frte v. x 1 DIjbu
FoštMlrsGk TpavSiOtlf
St©i7, i6.
izhaja vsak dan eb 3b razen nedelj la pramksv.
«esšs-

Oglasi po tarifa.
Ljubliseta, ¥ torek 20, februarja S823«


OUDSM
Hši=|
Mesesna narečfihia:
6$, Ljubljano . . . Din 10‘—
po pošti................ 12*—
sr inozemstvo .	.	,	22'—
DNEVNIK
Elasile	Ljydslce Stranke.
Leto 8.

Nefrankiraaih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. natistr. feiefon št.«9.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
Agleški parlament o francosko - nemški politiki.
Šel je pot. ki ni nikomur prihranjena. Bil je mož svojega kova. Kratkomalo: vse na njem je bilo izvirno, nič, prav nič navadnega ni imel na sebi. Bil je tip zase, pravi gorenjski tip, pristen list naših gora. Vse na njem je bilo naravno življenje, umetnega ni bilo nič. To in njegova šegava duhovitost mu je dajalo poseben čar, ki se je izlival kakor fluid iz njegove osebnosti. Prijatelj hi protivnik, vsi so bili očarani po njegovi osebnosti.
Njegov žlvotopisec ga mora opisati kot pisatelja, kot politika in kot človeka. To pa ni moja naloga. To ix> izvršilo bolj poklicano pero kot je moje. Ne morem si pa odreči nekaj vrst v slova
Bila sva si mnogoletna politična nasprotnika. Križala sva meče, izvo-jevala marsikatero borbo. Protagonista v dveh nasprotnih taborih, vsak trdno prepričan, da bije boj za dobro stvar, vsak trdno odločen, da iz-vojuje ta boj do konca. Toda, o njem hočem pisati, ne o sebi. Blagopokojni ni bil mehak v boju. Vdaril je, da je bolelo. To je zakon boja. A njegov boj je bil možat. Zastavljal je celo svojo bogato osebnost z odprtim vizirjem. Bil je korenjak ... mož... Ce je kdaj kdo zasluži! ta naziv, ga je zaslužil on.
Šel je sedaj tisto pot, katero mora rti vsak človek. In pokojni je bil človek v najboljšem pomenu besede. Dičila ga je lastnost, ki ga je spremila
Bdgrad, 20. febr. (Izv.) Zunanji in finančni minister sta imela včeraj posvetovanja glede potrebnih kreditov za vzpostavitev jugoslovanskih oblasti v krajih, ki jih dobimo po rapalleki pogodbi. Minister dr. Ninčič in dr. Stojadinovič bosta imela še nekoliko posvetovanj, na katerih se določijo podrobnosti.
Dtmai, 19. febr. (Izv.) Politična korespondenca piše: Pot zveznega zunanjega ministra v Belgrad je bila sporazumno z jugoslovansko vlado že dolgo nameravana in spada v si stem obiskovalnih voženj, ki jih je avstrijska vlada napravila, du okrepi temelj odnošajev do vseh sosedov. V političnem oziru popolnoma ustreza mirovnemu temeljnemu načrtu avstrijske zunanje politike, da stori vse, kar je v njeni moči, da se konsolidirajo razmere v srednji Evropi, kar le pogoj gospodarskemu uspevanju tiarodov. To stremljenje, ki ga uva-žnje tudi jugoslovanska vlada, bo brez dvoma glavni predmet belgraj-skih razgovorov. Kar se tiče gospoda? skih odnošajev med obema državama, je važno, da se bodo z natan-
KEORGANIZACIJA ministrstva za SOCIALNO POLITIKO.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) V mini-•strstvu za socialno politiko se izvrši reorganizacija na ta način, da se
v večnost. Imel je blago srce. Neštete so dobrote, ki jih je izkazoval. Njegovo srce je bilo mehko. Kdor ga je bliže poznal ali objektivno opazoval, je to spoznal. Nihče, prijatelj ali sovražnik, ki je apeliral na njegovo srce, se ni zmotil. Nikogar ni osebno sovražil, rad se je spravil. Primerjali so ga včasih levu. Kadar je stal sredi boja, se je reklo, da lev stresa svojo grivo. Bil je lev v boju. Bil je pa tudi mehkosrčen in dober; blagor mu, da je tc lastnosti nesel v večnost. Genij je brez vrednosti za človeštvo, ako se ne združuje z dobrim, plemenitim srcem. Tavčarjev genij ni bil brez te temeljne lastnosti, ki diči človeka in mu sledi onkraj groba. Zato pa je imel nasprotnike, a niti enega-sovražnika. In bil je popularen, kakor malokdo. Ni to bila tiste vrste popularnost, ki je od danes do jutri, popularnost politika. Tavčarjeva popularnost je bila pristna popularnost človeka, izvirajoča iz čara njegove samonikle osebnosti. Njegova popularnost je tedaj trajna, popolnoma neodvisna od sreče ali nesreče v politični borbi. Njegov spomin bo živel v narodu, dpkler bo živel slovenski rod. In ob njegovem smrtnem odru se ga sleherni, ki je imel veselje poznati ga, spominja v prijaznem smislu. Srečen človek, ki zapušča tako blag spomin. Izgubili so ga svojci, izgubil ga je narod, izgubilo ga je
ITALIJANSKI KRALJ PODPISAL KONVENCIJO Z JUGOSLAVIJO.
