih,« so še posebej Zavzeli so se za celovit pristop mladih, od duševnega zdravja do večje podpore mladinskim centrom in mladinskemu delu ter reševanju stanovanjske problematike in kulturnih izzivov. omenili v mreži MaMA in opozorili, da je tudi študentskih postelj premalo. »O reševanju stanovanjske problematike mladih se veliko govori, problemi pa se ne rešujejo.« Menijo, da mladinski sektor, organizacije, ki Poklon domoljubom Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik je ob dnevu spomina na mrtve skupaj z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami Občine Kamnik pripravilo komemorativno slovesnost na Žalah. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Zbrani na osrednji slovesnosti ob prvem novembru so počastili spomin na prvi žrtvi narodnoosvobodilne borbe na kamniškem območju Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča ter na vse padle v prvi svetovni vojni. »Naj bodo takšne spominske svečanosti priložnost za razmislek o nesmiselnosti vojn in naši vlogi za ustvarjanje takšnih medsebojnih odnosov, da bomo znali v težkih trenutkih stopiti skupaj in se, če bo to potrebno, enotno boriti za ohranitev svobode naše domovine. V miru pa poskrbimo za sodelovanje in medsebojno spoštovanje in za ohranjanje spomina na vrednote, ki so bile izpričane v narodnoosvobodilnem boju in v boju za samostojno Slovenijo,« je pozval predsednik združenja borcev Igor Kanižar. Ob tem se je sedanji in vsem prejšnjim občinskim upravam zahvalil za sodelovanje pri ohranjanju vrednot. Tudi slavnostni govornik podžupan Aleksander Uršič (župana so zadržale neodlo- žljive obveznosti) je poudaril pomen ohranjanja spomina in zavedanja, kako pomemben je bil prispevek tistih, ki so nam izborili svobodo. »Mnogi borci vseh slovenskih vojn so nam dali svobodo in tudi s takšnimi slove- Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar / Foto: Ana Jagodic Dolžan snostmi jim vsako leto izkazujemo hvaležnost za vse, kar so storili za nas, za njihove potomce.« Predvsem pa si iskreno prizadevajmo, je dejal, da se vojna na naših tleh nikoli več ne ponovi. »Naj nas povezuje tisto najpomembnejše – spoštovanje. Spoštovanje do sočloveka in spoštovanje do lastnega naroda.« Padlim domoljubom sta se govorca ob prisotnosti zastavonoš poklonila tudi s položitvijo vencev. Pri spomeniku padlim v prvi svetovni vojni sta na ta način izrazila spoštovanje skupaj s predsednikom Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik - Komenda Marjanom Schnablom. S kulturnim programom so slovesnost zaokrožili člani Mestne godbe Kamnik, Goran Peršin in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik. Na posvetu za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino v Kamniku / Foto: mreža MaMa mlade o njihovem uresničevanju tudi obveščala. Skupaj z mladinskimi centri se nameravajo tudi vključevati v prihodnje procese odločanja. Na zadnjem regijskem posvetu, ki je potekal v Mladinskem centru Kotlovnica v Kamniku 20. oktobra, so v mladinskem dialogu sodelovali mag. Nataša Bucik z Ministrstva za kulturo, vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za mladino mag. Tina Kosi in sekretar mag. Andraž Zgonc ter župan Občine Kamnik Matej Slapar. delujejo na področju mladine, potrebujejo več sredstev za krepitev lokalnih mladinskih centrov, za večjo vključenost mladih. Želijo biti bolje informirani o aktivnostih za mlade in predlagajo tesnejše sodelovanje med šolami ter mladinskimi organizacijami in centri. Pogrešajo izobraževanje na področju finančne pismenosti, podjetništva in aktivnega državljanstva. V četrtek, 24. novembra, mreža MaMa vabi na mladinski dialog z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. 4 petek, 4. novembra 2022 Občinske novice Čebelarski shod na Črnivcu Drugi oktobrski petek smo se kamniški čebelarji s sotrudniki iz sosednjih društev kranjske in štajerske dežele zbrali na tradicionalnem shodu v gostišču GTC 902 Črnivec. Luka Peter Romšak Gornji Grad – Tokrat smo posebej zaznamovali 90. obletnico ustanovitve prve plemenilne postaje za vzrejo matic avtohtone pasme čebel kranjske sivke na Slovenskem. Poslušali smo poučno predavanje patra dr. Karla Gržana in Jerneja Bubniča, pevke KD Lipa iz Šmartnega ob Dreti z ljudskimi pesmimi, učenke čebelarskega krožka na Osnovni šoli Stranje pa so pripravile idilično glasbeno točko. Ob dogodku smo imeli priložnost komentirati in pregledati čebelarsko sezono in izmenjati izkušnje, ki so v dejavnosti ključnega pomena. Tako kot Poslušali smo poučno predavanje patra dr. Karla Gržana. / Foto: Občina Kamnik zaposlenega na oddelku čebelarstva na Kmetijskem Inštitutu Slovenije o praksah in tehnologijah čebelarjenja na Novi Zelandiji. Nagovorili so nas predstavniki domačega in vseh društev iz sosednjih občin ter Tomaž Marolt, član uprave Čebelarske zveze Slovenije. Za piko na i nas je vzpodbudil župan Matej Slapar in se nam tudi zahvalil, da vztrajamo pri prenosu znanja na mlade, tradiciji in soustvarjanju kvalitetnega okolja ter ohranjanju narave. Pozdravil nas je še Jozi Hribar, predstavnik čebelarjev iz Avstrije. Večer je popestril kulturni program, v katerem so nastopili kvartet Grm z vrhunsko izvedenimi skladbami, teče tradicija, tudi letošnji shod, ki povezuje, ni zaostajal za preteklimi. Prijeten večer smo zaključili z druženjem in mislijo čebelarja Jakoba Virjenta izpred več kot stoletja, da so pravi čebelarji strokovnim organizacijam zvesti in brez njih v tehnologijah in znanju ni napredka, ter da nasploh velja dejstvo, da čebelar z dušo in telesom ne bo odnehal, naj pride, kar hoče. Ker vemo, da brez čebel ni življenja, se bomo čebelarji tudi v prihodnje trudili primerno gospodariti s to nadvse pomembno pasmo, s katero se lahko ponašamo v Sloveniji, in vzdrževati primerno biodiverziteto v sožitju z vsemi deležniki narave. Voda za mlade Maša Likosar Komenda – V torek, 8. novembra, bo ob 18. uri v Medgeneracijskem središču Komenda potekala okrogla miza z naslovom Voda za mlade, kamor so vabljeni predstavniki vseh generacij, ki jih skrbi za prihodnost in naše okolje. Na okrogli mizi bodo organizatorji dali glas mladim in jim omogočili, da spregovorijo o skrbeh in problemih rek in voda, kot jih vidijo oni, ter o svojem pogledu na lastno prihodnost. Sodelujoči bodo spre- govorili o tem, kakšnih rek si želijo, kaj jih skrbi, katere rešitve predlagajo ter kako lahko aktivno sodelujejo na področju varstva narave in rek v prihodnosti. Ob tej priložnost bodo v Medgeneracijskem središču odprli tudi razstavo Iz spomina Kamniške Bistrice in reke Pšate, ki govori o rekah pred stoletjem in danes. Razstava bo na ogled do 14. decembra. Okroglo mizo in razstavo organizira Zavod Revivo v okviru projekta Tokovi prihodnosti, moderator okrogle mize pa bo Damjan Habe. Gasilski bojni izziv Prostovoljna gasilca Miha Žargi in Jaka Balantič iz Šmarce uspešno nastopata v zahtevni gasilsko-športni disciplini, ki ima ameriške korenine. Damijan Rifl Šmarca – Prostovoljno gasilstvo ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo, tudi tekmovanja so dolgoletna stalnica. Vaja v spajanju sesalnega voda, vaja s hidrantom in motorno brizgalno ter štafeta so tiste najbolj prepoznavne discipline, ki jih širša javnost vsaj približno pozna. Pa Firefighter Combat Challenge (FCC)? Poznate? Z Jako in Miho med sprehodom od Krajevnega doma do prostorov PGD Šmarca iščemo slovensko ustreznico in se najdemo pri izrazu gasilski bojni izziv. »Zadeva prihaja iz ZDA, pri nas še ni tako prepoznavna, tudi po Evropi organizatorji tekmovanj uporabljajo originalni ameriški izraz,« razložita sogovornika in dodajata, da gre za izjemno težko, če ne kar najtežje gasilsko-športno preizkušnjo. Za razliko od klasičnih evropskih gasilsko-športnih disciplin, ki so bolj tehnične, je ta izrazito fizična. Do izraza še bolj pridejo moč, eksplozivnost, hitrost. »Tekmo sestavlja pet elementov, ki simulirajo gasilsko intervencijo. Tekmovalec se izziva na poligonu loti v polni gasilski zaščitni opremi. Najprej mora priti na višino tretjega nadstropja (12,5 metra). S seboj nese 19 kilogramov težak zvitek cevi. Nato na vrh stolpa z vrvjo privleče še dodaten, enako težak zvitek. Sledi karseda hitra vrnitev na izhodišče, kjer ga čaka več kot sedemdeset kilogramov težka klada, ki jo mora s štirikilogramskim kladivom premakniti za meter in pol. Miha Žargi in Jaka Balantič po tekmi v Avstriji / Foto: arhiv Miha Žargija Tako simulira vstop v zaprt prostor. Potem ko mu uspe »vstop«, se poda še na 43-metrski sprint okoli hidrantov. Pred koncem izziva mora z vodo napolnjeno cev potegniti 23 metrov in nato s curkom zbiti tarčo. Zadnja naloga pa je simulacija reševanja ponesrečenca. Osemdesetkilogramsko lutko je treba privleči v 33 metrov oddaljeni cilj. Tekmujemo posamično, v tandemu (dvojica) in pa ekipno (od tri do pet gasilcev), torej štafetno. Tak oziroma zelo podoben izziv so pred leti v ZDA, v določeni časovni omejitvi seveda, morali kot neke vrste sprejemni izpit opraviti vsi, ki so želeli postati profesionalni gasilci. Nato pa se je iz tega razvila še atraktivna se- rija tekmovanj, ki je počasi prišla tudi v Evropo in Slovenijo,« razloži Žargi in doda, da se tekmovanj lahko udeležujejo izključno profesionalni in prostovoljni gasilci. V oktobru je v ameriškem Utahu potekalo tudi svetovno prvenstvo odprtega tipa. »Seveda sem ga spremljal, potoval pa tja nisem. Tekmovanja FCC so odprtega tipa, a stroški udeležbe niso nizki. Brez sponzorjev je težko, že potovanja po Evropi niso poceni,« pove Balantič, član PGD Šmarca, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem in društvu, ki priskočijo na pomoč. V naslednjih letih se namerava še intenzivneje posvetiti tekmovanjem. Z gasilskim bojnim izzivom se je spoz- nal nekaj let za Miho, sosedom iz Šmarce, ki je sicer član PGD Mengeš. Kje pa je FFC odkril Miha? »V ljubljanskem BTC-ju sem si ogledal tekmovanje, pa me je kot gasilca in športnika takoj pritegnilo. Na spletu sem prišel do vseh potrebnih dodatnih informacij, naslednje leto, mislim, da je bilo leta 2016, sem že tekmoval v Lescah. Na Gorenjskem je namreč ta disciplina, kar se Slovenije tiče, najbolj razvita. V PGD Radovljica imajo tudi standardiziran stolp, kjer lahko opravljamo specifične treninge. Sicer pa je potrebna kontinuirana vadba, dobra vsestranska fizična pripravljenost. Reden in resen trening, brez tega v tej zelo naporni disciplini pač ne gre,« pravi Žargi, diplomant Fakultete za šport in podiplomski študent managementa v športu ter profesionalni atletski trener v ljubljanskem AD Kronos. Nekoč se je aktivno ukvarjal tudi z borilnimi veščinami. Njegov mlajši kolega Balantič zaključuje študij gostinstva in turizma, v preteklosti je treniral atletiko in plavanje. »Potem ko sem zaključil z atletiko in plavanjem, me je kot prostovoljnega gasilca zamikal FCC, kjer lahko izrazim svojo tekmovalnost. V prihodnje se bom vsekakor še udeleževal tekmovanj. Posamičnih in v tandemu z Mihom. Gremo naprej,« je optimističen mlajši član dvojice, ki je skupaj nazadnje uspešno nastopila to jesen v avstrijskem Tullnu, nove preizkušnje pa ju čakajo prihodnje leto. Novi vodni vir pitne vode 1. stran Vsi ti kazalci so Občino Kamnik navedli, da je treba zagotoviti dodatne vire pitne vode, zato smo predlagali izvedbo globokih vrtin – vodnjakov, s katerimi bi zajeli dodatne količine pitne vode v globokem vodonosniku, pod prodno-peščenimi naplavinami. S tem bi zagotovili zajetje, ki bi bilo bolj zaščiteno pred potencialnim onesnaženjem preko reke oziroma možnih razlitij polutantov. V primeru nesreče in razlitja nafte bi ta v nekaj minutah prišla v drenažo in s tem onesnažila celotni vodovodni sistem. Podzemna voda je vezana na geološke plasti, ki zaradi svoje poroznosti ali razpoka- nosti omogočajo skladiščenje velikih količin vode. Geološka struktura na lokaciji Iverje je za to zelo ugodna in na podlagi predhodnih raziskav smo sklepali, da se v apnenčevi podlagi skrivajo bogate zaloge pitne vode. Geološka sestava tal na lokaciji je sicer taka, da zgornji vodonosnik, v katerem je drenaža, gradijo peščeno-prodne naplavine reke (pa tudi morenski material, ki ga je narinil ledenik), ki je debel 21 metrov, pod njim pa nastopa apnenec, ki je na tem delu pretrd zaradi geološkega preloma, ki poteka vzdolž doline Kamniške Bistrice. Na globini 43–46 metrov nastopa plast lapornatega apnenca, ki je slabo prepusten, pod njim pa zopet pretrd apnenec vse Skica nove vrtine Ig-v/22 / Foto: arhiv Josip Marko Sadnikar do globine 150 metrov, kolikor je globoka prva raziskovalna vrtina. Pod plastjo lapornatega apnenca je bogat vodonosnik z močnimi dotoki iz zaledja. Najmočnejši dotok je od globine 120–130 metrov. Zgornji in spodnji vodonosnik sta ločena in črpanje iz spodnjega ne vpliva na količinsko stanje zgornjega vodonosnika. Voda v spodnjem vodonosniku je tudi rahlo toplejša, kar kaže na globoko cirkulacijo vode. Raziskave so sedaj končane in lahko zagotovimo 25–30 l/s pitne vode. To kaže na zelo izdaten vodonosnik in s tem možnost izvedbe dodatnih vrtin na tej lokaciji. Ker taki vodnjaki zdržijo dvesto in več let, lahko z ustreznim načrtovanjem zagotavljamo pitno vodo tudi za prihodnje generacije. petek, 4. novembra 2022 Lista Mateja Slaparja, Vegova 4, 1240 Kamnik Lokalne volitve 2022 5 6 petek, 4. novembra 2022 Volitve, mladi Na podnebnem teku Kristina Mihelčič / Foto: arhiv KK Calcit Kamnik 1 preferenčni glas vpiši dr. Janez RIFEL 2 preferenčni glas vpiši Bojana 1 Anton 2 preferenčni glas vpiši Jerneja ISKRA OSOLNIK 1 preferenčni glas vpiši Matjaž Boštjan Anja Rebolj Kamnik – Gre za projekt, ki poteka v 18 različnih državah in traja 38 dni. V tem času bo štafetna palica, ki so jo izdelali v Glasgowu na Škotskem, na okolju prijazen način prepotovala skupno 7.767 kilometrov, vse do Šarm el Šejka v Egiptu, kjer je prizorišče podnebne konference. Sodelujoči jo bodo prenašali s tekom, kolesarjenjem, jadranjem. Dne 6. novembra, ob začetku podnebne konference COP27, bodo mladi štafetno palico predali udeležencem konference in s tem sporočili, da želijo biti upoštevani pri oblikovanju in sprejemanju podnebnih odločitev. Hkrati bodo dokazali, da zmorejo stopiti skupaj in da to pričakujejo tudi od svetovnih voditeljev ter da želijo konkretne akcije, ki bodo zagotavljale ekološko naravnanost. V torek, 18., in v sredo, 19. oktobra, je štafetna palica najdaljšega podnebnega 4 preferenčni glas vpiši Matejka PIVEC ZAGOŽEN PANČUR preferenčni glas vpiši 3 preferenčni glas vpiši Med 30. septembrom in 6. novembrom poteka podnebni tek pod sloganom Čas se izTEKa. 2 preferenčni glas vpiši Helena 3 preferenčni glas vpiši Andrej 4 preferenčni glas vpiši Monika KOČAR OMOVŠEK 3 preferenčni glas vpiši Domen 4 preferenčni glas vpiši Vesna 5 preferenčni glas vpiši Vojko Oblikovali smo skupno ekološko izjavo, ki smo jo podpisali in se s tem zavezali k izpolnjevanju napisanega. / Foto: arhiv vrtca Zarja teka »potovala« čez Slovenijo in z otroki v Zasebnem vrtcu Zarja smo se odločili, da najdemo način in zazna- 6 preferenčni glas vpiši Cvetka TONIN SLAPNIK 5 6 preferenčni glas vpiši preferenčni glas vpiši SPRUK GOLOB Jože 5 preferenčni glas vpiši Andraž Kristina 6 mujemo ta dogodek. Pogovorili smo se, kako lahko skrbimo za naš planet ter kako smo lahko ekološki. Šport in pros� čas Odpadne vode Ustanovitev zavoda za šport. -> v letu 2023. Sela pri Kamniku, Golice Češnjice, Špitalič, Motnik, Bistričica. Rekonstrukcija športne dvorane -> do 2026. Varne šolske po� Prenova Športnega parka Virtus-> 2023. Ukrepi za umirjanje prometa, nadstrešnice na avtobusnih postajah, izgradnja pločnikov in prehodov cez cesto. Pumptrack, skatepark, trim poligon -> 2024. Kamnik.... zate, zame, za vse Javna infrastruktura Gradnja novih stanovanj - K6 Utok, Ljubljanska cesta. Prenova javnih cest - po�. Obnova vodovodnega omrežja, izvedba vr�n na Iverju. Prenova Medvedove ulice, širitev pokopališča Žale. Izgradnja OŠ Frana A. Prenova Knjižnnjice FB Dostop v javne zavode brez arhitektonskih ovir. preferenčni glas vpiši Barbara Ivanka UČAKAR 2 preferenčni glas vpiši Martin GORENC 3 preferenčni glas vpiši dr. Marjeta 4 preferenčni glas vpiši Janez 5 preferenčni glas vpiši Marta HUMAR REPANŠEK Lavrič Tomšič 6 preferenčni glas vpiši PREGL PAVEC Andrej 1 7 preferenčni glas vpiši Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, predstavniki Nove Slovenije končujemo prvi mandat na čelu vodenja Občine Kamnik. V zadnjih š�rih le�h smo dokazali, da zmoremo in znamo prevze� najbolj odgovorne funkcije v lokalni poli�ki in zaupanje ljudi tudi upraviči�. Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI BOMO začeto delo nadaljevali, da Kamnik popeljemo Odločno naprej! Bogdan Pogačar 7 preferenčni glas vpiši Nina 8 preferenčni glas vpiši Simon 9 preferenčni glas vpiši 10 preferenčni glas vpiši Veronika dr. Jernej KLEVŽE Perko Ukmar MARKELJ Za kandidata glas oddate tako, da najprej obkrožite številko liste NSi in nato v kvadratek vpišete številko kandidata. OBKROŽITE 1 3. Volilna enota Naročnik oglasa: Nova Slovenija - KRŠČANSKI DEMOKRATI, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana ŠPORAR KREGAR VIRANT JANEŽIČ DOLAR ČERNETIČ preferenčni glas vpiši Oblikovali smo skupno ekološko izjavo, ki smo jo nato podpisali in se s tem zavezali k izpolnjevanju napisanega. Ekološko izjavo smo zvili in jo spremenili v štafetno palico ter se pripravili na naš prvi štafetni tek, ki je bil hkrati tudi naš prvi podnebni tek. Otroci so si v štafetnem teku čez celotno vrtčevsko igrišče predajali štafetno palico in pri tem neznansko uživali. Prav zares se je vsak potrudil in na koncu smo štafeto prinesli do največjega drevesa na našem igrišču – kot simbolno gesto povezanosti z naravo. Celotna dejavnost je potekala z zelo velikim navdušenjem otrok, saj smo poleg širjenja vedenja o pomenu skrbi za okolje spoznali tudi štafetni tek, se urili v tekmovalnem duhu ter ne nazadnje in predvsem uživali. Z različnimi aktivnostmi tako otroci v vrtcu spoznavajo pomen spoštljivega in odgovornega odnosa človeka do okolja in narave. 