Rim, 19. febr. (Izv.) Kralj je včeraj podpisal v Sani Margheriti sklenjene, od parlamenta in senata odobrene konvencije glede izvršitve rapallske pogodbe.
čnim in uvidnim vpoštevanjem vzajemnih interesov pogodbeno uredili in tako poglobili in oplodili. O pogojih za to se bodo v Belgradu vršili razgovori, za katerih ugodni potek sta se obe vladi stvarno že pripravili. Avstrijski narod pozdravlja pot svojih zastopnikov v Belgrad in pričakuje, da bo stik obeh vlad ugodno vplival na odnašaje naroda do naroda in gospodarstva do gospodarstva.
Dunaj, 19. febr. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipel se poda jutri z ministrom dr. Grunbergerjem na pot v Belgrad. Kot izvedenca ga bosta spremljala sekcijski šef Peter in lega-cijski svetnik dr. Wildner. Kancelar-jevo bivanje v Belgradu je določeno na dva dni.
ukine 5 oddelkov in 20 odsekov, ki so baje odveč. Radi tega se izvrši tudi redukcija uradnikov, ki so odveč in nekvalificirani. S tem se namerava doseči znatne prihranke.
London, 19. febr. (Izv.) V spodnji zbornici je pred otvoritvijo debate o skupnem liberalnem izpremi-njevalnem predlogu pozvan min. predsednik Bonar Law, naj se izjavi o zadnjih pogajanjih med Anglijo in F ranci jo. Bonar Law je od -klonil vsako izjavo ter dejal, da je vlada stavila Franciji gotove predloge, vendar pa še ni prejela odgovora od pariške vlade, vsled česar smatra za potrebno, da se o tej zadevi ne razpravlja, dokler ne dospe odgovor iz Pariza.
London, 19. febr. (Izv.) V današnji popoldanski seji v spod. zbornici se je pričela debata o skupnem iz-preminjevalnem predlogu liberalcev in narodnih liberalcev k prestolni Itdresi, v katerem se zahteva, naj se z ozirom na akcijo francoske in belgijske vlade v ruhrskem ozemlju naprosi svet društva narodov, da nemudoma imenuje komisijo strokovnjakov, ki naj poroča o plačilni sposobnosti Nemčije in o najboljši metodi za izvedbo plačil, kakor tudi, da naj angleški zastopnik v svetu društva narodov dela na to, da se po-
RAD1KALN1 KANDIDATI.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Odbor radikalne stranke je včeraj razpravljal o kandidatnih listah. Končno so bili določeni nosilci list za vsa okrožja, razen moravskega, kjer se vrši boj med Nasto Petrovičem in velikim številom pristašev Stojana Protiča in Velje Popoviča, za tem bregalni-škega, kjer so nastali spori osebnega značaja. V sremskem okrožju kandidira Nikola Pašič, virovitiškem dr. Jovan Kockar, v zagrebškem dr. Dušan Peleš, v modruško-reškem dr. Milovan Grba, v belovarsko-kri-žeskem dr. Milan Stojadinovič, v požeškem Čeda Kostič, v liško-kr-l avskem dr. Uroš Trbojevič, v severni in južni Dalmaciji Ljuba Jovanovič.
KANDIDATNE LISTE V MINISTRSKEM SVETU.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Snoči je bila od 5. do 9. konferenca ministrov, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju glede prihodnjih volitev. Doslej je bilo potrjenih 73 kandidatnih list. Razcepljene liste so v vseh strankah, tudi med radikalci. Sklenjeno je, da se predlaga danes glavnemu odboru radikalne stranke, naj izključi iz stranke vse kandidate, ki nastopijo s posebno listo.
ZAVRNJENA RADIČEVA KANDIDATNA LISTA.
Zagreb, 20. febr. (Izv.) Radičeva stranka je pretekli teden vložila pri sodišču v Osijeku kandidatno listo za virovitiško okrožje, ki pa je bila vrnjena, ker ne odgovarja zakonitim predpisom.
ROMUNSKI KANDIDATI
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Včeraj je sodišče potrdilo romunsko kandidatno listo za okrožje Pančevo-Bela cerkev. Nosilec liste je Ivan Žam, okrajni kandidat za Vršac je prota Obreja. Romuni so postavili samo v tem okrožju svojo listo. Dvomi se, da bi dosegli količnik.
BOSENSKI KOMUNISTI ZA SOCI-
zove ameriška viada, naj imenuje tudi svoje strokovnjake v to komis’p. L.Ioyd George je izjavi!, da se izpremi-njevalni predlog ne sme smatrati kot n* zaupnica napram sedanji vladi. Strinja se z vlado, da je zelo želeti skupnega postopanja Francije in Anglije. Prijateljstvo s Francijo pa ne pomenia, da bi sc moral odobravati vsak korak francoskega kabineta. Glede dogodkov v ruhrskem ozemlju je ugotovil LIoyd George, da položaj reparacijskih plači! ni bil tak, da bi opravičeval tak nasilen korak, kakršnega je podvzela Francija. Govornik je na to omenjal razne predloge angleške vlade, ki jih je Poincare odklonil. Povdarjal „te, da je Poincare istotako odklonil v resnici liberalne predloge, ki jih je stavila sedanja vlada. Ako se sedanji francoski ukrepi ponesrečijo, potem se reparacije nikdar ne bodo mogle izvesti. Ako se posreči Izterjati stroške zasedbe, se ne bodo mogle izterjati reparacije. Prvotni francoski načrt se je ponesrečil in sedaj se bo morala Francija poslužiti novih metod.
proglas na bosensko delavstvo, ki ga poziva, naj izbere med dvema zli. manjše zlo ter voli socialistično stranko.
STAMBOLIjSKI PROTI MACE-DONSKEMU ODBORU.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Po vesteh iz Sofije viada med Stambolijskim in macedonskim odborom velika napetost. StamboHjski je odredil, da se vodje macedonskega odbora postavijo pred sodišče kot izdajalci in razbojniki.
STANOVANJSKA SODIŠČA.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Ustavljeno je 5 stanovanjskih sodišč, za Srbijo, Črno goro in Vojvodino v Bet-gradu, Za Bosno in Hercegovino v Sarajevu, za Dalmacijo v Splitu, za Slovenijo v Ljubljani, za Hrvatsko in Slavonijo pa v Zagrebu. Ta sodišča rešujejo stanovanjske zadeve v zadnji inštanci ter so njihovi sklepi končnoveljavnl. Napačno je mnenje, da se more apelirati na stanovanjsko sodišče pri ministrstvu za socialno politiko, ker nima to sodišče nobene zveze z navedenim.
ZAKON O ZAŠČITI DELAVCEV.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko se sestane 26. t. m. konferenca zastopnikov prizadetih organizacij in ministrstev v svrho definitivne redakcije zakona o zaščiti delavcev.
TOBAČNA TOVARNA V ZADRU.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Italijanska vlada namerava v Zadru zgraditi tobačno tovarno, da bi nekoliko odpomogla veliki brezposelnosti in da si Zader nekoliko gospodarsko tidpo-more.
FRANCOZI ZAPUSTILI MEMEL.
Memel, 19. febr. (Izv.) Francoske zasedbene čete so davi prav na tihem zapustile Memel. Vojašnice so zasedli Litvanci. Francozi so se podali na svoje ladje v pristanišču.
POŽAR NA DUNAJU.
JALISTE.
Sarajevo, 19. febr. (Izv.) Skupina neodvisne delavske stranke je izdala
Dunaj, 19, febr. (Izv.) Danes ob 11. ponoči je nastal v Hintzingu v park-hotelu požar, ki je uničil ostrešje in mansardne sobe.
človeštvo.
Naj počiva v miru!
Dr. Ivan Šušteršič.
Pred Izvršitvijo rapallske pogodbe.
Dr. Seiplova pot v Belgrad.
Poruhrsko vprašanje.
FRANCOSKO POROČILO O FRANCOSKIH ODREDBAH.