4. Volilna enota Novo mesto – S finalom v Novem mestu se je 23. oktobra končalo državno prvenstvo posamezno in v kombinaciji za dekleta in fante do 18. leta starosti v kegljanju. Kegljaški klub Calcit Kamnik pri fantih žal ni imel predstavnika, se je pa v finale, kjer nastopi najboljših 16 iz predtekmovanja, uvrstila komaj 13-letna Kristina Mihelčič (bila je šesta). Kristina se ni ustrašila veliko starejših konkurentk. Nastopila je odlično ter tako v posamezni konkurenci kot v kombinaciji osvojila odlično peto mesto. Kristina pod vodstvom trenerja Francija Spruka odlično nastopa tudi v svoji kategoriji, kjer na državnem prvenstvu trenutno zaseda drugo mesto. GLASOVNICA ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 20. NOVEMBER 2022 Zap. št. Naziv liste 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI NAPIŠITE Štefan Flerin 3. Volilna enota 2. Volilna enota 1. Volilna enota Odličen nastop Kristine Mihelčič Preferenčni glas 7 petek, 4. novembra 2022 Volitve, zanimivosti Koncert za dušo v Mekinjah Športno kulturno društvo Mekinje je sredi oktobra organiziralo prav poseben koncert – Koncert za dušo. Nastopili so Klapa Mali grad, mezzosopranistka Sabina Gruden, Anja Šinigoj, Matic Smolnikar, Vanja Lelek, Ana Kutnar, Daša Kepic in Toni Lah. Karla Urh Naročnik oglasa: ALEKSANDER SANDI URŠIČ – kandidat za župana, Črna pri Kamniku 5, 1242 Stahovica Mekinje – Po dveh letih so se na široko odprla vrata ŠKD za vse ljubitelje kulture v Mekinjah in okolici. Vsi sedeži v dvorani so bili zasedeni in prav prijetno je bilo opazovati obiskovalce koncerta, ki so bili polni pričakovanja. S pesmijo nas je pozdravila Klapa Mali grad in vsem, ki smo prišli na koncert, zaželela, da skupaj okusimo majhen košček sreče, ki jo prinašajo z željo, da prav vsak od nas uživa v slehernem trenutku. Pobudnica koncerta Sonja Bernot, vodja dramsko-kulturne sekcije ŠKD, se je v uvodu zahvalila vsem nastopajočim, ki so se odzvali njenemu povabilu, predsedniku ŠKD Branetu Golobu in vsem ostalim članom delovne ekipe društva. Ogromno truda je bilo treba vložiti, da se po dveh letih premora na oder vrača tradicionalni abonma S pesmijo nas je pozdravila Klapa Mali grad. / Foto: Občina Kamnik komedij, ki šteje že osemletno delovanje. Pred nadaljevanjem je poslušalce in nastopajoče nagovoril tudi aktivni član ŠKD Mekinje župan Matej Slapar. Nastopajoči so nam s pesmijo predstavili raznolik in pe- ster program ljudskih in umetnih pesmi, skladbe različnih glasbenih obdobij in popularno glasbo. Imenitna napoved skladb samih izvajalcev je vzpostavila poseben stik in povezavo s poslušalci. Tudi peli smo, vsi v dvorani. Klapa Mali grad je iz Kamnika. Pred 19 leti se je zbrala skupina glasbenikov, ki so delovali po različnih sestavih, in odločili so se, da bodo prepevali in izvajali priljubljeno dalmatinsko klapsko glasbeno zvrst. Njihov pro- 2 vljajo vez med zabavnejšo in resnejšo glasbo. Sabina je tudi pesnica, pisateljica, fotomodelka, igralka in ​umetnica ličenja. Na klaviaturah jo je spremljala Anja Šinigoj. Matic Smolnikar je glasbenik iz Mekinj, igra kitaro, ustvarja glasbo in povedal mi je, da zelo rad nastopa v tem mekinjskem domu. Nastopil je s svojimi dijaki Vanjo Lelek, Ano Kutnar, Tonijem Lahom in sodelavko prof. glasbene umetnosti Dašo Kepic iz Kamniške srednje šole Rudolfa Maistra. Interpretacija izvedenih skladb Samo ti, Ko mene več ne bo, Tisti ljudje in druge so se nas močno dotaknile. Za imenitno povezovanje na koncertu je skrbel Leon Bernot. Izraziti hvaležnost. Izpovedati jo. Tako, povsem iz srca. Izpovedati jo takrat, ko jo iskreno začutiš, tako kot se zjutraj razpre nebo in obsije z novo zarjo vso zemljo. To je bil res Koncert za dušo. Dobro je, kar združuje! Za listo obkroži 3 Za ŽUPANA OBKROŽI gram zajema tradicionalno dalmatinsko pesem in novejše skladbe, prirejene za tovrstne sestave, repertoar dopolnjujejo tudi z inštrumentalno podlago. V Kamniku organizirajo v mesecu novembru tradicionalno srečanje klap. Mezzosopranistka Sabina Gruden je magistrirala iz petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Barbari Jernejčič Fürst, zdaj pa se izobražuje pri Alenki Slokar Bajc. Na mednarodnem tekmovanju Bruna Špiler v Črni gori je prejela zlato priznanje, na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku pa prvo nagrado in laureat, Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani, na tekmovanju SpevSLAM 2021 pa je skupaj s pianistko Angeliko Lajh prejela nagrado Glasbene Matice za najbolj obetaven duo. Poleg opere ji je v veliko veselje izvajanje kabaretnih pesmi, ki ji predsta- www.sandiursic.si / info@sandiursic.si / 030 746 580 Slovenska ljudska stranka, je v občinskem svetu prisotna že od vsega začetka. Tudi tokrat so na naši listi delovni in vestni ljudje z veliko čuta za sočloveka, zato je vredno, da jim zaupate, da bodo v občinskem svetu zastopali razumne odločitve. Naši svetniki se bodo tudi v prihodnje zavzemali za projekte, ki bodo občanom omogočali razvoj in kvalitetnejše življenje. Bodi človek ljudem. Vsako dejanje šteje. NAROČNIK: Slovenska ljudska stranka, Gospodinjska 8, 1000 Ljubljana Lokalne volitve 2022 Lista Dušna Papeža, Podjlše 2, 1241 Kamnik 6 7 lista dušana papeža 8 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik Slovenska demokratska stranka s kandidati za lokalne volitve – radi imamo Kamnik V Slovenski demokratski stranki smo zbrani ljudje, ki imamo radi kraj, kjer živimo, in ki imamo radi svojo domovino. Ni nam vseeno, kaj se dogaja okrog našega doma in v naši občini, in ni nam vseeno, kaj se dogaja v naši domovini. KAMNIK 8 V preteklem mandatu smo med drugim podprli naslednje projekte: - razvoj infrastrukture gradnja Osnovne šole Frana Albrehta gradnja centra za ravnanje z odpadki v Suhadolah posodobitev športne infrastrukture (nogometno igrišče z umetno travo, razsvetlitev stadiona …) energetska sanacija doma kulture in stavbe policije prenova kulturnih domov po krajevnih skupnostih gradnja kolesarske povezave do Ljubljane in Godiča gradnja vrtine za alternativno napajanje vodnega vira Iverje sanacija greznic in odpadnih voda nakup zemljišč v nekdanji smodnišnici in na Duplici investicije v objekte in opremo interventnih služb (gasilci, gorska reševalna služba) nadgradnja prostorov zdravstvenega doma modernizacija železniške proge, sodobnejši vlak, ki vozi tudi ob sobotah gradnja postajališč P+R posodobitev cestne infrastrukture - razvoj optičnega omrežja - poimenovanje ulice po Edvardu Peperki - še mnogo drugih V naslednjem mandatu bomo nadaljevali začeto delo in podprli ambiciozne cilje z zastavljenimi prioritetami, zato se bomo zavzemali za: - dokončanje Osnovne šole Frana Albrehta in zunanjo ureditev - gradnjo dodatnih vrtin za alternativno napajanje vodnega vira Iverje in zavarovanje vodnega vira Iverje - zagotovitev oskrbe s pitno vodo v vseh naseljih občine - nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja - ureditev in oživitev Šutne - ureditev področja Utokove jame - gradnjo garažne hiše pri zdravstvenem domu - prenovo in nadgradnjo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik - optimalno rešitev za pokrit bazen - razvoj kmetijstva in turizma - izboljšanje prehranske samooskrbe in večji poudarek pri naročanju lokalno pridelane hrane javnih zavodov v občini - razvoj cestne, kanalizacijske in športne infrastrukture - izboljšanje energetske samooskrbe (sončne elektrarne, hidro energija, vetrna energija) - posodobitev prometne infrastrukture in ureditev večje varnosti - posodobitev telekomunikacijskega omrežja Kandidati Slovenske demokratske stranke bomo podprli projekte, ki bodo naši občini prinesli trajnostni razvoj, razvoj turizma, gospodarstva in obrti. Zavzemali se bomo za ohranjanje narave in vodnih virov. Podprli bomo projekte, ki bodo našim najmlajšim zagotavljali brezskrbno otroštvo in pomagali mladim, da si ustvarijo dom in družino. Zavzemali se bomo za projekte, ki bodo starostnikom zagotavljali kakovostno preživljanje časa. Podpirali bomo tako rekreativni kot tudi vrhunski šport v občini Kamnik. Pripravljeni smo delati za skupno dobro in za to, da bodo naše generacije, naši upokojenci, naši mladi, naši podjetniki, gospodarstveniki, kmetje, naši otroci in vnuki imeli lepo in dostojno življenje. Ne le v prihodnosti, ampak že danes. V času, ko so pred nami veliki izzivi, povezani z energetsko draginjo in morebitno gospodarsko in finančno krizo. Da bi ohranili blaginjo za vse, je pomembno, da smo povezani in delamo v dobrobit vseh nas že v lokalnih skupnostih – v občini, kjer živimo. Na lokalnih volitvah 20. novembra 2022 izberite ljudi, ki imamo radi svoj kraj. Izberite kandidate Slovenske demokratske stranke, saj imamo radi Kamnik in ljudi, ki živijo v njem. 9 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Po štirih letih znova Maja Aleksovska Lesjak na volišča Maja Aleksovska Lesjak je kandidatka Socialnih demokratov. Lokalne volitve, na katerih volimo župane, občinske svetnike in tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti, bodo potekale v nedeljo, 20. novembra. Morebiten drugi krog volitev županov bo v nedeljo, 4. decembra. Aleš Senožetnik Kamnik – Pred štirimi leti se je za kamniškega župana pomerilo sedem kandidatov, na volitvah leta 2014 celo osem, tokrat pa je bera nekoliko skromnejša. V župansko bitko se podajajo trije kandidati (navajamo po vrstnem redu, ki ga je objavila Državna volilna komisija): Sandi (Aleksander) Uršič (predlagatelj Marjan Novak Škatla s skupino volivcev), Maja Aleksovska Lesjak (Socialni demokrati) in Matej Slapar (Lista Mateja Slaparja in Nova Slovenija – krščanski demokrati in Branko Hafner s skupino volivcev). Županske volitve potekajo po večinskem volilnem sistemu. Zmaga torej kandidat, ki mu volivci namenijo večino svojih glasov. Če v prvem krogu nobeden od kandidatov ne doseže večine, se kandidata, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov, pomerita še v drugem krogu. Za mesto župana se v kamniški občini tokrat potegujejo trije kandidati, za vstop v občinski svet pa osem list. Na prejšnjih volitvah je bilo županskih kandidatov sedem, list pa 12. Volivci imajo volilno pravico le v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Tako kot županskih kandidatov je manj tudi kandidatnih list, ki na tokratnih volitvah v Kamniku kandidirajo Nekateri pomembni roki: 4. novembra – Občinska volilna komisija javno objavi seznam potrjenih kandidatur in list kandidatov. 9. novembra – Volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo in želijo glasovati po pošti na območju Republike Slovenije, to sporočijo občinski volilni komisiji. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. 15., 16. in/ali 17. novembra – Poteka predčasno glasovanje. 16. novembra – Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, sporočijo občinski volilni komisiji, da želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu. 18. novembra ob 24. uri – zaključek volilne kampanje in začetek predvolilnega molka 20. novembra – splošno glasovanje 4. decembra – drugi krog volitev, kjer je ta potreben za prosta mesta v občinskem svetu. Leta 2018 se je za vstop v občinski svet potegovalo 12 list, tokrat pa osem. Navajamo jih po vrstnem redu, objavljenem na DVK: Slovenska demokratska stranka, Lista Mateja Slaparja, Lista Dušana Papeža, Lista Sandija Uršiča, Socialni demokrati, Nova Slovenija – krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in Gibanje Svoboda. Volitve v občinski svet v Občini Kamnik potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu. Z vsemi tremi županskimi kandidati smo opravili pogovor in jim zastavili enaka vprašanja, odgovore pa objavljamo na naslednjih straneh. Sledijo pa še predstavitve vseh osmih list, ki na tokratnih lokalnih volitvah kandidirajo v občinski svet. V luči aktualnih razmer v svetu, vsi županski kandida- Občinski svet Občine Kamnik / Foto: Aleš Senožetnik ti med prihodnjimi izzivi izpostavljajo tudi naslavljanje energetske krize in z njo povezane draginje ter obljubljajo večjo samooskrbnost in postavitev sončnih elektrarn na nekatere javne objekte. Izpostavljajo tudi druge okoljske teme, pomen čiste vode in zraka ter ohranjanje narave, poleg bogate kulturne dediščine, pomembnega atributa kamniških občine. Zavzemali se bodo tudi za ustvajranje dobrih pogojev za delo mladih in družin, ter krepitev podjetništva in turizma. Podobne teme zagovarjajo tudi liste, ki se bodo potegovale za 29 prostih mest v kamniškem občinskem svetu. Tudi tu so visoko na prioritetni listi okoljske teme, razvoj podjetništva, kmetijstva in turizma ter posodabljanje in gradnja komunalne in druge infrastrukture. Maja Aleksovska Lesjak / Foto: Gorazd Kavčič Aleš Senožetnik Kratka predstavitev kandidatke. Sem Maja Aleksovska Lesjak, rojena sem 1976. leta v Kumanovem v Makedoniji. Po izobrazbi sem diplomirana pravnica. V Sloveniji, kamor me je pred 20 leti pripeljala ljubezen, sva si z možem Darkom v Kamniku ustvarila dom in družino. Sem samostojna podjetnica. Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali na prihajajočih lokalnih volitvah? Odločitev, da kandidiram na prihajajočih lokalnih volitvah, ni bila težka, saj mi ni vseeno, v kakšni skupnosti živimo in kako bodo živele naslednje generacije. Veliko število prejetih glasov s strani volivcev na državnozborskih volitvah mi je dalo zagon za kandidaturo županje Občine Kamnik. Prepričana sem, da v Kamniku potrebujemo nov veter. Kamnik si vsekakor zasluži postati mesto, prijazno mladim družinam in mladim podjetnikom. Skupaj lahko ustvarimo okolje, v katerem bodo mladi Kamničani radi ostali, saj bodo videli priložnost in motivacijo, da se jim lahko uresničijo sanje. Socialni demokrati imamo znanje in odlične strokovnjake, in kar je najbolj pomembno – stik z državo, kar nam omogoča, da se bo Kamnik hitreje razvijal. Česa se boste najprej lotili, če boste izvoljeni za županjo? Če bom izvoljena za županjo, bom najprej skupaj z ekipo definirala prioritetne naloge. Pripravili bomo terminski plan realizacije projektov, ki se že izvajajo, in seveda projektov, za katere se bom sama zavzemala, da se čim prej uresničijo. Takoj bomo začeli tako pripravo projektov za izgradnjo neprofitnih stanovanj na način javno-zasebnega partnerstva kakor tudi ureditev dnevnega varstva starejših in oba projekta s pomočjo države in evropskih sredstev tudi realizirali. Zavzela se bom, da bo staro mestno jedro oživelo z namenom, da zadržimo mlade v Kamniku. Kot socialna demokratka se zavedam vrednot, zato se bom še naprej zavzemala za vse socialne programe, ki jih sofinancira občina kot ustanoviteljica, jih podpirala in v dogovoru s stroko še naprej dopolnjevala. Kaj vidite kot glavno težavo oz. izziv, s katerim se mora spopasti občina? Kot glavno težavo vidim pomanjkanje atraktivnih delovnih mest in dostopnost stanovanj, ki bi zadržala mlade v Kamniku. Pereč problem je tudi pomanjkanje vrtcev, na drugi strani pa tudi pomanjkanje kapacitet doma za starejše občane. Občina bo morala z določenimi spodbudami pritegniti čim večje število vlagateljev za izpeljavo projektov v okviru javno-zasebnega partnerstva. S tem načinom se bodo ustvarili pogoji za rast gospodarske aktivnosti in konkurenčnosti ter delovna mesta. Kateri so sicer glavni poudarki vašega programa in kakšna je vaša dolgoročna strategija razvoja občine Kamnik? Glavni poudarki mojega programa bodo temeljili na povezovanju skupnosti kot celote, na izvajanju socialnih programov, kot so graditev neprofitnih stanovanj in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. V ta namen bomo s prijemi, kot je na primer oddaja po- ceni zemljišč, poskušali pritegniti čim več investitorjev – podjetnikov, da se odločijo za gradnjo oziroma odprtje podjetij v občini. Izdelati je treba strategijo razvoja turizma, ki postaja vse pomembnejša panoga. V mislih imam sodelovanje med različnimi subjekti, ki nudijo nastanitev, predvsem turistične kmetije, saj je v občini veliko pomanjkanje nastanitvenih kapacitet. Ureditev učinkovitega javnega prevoza, ki bo postal temelj uspešnega razvoja mesta, v sodelovanju z javnimi in zasebnimi partnerji. Problem niso le avtobusne in železniška povezava med Kamnikom in Ljubljano, temveč povezava iz odročnih krajev v občini do Kamnika. Povezave bi lahko uredili s prevozi minibusov ali kombiniranih vozil ob najbolj frekventnih urah, ko ljudje odhajajo v službo oziroma učenci v šole. S tem bi tudi zmanjšali pritisk na parkirna mesta v Kamniku, saj je pomanjkanje parkirnih mest postal že skoraj nerešljiv problem. Ena od rešitev problema parkiranja je gradnja podzemne parkirne hiše. Naslednji dolgoročni projekt je projekt za postavitev sončnih elektrarn na način javno zasebnega partnerstva. Postavljali bi jih postopoma, tam, kje bo možno. Z vključitvijo zasebnih investitorjev v projekt bomo cilje dosegli brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj bo investicija poplačana iz ustvarjenih prihodkov, ki so vezani na proizvedeno električno energijo. Cilj takšnega projekta je samooskrba javnih zgradb in nižji stroški uporabnikom javnih površin in objektov. Vsi projekti bodo pripravljeni na način, da se bodo lahko vsaj delno financirali iz različnih evropskih skladov. 10 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Sandi Uršič Matej Slapar Sandi (Aleksander) Uršič kandidira s podporo volivcev. Matej Slapar kandidira s podporo volivcev, Liste Mateja Slaparja in NSi. Sandi Uršič / Foto: Gorazd Kavčič Matej Slapar / Foto: Gorazd Kavčič Aleš Senožetnik Kratka osebna predstavitev. Sem letnik 1974, rojen v Ljubljani, po izobrazbi strojni tehnik in komercialist. Ob delu sem vpisan na Fakulteto za management, kjer pa me zaključek študija še čaka. Zaposlen sem v podjetju Euroton, kot nadzornik poslovanja 35 poslovalnic. Kot predstavnik staršev ali ustanovitelja sem deloval v več svetih zavodov. Aktiven sem bil tudi v Plavalnem klubu Kamnik, ki sem ga v obdobju med letoma 2012 in 2019 tudi vodil. Sem poročen, z ženo Eriko imava dva sinova, Jana in Žana. Pod skupno streho živimo z mojimi starši, Janezom in Stanko, v Črni pri Kamniku. Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali na prihajajočih lokalnih volitvah? Pred štirimi leti smo se s somišljeniki na Listi Sandija Uršiča podali na lokalne volitve in bili v primerjavi s prejšnjim mandatom edina sprememba v občinskem svetu. V nas je videl potencial tudi župan Matej Slapar in ponudil nam je mesto podžupana. Prevzel sem ga z zavedanjem, da bom s tem dobil možnost za izvedbo projektov z našega programa. Ostajajo pa še nedokončani projekti, ki za realizacijo zahtevajo polna pooblastila, zato sem se odločil, da ponovno kandidiram za župana Občine Kamnik. Česa se boste najprej lotili, če boste izvoljeni za župana? Zavedam se izziva, ki nam ga prinašajo spremenjena geopolitična razmerja in situacija na energetskem trgu. Na to sem opozarjal že na junijski seji občinskega sveta, žal se tudi na oktobrski nismo seznanili z realizacijo oziroma primanjkljaji, npr. pri šolskih prevozih in tekočih stroških javnih zavodov (strošek elektrike in ogrevanja). V obdobju, ko so bile šole zaprte, smo v letih 2020 in 2021 skupaj porabili dobrih 800.000 evro za šolske prevoze, v letu 2022 pa bomo, kot kaže, podoben znesek porabili v enem letu. V proračunu za leto 2023 imamo predvidenih le 500.000 evrov in ena od prvih nalog bo priprava rebalansa proračuna za leto 2023. Kaj vidite kot glavno težavo oz. izziv, s katerim se mora spopasti občina? Še pred letom dni bi na to vprašanje odgovoril, da je glavna naloga župana ugotoviti, v katero smer želimo občanke in občani razvijati občino. Danes v luči novih razmer pa menim, da moramo ustvariti pogoje, ki bodo omogočili izkoristek potenciala mladih – ne nazadnje, na mladih svet stoji! Mlade Kamničane smo dolžni motivirati in jim ponuditi priložnosti, da si bodo svoje življenje in prihodnost ustvarili v občini Kamnik. To je tudi razlog, da smo v preteklem mandatu podpirali OPPN-je, ki bodo omogočili novogradnje. V naslednjem mandatu bo morala Občina Kamnik zagotoviti pogoje, da bodo mladi lahko konkurirali pri nakupu ali najemu novogradenj. Kateri so še glavni neizkoriščeni potenciali občine? Največji potencial je v ljudeh, v zadovoljnih občankah in občanih, ogromno je ljudi, ki imajo izjemne izkušnje in znanje ter so pripravljeni Kamniku omogočiti nov zagon, nov razvoj, ki ga potrebujemo po propadu velikih industrijskih podjetij. A zato je potrebno sodelovanje in verjamem, da kot nestrankarski človek lahko presežem »kamniške« delitve. Pri tem mi bodo v pomoč 25-letne izkušnje z gospodarstva in 4-letno sodelovanje z občinsko upravo, kjer sem kot neprofesionalni podžupan vodil različne projekte – obnovo atletske steze ob OŠ Marije Vere, gradnjo igrišča na Gozdu, pripravo in sprejem strategije za področje mladih in druge. Kateri so sicer glavni poudarki vašega programa in kakšna je vaša dolgoročna strategija razvoja občine Kamnik? Voda in zrak sta ključna, in če ne bomo začeli izvajati konkretnih ukrepov, se nam na dolgi rok slabo piše. Ne moremo ogrožati pitne vode zaradi nekaj nočitev več na leto. Mlade sem že omenil in to, da dajemo mladim možnost, potrjujemo tudi s sestavo Liste Sandija Uršiča. Treba je ponovno uvesti delovne posvete za krajevne skupnosti (KS), na katerih bodo sodelovali tudi predstavniki občinske uprave. V začetku iztekajočega se mandata so stvari šle v tej smeri, zdaj proti koncu pa je vsesplošno obljubljanje naredilo svoje in teža svetov KS pri projektih se spet zmanjšuje. Aleš Senožetnik Kratka osebna predstavitev Rodil sem se 17. septembra 1984 in odraščal v Mekinjah pri Kamniku, kjer z družino živim še danes. Osnovno in srednjo šolo sem obiskoval v Kamniku, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa sem diplomiral leta 2010. V lokalno skupnost sem vpet že skoraj dvajset let, najprej kot član ŠKD Mekinje, kasneje kot član Občinskega sveta Občine Kamnik, od leta 2010 do 2014 pa kot predsednik sveta Krajevne skupnosti Mekinje. V mandatnem obdobju 2014–2018 sem poklicno opravljal funkcijo podžupana Občine Kamnik. V tem času sem s skupino sodelavcev ustanovil Podjetniški klub Kamnik in KIKŠtarter, bil sem aktiven član skupine za sprejem Strategije razvoja in trženja turizma v Občini Kamnik, z namenom oživljanja starega mestnega jedra Kamnika sem vodil projekt managementa mestnega središča in se vključeval v druge projekte Občine Kamnik. V zadnjih štirih letih se kot župan zavzemam za transparenten razvoj naše edinstvene občine. Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali na prihajajočih lokalnih volitvah? Na volitve grem s podporo volivk in volivcev. Ustanovili smo tudi lokalno Listo Mateja Slaparja. Verjamem, da lahko z izkušnjami, znanjem, vizijo in vrhunsko ekipo dosedanje delo še nadgradimo. Doseženi rezultati nas navdajajo z optimizmom, da bomo zagna- no premikali stvari na bolje tudi v prihodnje. Vodijo me vrednote, kot so poštenost, delavnost in posluh za sočloveka. Česa se boste najprej lotili, če boste izvoljeni za župana? Nadaljevali bomo celostni razvoj vseh 22 krajevnih skupnosti in dokončali novo OŠ Frana Albrehta ter športne površine med šolama. Na javnih objektih načrtujemo postavitev sončnih elektrarn za samooskrbo. Nadaljevali bomo z razvojem kmetijstva in turizma ter z razvojem cestne, kanalizacijske in vodovodne infrastrukture. Za alternativno napajanje vodnega vira Iverje bomo dokončali gradnjo vrtine in zgradili še dve. V načrtu je tudi prenova mestnega jedra (Medvedova, Tunjiška in Šutna). Kaj vidite kot glavni izziv, s katerim se mora spopasti občina? Spopasti se bomo morali z energetsko krizo in z njo povezano draginjo. Lani smo na domu kulture postavili prvo sončno elektrarno. S tem bomo pospešeno nadaljevali in na javne zgradbe, kjer bo možno, namestili elektrarne. Vse s ciljem, da bodo energenti v naših koncih cenejši. Spodbujali bomo tudi lokalno samooskrbo in zagotovili prostor za dodatne vrtičke. Kateri so še glavni neizkoriščeni potenciali občine? Občina Kamnik je družinam prijazna občina. Imamo čudovito naravo in izjemno dediščino. Narediti moramo vse, da bo kakovost bivanja za naše občanke in občane še boljša. Veliko priložnosti vidim v reševanju stanovanjske problematike mladih družin, ki se je bomo lotili v naslednjem mandatu. Več pozornosti moramo nameniti tudi socialno šibkim in ostarelim. Tu smo naredili majhne korake (Prostofer, dnevna oskrba ...), veliko dela pa nas še čaka. Prav tako ni v celoti izkoriščen potencial na področju turizma. Več moramo narediti na področju povezovanja deležnikov kot tudi podaljševanja sezone. Kateri so sicer glavni poudarki vašega programa in kakšna je vaša dolgoročna strategija razvoja občine Kamnik? Nadaljevali bomo razvoj infrastrukture, obnovili in nadgradili bomo prostore Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, razvili obrtnoturistično cono Smodnišnica, Korenova in Motnik, nadaljevali razvoj Kreativne četrti Barutana in zgradili garažno hišo pri zdravstvenem domu, za kar smo v fazi pridobivanja dokumentacije. Obnovili bomo športna igrišča in zgradili športne površine med novo OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca ter modernizirali osrednjo športno dvorano in zgradili pokriti olimpijski bazen. Ostalo je še precej dela, zato želim nadaljevati začeto. Želim pa si, da bi razvojne liste, ki so mojo vizijo podpirale v tem mandatu, in tudi nova Lista Mateja Slaparja dobile čim več podpore na volitvah v občinski svet, s čimer bomo začeto delo lahko nadaljevali. 11 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Občinska volilna komisija Občine Kamnik na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) ter 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB1, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE KAMNIK ZA LOKALNE VOLITVE 20. novembra 2022 1 Maja Aleksovska-Lesjak, 24. 4. 1976, Mekinje, Cesta treh talcev 11, diplomirana pravnica, samostojna podjetnica Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 2  Aleksander (Sandi) Uršič, 30. 11. 1974, Stahovica, Črna pri Kamniku 5, strojni tehnik, nadzornik poslovanja Predlagatelj: MARJAN NOVAK (ŠKATLA) IN SKUPINA VOLIVCEV 3  Matej Slapar, 17. 9. 1984, Mekinje, Polčeva pot 7, univerzitetni diplomirani ekonomist, župan Predlagatelj: LISTA MATEJA SLAPARJA IN NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI IN BRANKO HAFNER S SKUPINO VOLIVCEV Predsednica občinske volilne komisije Občine Kamnik Stanislava Avbelj, univ. dipl. prav. l.r. Občinska volilna komisija Občine Kamnik na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) ter 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB1, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK ZA LOKALNE VOLITVE 20. novembra 2022 VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Motnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Pšajnovica, Srednja vas pri Kamniku, Sela pri Kamniku in Nevlje. V volilni enoti se voli 6 članov. Liste kandidatov so: 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 dr. Janez Rifel, 12.10.1976, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 246, doktor medicinskih znanosti, specialist družinske medicine 2 Bojana Pančur, 04.07.1980, Motnik, Špitalič 32 a, diplomirana varnostna inženirka, strokovna delavka 3 Boštjan Pivec, 02.06.1977, Kamnik, Sela pri Kamniku 28, mizar, parketar 4 Matejka Zagožen, 14.09.1971, Laze v Tuhinju, Loke v Tuhinju 9 b, profesorica defektologije, učiteljica 5 Vojko Tonin, 03.03.1960, Laze v Tuhinju, Zgornji Tuhinj 39 b, avtomehanik, upokojenec 6 Cvetka Slapnik, 24.01.1989, Laze v Tuhinju, Zgornji Tuhinj 39 a, diplomirana matematičarka, računovodkinja 2 SOCIALNI DEMOKRATI 1 Borut Ludwig Benčina, 26.07.1978, Kamnik, Soteska 80, diplomirani upravni organizator, logist 3 LISTA SANDIJA URŠIČA 1 Vanja Flis Gričar, 08.10.1977, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 103, diplomirana ekonomistka, računovodkinja 2 Jože Goltnik, 19.03.1966, Laze v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju 9, mizar, kmetovalec 3 Nina Semprimožnik, 02.02.1992, Motnik, Motnik 6 b, diplomirana organizatorka turizma, organizatorka 4 Rifet Tabaković, 22.01.1973, Laze v Tuhinju, Potok 12, logistični inženir, namestnik vodje operativnega centra 4 LISTA MATEJA SLAPARJA 1 Uroš Pirc, 08.12.1981, Laze v Tuhinju, Šmartno v Tuhinju 23, mehanik vozil in voznih sredstev, direktor 2 Klavdija Hribar, 19.11.1998, Kamnik, Srednja vas pri Kamniku 14, diplomirana organizatorka turizma, študentka magistrskega študija 3 Primož Pirc, 18.03.1975, Kamnik, Markovo 2 a, avtoklepar, cenilec 4 Nika Možic, 07.11.1998, Kamnik, Poreber 21, ekonomska tehnica, natakarica 5 Rok Plahuta, 27.06.1989, Kamnik, Tučna 9, avtomehanik, voznik, strojnik 6 Nataša Žebaljec, 14.05.1984, Kamnik, Rožično 1 b, profesorica športne vzgoje, učiteljica športa in opb 5 GIBANJE SVOBODA 1 Igor Žavbi, 13.07.1981, Laze v Tuhinju, Buč 8 c, inženir varstva okolja in komunale, monter stavbnega pohištva 2 Ančka Podbevšek, 02.07.1965, Motnik, Zgornji Motnik 15, prodajalka, kmetovalka 3 Matjaž Gerbec, 04.05.1987, Laze v Tuhinju, Pšajnovica 8, magister turizma, produktni vodja, komercialist v organizaciji potovanj 4 Mateja Majcen Džunov, 16.10.1980, Kamnik, Oševek 10 a, diplomirana ekonomistka, skrbnica ključnih kupcev 5 Sašo Kanižar, 14.09.1979, Laze v Tuhinju, Pšajnovica 3, gimnazijski maturant, vodja projektov 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Jože Korošec, 22.03.1966, Laze v Tuhinju, Hruševka 1 c, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kmetovalec 2 Janja Urankar, 14.03.1979, Laze v Tuhinju, Snovik 3, univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji 3 Matic Hribar, 08.04.2000, Laze v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem 1 d, tehnik mehatronike, študent 4 Maja Hribovšek, 23.04.1992, Laze v Tuhinju, Zgornji Tuhinj 59, organizatorka velneške dejavnosti, kozmetična tehnica in administratorka 5 Boštjan Štupar, 06.04.1978, Laze v Tuhinju, Zgornji Tuhinj 25, mehanik, kmetovalec 6 Jožefa Hribar, 22.04.1972, Kamnik, Srednja vas pri Kamniku 14, ekonomska tehnica, nosilka dopolnilne dejavnosti 7 LISTA DUŠANA PAPEŽA 1 Matija Romšak, 01.08.1964, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 216, diplomirani ekonomist, direktor 2 Urška Mali, 20.10.1984, Motnik, Špitalič 41, diplomirana ekonomistka, smer turizem, kmetovalka 3 Marjan Plemeniti, 22.05.1956, Kamnik, Studenca 29, elektrotehnik, upokojenec 4 Matejka Kotnik, 24.08.1972, Kamnik, Soteska 1, prodajalka, prodajalka 5 Damijan Zdovc, 20.09.1971, Kamnik, Podhruška 4 d, monter in upravljalec energetskih naprav, monter, športni delavec 8 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Franci Spruk, 09.04.1963, Kamnik, Hrib pri Kamniku 11, kemijski tehnik, upokojenec 2 Nežka Poljanšek, 12.07.1972, Kamnik, Markovo 13 a, magistrica sanitarnega inženirstva, strokovna delavka 3 Andrej Pavlič, 17.02.1965, Kamnik, Studenca 14, prometni tehnik, upokojenec 4 Fanika Ahčin, 13.05.1956, Laze v Tuhinju, Loke v Tuhinju 7 a, galanterijska tehnica, upokojenka 5 Jože Mežan, 11.02.1967, Kamnik, Srednja vas pri Kamniku 49, strojni tehnik, hišnik VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Godič, Črna pri Kamniku, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice V volilni enoti se voli 6 članov. Liste kandidatov so: 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 Anton Iskra, 21.05.1952, Mekinje, Pot na Jeranovo 13, elektrotehnik, upokojenec 2 Jerneja Osolnik, 26.05.1989, Stahovica, Bistričica 7 a, diplomirana babica, spremljevalka, varuhinja, negovalka 3 Andrej Kočar, 11.01.1979, Stahovica, Županje Njive 10 a, magister organizator informatik, učitelj, računalničar 4 Monika Omovšek, 26.02.1989, Stahovica, Podlom 6 b, magistrica prevajanja, vodja projektov 5 Jože Spruk, 16.05.1958, Stahovica, Županje Njive 2 a, poštni manipulant, upokojenec 6 Kristina Golob, 12.03.1996, Stahovica, Gozd 11, diplomirana fizioterapevtka, fizioterapevtka 2 SOCIALNI DEMOKRATI 1 Maja Aleksovska-Lesjak, 24.04.1976, Mekinje, Cesta treh talcev 11, diplomirana pravnica, samostojna podjetnica 2 Jan Verovšek, 03.07.2002, Stahovica, Godič 32, gimnazijski maturant, študentsko delo 3 Andreja Zlatnar, 30.04.1996, Stahovica, Godič 52, univerzitetna diplomirana profesorica petja in glasbe, profesorica v glasbeni šoli 4 Darko Lesjak, 12.07.1962, Mekinje, Cesta treh talcev 11, diplomirani varstvoslovec, upokojenec 5 Mirjana Meglič Opaškar, 01.11.1960, Kamnik, Tunjice 22 g, diplomirana ekonomistka 3 LISTA SANDIJA URŠIČA 1 Aleksander (Sandi) Uršič, 30.11.1974, Stahovica, Črna pri Kamniku 5, strojni tehnik, nadzornik poslovanja 2 Karmen Drgan, 01.10.1994, Kamnik, Tunjice 5, magistrica obramboslovja, višja svetovalka 3 Simon Golob, 21.09.1994, Stahovica, Zavrh pri Črnivcu 1, diplomirani inženir kmetijstva - zootehnike, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja 4 Jelka Golob, 20.12.1958, Mekinje, Cankarjeva cesta 16, diplomirana organizatorka dela, upokojenka 5 Gregor Poljanšek, 22.04.1998, Mekinje, Cankarjeva cesta 15, gimnazijski maturant, samostojni podjetnik 4 LISTA MATEJA SLAPARJA 1 Matija Podjed, 27.02.1981, Kamnik, Tunjiška Mlaka 32 b, ekonomski tehnik, komercialist 2 Ema Rode, 27.06.1975, Mekinje, Zduša 4, magistrica ekonomije, specialistka za projektno financiranje 3 Uroš Pestotnik, 03.06.1976, Stahovica, Godič 8 b, tehnolog prometa, koordinator prometa 4 Mihela Gabrovec, 14.08.1971, Stahovica, Brezje nad Kamnikom 1 a, ekonomsko komercialna tehnica, referentka izterjave 5 Janez Uršič, 12.08.1950, Stahovica, Stahovica 20, kuhar, upokojenec 6 Tamara Korošec, 04.09.1990, Stahovica, Črna pri Kamniku 1 a, ekonomska tehnica, delavka v logistiki 5 GIBANJE SVOBODA 1 Karla Urh, 07.06.1961, Stahovica, Zgornje Stranje 31 a, predmetna učiteljica glasbene umetnosti, upokojenka 2 Leon Bernot, 14.08.1996, Mekinje, Cesta treh talcev 8 a, gimnazijski maturant, študent 3 Nataša Mihalič, 02.04.1975, Stahovica, Županje Njive 31 c, diplomirana ekonomistka, poslovna sekretarka in računovodkinja 4 Marjan Hribar, 14.12.1978, Stahovica, Zgornje Stranje 32, inženir strojništva, operativni vodja del 5 Irenca Pučnik, 15.09.1957, Stahovica, Godič 65 a, policistka, upokojenka 6 Aleš Palčič, 31.07.1981, Stahovica, Zgornje Stranje 39 a, diplomirani ekonomist, vodja prodaje 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Gregor Mlakar, 02.11.1988, Stahovica, Klemenčevo 4, magister znanosti zootehnike, kmetovalec 2 Tatjana Koželj, 29.10.1970, Stahovica, Zgornje Stranje 29, tekstilno obrtna konfekcionarka, kmetovalka 3 Franc Pogačnik, 21.03.1955, Stahovica, Godič 55, poklicna kmetijska šola, kmetovalec 4 Milena Romšak, 09.02.1962, Stahovica, Podlom 10, trgovka, upokojenka 5 Janez Kosirnik, 16.04.1956, Kamnik, Tunjice 40, osnovnošolska izobrazba, kmetovalec 6 Marija Potočnik, 28.03.1974, Stahovica, Stahovica 24 a, ekonomsko komercialna tehnica, poslovna sekretarka 7 LISTA DUŠANA PAPEŽA 1 Duško Papež, 15.03.1958, Mekinje, Podjelše 2, avtoličar, upokojenec, prokurist 2 Vida Romšak, 20.06.1955, Stahovica, Potok v Črni 5 a, ekonomsko komercialna tehnica, upokojenka 3 Andrej Potočnik, 12.12.1967, Stahovica, Županje Njive 25, vzdrževalec, vzdrževanje in vodenje žičniških naprav 4 Maja Žagar, 22.02.1963, Stahovica, Kamniška Bistrica 3, prodajalka, tajnica režije in realizatorka 5 Aleksander Križman, 03.09.1981, Stahovica, Krivčevo 12 e, tehnik oblikovanja in fotografije, samostojni podjetnik 6 Mateja Jeras, 29.08.1976, Stahovica, Bistričica 6, poslovodkinja, namestnica vodje centra 8 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Dušan Marinko, 24.12.1963, Stahovica, Spodnje Stranje 33 a, kovinar-orodjar, brusilec 2 Anica Pivk, 30.12.1953, Stahovica, Stahovica 19, računovodkinja, upokojenka 3 Andrej Podbevšek, 14.12.1952, Stahovica, Žaga 4, strojni ključavničar, upokojenec 4 Marta Poljanšek, 09.12.1963, Stahovica, Županje Njive 22, ekonomska tehnica, ekonomistka 5 Darko Crnkovič, 24.04.1955, Kamnik, Tunjiška Mlaka 21, diplomirani slikar, upokojenec VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Duplica, Šmarca in Volčji Potok. V volilni enoti se voli 7 članov. Liste kandidatov so: 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 Matjaž Šporar, 30.12.1960, Šmarca, Kamniška cesta 63 a, inženir elektrotehnike, osebni asistent 2 Helena Kregar, 21.02.1958, Radomlje, Volčji Potok 8, univerzitetna profesorica kemije,upokojenka 3 Domen Virant, 21.09.1992, Radomlje, Volčji Potok 7, diplomirani geograf, diplomirani zgodovinar, inženir kmetijstva in krajine, svetovalec izobraževalnih vsebin, kmetovalec 4 Vesna Janežič, 08.03.1973, Kamnik, Ulica Matije Blejca 12, specialistka, profesorica, bibliotekarka 5 Andraž Dolar, 25.04.1994, Šmarca, Poljska cesta 2, univerzitetni diplomirani biolog, magister profesor biologije, profesor biologije 6 Barbara Černetič, 26.09.1975, Kamnik, Ljubljanska cesta 21 e, prodajalka, komercialistka 7 Bogdan Pogačar, 20.08.1979, Kamnik, Bakovnik 7, diplomirani inženir geodezije, geodet 12 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 2 SOCIALNI DEMOKRATI 1 Franc Sršen, 05.04.1945, Radomlje, Volčji Potok 39 b, poklicna šola, upokojenec 2 Renata Rihter, 06.02.1973, Kamnik, Ulica Matije Blejca 8, univerzitetna diplomirana ekonomistka, višja svetovalka 3 LISTA SANDIJA URŠIČA 1 Robert Prosen, 20.04.1971, Kamnik, Ulica Matije Blejca 2, poslovodja, komercialist na terenu 2 Urška Petek, 06.08.1975, Radomlje, Volčji Potok 23, diplomirana ekonomistka, računovodkinja 3 Dragan Panić, 22.09.1981, Kamnik, Jakopičeva ulica 29, trgovec, voznik 4 Snežana Brojan, 22.12.1973, Šmarca, Bistriška cesta 31, inženirka živilstva, direktorica 5 Blaž Pirnat, 09.11.1986, Radomlje, Volčji Potok 24 k, magister javne uprave, direktor in lastnik podjetja 4 LISTA MATEJA SLAPARJA 1 Jožef Galičič, 27.09.1970, Kamnik, Črnivška ulica 3, gostinski poslovodja, gostinec 2 Dragica Požek, 05.02.1951, Kamnik, Jakopičeva ulica 13, poslovna sekretarka, upokojenka 3 Miroslav (Miro) Bider, 15.02.1947, Kamnik, Ljubljanska cesta 24 a, ekonomski tehnik, upokojenec 4 Vanda Levar, 22.06.1965, Šmarca, Trg padlih borcev 2, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica 5 Vidko Kregar, 09.06.1950, Radomlje, Volčji Potok 8, gimnazijski maturant, upokojenec 6 Klara Raković, 24.11.1987, Kamnik, Klavčičeva ulica 13, magistrica upravnih ved, projektno delo 7 Gašper Pavlin, 30.08.1982, Šmarca, Trata 7, univerzitetni diplomirani organizator, direktor 5 GIBANJE SVOBODA 1 Marko Šarec, 20.04.1967, Šmarca, Bistriška cesta 10 a, elektroenergetik, koordinator projektov 2 Nives Matjan, 28.07.1966, Kamnik, Ljubljanska cesta 21 k, zdravstvena tehnica, zdravstvena administratorka 3 Luka Schnabl, 19.10.1985, Šmarca, Koroška cesta 6, diplomirani ekonomist, skrbnih ključnih kupcev 4 Uršula Majcen, 12.07.1968, Kamnik, Ljubljanska cesta 33, univerzitetna diplomirana ekonomistka, podsekretarka 5 Roman Maligoj, 29.05.1950, Kamnik, Groharjeva ulica 12, strojni tehnik, upokojenec 6 Eva Berčič, 15.05.1988, Šmarca, Gornji log 18, univerzitetna diplomirana pravnica, direktorica 7 Petra Gjurin, 30.11.1982, Kamnik, Jakopičeva ulica 22, gimnazijska maturantka, osebna bančnica 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Blaž Rode, 27.01.1994, Šmarca, Bistriška cesta 27, avtoservisni tehnik, avtoserviser 2 Marija Orešnik, 17.05.1962, Kamnik, Jamova ulica 2 a, gimnazijska maturantka, referentka 3 Marjan Jerman, 29.07.1997, Kamnik, Ljubljanska cesta 47, tehnik mehatronike, razvojni tehnolog 4 Leopoldina Prešeren, 12.05.1953, Kamnik, Šipkova ulica 10, srednja šola za oblikovanje, upokojenka 5 Franc Orešnik, 25.10.1955, Kamnik, Jamova ulica 2 a, radiološki inženir, radiolog 6 Drejc Brojan, 27.09.2002, Šmarca, Bistriška cesta 31, avtoservisni tehnik, tehnik 7 Urša Capuder, 10.03.1991, Šmarca, Zelena pot 1, kozmetična tehnica, kozmetična tehnica 7 LISTA DUŠANA PAPEŽA 1. Grega Zorman, 13.07.1982, Kamnik, Ulica Matije Blejca 5, univerzitetni diplomirani ekonomist, direktor 2. Zdenka Berlec, 03.10.1971, Šmarca, Habjanova ulica 10, usnjarsko krznarska konfekcijska tehnologinja, šivilja 3. Demir Adrović, 09.06.1987, Kamnik, Ulica Matije Blejca 10, diplomirani ekonomist, višji bančni svetovalec 4. Nataša Susman Klemenc, 24.02.1981, Kamnik, Klavčičeva ulica 3, upravna tehnica, zdravstvena administratorka 5. Boris Pohlin, 28.02.1959, Kamnik, Jakopičeva ulica 1, strojni ključavničar, upokojenec 8 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Natalija Berlec, 19.08.1973, Kamnik, Ulica Matije Blejca 4, univerzitetna diplomirana jezikoslovka in profesorica sociologije, strokovna delavka 2. Andrej Hribar, 15.01.1967, Kamnik, Jakopičeva ulica 12, elektrotehnik, serviser strojev in naprav 3. Nada Pustotnik, 22.10.1954, Kamnik, Prvomajska ulica 9, ekonomska tehnica, upokojenka 4. Rudi Veršnik, 24.07.1950, Šmarca, Gornji log 16, ekonomist, upokojenec 5. Silva Hribar, 19.12.1955, Radomlje, Volčji Potok 31, ekonomska tehnica, upokojenka VOLILNA ENOTA ŠT. 4 Volilna enota obsega območja krajevnih skupnosti: Novi trg, Kamnik Center, Perovo, Podgorje in Zaprice. V volilni enoti se voli 10 članov. Liste kandidatov so: 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 Ivanka Učakar, 24.10.1952, Kamnik, Šolska ulica 5, profesorica slovenščine, diplomirana literarna komparativistka, upokojenka 2 Martin Gorenc, 11.11.1948, Kamnik, Zikova ulica 3, ekonomsko komercialni tehnik, upokojenec 3 dr. Marjeta Humar, 11.02.1946, Kamnik, Žale 4 a, doktorica slovenskega jezikoslovja, upokojenka 4 Janez Repanšek, 03.04.1956, Kamnik, Kolodvorska ulica 3, lesarski tehnik, upokojenec 5 Marta Lavrič Tomšič, 02.08.1962, Kamnik, Perovo 16 b, univerzitetna diplomirana sociologinja, vzgojiteljica otrok s posebnimi potrebami 6 Andrej Pregl, 10.10.1953, Kamnik, Jenkova ulica 9, elektrotehnik, upokojenec 7 Nina Pavec, 08.01.1982, Kamnik, Podgorje 27 b, magistrica državnih in evropskih študij, izvršna direktorica (CEO) 8 Simon Klevže, 07.10.1982, Kamnik, Žale 18 c, diplomant javne uprave, višji samostojni referent 9 Veronika Perko Ukmar, 15.06.1946, Kamnik, Šolska ulica 6, učiteljica, upokojenka 10 dr. Jernej Markelj, 05.05.1983, Kamnik, Perkova ulica 2, doktor znanosti, magister inženir arhitekture, arhitekt 2 SOCIALNI DEMOKRATI 1 Cene Lap, 21.05.1984, Kamnik, Ulica Frančka Miha Paglovca 13, univerzitetni diplomirani organizator informacijskih sistemov, specialist kakovosti 2 Danica Sentič, 03.12.1962, Kamnik, Kajuhova pot 5, upravno administrativna tehnica 3 Vincenc Polak, 13.11.1941, Kamnik, Tunjiška cesta 11, srednja poklicna šola, upokojenec 4 Barbara Besek, 17.08.1972, Kamnik, Medvedova ulica 28, magistrica poslovne informatike, vodja projektne pisarne 5 Igor Plestenjak, 18.05.1951, Kamnik, Glavni trg 20, univerzitetni diplomirani pravnik 3 LISTA SANDIJA URŠIČA 1 Rok Novak, 28.06.1991, Kamnik, Medvedova ulica 20, magister inženir tehniškega varstva okolja, raziskovalec 2 Evelina Štefin, 19.08.1995, Kamnik, Novi trg 36, diplomirana umetnostna zgodovinarka, učiteljica 3 Goran Završnik, 23.05.1974, Kamnik, Podlimbarskega pot 4, gimnazijski maturant, koordinator kulturnega programa 4 Tina Vesna Novak, 12.01.1996, Kamnik, Medvedova ulica 20, vzgojiteljica predšolskih otrok, samostojna podjetnica 5 David Šućur, 12.02.1979, Kamnik, Bevkova ulica 50, diplomirani varnostni inženir, direktor 6 Tija Justinek, 01.09.1998, Kamnik, Perovo 18 a, prehrambena tehnica, študentka 7 Šemso Mujanović, 01.09.1973, Kamnik, Palovška cesta 8, magister kinezioloških znanosti, ravnatelj dijaškega doma 4 LISTA MATEJA SLAPARJA 1 Mihael Resnik, 28.09.1951, Kamnik, Maistrova ulica 32, gostinski tehnik, upokojenec 2 Romana Učakar, 30.10.1985, Kamnik, Šolska ulica 5, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, učiteljica 3 Dušan Zore, 21.10.1967, Kamnik, Ulica Andreja Smolnikarja 8, strojnik, avtor in producent glasbe 4 Natalija Kunstek, 