Dusseldorf, 19. iebr. (Izv.) Predvčerajšnjim so odšli trije vlaki koksa v Francijo in en vlak premoga v Belgijo. V Trierju so Francozi zaplenili 250 milijonov mark, ki so bili določeni za stavkajoče železničarje. Pri zasedbi Gelsenkirchna, čigar mestna uprava se je branila plačati naloženo globo 110 milijonov mark. so zaplenili v mestni blagajni 110 milijonov mark. Proti zadržanju trgovcev v Hssenu, ki nočejo prodajati blaga in živil Francozom in Belgijcem, je odredilo vojaško obiastvo tole postopanje, ki je imelo zadovoljive uspehe: tovorni avto se ustavi pred vsako trgovino, en vojak pa gre v trgovino. Ako se trgovec brani izpolniti svojo prodajno dolžnost, ga takoj primejo In posade v voz, ki nadaljuje potem svojo por. Trgovci so se Že precej premislili.
VPRAŠANJE POLICIJE V ESSENU.
Koto, 19. febr. (Izv.) Kakor poročajo iz Essena, je včeraj predlaga! general Hburnier v razgovoru z namestnikom župana v Essenu, naj \rar-nostna policija opravlja službo nadalje v civilu ali pa naj se osnuje varnostna služba iz starih ucadnikov od modre varnosme straže In nekaterih družinskih očetov sedanje policije, ki naj bi v enakem številu vršili sedanjo policijsko službo. Ako se ta predlog ne sprejme, odklanja general vsako odgovornost za onemogočenje varnostne službe. Predlog ni bil sprejet. Danes je policijsko poslopje obkolilo 10 tankov in 2 stotniji vojakov. Policijsko moštvo je bilo razoroženo. Policaji nočejo vršiti službe brez orožja. Iz Dortmunda poročajo, da je tja odšlo davi pet polkov iz Bochuma.
ANGLEŽ! ODSTOPILI FRANCOZOM DEL ZASEDENEGA OZEMLJA
Berlin, 19. febr. .Izv.) Večerni listi poročajo, da so Angleži konec ozemlja, ki štrli čez progo Neuss-Duren, odstopili Francozom. Ondotrio železniško osobje bo zapustilo službo le, ako jih bodo Francozi v to prisili.
FRANCOZI PREISKUJEJO PA SANTE NA CESTI.
Berlin, 19. febr. (Izv.) »Loknl-anzeiger« poroča, da preiskujejo Francozi v Gelsenkirchenu na cesti pasante in jim pobirajo zneske, ki presegajo 50.000 mark, ne da bi da jali potrdila.
NOVE SANKCIJE.
Pariz, 19. febr. (Izv.) Listi poročajo, da se pečajo zasedbena oblast-va v Poruhrju sporazumno z uradnimi pariškimi mesti z vprašanjem, da bi nemškim mestom, ki jih obiščejo nemški ministri, naložili sankcije, zlasti visoke denarne globe.
POINCARE O PORUHRJU.
Pariz, 19. febr. (Izv.) V današnji seji parlamentarnega odseka za zunanje stvari je opozarjal min. predsednik Poineare na zapadlosti Nemčije, ki so vsled izvajanja mirovne pogodbe povzročili zasedbo ruhrske-ga ozemlja. Govoril je nato o izvedbi programa, ki sta ga izdelali belgijska in francoska vlada. Opisal je odpor nemške vlade in sankcije, ki so se že podvzelc radi tega in ki se nameravajo še izvesti proti onim, ki onemogočajo javno službo. Po tri in pol urnem govoru je Poineare prekinil svoj ekspoze o ruhrskem ozemlju ter predlagal odseku, da ga sme nadaljevati prihodnji teden.
Inozemske wesii«
Krvavi pretepi med monarhisti "m socijalistlčnimi delavci na Dunaju. Dne 17. t m. so je vršilo v tretjem okraju veliko zborovanje avstrijskih monarhistov. Zborovanje je potekalo popolnoma mirno in ni prišlo do niku-kib incidentov. Šele pozneje, ko so se zborovalci razšli in so odhajali v posameznih gručah, so nekateri opazili, da jim slede skupine delavcev. Ena izmed skupin monarhistov je pričakala električni voz, ki je peljal proti sredini mesta in vstopila v prvi voz. Takoj v <.rugi voz, ki je bil pripet na prvega, pa so skočili zasledovalci. Pri drugi postaji, ki je sledila, pa so isti zopet izstopili in hoteli vdreti v prvi voz. Monarhisti so to opazili in jih jeli obdelovati z palicami, da jun vstop preprečijo. Takoj na to je padel iz njihovih vrst strel, ki je bil signal za splošno streljanje. Razvila sc je cela bitko. Sprevodnik je, da obrani sebe in prepreči nedolžne žrtve, pognal voz v naj-bitrejči tek, vendar pa so iz njega med vožnjo poskakali vsi pripadniki monarhistične stranke in pobegnili. Na li-
cu mesta pa je ostal en mrtvec in dva težko ranjena. Policija jo šla takoj za storilci in jih je dosedaj že 10 aretirala. Pri zaslišanju so sc izjavili, da niso imeli namena ubijati, ampak so hoteli s streli samo ostrašiti. Predani so državnemu pravdništvu.
*	Otvoritev Italijanske šole v Kanalu. V nedeljo so otvorili v Kanalu italijansko šolo.
6 Beg komunističnega voditelja. V inozemstvo je pobegnil znani soriški komunist prof. Mulltsch.
4 Proti atentatorjem »a železnice na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo: Vsled vedno množečih se bombnih napadov na železnice, je zasedlo vojaštvo vse železnice in je dobilo stroge naredbe glede postopanja proti sumljivim osebam. Če to ne bo zadostovalo, bo proglašeno obsedno stanje nad celo Slovaško.
*	Komunistična agitacija. Iz Sofije poročajo: Revizija ruske misije je odkrila, da je bilo poslano iz Moskve v Sofijo 27 milijonov levov za vzdrževanje agentov in komunističnih krožkov v Srbiji. Bill sta organizirani tudi dve teroristični skupini, ki sta imeli nalogo ubit generala Wrangla In Ku-tjepova. Preiskava je dognala, da so vse agente polovile obmejne straže.
NARODNO-SOCIALNI KANDIDATI V ZAGREBU.
Zagreb, 20. iebr. (Izv). Včeraj je bila izročena sodišču kot peta kandidatna lista narodnih socialistov. Nosilec liste za Zagreb je odvetnik dr. Ivo Politeo, kandidat za 1. okraj je mehanik Josip Podbcvšek, namestnik bivši poslanec Ivan Deržič; kandidat za 2. okraj je tiskar M. Zagota, namestnik zasebni uradnik Kosta Rožič.
POLJSKO - LITVANSKI SPOR.
Varšava, 19. febr. (Izv.) Delitev neutralnega pasu med Poljsko in Litvansko je dobila resno lice. Lit vanska svojega dela ni zasedla, ker pričakuje, da bo Poljska vkorakala v to ozemlje in ji bo Litvanska lahko naprtila inicijativo za napad.
Štev. 'lf&
................ ..........—,	...M, - — -n-i—
Kazno je, da hoče Litvanska sprejeti boj severno od železnice Groano-Vilna. Do sedaj so zajedli neutralni pas z regularnimi četami in tudi Poljska koncentrira tam svoje Čete, Na obeh straneh je že stopila v akcijo artilerija.
VELIK POŽAR V NEW VOUKU, New York, 19. febr. (Izv.) V tukajšnji blaznici, ki ima 7000 bolnikov, je nastal ogenj. Ob življenje je prišlo 22 bolnikov in 3 bolniške sestre. Radi hitrosti, s katero se je požar razširil, je bila rešitev bolnikov v celicah in težkih bolnikov nemogoča. Vzrok katastrofe je pokvarjena cletrična napeljava. Drug požar je uničil kinematografsko podjetje, ki je stalo nasproti blaznici. Škoda se ceni na en milijon dolarjev.
Politlcčne vesti.
+' „Slovenčeva*4 lažnjiva nedelja. Kar je predvčerajnim na prvo postno nedeljo nagromadil laži, sumničenja in častikraje glavni organ „katoliške11 tiskarne, je sramota za vse tiste osebnosti, ki to mirno gledajo. O tistih, ki to deiajo ali odobravajo, niti ne govorimo. Iako katoliški faktorji sami onečaščajo Gospodov dan. Kaj potem morejo zahtevati od ljudstva? Odgovor: Od ljudstva ne zahtevajo drugega, kot da voli klerikalno. Kadar pa izpolni to svojo „dolžnost11 naj je vrag vzame, to je klerikalna morala. Vsak slepec mora izpregledati. da je to v kričečem protivju s krščanstvom. — Prepričani pa smo žalibog, da še ni dosežen višek te nizke gonje. Ali ni nikogar v Katol. Tisk. društvu, ki bi čutil nekoliko osebne odgovornosti? Če je, je že zadnji čas, da stopi na dan in na plan.