18.10.1981, Kamnik, Maistrova ulica 5, univerzitetna diplomirana ekonomistka, davčna svetovalka 5 Tomaž Švajger, 21.08.1983, Kamnik, Medvedova ulica 25 a, diplomirani ekonomist, direktor prodaje 6 Senada Kočan, 16.09.1981, Kamnik, Zikova ulica 1, negovalka, gospodinja 7 Jože Žužek, 21.11.1964, Kamnik, Novi trg 38, lesar, lesar 8 Marija Podbevšek Kališnik, 01.08.1983, Kamnik, Žale 19 a, magistrica socialnega dela, strokovna sodelavka v programu priprave na posvojitev 9 Patrick Popit, 23.09.1987, Kamnik, Podgorje 74 b, univerzitetni diplomirani ekonomist, zavarovalni zastopnik 10 Anton Tone Smolnikar, 22.09.1949, Kamnik, Vegova ulica 4, gimnazijski maturant, upokojenec 5 GIBANJE SVOBODA 1 Aleš Lipičnik, 12.09.1963, Kamnik, Kersnikova ulica 1, informatik, svetovalec direktorja 2 Mojca Jončeska Malovrh, 09.03.1957, Kamnik, Trg talcev 8, diplomirana ekonomistka, osebna asistentka 3 Martin Kovač, 16.04.1994, Kamnik, Glavni trg 21, magister politične teorije, strokovni sodelavec 4 Dragica Klemše, 01.02.1961, Kamnik, Fužine 2, diplomirana upravna organizatorka, strokovna sodelavka za pravne zadeve 5 Gregor Kukovič, 03.07.1999, Kamnik, Na bregu 19, diplomirani politolog, študent 6 Mojca Škraba, 03.12.1964, Kamnik, Podgorje 120, pravnica, direktorica 7 Blaž Lomovšek, 24.12.1956, Kamnik, Fužine 2, osnovnošolska izobrazba, upokojenec 8 Lejla Galić, 14.05.1983, Kamnik, Pot na Poljane 3, računovodkinja, samostojna podjetnica 9 Roman Mlakar, 13.11.1957, Kamnik, Novi trg 26 a, inženir živilstva, upokojenec 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 dr. Anton Svetlin, 26.08.1953, Kamnik, Podgorje 58 b, doktor znanosti veterinarske medicine, višji svetnik 2 Marjana Cvirn, 15.09.1959, Kamnik, Vegova ulica 1, diplomirana inženirka kmetijstva, urednica 3 dr. Janez Jeretina, 01.05.1965, Kamnik, Bevkova ulica 4, doktor kmetijskih znanosti, bioinformatik 4 Janja Pirš Dolničar, 03.02.1972, Kamnik, Podgorje 80, diplomirana socialna delavka, socialna delavka 5 Vid Koritnik, 16.06.1957, Kamnik, Zaprice 10, strojni ključavničar, upokojenec 6 Marija Plahutnik, 14.12.1965, Kamnik, Medvedova ulica 8, ekonomska tehnica, računovodkinja 7 LISTA DUŠANA PAPEŽA 1 Aljaž Žumer, 16.04.1991, Kamnik, Livarska ulica 7, magister politologije, državni uradnik 2 Alenka Jevšnik, 14.08.1965, Kamnik, Kovinarska cesta 10 b, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, vzgojiteljica 3 Jaka Podjed, 12.04.1997, Kamnik, Maistrova ulica 6, gimnazijski maturant, samostojni podjetnik 4 Saša Šmidovnik, 25.07.1994, Kamnik, Japljeva ulica 3, avtoserviserka, mehatroničarka, vodja servisa 5 Janez Zorman, 24.11.1960, Kamnik, Prisojna pot 24, strojni inženir, direktor 6 Terezija Sedmak, 23.09.1957, Kamnik, Streliška ulica 14 a, lesarka, upokojenka 7 Matej Berlec, 20.08.1991, Kamnik, Streliška ulica 2, strojni tehnik, ključavničar 8 Janja Car, 28.12.1971, Kamnik, Prisojna pot 18, inženirka živilstva in prehrane, prodajna zastopnica 9 Matej Golob, 28.07.1982, Kamnik, Livarska ulica 1, srednja šola, voznik 10 mag. Mateja Poljanšek, 19.03.1965, Kamnik, Ulica Toma Brejca 1 a, univerzitetna diplomirana biologinja, magistrica varstva naravne dediščine, sekretarka komisije v Državnem svetu 8 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Matija Sitar Močnik, 21.11.1992, Kamnik, Košiše 14 a, magister inženir logistike, projektni vodja 2 Sanja Rauter, 21.02.1973, Kamnik, Šlakarjeva pot 1, gostinska tehnica, umetniška ustvarjalka 3 Timotej Rauter, 23.02.2002, Kamnik, Šlakarjeva pot 1, gimnazijski maturant, študent 4 Dragica Marković, 11.07.1954, Kamnik, Zikova ulica 1, administratorka, upokojenka 5 Robi Papež, 28.01.1978, Kamnik, Steletova cesta 19, strojnik, operater CNC strojev Predsednica občinske volilne komisije Občine Kamnik Stanislava Avbelj, univ. dipl. prav. l.r. Občinska volilna komisija Občine Kamnik na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) ter 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB1, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK ZA LOKALNE VOLITVE 20. novembra 2022 1 KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA Volilna enota št. 1 1 Kristina Golob, 12.03.1996, Stahovica, Gozd 11, diplomirana fizioterapevtka, fizioterapevtka 2 Vilko Kešnar, 26.06.1966, Stahovica, Krivčevo 7 a, gradbeni tehnik, direktor pekarne 3 Klemen Udovč, 19.11.1980, Stahovica, Krivčevo 14 b, srednja policijska šola, policist - predstavnik za stike z javnostjo 4 Vida Romšak, 20.06.1955, Stahovica, Potok v Črni 5 a, ekonomsko komercialna tehnica, upokojenka 5 Janko Spruk, 02.12.1988, Stahovica, Krivčevo 25, voznik, šofer 6 Valentina Brelih, 02.09.1984, Stahovica, Podstudenec 11 a, diplomirana poslovna sekretarka, proizvodna delavka 7 Simon Golob, 21.09.1994, Stahovica, Zavrh pri Črnivcu 1, diplomirani inženir kmetijstva - zootehnike, svetovalec - specialist za tehnologijo čebelarjenja Voli se 7 članov. 2 KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA Volilna enota št. 1 1 Emilija Bunc, 30.05.1952, Kamnik, Ulica Matije Blejca 12, elektrotehnica, prokuristka 2 Tomaž Zemljič, 08.09.1968, Kamnik, Jelovškova ulica 11, elektrotehnik elektronik, komercialist 13 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 3 Mihaela Brezar, 26.09.1967, Kamnik, Ljubljanska cesta 37 c, magistra javne uprave, sekretarka Urada Vlade RS za narodnosti 4 Andraž Matjaž, 15.11.1993, Kamnik, Dobajeva ulica 2, univerzitetni diplomirani pravnik, kreacija video vsebin na spletu 5 Andrej Hribar, 15.01.1967, Kamnik, Jakopičeva ulica 12, elektrikar – elektronik, serviser fotokopirnih strojev 6 Bojan Avguštin, 11.08.1981, Kamnik, Groharjeva ulica 20, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, samostojni podjetnik 7 Dragica Požek, 05.02.1951, Kamnik, Jakopičeva ulica 13, poslovna sekretarka, upokojenka 8 Marjan Jerman, 29.07.1997, Kamnik, Ljubljanska cesta 47, tehnik mehatronik, razvojni tehnolog 9 Dragan Panić, 22.09.1981, Kamnik, Jakopičeva ulica 29, trgovec-prodajalec, voznik Voli se 7 članov. 3 KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ Volilna enota št. 1 1 Anže Burja, 08.08.1990, Stahovica, Godič 31, gimnazijski maturant, inženir za nadzor kakovosti 2 Mihela Gabrovec, 14.08.1971, Stahovica, Brezje nad Kamnikom 1 a, ekonomsko komercialna tehnica, referentka izterjave 3 Mira Potokar, 01.09.1958, Stahovica, Godič 23, magistrica poslovnih ved, direktorica 4 Roman Dobovšek, 25.05.1972, Stahovica, Vodice nad Kamnikom 2 b, diplomirani ekonomist, električar 5 Marjan Osolnik, 28.10.1963, Stahovica, Brezje nad Kamnikom 10 a, komercialist, vodja enote 6 Franc Pivk, 29.08.1952, Stahovica, Godič 60, srednja šola, upokojenec 7 Valentina Spruk, 24.04.1976, Stahovica, Godič 80 c, profesorica razrednega pouka, učiteljica Voli se 7 članov. 4 KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK – CENTER Volilna enota št. 4 1 Damijan Krmavnar, 31.10.1982, Stahovica, Zagorica nad Kamnikom 5 a, elektrotehnik elektronik, zavarovalni zastopnik 2 wAljaž Romšak, 26.01.1993, Stahovica, Kregarjevo 19 a, strojni tehnik, vzdrževalec Voli se 2 člana. KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE Volilna enota št. 1 1 Renata Semprimožnik, 27.05.1967, Mekinje, Cesta treh talcev 7 a, diplomirana vzgojiteljica, vzgojiteljica 2 Leon Bernot, 14.08.1996, Mekinje, Cesta treh talcev 8 a, gimnazijski maturant, študent 3 Marko Golob, 27.09.1973, Mekinje, Jeranovo 10 a, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, projektant 4 Katja Letnar, 11.04.1986, Mekinje, Cesta treh talcev 10 a, diplomirana babica, babica 5 Mihael Pavlinič, Mekinje, Drnovškova pot 13, gimnazijski maturant, komercialist 6 Ksenija Pančur Mandelj, Mekinje, Cankarjeva cesta 54, diplomirana varstvoslovka, prodajna referentka 7 Miha Cankar, 22.09.1984, Mekinje, Neveljska pot 9 a, gimnazijski maturant, skladiščnik Voli se 7 članov. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK Volilna enota št. 1 1 Nina Semprimožnik, 02.02.1992, Motnik, Motnik 6 b, diplomirana organizatorka turizma, organizatorka 2 Rafko Goltnik, 07.08.1973, Motnik, Motnik 4 a, mizar, mizar 3 Majda Hribar, 13. 02. 1977, Motnik, Motnik 22 a, diplomirana upravna organizatorka, vodja glavne pisarne Voli se 2 člana. 1 Mihael Resnik, 28.09.1951, Kamnik, Maistrova ulica 32, gostinski tehnik, upokojenec 2 Ivanka Učakar, 24.10.1952, Kamnik, Šolska ulica 5, profesorica slovenščine in diplomirana literarna komparativistka, upokojenka 3 Ana (Nuša) Lisjak, 24.03.1955, Kamnik, Parmova ulica 5 a, gostinsko turistična tehnica, upokojenka 4 Janez Repanšek, 03.04.1956, Kamnik, Kolodvorska ulica 3, lesarski tehnik, upokojenec 5 Mateja Kocjan, 22.02.1965, Kamnik, Glavni trg 20, univerzitetna diplomirana biologinja, vodja odnosov z javnostmi 6 Jaka Podjed, 12.04.1997, Kamnik, Maistrova ulica 6, gimnazijski maturant, samozaposlen 7 Simon Klevže, 07.10.1982, Kamnik, Žale 18 c, diplomant javne uprave, referent za elektro soglasja 1. Nikolaj Bergant, 01.12.1981, Motnik, Motnik 37, univerzitetni diplomirani socialni delavec, socialni delavec 2. Simonca Koželj, 18.02.1971, Motnik, Motnik 59, trgovka, delavka v proizvodnji KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA Volilna enota št. 1 1 Maja Pančur, 11.11.1986, Stahovica, Bistričica 15 a, magistra sociologije, vodja projektov 2 Nina Cestnik Pavlič, 06.01.1984, Stahovica, Bistričica 27, univerzitetna diplomirana organizatorka, radijska napovedovalka 3 Gregor Mlakar, 02.11.1988, Stahovica, Klemenčevo 4, magister znanosti, diplomirani inženir zootehnike, kmetovalec Voli se 3 člane. Volilna enota št. 2 1 Jure Pavlič, 07.08.1989, Stahovica, Stahovica 30 a, avtomehanik, proizvodni operater 2 Mirjana Kemperl, 29.09.1972, Stahovica, Županje Njive 23, poslovna sekretarka, delo v tajništvu 3 Klemen Gradišek, 23.01.1980, Stahovica, Županje Njive 30 b, inženir mehatronike, delo v operativi Voli se 3 člane. Volilna enota št. 3 1 Franci Šimenc, 14.03.1969, Stahovica, Zgornje Stranje 31, voznik, kmetovalec 2 Robert Uranič, 19.06.1968, Stahovica, Zgornje Stranje 54, oblikovalec kovin, hišnik, voznik 3 Janez Cerar, 30.01.1948, Stahovica, Stolnik 12 a, žerjavist, upokojenec Voli se 3 člane. 9 KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG 1. Uroš Kokotec, 27.10.1992, Kamnik, Na bregu 30, diplomirani inženir elektrotehnike, razvojni inženir 2. dr. Aleš Jamšek, 20.10.1992, Kamnik, Pot v Rudnik 11, doktor znanosti, magister inženir gradbeništva, projektant gradbenih konstrukcij 3. Nadja Tomšič, 05.03.1968, Kamnik, Perovo 16 b, gimnazijska maturantka, učiteljica nemščine in prevajalka 4. Ivan Bizjak, 07.05.1956, Kamnik, Pot na Dobravo 17, univerzitetni diplomirani inženir matematike, izvedenec za IT 5. Pika Jamšek, 10.05.1993, Kamnik, Pot v Rudnik 11, magistrica socialnega dela, strokovna sodelavka 6. dr. Jurij Reščič, 02.10.1965, Kamnik, Perovo 5, doktor kemijskih znanosti, visokošolski učitelj 7. Alijana Jeretina, 19.02.1970, Kamnik, Bevkova ulica 4, inženirka zootehnike, višja strokovna sodelavka Voli se 7 članov. 10 KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO Volilna enota št. 1 7 Volilna enota št. 2 5 Voli se 7 članov. Volilna enota št. 1 6 Volilna enota št. 1 Voli se 7 članov. 7. Vesna Kropivšek, 18.04.1985, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 50, univerzitetna profesorica likovne umetnosti, učiteljica, likovne umetnosti Voli se 2 člana. Volilna enota št. 3 1. Simona Malešič, 30.01.1992, Kamnik, Kajuhova pot 10, diplomirana medicinska sestra, patronažna medicinska sestra 2. Edvard Osenk, 14.02.1958, Kamnik, Kovinarska cesta 2 a, inženir gradbeništva, upokojenec 3. Manca Galjot, 11.12.1987, Kamnik, Steletova cesta 23 a, vzgojiteljica predšolskih otrok 4. Mitja Kemperle, 15.06.1982, Kamnik, Zikova ulica 1, logistični tehnik, upravljalec skladnosti 5. Špela Kralj, 08.11.1984, Kamnik, Ljubljanska cesta 3 d, gimnazijska maturantka, kadrovska referentka 6. Matej Humar, 20.07.1968, Kamnik, Kovinarska cesta 14, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, namestnik direktorja 7. Katarina Lipovšek, 09.10.1984, Kamnik, Ljubljanska cesta 3 d, ekonomska tehnica Voli se 7 članov. 11 KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE Volilna enota št. 1 Voli se 2 člana. 1 Manca Končnik, 05.09.1989, Kamnik, Podgorje 94 g, gimnazijska maturantka, oblikovalka nakita 2 Sašo Marković, 25.10.1977, Kamnik, Podgorje 123, mizar, mizar 3 Doris Mihelin, 06.06.1993, Kamnik, Podgorje 94, frizerka, frizerka 4 Gregor Dolenec, 24.06.1974, Kamnik, Podgorje 60 e, tapetnik, prometni tehnik, hišnik 5 Martina Hlastec Vodlan, 17.10.1973, Kamnik, Podgorje 59 c, ekonomistka, bančna uslužbenka 6 Nina Ogrinec, 09.08.2001, Kamnik, Podgorje 5, frizerka, frizerka 7 Štefan Grošelj, 24.12.1951, Kamnik, Podgorje 39, strojni ključavničar, upokojenec 8 Mirko Žurbi, 10.08.1955, Kamnik, Podgorje 61 c, avtomehanik VKV, upokojenec 9 Mirko Šlebir, 12.02.1955, Kamnik, Podgorje 15, profesor športne vzgoje, učitelj 10 Grega Cvirn, 25.09.1979, Kamnik, Podgorje 83, prometni tehnik, tehnik kontrolor Volilna enota št. 5 Voli se 7 članov. 1. Silva Simeunovič, 09.10.1985, Motnik, Zajasovnik - del 4, ekonomska tehtnica, delavka v proizvodnji 2. Anton Hribar, 31.08.1957, Motnik, Zajasovnik - del 2, osnovnošolska izobrazba, upokojenec 12 KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA 1. Mojca Grojzdek, 29. 03. 1974, Motnik, Zgornji Motnik 12, vzgojiteljica predšolskih otrok, organizatorka dela 2. Marko Orehovec, 30. 05. 1983, Motnik, Zgornji Motnik 3, živinorejec, kmetovalec Voli se 2 člana. Volilna enota št. 4 1. Uroš Felicijan, 16.08.1987, Motnik, Bela 15, trgovec, kmetovalec 2. Janja Pestotnik, 16.12.1970, Motnik, Bela 30, veterinarska tehtnica, svetovalka osebnih in premoženjskih zavarovanj 3. David Slapnik, 08.09.1982, Motnik, Bela 28, strojnik gradbene mehanizacije, monter strojnih inštalacij Voli se 1 član. 8 KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE Volilna enota št. 1 1. Mitja Mihelič, 20.10.1980, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 57, diplomirani vzgojitelj predšolske vzgoje, vzgojitelj predšolske vzgoje 2. Vanja Flis Gričar, 08.10.1977, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 103, diplomirana ekonomistka, računovodkinja 3. Tomaž Mali, 28.01.1981, Kamnik, Poreber 1, ekonomski tehnik, področni vodja 4. Janez Pančur, 18.03.1965, Kamnik, Oševek 16, elektro inženir, komercialist 5. Jure Poljanšek, 14.04.1983, Kamnik, Hrib pri Kamniku 2, lesarski tehnik vojak 6. Nataša Golob, 15.01.1979, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 130, ekonomska tehtnica, vodja logistike Volilna enota št. 1 1 Matej Sedeljšak, 20.09.1999, Laze v Tuhinju, Laseno 6, lesarski tehnik, študent 2 Marjan Kancilija, 01.09.1971, Blagovica, Gabrovnica 4, strojni tehnik, mizar 3 Marija Žibert, 03.07.1975, Blagovica, Veliki Rakitovec 2 a, ekonomska tehnica, knjigovodkinja 4 Robert Pestotnik, 17.07.1974, Blagovica, Veliki Rakitovec 5, šofer, šofer 5 Mitja Dacar, 02.09.1997, Blagovica, Gabrovnica 5, mizarski tehnik, mizar 6 Kaja Rokavec, 31.12.2000, Laze v Tuhinju, Pšajnovica 5, vzgojiteljica predšolskih otrok, koordinatorka podpore v prodaji 7 Stanislav Žavbi, 02.10.1956, Laze v Tuhinju, Laseno 3, osnovnošolska izobrazba, upokojenec 8 Lidija Mali, 14.11.1982, Laze v Tuhinju, Pšajnovica 12, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica predšolskih otrok 9 Marjan Zalogar, 16.05.1977, Blagovica, Gabrovnica 9, avtomehanik, avtomehanik Voli se 7 članov. 14 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Volilna enota št. 1 1 Franc Lesjak, 17.07.1977, Kamnik, Trobelno 4, kmetovalec, kmetovalec 2 Špela Repič, 25.05.1986, Kamnik, Znojile 1 a, profesorica likovne umetnosti, vzgojiteljica predšolskih otrok, vzgojiteljica predšolskih otrok 3 Boštjan Pivec, 02.06.1977, Kamnik, Sela pri Kamniku 28, mizar, parketar 4 Nataša Žebaljec, 14.05.1984, Kamnik, Rožično 1 b, profesorica športne vzgoje, učiteljica športa in opb 5 Nejc Poljanšek, 17.12.2002, Kamnik, Bela Peč 6, lesarski tehnik, kmetovalec 6 Kristijan Hribar, 12.09.2001, Kamnik, Rožično 9, živilsko prehranski tehnik, mesar 7 Nežka Poljanšek, 12.07.1972, Kamnik, Markovo 13 a, magistrica sanitarnega inženirstva, strokovna sodelavka 8 Matic Ajdovec, 27.07.1983, Kamnik, Znojile 5, gimnazijski maturant, uslužbenec MORS-a 9 Alenka Stehničar, 07.08.1984, Kamnik, Sela pri Kamniku 7, gimnazijska maturantka, vodja kakovosti 10 Mojca Sušnik, 14.10.1975, Kamnik, Rožično 13 a, gimnazijska maturantka, disponentka in ekonomistka 11 Anton Mali, 17.06.1975, Kamnik, Znojile 4 a, strojni tehnik, zavarovalni zastopnik 12 Boris Videc, 05.10.1982, Kamnik, Rožično 2 f, strojni inženir, vodja proizvodnje Voli se 7 članov. 14 KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS 17 KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ Volilna enota št. 10 Volilna enota št. 1 1 Janez Hribar, 22.03.1974, Laze v Tuhinju, Mali Hrib 4 c, strojni mehanik, delavec 1 Matjaž Sedeljšak, 31.05.1973, Motnik, Špitalič 27, administrator, skladiščnik 2 Fanika Drolc, 02.10.1973, Motnik, Bela 26, socialna oskrbovalka na domu, osebna asistentka 3 Igor Železnik, 20.07.1978, Motnik, Špitalič 15, elektroenergetik, vzdrževalec elektro naprav 4 Mojca Klopčič, 28.07.1987, Laze v Tuhinju, Okrog pri Motniku 6 a, kuharica-natakarica, kuharica 5 Sandi Lipovšek, 27.11.1984, Motnik, Špitalič 33, strojni tehnik, inštruktor varjenja 6 Marko Pančur, 06.04.1972, Motnik, Bela 3 b, zidar, zidar 7 Valentin (Zdravko) Hribar, 14.02.1959, Motnik, Špitalič 34 a, strojni ključavničar, upokojenec 8 Bojana Pančur, 04.07.1980, Motnik, Špitalič 32 a, diplomirana varnostna inženirka, strokovna sodelavka 9 Igor Zajec, 26.06.1971, Laze v Tuhinju, Okrog pri Motniku 11, strojni ključavničar, vzdrževalec strojnih naprav 10 Urška Mošnik, 06.07.1990, Motnik, Špitalič 8, srednja zdravstvena tehnica, srednja medicinska sestra 11 Vesna Vrhovnik, 16.01.1996, Motnik, Špitalič 10, diplomirana organizatorka turizma, samostojna podjetnica 12 Marko Drolc, 30.08.1966, Motnik, Špitalič 10, strojni tehnik, samostojni podjetnik Voli se 7 članov. 18 KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ Volilna enota št. 1 1 Marjeta Čimžar, 08.07.1981, Kamnik, Tunjiška Mlaka 11 a, profesorica glasbe, učiteljica glasbe 2 Mirko Golob, 01.11.1967, Kamnik, Tunjice 36, osnovnošolska izobrazba, komunalni delavec 3 Janez Golob, 23.03.1951, Kamnik, Tunjice 36 c, mizar, upokojenec 4 Martina Lanišek Babačič, 06.05.1985, Kamnik, Laniše 10, diplomirana organizatorka dela v turizmu, delo v logistiki 5 Marija Koželj, 26.11.1963, Kamnik, Tunjice 33, tekstilno mehanska tehnica, skladiščnica 6 Uroš Stele, 11.05.1983, Kamnik, Tunjiška Mlaka 9 e, diplomirani inženir fizike, strokovni sodelavec 7 Valentin Zabavnik, 04.01.1953, Kamnik, Košiše 16, orodjar, upokojenec Voli se 7 članov. 