+ „Slovenec** zatajil krščanski
socializem. Včerajšnji „Slovenec11 piše: „Ne gre danes za komunizem ali socializem, ne gre za liberalstvo ali klerikalstvo. ampak gre za to, da dobi Slevenec enkrat ključ do svoje hiše v svoje roke.11 Vendar enkrat odkrita beseda! „Slovenčevi11 gospodje priznavajo, da jim je malo mar za vse komunistične in socialistične, klerikalne in liberalne fraze in ideje, ki so jih zadnja leta pridigo-vali v „Naši moči11, „Slovencu11 in „Pravici11. Mar jim je samo za ključ od kase, ki so ga predali, ko so biii na vladi, za skledo leče, servirane posameznim njihovim prvakom. Ves socialni in komunistični program dr. Gosarja in Kremžarja, ki sta ga nedavno razvila v občinskem volilnem programu Zveze delavnega ljudstva, jim ni nič mar, zato pa tudi oba kandidirata v okrajih, kjer bosta sigurno propadla.
+ „Slovenčevo*1 blagajno bodo preselili v sodnijske prostore. Komaj je bi! „Slovenec11 pred sodiščem kaznovan, že je vložena proti njemu druga tožba, kakor nam je včeraj sporočil predsednik kmetijske družbe g. Gustav Pirc. Čujemo, da bodo za
dogleden čas preložili na sodišču vse druge razprave, ker bodo imeli gg. sodniki preveč posla s „Slovenčevim11 odgovornim urednikom. V kratkem nameravajo blagajno, ki stoji sedaj r „Slovenčevi*1 upravi, spraviti v sodnijske prostore. G. prošt Kalan bo imel nov vzrok za lamentacije o pasivnosti „Slovenca11. Edini, ki se nima nič bati je gospod z Kamna, ki bo vlekel poslej honorar iz „reptllien-fonda*1. Mi smo mu resnično zavidni, ker ne bo plačevan z raztrganimi dinarji, marveč s pravimi zvenečimi goldinarji stare avstrijske veljave.
+ Dr. Šušteršič — luteran. O dr. Šustešiču raznašajo gotovi SLS-arji po deželi vesti, da uči „iutersko11 vero. Ti „blagovestniki resnice11 se menda ne bojijo toliko luteranstva — bojijo se samo reformacije, ki pa ne bo izostala. Zato bo že poskrbelo ljudstvo samo.
+ Kandidatna lista JDS za okrožje Ljubijana-Novo mesto je vložena. Nosilec liste je dr. Gregor Žerjav, min, n. r. v Ljubljani. V ljubljanski okolici kandidira Josip Turk, prevoznik in posestnik v Ljubljani.
4- Pogajanta za ustanovitev naprednega
bloka v Ljubljani. „Siov. Narod” poroča,’ da je načelstvo narodno-napredne stranke povabilo vse ostale napredne stranke na posvetovanje glede ustanovitve naprednega bloka pri skupščinskih volitvah v Ljubljani. Konferenca se je vršila v soboto zvečer na magistratu. Na konferenci so bili zastopam delegati narodno-napredne stranke, demokratske stranke, narodno socljalistične siran-ke, narodno radikalne stranke in samostojne kmetske stranke. Zastopniki narodno socija-listlčne stranke so takoj ob začetku posvetovanja podali izjavo, da ne morejo sodelovati pri naprednem Moku in da nastopijo pri volitvah samostojno, nakar so se odstranili. Med ostalimi delegati se je razvila daljša debata, ki pa ni donesla nobenega pozitivnega uspeha. Pogajanja za ustanovitev naprednega bloka so se razbila.
+ Votivni kompromis med narodtio-na-predno stranko ki demokrati Današnje „Ju-tro“ pa objavlja nastopno od 19. t. m.: Danes zvečer ob pol 5. so se sestali v mali dvorani Kazine delegati Narodno-napredne
flans Dominik:	9
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
Redka nesreča je zbudila pozornost tudi izven bližnje trentonske okolice. Nekaj dni pozneje se je pripeljal v Trenton newyorški zdravnik dr. Glosin. Iz znanstvenega zanimanja je prosil za natančnejše podatke "o zadnjih urah ponesrečenca. Z veliko Ijubezrijivostjo se je zavzemal za obedv-e od nesreče popolnoma potrti ženski. Ponudil je Jane Harte visoko večletno najemnino za laboratorij, katerega si je v hiši uredil Fre-derik Harte. V zavesti svojega slabega premoženjskega stanja je Jane ponudbo brez pomisleka sprejela. Ko se je materino zdravje zboljšalo, je tudi ona rada pristala na pogodbo, posebno ker je doktor Glosin prihajal le poredkoma in se zadržaval v laboratoriju le malo časa.