20 KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK Volilna enota št. 1 1 Anže Bajde, 07.10.1983, Laze v Tuhinju, Laze v Tuhinju 22 b, gimnazijski maturant, vodja razvoja Voli se 1 član. Voli se 7 članov. Volilna enota št. 1 1 Irena Koncilija, 22.03.1966, Laze v Tuhinju, Pirševo 3, šivilja, gospodinja 2 Jože Hribar, 24.07.1986, Kamnik, Srednja vas pri Kamniku 29, mizar, nabavni referent 3 Boštjan Hočevar, 28.12.1985, Kamnik, Podhruška 1, vrtnarski tehnik, višji policist specialist 4 Rifet Tabaković, 22.01.1973, Laze v Tuhinju, Potok 12, logistični inženir, namestnik vodje operativnega centra 5 Mateja Bergant, 07.05.1980, Laze v Tuhinju, Vaseno 6, vrtnarska tehnica, komercialistka na terenu 6 Matej Mali, 19.11.1982, Laze v Tuhinju, Snovik 1 b, gradbeni tehnik, samostojni podjetnik 7 Tanja Korošec, 10.04.1981, Laze v Tuhinju, Loke v Tuhinju 3 g, frizerka, frizerka 1 Maja Hribovšek, 23.04.1992, Laze v Tuhinju, Zgornji Tuhinj 59, organizatorka velneške dejavnosti, kozmetična tehnica in administratorka 2 Dejan Bajde, 25.07.1979, Laze v Tuhinju, Zgornji Tuhinj 19, diplomiran organizator dela, referent v logistiki Voli se 7 članov. Volilna enota št. 3 15 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA 1 Stanislav Pirš, 23.03.1970, Laze v Tuhinju, Stara sela 3 a, strojni ključavničar, vodja linije v kemijski proizvodnji 1 Anja Grašič, 02.08.1995, Šmarca, Trata 3, magistra managementa in poslovnega prava, vodja projektov 2 Martina Tonin, 17.10.1970, Šmarca, Bistriška cesta 11, diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, pedagoginja 3 Eva Berčič, 15.05.1988, Šmarca, Gornji log 18, univerzitetna diplomirana pravnica, direktorica podjetja 4 Mitja Šarec, 23.02.1972, Šmarca, Habjanova ulica 4, magister poslovne informatike, sistemski inženir 5 Matija Podržaj, 30.11.1984, Šmarca, Grintovška cesta 13, gimnazijski maturant, poslovni sekretar 6 Gašper Pavlin, 30.08.1982, Šmarca, Trata 7, univerzitetni diplomirani organizator - informatik, direktor 7 Blaž Slapar, 29.06.1984, Šmarca, Obrtniška ulica 5, diplomirani inženir elektrotehnike, specialist za sisteme meritev 19 KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE 1 Ana Pibernik, 10.03.1998, Radomlje, Volčji Potok 18, kmetijsko podjetniška tehnica, prodajalka 2 Petra Kregar, 22.07.1984, Radomlje, Volčji Potok 8, magistra inženirka arhitekture, arhitektka 3 Polona Čepon, 14.07.1990, Radomlje, Volčji Potok 39 g, magistra profesorica socialne pedagogike, svetovalna delavka na OŠ 4 Samo Jerman, 13.05.1978, Radomlje, Volčji Potok 11, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, direktor operative 5 Domen Virant, 21.09.1992, Radomlje, Volčji Potok 7, diplomirani geograf in diplomirani zgodovinar, inženir kmetijstva in krajine, svetovalec izobraževalnih vsebin, kmetovalec 6 Peter Kuret, 23.02.1983, Radomlje, Volčji Potok 10 a, diplomirani varnostni inženir, komercialist 7 Luka Mlakar, 25.07.1986, Radomlje, Volčji Potok 45 c, magister organizacijske informatike, informatik Volilna enota št. 1 Volilna enota št. 1 Voli se 1 član. Voli se 2 člana. Volilna enota št. 2 Voli se 1 član. Volilna enota št. 4 1 Drago Hribar, 20.10.1961, Laze v Tuhinju, Golice 15 a, oblikovalec kovin, upokojenec Voli se 1 član. Volilna enota št. 5 1 Franci Železnik, 05.07.1973, Laze v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju 1 b, slikopleskar, slikopleskar Voli se 1 član. Voli se 7 članov. Volilna enota št. 6 16 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU 1 Marko Šmit, 12.01.1972, Laze v Tuhinju, Črni Vrh v Tuhinju 6, strojni ključavničar, monter stavbnega pohištva Volilna enota št. 1 Voli se 1 član. 1 Sandra Korošec, 12.09.1993, Laze v Tuhinju, Hruševka 1, diplomirana medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra 2 Janez Pavlič, 05.04.1975, Laze v Tuhinju, Buč 6, elektrotehnik elektronik, delavec v proizvodnji 3 Peter Hočevar, 12.06.1978, Laze v Tuhinju, Hruševka 1 a, ekonomski tehnik, direktor 4 Andreja Kadunc, 19.10.1980, Laze v Tuhinju, Sidol 3, konfekcijska modelarka, delavka v proizvodnji 5 Janez Pančur, 07.10.1956, Laze v Tuhinju, Kostanj 8, pohištveni mizar, upokojenec 6 Vera Gržan, 17.02.1973, Laze v Tuhinju, Sidol 1 c, pravosodna sodelavka, pravosodna sodelavka 7 Mateja Klemen, 10.11.1969, Laze v Tuhinju, Gradišče v Tuhinju 1, delovna inštruktorica, delovna inštruktorica 8 Aleksander Žibert, 17.06.1967, Laze v Tuhinju, Buč 15, lesni tehnik, voznik 9 Tine Pavlič, 15.04.1981, Laze v Tuhinju, Sidol 6, mizar, vodja proizvodnje lesne industrije Volilna enota št. 7 Voli se 7 članov. Voli se 1 član. 21 KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ Volilna enota št. 1 1 Mihael Brlec, 08.05.1990, Kamnik, Zgornje Palovče 3, strojnik težke gradbene mehanizacije, delo v gozdarstvu 2 Gašper Vodlan, 24.11.1985, Kamnik, Vranja Peč 4, avtomehanik, vodja vzdrževanja, skladiščenja in pretovora 3 Štefanija Sovinšek, 17.12.1960, Kamnik, Spodnje Palovče 12, trgovka, upokojenka 4 Uroš Zalaznik, 12.05.1984, Kamnik, Velika Lašna 9, strojni tehnik, kmetovalec 5 Renata Koželj Kvas, 24.04.1976, Kamnik, Spodnje Palovče 18, IBA - mednarodno poslovodstvo, kadrovska referentka 6 Jožef Narat, 18.03.1972, Kamnik, Velika Lašna 25, osnovnošolska izobrazba, mizar 7 Irena Pavlič, 18.06.1970, Kamnik, Velika Lašna 3, univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture, arhitektka Voli se 7 članov. 22 KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE Volilna enota št. 1 Voli se 1 član. 1 Damijana Serša, 27.03.1966, Kamnik, Ulica Toma Brejca 8, upravna tehnica, administratorka 2 Boštjan Pogačar, 11.09.1956, Kamnik, Ulica Ljudevita Stiasnyja 12 a, računalniški programer, programer 3 Pavel Serša, 06.06.1955, Kamnik, Ulica Toma Brejca 8, orodjar, upokojenec 4 Nevenka Hrastovec, 06.02.1968, Kamnik, Jurčičeva ulica 17, ekonomska tehnica, komercialistka 5 Ana Pirc Novak, 30.06.1990, Kamnik, Mlakarjeva ulica 7, gimnazijska maturantka, administratorka na tožilstvu 6 Miha Novak, 12.07.1985, Kamnik, Mlakarjeva ulica 7, magister penologije, višji strokovni delavec na MNZ 7 Denis Pirc, 14.08.1960, Kamnik, Mlakarjeva ulica 7a, gimnazijski maturant, komercialist Volilna enota št. 9 Voli se 7 članov. 1 Janez Stojc, 30.05.1976, Laze v Tuhinju, Cirkuše v Tuhinju 1 a, gimnazijski maturant, vodja v proizvodnji Voli se 1 član. Volilna enota št. 8 1 Franc Hribar, 05.01.1983, Laze v Tuhinju, Liplje 1, strojni tehnik (PTI), vzdrževalec (TGM) 1 Robert Zalaznik, 26.08.1974, Laze v Tuhinju, Veliki Hrib 3, avtomehanik voznik, samostojni podjetnik Predsednica občinske volilne komisije Občine Kamnik Stanislava Avbelj, univ. dipl. prav. l.r. Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik 13 KRAJEVNA SKUPNOST SELA 15 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 NSi – Nova Slovenija – krščanski demokrati SD – Socialni demokrati V Novi Sloveniji želijo poskrbeti za enakomeren razvoj in kvaliteto bivanja. Eden izmed glavnih ciljev je urejena infrastruktura. Ana Jagodic Dolžan Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Predstavniki NSi končujemo svoj prvi mandat vodenja Občine Kamnik. V preteklih štirih letih smo dokazali, da znamo, hočemo in zmoremo. Odločeni smo, da bomo začeto delo nadaljevali in Kamnik popeljali odločno naprej. Na listi kandidatk in kandidatov​NSi za občinski svet je 29 posameznikov, ki so pripravljeni svoje znanje, izkušnje, zavzetost in energijo usmeriti v sodelovanje za razvoj občine Kamnik. Prevze- šenost, znanje, strokovnost in učinkovitost. Združeni smo taki, ki so že prevzemali odgovornost in se izkazali v vodenju občine, in novinci, ki prinašajo nove ideje in energijo. Ekipa ​ N Si deli vrednote, kot so ustvarjalnost, pravičnost, varnost, dostojanstvo, solidarnost. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? Občina Kamnik je območje priložnosti in gospodarskega uspeha. Še naprej bomo zagotavljali ugodno podjetniško in poslovno okolje. Zdravo in varno okolje, ki bo zagotavljalo kvalitetno delo, Zdravo in varno okolje, ki bo zagotavljalo kvalitetno delo, življenje in preživljanje prostega časa, je naša prioriteta. li bomo odgovornost za vodenje občine ter s poštenim, zavzetim in učinkovitim delom poskrbeli za enakomeren razvoj in rast kvalitete življenja. Na listi NSi se prepletajo mladostna zagnanost, izku- življenje in preživljanje prostega časa, je naša prioriteta. Poskrbeli bomo: za urejeno infrastrukturo (prenova cest, obnova vodovodnega omrežja in izgradnja kanalizacije, nadstrešnice na postajališčih, dodatna javna parki- rišča in garažna hiša, dostopnost vseh javnih zavodov za invalidne osebe, optika v vsa gospodinjstva, infrastruktura v Smodnišnici, kolesarske poti v Šmarci, v dolini Kamniške Bistrice in Tuhinjski dolini), za dostopno zdravstvo (prizidka k ZD, drive-in lekarna), za mlade in mlade družine (delovna mesta, gradnja neprofitnih stanovanj), za sodobne vrtce in šole (OŠ Frana Albrehta, obnova podružničnih šol Črna, Tunjice), za varne šolske poti (pločniki, prehodi za pešce in kolesarske steze), za športne objekte in površine za prosti čas (prenova športne dvorane, igrišče med šolama, plezalna stena, skatepark in pumptrack), za prenovo knjižnice in kulturnih domov. Z listo NSi bomo poskrbeli, da bo Kamnik občina zadovoljnih ljudi. Zate, zame, za vse … Cilj Socialnih demokratov je spodbudno okolje za vse, od mladih do starejših. Stavijo na učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Svetniško listo smo sestavljali tako, da vsaj en kandidat predstavlja določeno interesno skupino. Imamo vse od študenta do upokojencev, od samozaposlenih do brezposelnih. Vsi ti naši kandidati imajo mnogo izkušenj in znanja. In prav izkušnje in znanja bodo Kamnik gnali naprej. Ker vemo, da na volitvah ne kandidira le kandidat, temveč celotna lista, in vemo tudi, da se po volitvah kandidati ne mislimo raziti, temveč bomo sodelovali ne glede na razplet. Ker verjamemo, da si prav vsaka Kamničanka in Kamničan zasluži zagovornika svojega mnenja. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? Naše glavne cilje lahko povzamemo v eni povedi: Želimo Kamnik, v katerem bodo mladi ostajali, zaposleni lepo živeli in starejši uživali. Za tem seveda stoji močno premišljen načrt, ki temelji na učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev, saj prav z njimi lahko največ storimo za našo občino. Zagotovili bomo okolje, ki bo privabljalo podjetnike, tako male kot velike, saj le tako lahko ponovno pripeljemo v Kamnik delovna mesta. Borili se bomo za stanovanja, ki si jih bomo pozabili niti na infrastrukturo, saj je na določenih predelih Kamnika nujno potrebna posodobitve. Želimo tudi dogovor z javnimi in zasebnimi partnerji glede učinkovitejše prerazporedi- Seveda bomo poskrbeli tudi za boljše varovanje naših naravnih zakladov, začenši s kanalizacijo na Veliki planini. lahko privošči vsak. Organizirali bomo dogodke za mlade, pa naj bodo to koncerti ali izobraževanja. Trudili se bomo, da bodo občanke in občani hrano spet kupovali od lokalnih kmetov. Vsi vidimo, kako močno po nas udriha energetska kriza, zato bomo na vse primerne javne stavbe namestili sončne celice. Seveda bomo poskrbeli tudi za boljše varovanje naših naravnih zakladov, začenši s kanalizacijo na Veliki planini. Sem spada tudi želja po umestitvi Kamnika med najbolj ekološke butične turistične destinacije v Evropi, saj verjamemo, da mora turizem sodelovati z okoljem in lokalno skupnostjo – ne delovati proti njima. Ne tve urnikov javnega prevoza v Kamnik in iz njega. Prav tako bomo poskrbeli za starejše s programi organiziranega druženja in celovite pomoči, saj so to ljudje, na katerih je Kamnik zrasel in si zaslužijo dobiti povrnjeno, kar so vanj vložili. Lista Sandija Uršiča Lista Mateja Slaparja Lista Sandija Uršiča poudarja pomen sodelovanja. Nadaljevati želi razvoj infrastrukture, turizma in družbenih dejavnosti. Kandidati Liste Mateja Slaparja želijo aktivno sodelovati pri razvoju občine. Poleg infrastrukture želijo okrepiti trajnostni turizem. Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Še vedno verjamemo v enake vrednote kot pred štirimi leti, ko smo kot novinci vstopili na lokalni politični parket, z eno izjemo, da imamo sedaj tudi novo znanje in izkušnje, ki jih bomo prenesli v naslednji mandat. Naša ekipa so posameznice in posamezniki, strokovnjaki na različnih področjih – gospodarstvo, kultura, šport, državna uprava, management, membno je, da sodelujemo v javno dobro in za dobrobit občanov in občank. To je tudi kriterij, na podlagi katerega so izbrani kandidati Liste Sandija Uršiča – skupnost, pogum, sodelovanje. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? Program Liste Sandija Uršiča je usmerjen v generacijo mladih občank in občanov, ki jih želimo motivirati in jim ustvariti pogoje, da si bodo svoje življenje in prihodnost ustvarili v naši občini, Ohranjanje narave in varovanje okolja s poudarkom na oskrbi s pitno vodo je cilj, ki mu moramo slediti skupaj z gospodarstvom in turizmom. Večji poudarek bo treba dati tudi samooskrbi in kmetijstvu. pravo, raziskovalni institut itd., ki so se združili s skupno željo, to je boljša občina Kamnik. Naj poudarimo, da je Lista Sandija Uršiča edina, ki bo na lokalnih volitvah sodelovala kot nestrankarska lista kandidatov. Verjamemo, da je največji potencial v ljudeh, tudi tistih, ki so na odločilnih funkcijah. Po- ter v generacijo starejših, ki so svoje naši družbi že dali in se prevečkrat počutijo izključene. Najnovejša demografska študija jasno kaže, da bomo v naslednjem desetletju morali zagotoviti dodatne kapacitete v domu za starejše kot tudi za dnevno varstvo starejših ter za pomoč na domu, saj mnogim starejšim bolj ustrezata ti dve obliki bivanja. Ohranjanje narave in varovanje okolja s poudarkom na oskrbi s pitno vodo je cilj, ki mu moramo slediti skupaj z gospodarstvom in turizmom. Večji poudarek bo treba dati tudi samooskrbi in kmetijstvu. Nadaljevati želimo razvoj infrastrukture, turizma in družbenih dejavnosti, kjer je glavni del investicij povezan z vrtci in šolami. Naš program ter kandidati za občinske svetnike so podrobneje predstavljeni na naši spletni strani, kjer lahko tudi še bolje spoznate našega kandidata za župana Sandija Uršiča in podate predloge, ki jih bomo, če bo to v naši moči, uresničili v naslednjem mandatu. Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Večina kandidatov na novi Listi Mateja Slaparja je novincev v politiki, v ekipo pa prinašajo ogromno znanja in izkušenj s številnih področij. Skupaj smo se združili dobromisleči, pozitivni, delovni in pošteni ljudje, ki že- mozaiku razvoja naše edinstvene občine Kamnik in to nas povezuje. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? Naš glavni cilj bo podpora dobrim, razvojnim in učinkovitim projektom, ki jih občina potrebuje. Namen je, da se županova vizija nadaljuje in udejanja, zato si želi- Poskrbeli bomo za razvoj na področjih gospodarstva, kmetijstva, turizma in obrti. Več je treba narediti tudi na področjih skrbi za starejše in onemogle ter pomoči socialno šibkejšim in ogroženim. limo prispevati k učinkovitemu nadaljnjemu razvoju občine Kamnik ter pomagati županu uresničiti njegovo vizijo. Poskrbeli bomo za razvoj na področjih gospodarstva, kmetijstva, turizma in obrti. Več je treba narediti tudi na področjih skrbi za starejše in onemogle ter pomoči socialno šibkejšim in ogroženim. Vsak izmed kandidatov in kandidatk na listi želi aktivno sodelovati pri razvoju svoje lokalne skupnosti in prispevati kamenček v mo v okviru liste skupaj nadaljevati začeto delo. Dokončati moramo izgradnjo nove osnovne šole in narediti več za izboljšanje samooskrbe, tako na energetskem kot tudi prehrambnem področju. Okrepiti želimo trajnostni turizem ter cestno, kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo. Razviti moramo turistično obrtno cono Smodnišnica in Kreativno četrt Barutana. V načrtu je tudi prenova mestnega jedra (Medvedova, Tunjiška in Šutna). Nadaljevali bomo razvoj na športnem, kulturnem, gospodarskem in kmetijskem področju. Začeti moramo pripravo dolgoročnega strateškega razvojnega načrta občine Kamnik, kjer bodo predvidene transportne in gospodarske možnosti dolgoročne vizije naše občine. 16 petek, 4. novembra 2022 Lokalne volitve 2022 Gibanje Svoboda V Gibanju Svoboda želijo nadaljevati delo, ki so ga začeli pred osmimi leti. Prioritete so okoljevarstvo, kvalitetne ceste, čista pitna voda. Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? V Gibanju Svoboda smo združili moči člani nekdanje Stranke Alenke Bratušek in Liste Marjana Šarca, ki smo se skupaj s člani Gibanja Svobode združili v Lokalni iniciativni odbor Gibanja Svoboda Kamnik. Na listi so kandidatke in kandidati, ki Gibanje Svoboda je imelo v tem mandatu v občinskem svetu najmočnejšo svetniško skupino, ki jo je sestavljalo devet svetnic in svetnikov, ki so bili izvoljeni na Listi Marjana Šarca. Večina članic in članov se poteguje za še en mandat. Pri našem delu že ves čas dajemo velik poudarek okoljevarstvu, kvalitetni cestni infrastrukturi in čisti pitni vodi. To so naše priori- Pri infrastrukturnih projektih bo na prvem mestu skrb za varne poti, pri čemer nam bo dobro sodelovanje naše stranke z državnimi institucijami zagotovo v korist. imajo bogate izkušnje s področja delovanja Občinskega sveta Občine Kamnik in področja lokalne samouprave. Izkušenim smo dodali sveže obraze, ki so v preteklosti že dokazali, da jim je mar za občino ter njene občanke in občane. Vsaka kandidatka in kandidat s sabo prinaša bogate izkušnje z različnih področij svojega poklicnega življenja. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? tete tudi za prihodnji mandat. Treba je dokončati gradnjo OŠ Frana Albrehta in urediti prostorsko problematiko na območju Smodnišnice. Pri tem pa ne smemo pozabiti na enakomeren in celovit razvoj vseh naselij v občini, nadaljevanje oživljanja starega mestnega jedra. V preteklem mandatu smo že opozarjali na primerno zaščito območja KamniškoSavinjskih Alp. Poskrbeti moramo za zaščito Velike planine in za zaščito naselij, ki ležijo pod našim največjim biserom. Pri tem bo treba poskrbeti za zaščito vira pitne vode, ki napaja večino kamniških gospodinjstev, in poskrbeti za to, da ne bo prihajalo do prepogostega kloriranja. Pri infrastrukturnih projektih bo na prvem mestu skrb za varne poti, pri čemer nam bo dobro sodelovanje naše stranke z državnimi institucijami zagotovo v korist. Pri svojem delu bomo še naprej poslušali civilno družbo in ne bomo pozabili na težave nobene generacije. Tudi v prihodnjem mandatu bomo konstruktiven del občinskega sveta, ki bo zahteval spoštovanje temeljnih aktov občine, pravično in kvalitetno obravnavo predlogov in ki bo podpiral dobre predloge vodstva občine. SLS – Slovenska ljudska stranka V Slovenski ljudski stranki se zavzemajo za urejeno infrastrukturo ter tudi nove oblike spodbud in pomoči za kmete. Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Slovenska ljudska stranka je v občinskem svetu Občine Kamnik zastopana že od vsega začetka, to je pred 28 leti. V stranki smo se odločili privabiti tudi mlajšo generacijo, zato imamo v dveh enotah za nosilce liste mlajšo generacijo, v preostalih dveh pa izkušene osebe. Pri izbiri kandidatov in kandidatk smo pozorni predvsem na to, da so to ljudje, ki so politiki več kot dovolj. Kandidati morajo biti ljudje, ki znajo preceniti, kaj je prav in kaj narobe. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? Občina Kamnik je po površini zelo velika ter razvejana glede na število prebivalcev, zato je potreb po infrastrukturi zelo veliko. Trenutno največji projekt je izgradnja nove OŠ Frana Albrehta, ki se mora končati do začetka novega šolskega leta. V Slovenski ljudski stranki smo V SLS si želimo in bomo podpirali vse projekte, ki bodo razumni in bodo občanom in občankam omogočali kvalitetnejše življenje, razvoj idej v podjetništvu ter prijetno sobivanje v današnjem digitalnem svetu. spoštovani v domačem okolju, so delavni ter imajo čut do sočloveka, da so odgovorni in aktivni v lokalnem okolju ter pripravljeni priskočiti na pomoč. Pomembno je tudi, da znajo biti povezovalni, saj je razdiranja v naši smo tudi njihovi pobudniki. Kamnik pa je tudi priljubljena in zanimiva turistična destinacija, zato podpiramo tudi vse projekte na področju turizma. Kaj pomeni kmetijstvo in pridelava zdrave hrane, smo se zavedeli v preteklih dveh letih, v času koronakrize, zato se bomo zavzemali za nove oblike spodbujanja in pomoči kmetom, za pridelavo hrane in s tem tudi ohranjanje narave. V SLS si želimo in bomo podpirali vse projekte, ki bodo razumni in bodo občanom in občankam omogočali kvalitetnejše življenje, razvoj idej v podjetništvu ter prijetno sobivanje v današnjem digitalnem svetu. vedno zastopali tudi razvoj na podeželju, obnovo lokalnih cest, izgradnjo kanalizacije, optiko, obnovo kulturnih domov ... Takšne in podobne projekte bomo v Slovenski ljudski stranki z veseljem podprli oziroma LDP – Lista Dušana Papeža SDS – Slovenska demokratska stranka Vizija Liste Dušana Papeža je, da občina postane samooskrbna na področju delovnih mest, energije, hrane in vode. Prva skrb bo čista pitna voda. Nadaljevati je treba urejanje infrastrukture in aktivnosti za čisto pitno vodo, poudarjajo v Slovenski demokratski stranki. Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Kandidate za občinski svet poznam osebno tako po človeški kot strokovni plati. Nekateri so zavzeto delovali že v prejšnjem mandatu. So povezovalni, pošteni, strokovnjaki na svojem področju, mar jim je za obče dobro in niso obremenjeni s strankarsko politiko. Želi- ti turizem v dolini Kamniške Bistrice). Velika planina nujno potrebuje stezo za gorske kolesarje, ki bo ločena od pohodniških poti in nemoteča za pašništvo. Občina in podjetje Velika planina že izvajata prenovo naprav. V mestnem jedru so nujne oživitev Šutne, ureditev Utokove jame in prostorov nekdanje klavnice. Zagovarjamo legalizacijo razgledne ploščadi na Starem gradu. Tre- V mestnem jedru so nujne oživitev Šutne, ureditev Utokove jame in ureditev prostorov nekdanje klavnice. jo delovati v občinskem svetu in izboljšati svoje okolje z geslom Dobro je, kar združuje. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? Naša prva skrb bo zagotovitev čiste pitne vode in zavarovanje vira Iverje, zagovarjamo prepoved kopanja v izviru Kamniške Bistrice. Zavzemamo se za razvoj trajnostnega turizma (uredi- ba bo zagotoviti optiko, pereča je problematika parkirišč ob zdravstvenem domu in v večstanovanjskih naseljih. Podpiramo širitev kolesarskih in pešpoti. Ob gradnji OŠ Frana Albrehta je nujna obnova in izgradnja otroških igrišč. Smodnišnica potrebuje ureditev ceste, vodovod do GRS, obnovo zidu. Pomembna je tudi obnova kulturnih in domov krajevnih skupnosti. Bazen Pod Skal- co nujno potrebuje pokritje z balonom, težimo k izgradnji olimpijskega bazena in nove športne dvorane. Podjetništvo in obrt potrebujeta ugodne prostorske in finančne pogoje. Energetska kriza zahteva povečano skrb za energetsko samozadostnost, izkoriščanje sončne in hidro energije. Opozarjali bomo na onesnaževanje voda, spodbujali izgradnjo zbiralnikov in zadrževalnikov vode. Pospeševati je treba samooskrbo z lokalno hrano in ohranjati hribovske kmetije. Ključno je dobro sodelovanje občine s krajevnimi skupnostmi (kanalizacija Sela, Motnik, Snovik, Bistričica). Zavzemamo se za dostojanstvo in varnost starejših, za osamosvajanje mladih, kjer je ključna zaposlitev, za pridobitev stanovanj pod ugodnimi pogoji ter vrtce za vse otroke. Ana Jagodic Dolžan Na podlagi katerih kriterijev ste izbrali kandidate? Kandidate smo izbrali na podlagi njihovih želja in dejavnosti v lokalnem okolju. Lokalne volitve se namreč bistveno razlikujejo od vseh drugih, saj kandidati prihajajo iz domačega okolja, so sorodniki, sosedje, znanci ipd. To pri ljudeh velikokrat prevlada pred njihovo politično opredeljenostjo, saj volijo njih bližnjega človeka. vodilno vlogo na listah imajo tako mladi kot malo starejši in tudi upokojenci. S tem smo želeli preplesti mladostno zagnanost z izkušenostjo starejših. Seveda pa so na listah zastopane tudi ženske, in ne zgolj za vzorec. Za kaj si boste prizadevali, kaj so vaši glavni cilji? V tem mandatu je bilo na področju infrastrukture narejenega veliko. Mislimo, da je začeto delo treba nadalje- Urediti bo treba območje Velike planine, zaščititi izvir Iverje, urediti degradirano območje bivše tovarne Utok v centru mesta in območje nekdanje smodnišnice. Po drugi strani pa to kandidatom in kasneje svetnikom nalaga še toliko večjo odgovornost, da se trudijo za razvoj njihovega kraja in celotne občine in niso zgolj neki prikimovalci na sejah občinskega sveta. Na naših listah je pestra zastopanost vseh generacij, vati, saj se bodo šele v prihodnjem mandatu zares začeli kazati pozitivni učinki za občane. Nadaljevati je treba kakovostne sanacije cest, kjer je smiselno, makadamske odseke asfaltirati in tako znižati strošek vzdrževanja. Dokončati je treba OŠ Frana Albrehta, urediti parkiranje pri zdravstvenem domu, nadaljevati aktivnosti za zagotovitev in ohranitev čiste pitne vode (od izvirov in vodovodnih cevi do končnega odjemalca). Urediti bo treba območje Velike planine, zaščititi izvir Iverje, urediti degradirano območje bivše tovarne Utok v centru mesta in območje nekdanje smodnišnice. Vzporedno z omenjenimi veliki projekti pa je potrebno urediti še veliko stvari po posameznih krajih, kot so denimo prenove kulturnih ali gasilnih domov, varne šolske poti in pločniki ipd. 17 petek, 4. novembra 2022 Kultura Z umetnostjo k prebujanju mesta Kamniška slikarja Tomaž Schlegl in Dušan Sterle sta v petek pripravila skupno razstavo Zadnja postaja, s katero želita dati Kamniku nov zagon. sterilnem okolju muzeja ali galerije z belimi stenami,« je med drugim povedal Charney. Avtorja z razstavo poskušata prebuditi središče Kamnika. »Kamnik umira. Šutna ne umira več. Mrtva je. Lahko pa se obudi. Kot Trnuljčico. S poljubom,« sta namreč zapisala na vabilu na razstavo, katere dela so naprodaj, večji del izkupička pa namenjata oživitvi zaspane Šutne. A kot smo izvedeli na odprtju, je projekt še več kot to. Je tudi iskanje razstavnega prostora in opozarjanje na potenciale mesta. Oba avtorja sta namreč pronicljiva premišljevalca prostora in časa, v katerem živita. Že z izbiro mesta razstave sta pokazala, da umetnost za to, da »zadiha«, potrebuje primeren prostor. In Kamnik takšne prostore ima. Prostore, ki spominjajo na beneški Arsenal, kjer poteka del razstav slovitega bienala, o čemer so se lahko prepričali tudi številni obiskovalci odprtja razstave. »V Kamniku imamo strahoten potencial in ga lahko postavimo na evropski nivo. Potrebna pa sta posluh in seveda veliko dela, tudi prostovoljnega,« je povedal Sterle, medtem ko Schlegla skrbi, da bo Kamnik zapravil še eno priložnost, ki se mu je ponudila v zadnjih letih. Omenja trikotnik objektov, med katerimi leži staro mesto – Samostan Mekinje, staro šolo Frana Albrehta, ki bo kmalu izpraznjena, a tudi podrta, čeprav ima potencial za revitalizacijo, in prostore Kreativne četrti Barutana, ki jih je občina odkupila v nekdanji smodnišnici. Prvi skupni projekt obeh ustvarjalcev je presežek, ne le v lokalnem okolju, in kaže na to, da znanje in volja sta in da je včasih vprašanje, ali si kdaj upamo tudi tvegati, kot nam je v pogovoru povedal Schlegl. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Hygge in knjige Obdobje, ko je ob petih popoldne že tema, je kot nalašč za spoznavanje pojma hyg- Samo Lesjak vokalistka, oboistka, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki je najbolj kreativna v improvizaciji in ljudski glasbi, ki jo vidi kot neprecenljiv zaklad simbolno vtkanega znanja, ki direktno dostopa do kolektivnih vzorcev in arhetipov. Skupaj so ustvarile edinstveno glasbeno doživetje, ki je poslušalce opomnilo, da je življenje potovanje in pot naš cilj, obenem pa jih spodbudilo k refleksiji lastnih življenjskih ciklov. Na naslednjem dogodku, ki bo v Kotlovnici potekal 4. novembra, se bo Volkuljam pridružil Amadej Plesničar, znan pod umetniškim ime- Tomaž Schlegl v svojem slogu naslavlja stranpoti sodobnega sveta. / Foto: Aleš Senožetnik Dušanu Sterletu je uspelo opuščeno industrijsko okolje spremeniti v posvečen prostor umetnosti. / Foto: Aleš Senožetnik Breda Podbrežnik Vukmir V Mladinskem centru Kotlovnica je potekal prvi v nizu zvočnih performansov treh izvajalk, zbranih v zasedbi Volkulje. Kamnik – Cikel zvočnih performansov temelji na sodelovanju različnih zvrsti uprizoritvenih umetnosti, dogodki pa so zaokrožene celote v obliki vokalnega performansa treh izvajalk: Neže Pele, Ajde Špacapan in Tanite Rose, ki tvorijo zasedbo Volkulje. Vsakič znova se jim pridruži še četrti ustvarjalec, ki s svojim izraznim sredstvom dopolni celoto. V ospredju je atmosfera intuitivne vokalizacije – Volkulje namreč verjamejo v transformativno moč glasu in navdih za svoje petje črpajo iz divjine narave, jo Aleš Senožetnik Kamnik – Eno od opuščenih skladišč nekdanje Barutane ob peronu zadnje postaje kamniške železnice je prejšnji petek postalo razstavni prostor dveh prepoznavnih kamniških slikarjev, Tomaža Schlegla in Dušana Sterleta. Sterle se na svoj način loteva upodobitev križevega pota, z dodatno uporabo kadila pa gledalca premesti v neko drugo, posvečeno okolje, Schlegl pa z upodobitvami stiliziranih naftnih ploščadi opozarja na krajo naravnih virov in težave ustroja sodobnega sveta. Več o vsebini razstav je povedal Noah Charney, ki je dela označil kot gesamtkunstwerk, kar bi v slovenščino lahko prevedli kot celostno umetnost. Razstavo obeh avtorjev vidi kot multisenzorično izkušnjo. »Veliko zanimiveje jih je videti tukaj kot pa v Zvočna doživetja v Kotlovnici ge. K nam je pripotoval iz Danske, kjer so menda najbolj srečni ljudje, ki poznajo umetnost ustvarjanja vzdušja in dobrega življenja. Vse to nam pričarajo dobra knjiga, topel čaj ali kava, hvaležnost, udobje, sveča, glasba, vonj … No, glede na energetsko krizo priporočamo še nogavice in odejo. V tokratnem priporočilnem seznamu vam zato naštevamo same dobre knjige. Isabel Allende v romanu Paula svoji hčeri, ki je hudo zbolela in padla v komo, pripoveduje nenavadne zgodbe svoje družine. Manj zgodbe in več zenovskega vzdušja prinaša roman En sam cvet uveljavljene francoske pisateljice Muriel Barbery. Glavna junakinja je prišla na Ja- ponsko na branje oporoke svojega očeta, s katerim nikoli ni imela stika, in vmes spoznava novo kulturo, japonske vrtove, ki so takšni, da bi še bogovi tja hodili na čaj, in sama sebe. Celeste Ng pa pred nas v dobri zgodbi Prikriti plameni postavlja vprašanje o materinstvu: ali je mati iz dobro situirane belske družine boljša kot mati iz drugačnega okolja? V Prijazni soseski (Therese Fowler) srečamo botaničarko, ki obožuje rastline in svoj stoletni hrast, in nove sosede Whitmanove, ki med kopanjem jame za svoj bazen poškodujejo hrast, s tem pa se sproži niz usodnih in tragičnih dogodkov. Elena Ferrante, skrivnostna italijanska pisatelji- ca, ki kljub priljubljenosti ne izda svoje identitete, je avtorica odličnega romana Zlagano življenje odraslih, ki skozi oči najstnice razkriva tisto, kar odrasli mislijo, da je zakrito. Ur: knjiga o dežju avtorja Juana Kruza Igerabide (založba Malic, 2022, prevod Barbara Pregelj in Peter Svetina) je nenavadna, a zato toliko lepša. Govori o kapljici, ki se noče ločiti od svojega oblaka, čeprav jo k temu prijazno ali grozeče nagovarjajo vetrovi. Loči se lahko, ko se sama odloči in znebi strahu pred neznanim. A knjiga prinaša tudi besedilo za dramsko uprizoritev te teme! Dobre knjige so pravzaprav hygge! Preverjeno. Preplet zvočnih harmonij, ki spodbudijo poslušalce: Volkulje na odru MC Kotlovnica / Foto: arhiv skupine iščejo v globinah človeške psihe in dovolijo zakoreninjenim vzorcem, da se raztopijo in preoblikujejo skozi vibracije glasu. Na ta način dopustijo, da čas utiša prepričanja, misli, želje, pričakovanja in prepusti vodenje neznanemu. Njihovo prepevanje temelji na improvizaciji in intuiciji, zato zvok nastaja organsko in obsega vse od preprostih izoliranih zvokov do harmonij in petja, ki na trenutke spominja na šamansko ali ljudsko petje. Vse to so dokazale tudi tokrat, ko se jim je na odru Kotlovnice pridružila Jéle (Jelena Soro), etno alkimistka, nom BubblesFractals, ki predstavlja vizualizacijo zvoka in idej med tehnologijo in naravo. Na tretjem dogodku 9. decembra pa se bo Volkuljam na odru pridružila Sara Šoukal, ena izmed najaktivnejših osebnosti na področju improvizacijskega gledališča pri nas. Ob tej priložnosti bodo Volkulje, ki so sicer aktivne tudi v izdajanju podkastov, kjer gostijo zanimive goste, predstavile tudi svoj prvi zvočni posnetek, ki je nastal v sodelovanju s priznanim glasbenikom Gašperjem Selkom, tokrat v vlogi producenta. Lira praznuje sto štirideset let Maša Likosar Kamnik – Pevsko društvo Lira letos praznuje 140 let delovanja. Ustanovljeno je bilo 4. novembra 1882, ko so pevci Pevskega zbora Narodne čitalnice v Kamniku izrazili željo, da bi se osamosvojili in nadaljevali kot samostojno pevsko društvo, ki si je nadelo ime Lira. Bili so prvi primer slovenskega pevskega društva na Sloven- skem, ki je bilo registrirano kot samostojno društvo, katerega namen je bil, da spodbuja petje in narodno buditeljstvo ter podpira slovenske glasbene publikacije. Ob visokem jubileju pripravljajo slavnostni koncert, ki bo v soboto, 12. novembra, ob 19. uri v Domu kulture v Kamniku. Gostje koncerta bodo Slovenski oktet, ansambel rogov Akademije za glasbo in Mestna godba Kamnik. 18 petek, 4. novembra 2022 Šport Najhitrejši kamniški V državnih ligah maratonec V državnih ligah v kegljanju so odigrali tretji in četrti krog. Prva ženska in tretja moška ekipa sta obakrat zmagali, druga ženska ekipa je obakrat izgubila, prva in druga moška ekipa pa sta iztržili po eno zmago in en poraz. Na 26. izvedbi Ljubljanskega maratona – v dveh dneh je po ulicah prestolnice na različnih razdaljah teklo skoraj 14 tisoč tekačev – so sodelovali tudi številni Kamničani in Kamničanke. Damijan Rifl Ljubljana – Ob hitrem pregledu neskončnih rezultatskih list v oči padeta predvsem dve uvrstitvi med elitno petnajsterico v absolutni kategoriji. V ženski konkurenci je na desetkilometrski razdalji kot sedma v cilj pritekla Nuša Mali iz Znojil (KGT Papež), v moški pa se je na 42-kilometrskem maratonu Mekinjčan Franci Volkar (Mercator) uvrstil na 13. mesto. To je njegova najvišja uvrstitev na Ljubljanskem maratonu, ne pa tudi najhitrejši tek. »Pred štirimi leti, ko sem osvojil 20. mesto, sem bil s časom 2;37:21 skorajda tri minute hitrejši, a sem tudi z letošnjim rezultatom zadovoljen,« nam je po regeneracijskem teku nekaj dni po maratonu na mekinjskem stadionu povedal med tekači priljubljeni Fric. Kraljevsko razdaljo je tokrat premagal v dveh urah, štiridesetih minutah in osmih sekundah. Pred Francijem je bilo samo pet Afričanov, pa Makedonec in Šved ter pet domačih tekmecev. »V letoš- Volkar po Volkarju. Kdo ga oziroma ju lahko preseže? / Foto: Damijan Rifl nji sezoni sem malce manj tekmoval zaradi družinskih obveznosti. Seveda sem se udeležil domačega Mekinjskega krosa, tekel pa sem še na Bovškem maratonu ter Medvoškem teku,« pove 46-letni komercialist v nabavi enega izmed slovenskih trgovcev, ki ga je zelo uspešno zastopal v Ljubljani in tudi na dveh pripravljalnih preizkušnjah. V Bovcu je zmagal na maratonski, v Medvodah pa na polmaratonski razdalji. Pa bo dobro formo unovčil še na kakšnem teku do konca leta? »Morda se odpravim še na polmaraton v italijansko Palmanovo,« načrtuje član ŠKD Mekinje, ki se s tekom resneje ukvarja zadnjih deset let. Priimek Volkar je na kamniški tekaški sceni sicer dobro znan. Francijev Tuhinjski vrstnik Zdravko – nista v sorodu – je namreč leta 2003 v Ljubljani z izjemnim časom 2;29:20 in sedmim mestom priimek Volkar postavil na maratonski zemljevid ter hkrati rezultatsko letvico postavil zelo visoko. Kdo izmed Kamničanov lahko v naslednjih letih preseže Volkarja? Lokostrelsko tekmovanje za slovenski pokal Srečo Žagar Kamniška Bistrica – Sončna sobota v prvem tednu oktobra je privabila poleg pohodnikov tudi okrog 60 lokostrelcev iz vse Slovenije in Hrvaške. Lokostrelsko tekmovanje v 3D v Kamniški Bistrici je organiziralo domače Društvo lokostrelcev Lucky art, prvič v sklopu Lokostrelske zveze Slovenije (LZS). Že večkrat smo bili tudi organizatorji tekme za pokal tradicionalnih lokov. Sama organizacija zahteva precej več resnega pristopa, kajti na tej tekmi sodelujejo tudi delegirani sodniki s strani LZS. Proga je potekala večji del po gozdu čez hudourniške grape, ki so nam dale dodatno delo. Zaradi preobilice dežja so narasle hudourniške vode, tako da je bilo treba postaviti improvizirane lesene mostičke in tako omogočiti prehod. Na sami progi je bilo 24 živalskih tarč v naravni velikosti, razen manjše tarče so morale biti dvojne. Streljalo se je po pravilih WA, torej po dve puščici v eno tarčo ter v več starostnih skupinah in slogih. V disciplini 3D se strelja izključno na neznane razdalje od pet metrov pa do 45 metrov. Z rdečega količka streljajo čla- ni in članice s sestavljenim lokom (compaund), z modrega pa člani in članice z golim lokom in tradicionalnim lokom. V tej skupini so še dečki in deklice v starosti od 18 do 21 let, najmlajši do 15 let pa streljajo z belega količka. Začetek tekmovanja in podelitev medalj najboljšim je bilo pri IPC »Pri Jurju«, ki se mu tudi zahvaljujemo za pogostitev. Največja zahvala pa gre lastnikom gozdov in zemljišč Agrarni skupnosti Meščanska korporacija Kamnik, ki nam je omogočila nemoteno izvedbo tekmovanja. Štefan Flerin Kamnik – Prva moška ekipa je v 3. krogu gostila Hrastnik, povratnika v elitno ligo. Čeprav brez obolelega Petra Jantola​so prepričljivo zmagali s 7 : 1. Najboljša pri Calcitu sta bila Gašper Burkeljca s 606 podrtimi keglji in Igor Zamljen s 587. Igrali so še: Franci Grubar (581), Matej Turk (568), Štefan Flerin (550) in Matic Babnik (526). V 4. krogu so fantje gostovali pri Ljubelju v Tržiču. Tokrat je manjkal Matej Turk. Tekmo sta zelo dobro odprla Franci Grubar (600 podrtih kegljev) in Igor Zamljen (567). Oba sta tudi osvojila ekipni točki, ki pa sta bili žal tudi edini, saj so vsi drugi izgubili in Ljubelj je slavil s 6 : 2. Peter Jantol je podrl 563 kegljev, Gašper Burkeljca 562, Štefan Flerin 526 in Andraž Babnik 513. Prva ženska ekipa je v 3. krogu doma pričakala ekipo Brest. Upravičile so vlogo favorita in prepričljivo osvojile obe točki. Bilo je 6,5 : 1,5. Najboljše so bile: Tea Repnik (567), Lea Drnovšek (566) in Tia Schatz (565). Igrale so še: Irena Koprivc (554), Tadeja Kokalj (542) in Tamara Pevec (515). V 4. krogu so dekleta gostovala v Tržiču in proti Ljubelju zmagala lažje, kot kaže rezultat 5 : 3. Tokrat sta bili najboljši Lidija Pirman (568) in Tea Repnik (560). Noemi Živković je podrla 549 kegljev, Tadeja Kokalj 544, Lea Drnovšek 541 in Irena Koprivc 494. Druga ženska ekipa je v 3. krogu precej oslabljena gostila Belo krajino in izgubila z 2 : 6. Najboljši pri Calcitu sta bili Štefka Flerin s 543 podrtimi keglji in Lea Drnovšek s 526, ki sta tudi edini osvojili točki. Rezultati drugih tekmovalk: Nika Progar 470, Ljuba Babnik 469, Manca Progar 465 in Kristina Mihelčič 448. V 4. krogu so gostovale v Kopru in nesrečno izgubile z Adrio s 3 : 5, čeprav so podrle več kegljev kot domačinke. Tokrat sta bili najboljši Nika Progar (535) in Tamara Pevec (510), za njima pa Marija Ravnikar (498), Štefka Flerin (497), Manca Progar (483) in Ljuba Babnik (442). Druga moška ekipa je v 3. krogu gostovala v Ljubljani pri neposrednem tekmecem za vrh (Slavija Štojs). Imeli so obilo smole, saj jim je za zmago zmanjkalo vsega 7 kegljev. Najboljša sta bila Brane Potočnik (582) in Miha Uršič (577), nato pa Andraž Babnik (533), Rudolf Vidic in Igor Alpner (oba 524), ter Marjan Dolinšek (515). Nato so v 4. krogu doma zanesljivo s 7 : 1 premagali Proteus. Spet je bil najboljši Brane Potočnik (585). Od drugih je Marjan Dolinšek podrl 555 kegljev, Miha Uršič 545, Igor Alpner 539, Branko Progar 529 in Jakob Jančar 497. Tretja moška ekipa je v 3. krogu igrala vrhunsko, postavila prvoligaški ekipni rezultat (3438) in premagala Brest 2 v Cerknici s 5 : 3. Pavel Serša je z odličnimi 617 podrtimi keglji postavil svoj osebni rekord, drugi pa so dosegli naslednje rezultate: Franci Poljanšek 589 podrtih kegljev, Rok Jantol 583, Branko Progar 567, Tone Klemenc 561 in Branko Mihajlov 521. V 4. krogu so doma Premagali še ekipo KI Škofja Loka s 6 : 2. Najboljša sta bila Franci Poljanšek s 537 podrtimi keglji in Branko Mihajlov s 512. Pavel Serša je podrl 510 kegljev, Tone Klemenc 507, Rudolf Vidic 505 in Gašper Pirman 474. Začela se je Občinska trim liga v kegljanju S tekmami 1. in 2. kroga se je začela že 18. sezona Občinske trim lige. Razen nekaj sprememb v zasedbi posameznih ekip vse ostaja enako kot v prejšnji sezoni. Sezono sta odprla DU Kamnik in Calcit. Calcit je zmagal s 5 : 3. Pri zmagovalcih sta bila najboljša Branko Progar (552) in Samo Podjed (548), pri poražencih pa Miro Homar (543) in Rudolf Vidic (526). V drugi tekmi je ŠD Soteska premagal ŠD Policist s 7 : 1. Gašper Burkeljca (599) in Matej Turk (598) sta bila najboljša pri zmagovalcih, Primož Pintarič (567) in Denis Čekada pa pri poražencih. V zadnji tekmi je Mesi Sports premagal ekipo Ambrož team s 5 : 3. Andraž Babnik (572) in Jakob Jančar (550) sta bila najboljša pri zmagovalcih, pri poražencih pa Brane Benedik (565) in Štefan Flerin (550). V 2. krogu je najprej Mesi Sports (Tea Repnik 554, Aljaž Žigon 547) premagal Calcit s 5,5 : 2,5 (Andrej Rutar 537, Peter Hafnar 530). Ekipa ŠD Soteska (Matej Turk 614, Gašper Burkeljca 601) pa je premagala Ambrož team s 6 : 2 (Miha Jenko 571, Štefan Flerin 552). Tekma med ŠD Policist in DU Kamnik je bila preložena. Cilji mladega plezalca Damijan Rifl Dol pri Hrastniku – S tekmo za slovenski pokal na Dolu pri Hrastniku se je konec oktobra pričela nova sezona za plezalce, ki nastopajo v disciplini orodno plezanje. Gregor Šegel, 24-letni kamniški reprezentant, ki tekmuje za ljubljanski Alpinistični odsek Matica, je v posamični konkurenci osvojil tretje mesto, v dvojicah (naveze) pa je s kolegom Markom Guno stopil na najvišjo stopničko. Slovenska reprezentanca, v kateri sta poleg Šegla še dva izkušena kamniška orodna plezalca Miha Habjan in Maja Šuštar Habjan, je zaključne priprave na sezono opravila na Gorenjskem, v Podljubelju. »Konec novembra nas čaka tekma evropskega pokala v slovaški Žilini, takoj zatem še v češkem Brnu. Lani sem se na teh tekmah uvrščal okrog dvajsetega mesta, letos merim na finale najboljše osmerice,« napoveduje Šegel, ki bo sezono nadaljeval na tekmi evropskega pokala na Finskem, v načrtu pa ima tudi nastop na tekmi svetovnega pokala v Franciji. »Pozimi se bom osredotočil na orodno plezanje, ki me je povsem prevzelo. Za naslednja leta imam zelo visoke cilje, v Maji in Mihu pa odlična mentorja. Njune izkušnje in usmeritve so neprecenljive,« še dodaja Gregor, ki je sicer odličen alpinist, športno kilometrino pa je v študentskih letih na- Gregor Šegel bo tudi to sezono lahko treniral na steni v Domžalah. / Foto: Damijan Rifl biral tudi na tekaških ultramaratonskih trail preizkušnjah. 