To razmerje se je spremenilo, ko je stopil v ta ozki krog ljudi Logg Sar. Po pripovedovanji! mladega
moža je bil z obema ženama v sorodstvu. Toda živo življenje je kmalu potisnilo v ozadje vse stare spomine. Mr. Logg Sar, ali Silvester, kakor so ga kmalu vsi imenovali, je postal najljubši gost pri Hartejevih. Edino doktor Glosin ga ni videl posebno rad. Sicer se je napram njemu obnašal vedno dostojno in mu tudi radevolje dovolil delati v svojem laboratoriju, toda že njegova prisotnost je motila iskrenost razmerja med ostalimi.
Zgodilo se je, kot je namenila usoda obema mladima sorodnikoma. Iz zavesti sorodstva je vzniklo prijateljstvo in iz tega se je razvila vedno večja duševna harmonija. Silvester Bursfeld bi bil popolnoma srečen, če ne bi bilo doktor Glosina. Ne le ob njegovi navzočnosti, temveč tudi še vedno nekaj dni pozneje je bila Jane popolnoma izpremenjena. Kazala se je tako mrzlo in odbijajočo, da bi bil Silvester že večkrat kmalu obupal nad njeno ljubeznijo. Sele po dnevih je zopet došlo do stare zaupljivosti, ne da bi se Jane sama zavedala iz-piemembe svojega obnašanja.
Slučaj je Silvestru razkril uganko. Nekega dne je našel Jane spečo v laboratoriju. Kljub vsemu njegovemu trudu se je prebudila šele čez četrt ure in je nato tajila, da bi bila spala. Tedaj je Silvester vedel, pri čem da je. Nedvomno je doktor Glosin uporabljal Jane za kakšne hipnotične eksperimente. ,Zlorabljal11, je dejal Silvester. Zamolčal je svoje odkritje, toda namenil se je, da trdo prime doktor Glosina. Prišlo je drugače. Nekaj dni pozneje je Silvester izginil, ne da bi prej govoril o kakem potovanju in ne da bi se bil poslovil.
Bilo je nekako ob štirih popoldne šestnajstega junija. Pred vrati v senci starega oreha je sedela Mrs. Harte in poleg nje Jane. Glavo s pravilnim profilom naslonjeno nazaj na blazinico, po kateri so valovili njeni polni zlati lasje. Solnčni žarki so se kradli skozi listje drevja in črtali na njenem obličju in laseh menjajoče se svetlobne reflekse. Lju-beznjiva slika. Toda vse na tej sliki je bilo kot dahnjeno. Človek bi se skoro ustrašil pred toliko nežnostjo, ki je tako pri ljudeh kot pri cvetlicah
lastna le najbolj umrljivim cvetkam.
Jane se je pečala z vezenjem. Njeni vitki prsti so spretno ubadali v težko svilo, na kateri se je polagoma oblikovala rdeča svilena vrtnica. Toda njene misli niso bile pri tem delu. Sence pod njenimi očmi so govorile o prečutih nočeh in bledost njenih lic je le še povećavala eterič-nost njene prikazni. Z globokim vzdihom je povesila roke.
„Danes je preteklo teden dni, odkar je bil Silvester zadnjič pri nas.41
„Morda po nepotrebnem skrbiš, ljubi otrok. Jaz mislim, da se je moral nenadoma podati na kako potovanje ... in da je v naglici pozabil obvestiti nas.11
„Pozabil?11
Grenko se je začrtalo okoli Janinih ustnic.
„Jane, kaj ti je?“
„Pusti mati! Jaz vem, da si tudi v tovarni ne vedo razlagati njegove odsotnosti. Tamkaj mislijo... in bojim se ... nek notranji glas mi z gotovostjo pravi, da je postal žrtev kake nesreče ... morda kakega zločina.11
Ib jagostovaiske demokratske stranke h kcrnšerenct, na kateri so sklenili sporazum arlfede 'sknpnega nastopa pri volitvah v r.a-fckmo skupščino v Ikibllanskem mestnem okrožju. 0 tem sporazumu so podpKnil po-ič-ci&O, katere 1. in 2. točka se glasita takole; „Uvažuje izredno važnost- in nujnost rešitve vprašanja državnih nameščencev in priznavajoč intenzivno delovanje dosedanje-; 53 ljubljanskega poslanca g. profesorja Jo-sjjk' Reisnerja v tej zadevi, uvažuje končno
V nedeljo je opešalo srce moža, ki je bliščal komaj par kratkih let na svetovni pozornici; ■ Saj se je svoji stroki sploh posvetil zelo pozno, ko se je že poslavlja! od moške dobe in sivel Pa se je zato tem višje povzpel. Kot finančnik je bil vzornik marsikateremu sosedu, le dosegel ga ni nihče. Kar pa je na njem posebno simpatično in obenem redka cvetlica današnje slabotne dobe, je njegovo moštvo, ki ni iskalo popularnosti, ampak prevzelo ves srd nasprotnikov na svoje rame, dokler se ni zgrudil pod kroglo morilca.