19 petek, 4. novembra 2022 Šport Strelstvo je postalo ena od privlačnejših aktivnosti med člani združenj slovenskih častnikov, kar smo ugotovili tudi na regijskem posvetu v Zalogu pod Sv. Trojico pri Domžalah. Marjan Schnabl Kamnik – Strelska tekmovanja se izvajajo z zračno puško standardne izdelave, malokalibrsko puško in pištolo, polavtomatsko vojaško puško, pištolo velikega kalibra in priljubljeno pištolo, imenovano čebelica, ter z lasten prispevek (startnina). Letošnje tekmovanje je pokazalo, da smo častniki in podčastniki našega združenja v dobri strelski kondiciji, da imamo še vedno ostro oko in mirno roko, kar so ponovno pokazali naši najboljši strelci. V kategoriji članov do vključno 65 let sta- Dobitniki pokalov in medalj / Foto: Marjan Schnabl loki različnih vrst in izvedb. Čeprav člani naše organizacije nimamo posebnih možnosti za treniranje, dosegamo na strelskih tekmovanjih pričakovane rezultate. Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik - Komenda je v petek, 21. oktobra, za svoje člane izvedlo drugo prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo, ki je bilo hkrati posvečeno 30-letnici delovanja naše organizacije. Tovrstno tekmovanje poleg strogih varnostnih ukrepov zahteva še določeno logistiko, ki znatno podraži izvedbo tekmovanja, zato morajo za uspešno izvedbo strelske tekme udeleženci dodati kar visok rosti je s puško in pištolo zmagal Renato Uranič, drugi je bil Sašo Hribar in tretji Roman Špeh. Pri veteranih v starostni kategoriji nad 65 let pa je s puško in pištolo zmagal Miroslav Potočnik, drugi je bil Marjan Schnabl in tretji Bogomir Bajc. Ti rezultati jasno kažejo, da vsak strelec približno enako obvlada različna orožja. Za skupno razvrstitev za pokale OZSČ Kamnik - Komenda za leto 2022 pa je veljal seštevek vseh doseženih krogov ne glede na kategorijo tekmovalca, prejeli pa so jih za prvo mesto Renato Uranič, za drugo mesto Sašo Hribar in za tretje mesto Miroslav Potočnik. Uspešni na Ribinem jesenskem pokalu Matjaž Spruk Ljubljana – Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so bili uspešni na Ribinem jesenskem pokalu 2022, ki je v bazenu v Tivoliju potekal 22. in 23. oktobra. Nastopilo je 370 plavalk in plavalcev iz 22 slovenskih klubov in klubov iz Avstrije ter Bosne in Hercegovine. V močni konkurenci je Plavalni klub Calcit Kamnik zastopalo 14 plavalk in plavalcev pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika. Nastopili so: Ana Avbelj, Ivana Lukan, Laura Podgoršek, Živa Prašnikar, Taja Vejnovič, Iza Videc, Nina Vrhovnik, Andraž Cen- celj, Liam Negodič, Nik Peterlin, Tevž Štupar, Rok Vejnovič, Matevž Vrhovnik in Nace Žen. Kar deset jih je v svoji kategoriji osvojilo vsaj eno medaljo, ostali štirje pa so se uvrstili tik pod zmagovalni oder. Najbolj »bleščeča« se je iz Tivolija vrnila Laura Podgoršek, saj se je v vsaki odplavani disciplini uvrstila na zmagovalni oder. Osvojila je tri zlate medalje, in sicer na 50 metrov prosto, 100 metrov delfin in 50 metrov hrbtno, poleg tega še dve srebrni (na 100 metrov prosto in 100 metrov hrbtno) ter bronasto na 100 metrov mešano. V igri za ligo prvakinj Odbojkarice Calcita Volleyja so v državnem prvenstvu tudi po petih odigranih tekmah neporažene, toda v tem trenutku so zanje pomembnejše kvalifikacije za uvrstitev v ligo prvakinj. V četrtek so v drugem krogu kvalifikacij gostile beograjsko Crveno zvezdo, s katero bodo odločilno tekmo igrale prihodnji torek v Beogradu. Miha Štamcar Kamnik – Slovenske državne prvakinje so bile v prvem krogu kvalifikacij lige prvakinj praktično že na robu izpada, saj so v prvi tekmi v Zagrebu v treh nizih osvojile le 40 točk. Le največji optimisti so verjeli, da bi lahko varovanke trenerja Gregorja Rozmana na povratni tekmi premagale Zagrebčanke, še zlasti po tem, ko se je že kmalu po začetku tekme poškodovala njihova prva podajalka Mila Đorđević. Čeprav so Kamničanke potrebovale nekaj časa, da so si opomogle od šoka, se niso predale. Ob koncu prvega niza so zaostanek štirih točk (17 : 21), spremenile v zmago, ki jim je v drugem in tretjem nizu dala novih moči. Zbranost in odločnost so ohranile tudi v t. i. zlatem nizu, ki se igra do 15. točke. »Ne glede na to, da smo že na začetku uvodnega niza izgubili prvo podajalko Milo Đorđević, se nismo predali. Odlično jo je zamenjala 17-letna Ula Gorjup, ki je pokazala veliko srce in da je mladosti navkljub že zelo dobra podajalka. Veseli me tudi, da se je po težki poškodbi dokončno vrnila Ana Marija Vovk, ki je poskrbela, da smo imeli čez vso tekmo Odbojkarice Calcita Volleyja / Foto: Klemen Brumec zelo dober sprejem. Seveda pa si pohvale zaslužijo vse igralke, to je bila velika zmaga celotne ekipe. Naš cilj še vedno ostaja, da se uvrstimo v ligo prvakinj, zavedamo pa se, da bo proti Crveni zvezdi še težje. Ne nazadnje gre za ekipo iz države, ki je osvojila naslov svetovnih prvakinj,« se nove težke preizkušnje svojih varovank zaveda Rozman. Toda tudi v primeru, da bi kamniškim odbojkaricam morebiti spodletelo v dvoboju z Beograjčankami, bodo še vedno imele priložnost, da se tretjič v zgodovini kluba uvrstijo med najboljše evropske klube. V tem primeru bi morale biti boljše od poraženk drugega para drugega kroga kvalifikacij – ekip Tenerife in Vasas Budimpešta. Brez poraza v drugi krog Izredno naporen ritem tekem pa je v tem tednu za odbojkarji Calcita Volleyja, ki so od torka do četrtka gostili prvi turnir srednjeevropske lige. V letošnji sezoni v tem tekmovanju igra enajst ekip, igra pa se po turnirskem sistemu. Kamničani so bili gostitelji prvega, ob njih pa so igrali še SK Zadruga Aich/ Dob, Spartak Myjava in Ribola Kaštela. Če k tem trem dodamo še sobotno, ko bodo v šestem krogu domačega prvenstva gostili Črnuče, bo do že njihova četrta v petih dneh, ne smemo pa pozabiti še na dve iz prejšnjega tedna. Najprej so v sredo še drugič premagali SK Zadrugo Aich/Dob v prvem krogu pokala CEV, že v petek pa so bili v gosteh boljši še od Panvite Pomgrada. »Škoda za tisto našo slabšo predstavo v prvih dveh nizih derbija proti ACH Volleyju v Tivoliju, ko smo resnično igrali slabo. Toda v tretjem nizu smo začeli igrati bolje, veseli pa me, da se dobre igre nadaljujejo in da so se igralci med sabo začutili kot ekipa,« je z igro svoje ekipe zadovoljen Matija Pleško, trener Calcita Volleyja, ki bo prihodnjo sredo ob 20. uri v drugem krogu pokala CEV gostil nizozemsko ekipo Lycurgus Groningen. Povratna tekma bo na sporedu teden dni pozneje na Nizozemskem. Kamniške princeske vodijo v 1. B DOL za ženske Še naprej s svojimi predstavami navdušujeta obe drugi kamniški članski ekipi. Ženska, ki jo vodi Tjaša Gadža, je po uvodnem porazu z Luko Koper nanizala štiri zaporedne zmage in je na prvem mestu, moška pa po štirih krogih brez poraza vodi v drugi ligi. Žal sta obe ekipi izpadli v osmini finala pokala Slovenije. Vse zimske pnevmatike so enake. Dokler ulic ne pobeli sneg. Nova zimska pnevmatika WinterContact™ TS 870. Nemški varnostni inženiring za obvladovanje kakršne koli zime. Ohranite hladno glavo in uživajte v popolnem nadzoru na zasneženih in poledenelih cestah. Ostanite na voznem pasu z izjemnim zaviranjem na mokri podlagi in odpornostjo proti akvaplaningu. Prevozite daljše razdalje z izjemno nizkim kotalnim uporom. Zimske pnevmatike + praktično po akcijskih cenah darilo 01/839 50 40 AVTO CERAR + praktično darilo telefon: 01/839-50-40 e naslov: info@avtocerar.si + praktično darilo • mehanična popravila za vsa vozila • kleparska in ličarska popravila • cenitev vozil za zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Sava • vulkanizerstvo • avtovleka osebnih vozil • izposoja vozil • pranje in čiščenje vozil AVTO CERAR,d.o.o., Tkalska pot 6, 1241 KAMNIK Pokali v prave roke 20 petek, 4. novembra 2022 Zanimivosti Mislili so, da kopljejo zmaja Pastirica in rezbarka Jožefa Humar - Debevčeva Zefa je gojila, ohranjala in bogatila kulturno dediščino področja Velike, Male in Gojške planine in s tem celotnega slovenskega prostora. Andreja Humar Gruden Kamnik – Od leta 1925 do 1976 je 50 let poletja preživljala na Gojški planini, kjer je pasla domače govedo in rezbarila. S svojim pretanjenim umetniškim čutom in velikim duhovnim bogastvom je iz občudovanja narave črpala vedno nove ideje za svoje stvaritve, ki so bile ukoreninjene v izročilu prednikov in nadgrajene z njeno domišljijo. Uresničevala jih je v rezbarjenju pisav za trniče, »kropivčkov«, ročajev (primežev) za vrata, pa tudi v oblikovanju križanega Kristusa, okraskov za gospodinjske pripomočke, različnih figuric, risanju pirhov, pisanju pesmi in zapisov, skratka v vsem svojem delu. Svoje rezbarsko znanje in umetniško izraznost je izpopolnila do zelo visoke stopnje. Cenil jo je tudi veliki arhitekt Jože Plečnik, ki jo je svojim študentom dal za Medobčinski muzej Kamnik je v sredo, 26. oktobra, na gradu Zaprice pripravil muzejski večer, na katerem je arheolog dr. Matija Turk predaval o sledovih kamenodobnega človeka v Kamniku in njegov okolici. Katja Dolenc Jožefa Humar - Debevčeva Zefa / Foto: arhiv Andreje Humar Gruden zgled. Za svoje izdelke je dobila več priznanj in znak kvalitete, Zveza obrtnih združenj Slovenije pa ji je leta 1978 podelila tudi naslov mojster domače in umetne obrti. Marsikateremu Kamničanu še krasi dom njen »kropivček«, pisava za trniče, svečnik ali kakšen drug izdelek, ki jih je velikodušno razdajala. Jožefa Humar - Debevčeva Zefa in njeno delo sta bila predstavljena v številnih člankih v časopisih in revijah ter v odlomkih v knjigah, tokrat pa bosta prikazana v obsežnejšem projektu. Odprtje razstave, predstavitev knjige in premiera filma o Jožefi Humar - Debevčevi Zefi, pastirici in rezbarki, bo v soboto, 19. novembra 2022, ob 16. uri v Dvorani nad Kavarno Veronika v Kamniku, razstava pa bo na ogled do četrtka, 24. novembra, vsak dan od 10. do 19. ure. EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPADKOV (19.–27. 11. 2022) Kamnik – Kamenodobni človek je živel v času zadnje poledenitve, ki je trajala 2,5 milijona let in se je v Evropi končala pred približno 10.000 leti, ko se je podnebje otoplilo, ledeniki pa so se umaknili visoko v gore. Na območju Slovenije so bile alpske doline zapolnjene z ledom, severni del morja je bil del kopnega. Ljudje so pretežno prebivali na prostem, se preživljal z lovom in nabiralništvom, jame pa so uporabljali za občasna zavetišča. Najstarejše sledi so pustili neandertalci, ki so izumrli pred 40.000 leti. Njihova prisotnost je na področju Kamnika in okolice raziskana in potrjena. Za seboj so pustili predvsem kamnito orodje in puščice za sulice za lov. Bili so nižje rasti, oblečeni v živalske kože in so živeli kot nomadi. Prve sledi so našli v jami, 1500 metrov visoko, nad Kamniško Bistrico, pod obronkom gore Mokrice (1853 m n. m.), ki je edino tako visoko pleistocensko sta glasbila. Dr. Turk je pojasnil, da ljudje niso bili lovci na medvede, da pa so verjetno ujeli kakšnega. Običajno so lovili volkove, kozoroge in jamske leve. Njihove kosti so razbijali, da so iz njih posesali mozeg. Medvede, ki so bili podobni grizliju, so verjetno lovili pozimi, ko so spali v jamah. Nato se je pojavil anatomsko moderni človek, ki je bil višje rasti in oblečen v sešita oblačila. Za seboj je pustil več ostankov. Kamenje je znal popolneje obdelati, izdelal je ostrejše puščice, celo kakšen kipec, živel je v naselbinah in hodil na lov. Lep primer so ostanki, ki so jih našli v Potočki zijalki na gori Olševi v sosednji občini Mozirje. Jama je bila naseljena pred okrog 35.000 leti. V njej so našli piščal iz medvedje čeljustnice, 130 koščenih konic, koščeno orodje in koščeno šivanko, ki s 35.000 leti velja za najstarejšo v Evropi. Mamutove kosti Leta 1938 so v Nevljah pri Kamniku pri regulaciji Nevljice naleteli na mamutove ki je bil tedaj še otrok, in povedal, da so mislili, da kopljejo zmaja. Precej mlajše dokaze bivanja, iz obdobja pred 13.000 leti, pa so domžalski jamarji našli leta 1968 v Babji jami na Gorjuši pri Domžalah: kurišča, ostanke lovnih živali in kameno orodje za rezanje mesa, obdelovanje kož ter lesa. Jama je prosto dostopna in ima dva vhoda, ob katerih so našli največ ostankov, celo obroček iz rogovja kot del nakita, kar predstavlja redkost za to dobo, ter kos iz preluknjanega mamutovega okla. Ostanki živali, kot so alpski svizec, los, bober, severni in navadni jelen, tropski postrušnik in stepski bizon, so kazalnik čudne mešanice klime na prehodu iz mrzle v toplo. Sem uvrščajo tudi nekaj ostankov z Gore pri Komendi, iz Tunjiškega potoka in s Kriške planine v smeri Krvavca. K odkritjem so prispevali številni ljubiteljski in poklicni arheologi. Henrik Freyer, prvi kustos Deželnega muzeja za Kranjsko, je že okrog V letošnjem letu je Evropski teden zmanjševanja odpadkov posvečen tekstilni industriji. Tekstilna industrija je namreč skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem eden izmed največjih onesnaževalcev našega okolja in prostora. V prvi vrsti je potrebno izboljšanje celotne proizvodne verige tekstila. Da bi bil vpliv tekstilne industrije na naše bivanjsko okolje manjši, pa lahko veliko storimo tudi potrošniki sami. Pri kupovanju oblačil naj nas vodi 5 osnovnih načel: • Kupovati manj pomeni več. • Kupujmo oblačila iz naravnih materialov. • Raziščimo izvor oblačil. • Pri pranju upoštevajmo navodila na etiketah. • Kupujmo v trgovinah z rabljenimi oblačili. Če se držimo zgornjih načel, najprej zmanjšujemo rabo surovin, nato preprečujemo vnašanje mikroplastike v okolje, nam je mar, da so bili delavci v tovarni pošteno plačani za opravljeno delo in podaljšujemo življenjsko dobo izdelkov. Udeleženci so z zanimanjem poslušali predavanje dr. Matije Turka. / Foto: Katja Dolenc LOKACIJE ZBIRALNIKOV ZA ODPADNA OBLAČILA IN TEKSTIL SUPER EKOLOŠKI OTOKI – MESTO KAMNIK SUPER EKOLOŠKI OTOKI – IZVEN MESTA Molkova pot – pred podjetjem Zarja Zgornje Stranje – pri OŠ Stranje Frančiškanski trg – parkirišče Tunjice – na parkirišču pri cerkvi Klavčičeva ulica – parkirišče Trg padlih borcev – pri podjetju Menina Ljubljanska cesta – pri OŠ Marije Vere Motnik – pri trgovini Jakopičeva ulica – pri igrišču Šmartno v Tuhinju – pri čistilni napravi Kamniška obvoznica – bar Coprnica Srednja vas – pri trgovini TUŠ Cankarjeva cesta 1 Zdravstveni dom Julija Polca – parkirišče Kranjska cesta – TUŠ market Veronika Kovinarska cesta 36 – parkirišče pri Mercatorju Qlandia Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana DODATNE LOKACIJE najdišče v Evropi. Ocenjujejo, da je staro od 40.000 do 70.000 let, Mokriško jamo pa uvrščajo, tako kot Divje babe in Potočko zijalko, v čas mlajšega paleolitika. Najdeno kameno in koščeno orodje je staro približno 30.000 let. Je prava zakladnica kosti jamskega medveda, zato ji rečejo tudi Medvedja jama. Izkopavanja je vodil arheolog Mitja Brodar med letoma 1954 in 1956 ter leta 1960. Možje so si blizu postavili kočo in tam živeli več tednov. Kopali so do sedem metrov globoko in odkrili bivališče lovcev, devet koščenih konic, orodje iz različnih živalskih kosti in rogovja ter medvedje kosti z luknjami kot prepro- kosti. V globini 2,5 metra je v ilovnati plasti ležalo okostje, ki danes meri 574 centimetrov v dolžino, 361 centimetrov v višino, en okel pa je dolg kar 2,7 metra. Bil je samec, star okrog 40 let, okostje pa je staro približno 20.000 let. Izkopavanje je želel prevzeti Srečko Brodar, vendar Kamničanom to ni bilo všeč, saj so se bali, da bo kosti poslal v Ljubljano. Kljub temu je mamut, danes razstavljen v Prirodoslovnem muzeju, postal je celo njegov zaščitni znak. V Nevljah so postavili spominsko tablo, na gradu Zaprice pa vseeno lahko vidimo mamutovo podlahtnico in rebro. Med poslušalci se je dogodka spomnil Franci Primožič, leta 1877 želel sestaviti okostje medveda. Pomagal mu je duhovnik Simon Robič, ki je tudi našel eno lokacijo. Arheolog Srečko Brodar, pionir paleolitskih raziskav v Sloveniji, je po vojni pripravil novo generacijo arheologov, tudi sina Mitjo. Tudi Matijev oče Ivan Turk je bil arheolog. Dr. Turk je nazadnje še pojasnil, da so vse jame po kamniških hribih na veliko sondirali, vendar niso našli ničesar več. Zaključil je, da se mu zdi za nadaljnje raziskovanje zanimivejše sredogorje, arheologinja Janja Železnikar pa je povabila na naslednji muzejski večer, ki bo vezan na železno dobo in bo potekal 16. novembra. 21 petek, 4. novembra 2022 Zanimivosti Bogata jesen v Motniku Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_19 NALOGA LAŽJI SUDOKU Predzadnjo oktobrsko soboto je v organizaciji Društva upokojencev Motnik Špitalič v dvorani Kulturnega doma potekala zdaj že tradicionalna medgeneracijska prireditev Bogata jesen. Majda Zupančič 6 3 7 4 5 8 7 2 1 1 4 3 9 3 8 6 sudoku_TEZJI_kam_22_19 Rešitev: 7 6 4 9 2 3 1 5 8 9 8 5 7 6 1 3 4 2 1 3 2 8 5 4 7 9 6 5 7 8 4 1 2 6 3 9 6 2 1 3 7 9 4 8 5 4 9 3 6 8 5 2 1 7 8 1 9 2 4 6 5 7 3 2 4 7 5 3 8 9 6 1 3 5 6 1 9 7 8 2 4 NALOGA 8 9 1 3 7 2 5 3 7 8 9 9 8 2 9 8 1 7 5 4 REŠITEV TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_19 SUDOKU sudoku_LAZJI_kam_22_19 1 5 2 3 REŠITEV 4 3 7 8 9 7 1 5 6 4 8 2 2 3 6 8 3 7 2 8 9 1 4 5 9 4 5 2 1 8 3 1 3 6 9 7 7 6 9 5 7 6 8 4 3 7 6 2 5 1 2 6 5 7 1 7 8 4 3 8 9 5 3 1 4 2 9 5 6 9 8 3 7 1 3 7 9 6 5 4 2 5 4 9 8 5 4 9 3 8 1 7 6 2 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_22_19 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem 8 2 6 9 5 7 3 1 4 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 8 7 6 3 7 4 5 8 7 3 2 1 7 1 4 9 3 9 3 6 5 8 3 9 1 7 2 5 8 9 8 2 9 8 1 7 4 sudoku_LAZJI_kam_22_19 NALOGA Rešitev: 6 1 5 8 4 7 9 2 3 2 7 3 5 6 9 4 1 8 3 5 2 6 7 8 1 9 4 7 6 9 4 5 1 8 3 2 4 8 1 9 2 3 5 6 7 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_19 9 5 8 5 9 3 4 7 5 6 7 1 3 6 7 8 1 5 4 3 8 7 4 9 2 2 3 sudoku_TEZJI_kam_22_19 NALOGA zvoniku sv. Jurija v Motniku, rada v zeleno dolino bi šla, deklica spet bila.« Sledilo je druženje ob sladko-slanih dobrotah, ki so jih pripravile upokojenke. In tudi v nadaljevanju je Gašper raztegnil svoj meh, pevci pa so mu sledili s svojimi glasovi. Polna dvorana je bila dokaz, da imata naše delo in trud smisel. 8 9 4 1 3 2 6 7 5 Sposodim si. Zanimiv je nastanek pesmi Motnik je najlepši kraj. Besedilo je nastalo na pobudo dveh prijateljic in je povezano s spomini na preživljanje mladosti v Motniku, na posedanje pod lipo, igranje na harmoniko, ples in tudi delo. Pesem je napisala Vera Šulinc, uglasbila jo je Jelka Lečnik. Prva kitica se sliši takole: »Kadar zapoje v 5 3 6 2 1 4 7 8 9 na harmoniko. Izbral je venček Slakovih. V programu so sodelovali tudi pevke in pevci Mešanega PZ DU Motnik Špitalič pod vodstvom zborovodkinje Marinke Golob. Zapeli so pet pesmi. Recitatorji Marinka Mošnik, Špela Regulj, Darja Zajec in Božo Zupančič so nam doživeto predstavili pesmi Za prijatelje, Motnik je najlepši kraj in 9 4 7 3 8 6 2 5 1 Tradicionalna medgeneracijska prireditev Bogata jesen / Foto: Lea Boršič 1 2 8 7 9 5 3 4 6 Motnik – Letošnja jesen je radodarna s kostanjem, gobami, sadjem, škrlatnimi barvami in prijetnimi sončnimi dnevi. Radi imamo tako jesen. Rad imeti. Lahko bi se vprašali, koga ali kaj. In odgovor? Ljudi, živali, rastline, stvari, kot je moja najljubša skodelica za kavo, opravila, kot so branje, hoja in tek, dom, domači kraj, domovino, lepe spomine in sebe. Program je bil preplet tega, kar imajo radi ali radi počnejo otroci, mladi, odrasli in upokojenci. To so ples, petje, igranje na inštrument in lepa slovenska beseda. Učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju – PŠ Motnik so nam zapeli in zaplesali ob zgodbi »Ali je kruh že pečen?«. Zapeli so Jesensko in Iščemo hišico. Lea Boršič je mladenka, ki rada poje. Zapela je dve popevki in eno ljudsko pesem. Gašper Drolc nas je razveselil z igranjem 7 N OVO 1 2 8 7 9 5 3 4 6 9 4 7 3 8 6 2 5 1 5 3 6 2 1 4 7 8 9 8 9 4 1 3 2 6 7 5 6 1 5 8 4 7 9 2 3 89 strani, trda vezava 2 3 7 4 7 5 6 8 Škofjeločanka Lea Filipovič, 3 2 9bolj 1 znana kot vlogerka 5Lepa afna, 6 je4izdala9 knjigo s svojimi 6najljubšimi 7 5 2 jedmi, ki jih zanjo 9pripravlja 8 mami 1 3 4Bernarda. 1 Recepti 8 5 so preprosti in vas 1bodo9pogosto 3 6 rešili iz zagate, ko 8 ne boste 4 vedeli, 2 7 kaj skuhati. Preizkusite jih, jedi vam bodo zagotovo teknile! 22 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: roman Melanda Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 11. novembra 2022 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 22 petek, 4. novembra 2022 Prireditve Sreda, 16. novembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Nik Škrlec: Zdrava pamet Prireditve v novembru Rumena zavesa, d. o. o. Vstopnina: 19 evrov/16 evrov Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Zavod za kulturo Kamnik. Za abonma Kam'nček, za izven Vstopnina: 5 evrov ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 12. novembra, ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Vzimovanje vrtnic Odrasla vstopnica: 9 evrov, upokojenska vstopnica: 8 evrov FACTORY OF SOUND MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Petek, 4. novembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Volkulje: Cikel zvočnih performansov II. Sobota, 5. novembra, od 22. do 4. ure, Dvorana Gustaf We meet with style | JNXD Vstop prost Factory of Sound Vstopnina: 18 evrov predprodaja, 25 evrov na dan dogodka Četrtek, 10. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Odprtje fotografske razstave Nike Medved HUMANITARNO DRUŠTVO LIONS KLUB KAMNIK Vstop prost Petek, 11. novembra, in sobota, 12. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica Novi val – festival nove glasbe Četrtek, 17. novembra, ob 19.30, Samostan Mekinje Dobrodelni koncert Lions kluba Kamnik Vstop prost KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Vstopnina: 10 evrov/7 evrov Torek, 15. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Predavanja za starše – Komunikacija z otrokom in mladostnikom Predavanje poteka v organizaciji LAS Občine Kamnik in v sodelovanju z Zavodom Mind. Vstop prost Petek, 4. novembra, ob 11. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Kolo ustvarjalnosti: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstop prost Petek, 4. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Sreda, 16. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica lučne tehnike Vstop prost Vstop prost Sobota, 5. novembra, ob 10. uri, Špitalič Literarna transverzala: Špitalič Četrtek, 17. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica analogne fotografije Vstop prost Vstop prost DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 5. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Janko in Metka Ritualke in prijatelji. Vstopnina: 10 evrov/15 evrov Ponedeljek, 7. novembra, ob 18. uri, Klub Kino dom Soočenje županskih kandidatov Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik. Vstop prost Ponedeljek, 7. novembra, ob 17. uri, Komenda, prostori Zavoda za medgeneracijsko središče SREČANJA S KNJIGO: Roman Rozina, STO LET SLEPOTE Vstop prost Ponedeljek, 7. novembra, ob 15. uri, Oskrbovana stanovanja Kamnik SREČANJA S KNJIGO: Pavel Valerjevič Basinskij, LEV TOLSTOJ: POBEG IZ RAJA Vstop prost Sobota, 12. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Slavnostni koncert ob 140-letnici z gosti Prvo slovensko pevsko društvo Lira. Vstopnina: 15 evrov Torek, 8. novembra, ob 18.15, Knjižnica Šmarca SREČANJA S KNJIGO: Roman Rozina, STO LET SLEPOTE Vstop prost Torek, 15. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Soočenje županskih kandidatov Mladinski svet Kamnik Vstop prost Četrtek, 17. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Murat in Jose: Ritmično škatlaste pravljice Torek, 8. novembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Srečanje s poezijo in glasbo Daniela Artička Vstop prost Torek, 8. novembra, ob 10.15, Dom starejših občanov Kamnik SREČANJA S KNJIGO: Erica Johnson Debeljak: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA Vstop prost Sreda, 9. novembra, ob 14. uri, Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet SREČANJA S KNJIGO: Erica Johnson Debeljak: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA Vstop prost Sreda, 9. novembra, ob 17. uri, Motnik, sejna soba (stara pošta) SREČANJA S KNJIGO: Bronja Žakelj, BELO SE PERE NA DEVETDESET Vstop prost Sreda, 9. 11. 2022, ob 19. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik SREČANJA S KNJIGO: Elif Shafak, TRI EVINE HČERE Vstop prost Sreda, 9. novembra, ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Petek, 11. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Ponedeljek, 14. novembra–18. novembra, od 9. do 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC: (IZ)VOLITE V KNJIŽNICO Vstop prost Torek, 15. novembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige: NePovezani, avtor Samo Trtnik Vstop prost Sreda, 16. novembra, ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Sreda, 16. novembra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik Pravljična urica s pravljičarkami iz skupine Me4 Vstop prost Sreda, 16. novembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Likovna razstava Andreje Gregorič in Kristine Krhin Vstop prost Četrtek, 17. novembra, ob 14.30, Osnovna šola Šmartno SREČANJA S KNJIGO: Ana Roš, Kaja Sajovic: SONCE IN DEŽ Vstop prost Petek, 18. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem www.gorenjskiglas.si 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek in pokriva vsak košček naše prelepe Gorenjske. Ne iščite informacij iz vašega kraja na internetu v Gorenjskem glasu so zbrane vse na enem mestu! V vsaki številki najdete novice z Gorenjske, križanko, recepte, nasvete, zgodbe, ob petkih pa še televizijski spored Vikend. Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Naročnina poleg dostave na dom prinaša še popuste in darilo. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Vstop prost MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 9. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Jakob Savinšek – 100 Kiparska razstava. Vstop prost Petek, 11. novembra, ob 18. uri, Galerija Pogled Barbara Kastelec Likovna razstava. Vstop prost Sreda, 16. novembra, ob 18. uri, Medobčinski muzej Kamnik SKRIVNOSTNE POTI NEGOVSKIH ČELAD: Halštatski knezi med Kamnikom in Novim mestom Vstop prost SAMOSTAN MEKINJE Petek, 4. november, ob 18. uri, Mala obnovljena dvorana Delavnica prisotnosti in čuječnosti po Metodi čutnega spomina Žiga Čamernik Vstopnina: 15 evrov. Obvezne prijave na zigacamernik@yahoo.com Petek, 18. november, ob 20. uri, Mala obnovljena dvorana Gospod predsednik Žiga Čamernik. Priporočen prostovoljni prispevek: 7 evrov 23 petek, 4. novembra 2022 Prireditve Zahvale, prireditve, zanimivosti KULTURNO DRUŠTVO SREDNJA VAS Časopis Petek, 18. novembra, ob 19. uri, Osnovna šola Šmartno v Tuhinju (avla) Tuhinjska dolina v pesmi in besedi Mešani pevski zbor Mavrica z gosti Vstop s prostovoljnimi prispevki 2021, leto 6, šte vil ka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn ega ovil tira v dolž kluba. Pre ino Matej Nas 41-letni veteran i na ekipa ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. vito. Po svetlobn ter z zvo čno in Briš še Blaž ki tri, 1 : 1 so nare začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. Somnik Gra dila sta taja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na poto valn tudi urbano bodo prenovljeni i čas po nav mo in 410. stran opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala stili – 15. a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o nestrpn i em času, gionalne jše vlake za reTega vese o pro lega in celo čakali. (Ljublja in sicer ob jajo dodatne lini vinskega je namo v temge, kot jih poz- Kamniški vaterpolisti zgodona– 21.1 trenutka delu Evr so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi ope, članski pok jo Ljubljana) 18 in ob alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Sla23.07 . ki. ister za infr na uro . pon turo Jern astr Vla ki ujajo vse uk- ni čaka ej li vrsto let. bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneago je »Ka ktor železnico jeni za mnik Slov ens kih de in ima železnic dobil leta ško postajo Duš jo dovolj invaliko jo je sem 1891, ,« za se z novim an Mes, ki so pro je kolesa,« dejal žup stora pripelja in se tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele ki bod zniš tud i na som. V o vozili ko infrastr sticije v tudi na zač nem dom AKTUALN rela ciji ukturo. etek množi u se prip Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O plan š JA rezultatih Kamnik bodo ude ina kon ca je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z i na dr. v Zdravstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazstava na nov im Vsa kušenega dom Juli koro urja jo nedavn z naslovo ka som. Hitr ja Polc u , iz- kam naviruNaš Kam poslovneža, o odprli m kakš vas, kraj pri nas o test nik, gativen izvi a Kamnik, nenišk ga glavna nega jasli ima od torka dalj iranje poteka naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i strategijo pri še 25-le ca januarja a Wiegele ture Kam u kuleo v brisu razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav virus ni spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki jim idej evrstni resa že kma pa bodo dod lja ne zma e tudi tni termini njka. Tud in vesea- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva 041 634 948 č Petek, 11. novembra, ob 19. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Martinov kulinarični večer v Termah Snovik 24 urna dežurna služba zd Kavči Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Zdrava pamet z Nikom Škrlecem Kamnik – V Domu kulture Kamnik se bo v sredo, 16. novembra, z novo monokomedijo Zdrava pamet predstavil Nik Škrlec, igralec in televizijski voditelj, ki si lahko zapomni tisoče decimalk števila pi in je hkrati vsaj enkrat na mesec na banki, ker pozabi PIN bančne kartice. Zdrava pamet je predstava, polna miselno-telesnih akrobacij in humorja, ki govori o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. Nik bo na odru razkril nekaj svojih spominskih skrivnosti, zagat in zgodb, povezanih s sivimi celicami, hkrati pa poskrbel za presenečenja, ki bodo zagotovo ostala v spominu. Dogajanje na odru bo spremljala zanimiva interaktivna razstava, kjer bodo gledalci lahko med drugih preizkusili Nikov znani kontracikl, se zabavali z roboti in svoje možgane pretentali z različnimi eksponati, kot so očala, ki obrnejo vid na glavo. M. L. Fotografska razstava Nike Medved KIP KOP D.O.O., GRADAC 104, 8332 GRADAC Kamnik – Po daljšem poletnem premoru bodo stene kotlovniškega hodnika zapolnile dovršene fotografske umetnine mlade umetnice Nike Medved. Odprtje njene razstave v Mladinskem centru Kotlovnica bo v četrtek, 10. novembra, ob 18. uri. M. L. stran 9 stran 16 42. stran Nagradna križanka, ki je bila objavljena v časopisu Kamničan-ka 18, glavno nagrado, bon za trgovino OBI v vrednosti 20 evrov, prinaša Mariji Krašovic iz Domžal, drugo in tretjo knjižno nagrado, knjigo Usode, prejmeta Žan Puškar iz Stahovice in Marjetica Kosten iz Domžal. Geslo je bilo Zlezejo nam pod kožo. Nagrajencem čestitamo! Janko in Metka v izvedbi Ritualk Kamnik – Ritualke in prijatelji se vračajo na oder z novo plesno pravljico, Ritualom 2022, 5. novembra 2022 bodo v Domu kulture Kamnik predstavile Janka in Metko. Plesna predstava se bo zgodila na odru Velike dvorane ob 19. uri. Tokrat bodo med drugimi zaplesale tudi gostje iz Štajerske. Zgodba se začne z vonjem po temi. Ostal je sam z otrokoma. Točil je solze, ko je rezal zadnji kos kruha. Pogrešal je ženo, ki jo je tako zelo ljubil. Spomin nanjo boli. V soju sveč pleše njena duša ... Sledi preobrat ... – tega in še več pa vam bo razkrila sama predstava. A. B. ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Testiranje pri Zdravstvenem domu Kamnik Kamnik – Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik občane prosi, da se naročeni na testiranje PCR in HAGT, ki poteka pri zdravstvenem domu, ne zglasijo na točki pred določenim terminom, saj v tem primeru povzročajo prometne zastoje na tem območju, na vrsto pa ne bodo prišli nič hitreje, če se bodo na točki zglasili pred njim določeno uro. Zaradi večjega števila naročenih na testiranje ​PCR in HAGT bo v času izvajanja testiranj uveden začasni enosmerni promet okoli zdravstvenega doma po Bevkovi ulici, in sicer z namenom zmanjšanja prometnih zastojev. M. L. Prekmalu nas je zapustil naš dragi Andrej Kuhar po domače Svatnškov Andrej s Klemenčevega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sočustvovanje, izrečene besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te več ni ... ZAHVALA Ni večje bolečine, kot je v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Zapustila nas je mama, tašča, babica in prababica Tilka Slobodnik iz Volčjega Potoka Dne 22. oktobra 2022 se je od nas poslovil naš dragi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala, ker ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala osebju DSO Kamnik, g. župniku in pevcem. Maksimiljan Bohte Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Damjani Plešnar Cvirn, patronažni sestri Aniti Prevc Prelesnik, osebju onkološkega inštituta in sestri Marjani Bernot, Urgentni službi ZD Kamnik, snahi Suzani, cvetličarni Lap, KPK, Društvu upokojencev Kamnik, Območnemu združenju slovenskih častnikov Kamnik - Komenda, govorniku g. Marjanu Schnablu, praporščakom, govorniku in nekdanjemu sodelavcu tovarne Energoinvest Črnuče, gospodu župniku Pavlu Piberniku, g. Dominiku Krtu in njegovim pevcem za občuteno petje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove. Žalujoči: sin Zvone in hči Mojca z družinama, vnuki in pravnuka Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. Žalujoči: žena Martina in vsi njeni www.gorenjskiglas.si Špitalič – V soboto, 5. novembra, Knjižnica Franceta Balanstran 5 stran 7 tiča Kamnik in Športno kulturno društvo Špitalič organizirata Špitavsko literarno transverzalo pod naslovom Odkrivanje skrivnosti, zgodovine in posebnosti Špitaliča, ki jo bodo vodili Marinka Mošnik, Valentin Hribar in še nekateri domačini. V Špitaliču, ki je leta 2019 praznoval 790 let prve pisne omembe, bodo udeleženci odkrivali njegovo zgodovino, posebnosti, izročilo in znane osebnosti iz teh krajev. V dobri uri in pol se bodo sprehodili mimo nekdanje šole, izvedeli, kje je Zjala peč, se ustavili ob razvalinah pomembnega »špitala«, graščine, kjer so bivale pomembne plemiške družine. Slišali bodo tudi o kmečkih uporih in pripravljenosti za boj s Turki. Ogledali si bodo cerkev sv. Antona Puščavnika, morda celo slišali zvok obnovljenih Naraksovih orgel. Videli bodo, kako se je nekdanji kamnolom spremenil v oazo miru in kuliso za fotografiranje mladoporočencev. Slišali bodo zgodbe o: dratcaponu, o steklarni, ki ni nikoli stala, o tržaških najdenčkih, o predvojnem življenju v graščini, prisluhnili legendi o tem, kje se skriva zaklad turškega paše. M. L. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj www.gorenjskiglas.si Špitavska literarna transverzala KOTEL PEČ na drva za centralno ogrevanje, od 14-50 kW, na zalogi različni modeli in moči, 1 km od SLO mejnega prehoda Metlika, cena od 1315 evrov naprej. KIP KOP Žakanje, t. +385 91 6039 747 januarja Prenovlje postaja inna končna nov vlak Petek, 4. novembra–25. novembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Petkovi savna programi v Termah Snovik Od 23 evrov/osebo mnik, 8. Foto: Gora TERME SNOVIK – KAMNIK, d. o. o. občine Ka Venite, rož'ce moje, zakaj bi še cvetele, zapustil fant je mene, venite zdaj z menoj. 24 petek, 4. novembra 2022 Zadnja Stoletnica tovarne bratov Naglič V teh dneh mineva sto let od ustanovitve tovarne bratov Naglič v Šmarci, čeprav zgodovina obrti v družini sega še dlje v preteklost. Ščetarska dejavnost Nagličev je na vrhuncu v tridesetih letih prejšnjega stoletja zaposlovala med 35 in 40 ljudi. Aleš Senožetnik Šmarca – »Čeprav misliš, da je zgodba že tako stara, da se ne bo našlo nič več, pa me vseeno marsikdaj preseneti, koliko gradiva se še skriva naokoli,« nam je ob obisku povedal Matjaž Šporar, vnuk in vesten zbiralec gradiva svojega deda Petra Nagliča. V zadnjih letih je iz pozabe obudil njegovo izjemno fotografsko zapuščino, ki obsega bogat arhiv in omogoča vpogled v življenje v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Naglič pa je bil v tistem času tudi pomemben obrtnik oziroma podjetnik. Začetki v družinski obrti Peter in brat Karol Naglič sta odraščala v družini ščetarjev. Njun ded Egidij Naglič je bil v register mojstrov kamniške zadruge obrti vpisan leta 1874, ker pa je bil takrat Egidij star že 64 let, je precej- šnja verjetnost, da so se pri Nagličevih s to dejavnostjo ukvarjali že pred tem. Dejavnost je leta 1888 prevzel Egidijev najmlajši sin Jožef. Podjetnost mu je ob ugodnih gospodarskih razmerah omogočila razvoj in posodabljanje obrti, v katero je najprej uvedel tudi prvorojenega sina Petra in nato še Karola. Delavnica je okoli leta 1910 zaposlovala med pet in deset delavcev, do leta 1921 pa je Jožef Naglič obrt razširil še na nekaj parcel, ki jih je odkupil ob obstoječem objektu v Šmarci. A že naslednje leto je umrl. Mesec dni pred tem pa je z izročilno pogodbo obrt prepustil sinovoma, ki sta nadaljevala očetovo delo. »Brata Naglič sta modernizirala lastni proizvodni strojni park, v njuni ščetarski delavnici so svoje mesto dobili različni obdelovalni stroji, nabavljeni v tujini. S svojim znanjem sta Nagliča vplivala na razvoj ščetarstva v kamniški regiji, saj so mnogi ščetarji pri njiju iskali strokovno in drugo pomoč. Kupovali so lesne polizdelke in na Nagličevih strojih za svoje izdelke opravljali tudi določene tehnološke postopke. V Nagličevem podjetju so se izučili ščetarskega poklica tudi nekateri ščetarji, ki so kasneje odprli lastne ščetarske delavnice,« pravi Matjaž Šporar. Vrh in zaton podjetja V tridesetih letih prejšnjega stoletja je njuna tovarna dosegla vrh, ko je zaposlovala med 35 in 40 delavcev, od tega kar dve tretjini žensk. Proizvajali so širok nabor izdelkov, od ribaric, blataric, mazalic in likaric ter ščetk za parket, obleko in roke do kopalniško-masažnih ščetk in ščetk za konje. Pogled na tovarno bratov Naglič / Foto: Peter Naglič, arhiv Matjaža Šporarja V programu za specializirano rabo pa so ponujali ščetke in omela za obrt in industrijo, torej za dimnikarje, mlinsko in papirniško indu- Izdelava nove napisne plošče okoli leta 1930 Delovni dan v tovarni Nagličevih / Foto: Peter Naglič, arhiv Matjaža Šporarja / Foto: Peter Naglič, arhiv Matjaža Šporarja strijo, usnjarje, pleskarje, celo ščetke za urarstvo, mlekarstvo, za mazanje orožja … Prodajna uspešnica pa je bila menda metla Record, ki so jo oglaševali kot »najboljšo in najtrpežnejšo metlo sedanjosti«. Zaton podjetja je sledil po drugi svetovni vojni, saj nova družbenopolitična ureditev ni bila naklonjena zasebnemu sektorju. Število delavcev se je začelo zmanjševati, leta 1950 jih je bilo le še sedem. Težave so nastopile tudi v proizvodnji, saj je bil omejen ali ukinjen uvoz ščetarskih surovin iz tujine. Dokončno pa je obrt usahnila s smrtjo Petra Nagliča leta 1959. Tudi o nekdanjih poslopjih danes v Šmarci ni več sledu. O cvetočih časih dejavnosti pa Peter in brat Karol Naglič sta odraščala v družini ščetarjev. Njun ded Egidij Naglič je bil v register mojstrov kamniške zadruge obrti vpisan leta 1874, ker pa je bil takrat Egidij star že 64 let, je najverjetneje, da so se pri Nagličevih s to dejavnostjo ukvarjali že pred tem. pričajo fotografije dejavnosti, ki jo je vestno beležil Peter Naglič, in nam danes nudijo zanimiv vpogled v delovno okolje nekdanje tovarne. Tihožitja v fotografskem studiu VOZILA NA ZALOGI Kamnik – Člani Foto kluba Kamnik so pred dnevi odprli razstavo Tihožitje, za katero so se lotili klasične teme v likovni umetnosti. Do tematike je sicer vsak avtor pristopil na svoj način. Nekateri so izbrali motive, ki se tradicionalno pojavljajo na podobnih upodobitvah, drugi pa so vpeljali sodobnejše poglede na upodabljanje t. i. mrtve narave. Gre za prvo skupinsko razstavo članov v lastnih prostorih, ki so sicer namenjeni klubskim sestankom in fotografskemu studiu. Razstava bo na ogled do 9. novembra vsak dan med 17. in 19. uro (vhod z zahodne strani Doma kulture Kamnik). M. L. LEVJI BONUS IN BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE + KASKO ZA 1 EUR peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0 do 3,98. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 227 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Levji bonus velja za fizične in pravne osebe (ni združljiva z drugimi posebnimi ugodnostmi za podjetja) za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 11. do vključno 31. 12. 2022. Ponudba Bon za zimske pnevmatike velja samo za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 11. do vključno 31. 12. 2022. Višina Levjega bonusa, vrednost Bona za zimske pnevmatike in pogoji akcije so objavljeni na www.peugeot.si. Odprtje razstave članov kamniškega fotografskega kluba RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si / Foto: Foto Klub Kamnik SLO_PEUGEOT_levji-bonus-2-VAL-oglas_A5_nve_v2.indd 1 28/10/2022 13:10