Njegovo delo je visoka, vsaj de-ioma ustaljena valute č. krone. Njegovo delo, da ni ob prevratu preplavila republiko povodenj avstro-ogrskih bankovcev; z energijo, ki je imela popoten uspeh, je izvedel žigosanje .in pripravil podlago za lastno valuto. Začrtal je davčno reformo, znižanje ogromno narastlih direktnih davkov kt izenačenje indirektnih. Premišljal je načrt, kako ustanoviti vse vslcd predrugačenih razmer nerentabilne tovarne, da bi delovala življenja sposobna podjetja tem ugodnejše. NI pa
— Vsem cenjenim naročnikom, ki jim pošiljamo list, smo priložili danes poštne položnice. Prosimo vse, id -se nameravajo na list naročiti, da oam takoj pošljejo naročnino. Tisti pa, ki so naročnino že plačali, naj pa priloženo položnico shranijo za pozneje, oziroma isto oddajo drugemu naročniku.
—- Pogreb dr. Ivana Tavčarja tC bo vršil v četrtek, dne 22. februarja ob 4. uri popoldne izpred mestnega magistrata, kjer bo v vesti-bulti I. nadstropja truplo izpostavljeno od četrtka zjutraj do pogreba. Žalni sprevod bo šel do sv. Krištofa, odkoder se bodo zemeljski ostanki prepeljali takoj na Visoko, da se tam polože v rodbinsko rakov. Kakor poroča »Slov. Na.rod«, je g. namestnik Hribar izposloval, da se pogreb izvrši na državne stroške. Pred mestno hišo se bo poslovil od pokojnika v imenu prijateljev in meščanstva njegov dolgoletni podžupan dr. Karel Triller.
— Aretacije v Mariboru. Radi napada na Cirilovo tiskarno je mariborska policija aretirala nastopne osebe: Albert Vedernjak, inženjer in
Skrila je obličje v roke in se zaman trudila, da bi zadržala solze.
..Nemogoče, otrok moj. Saj je bil tako skromen in prijazen napram vsakomur. Kdo naj bi ga sovražil? Kaj misliš, če bi vprašali doktor Glosi na za svet ? Napovedal je svoj prihod za danes popoldne. Mogoče nam bo lahko pomagal."
„Doktor Glosin?"
Njene poteze so otrpnile. Oči so se široko odprle in vse njeno vitko telo se je streslo.
„Doktor Glosin... Da... On!“
Skoro preglasno so se odtrgale te besede od njenih ustnic. Zamišljeno so zrle njene oči v gorko listje nad seboj. Za njenim čelom se je Podila misel za mislijo. Skuša utemeljiti sumnjo, ki je vstala v njej instinktivno, ne da bi vedela zakaj... Zaman. Nikake zveze ni našla. Napeti izraz njenega obličja se je umakni! izrazu razočaranja. Kaj je bilo, kar je stalo en trenotek popolnoma jasno pred njeno dušo, potem pa se je pogreznilo in stemnilo, da ni mogla zaslediti ničesar več?
čii za skupnega kandidata g. Josip Rekaer, profesor v. Ljubljani; za njegovega nam-strdka pa se določa g. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.'* — Lista Naprednega bloka se vloži danes dopoldne. Svojo neodvisno kandidaturo je preklical inž. Milan Šuklje. Okrog 120 ljubljanskih volivcev je podpisalo predlog za samostojno kandidatura inž. Milana. Šuklje ja. Z ozirom na votivni kompromis, ki je bil sklenjen med JDS in NNS, je g. inž. Šuklje izjavil, da že prijavljene prijave svoje neodvisne kandidature ne bo izvršil.
bil sovražnik posestnikov vojnih posojil.
To, kar je nasprotovalo likvidaciji vojnih posojil, je bila sila časovnega toka. On sam je bil celo pripravljen na kompromis, pa ni mu ni bilo dano, da bi odvalil od sebe ta kamen spod-tike. ki ga je najbolj tiščal. Prišla je povrh še brezposelnost, gospodarske krize itd. same nujne posledice finančne operacije.
In tako je moral umreti v delu za procvit svoje države in blagostanje rojakov, ki mu niso sledili.
Praga, 19. febr. (Izv.) Truplo pokojnega finančnega ministra dr. Rašina so danes popoldne prepeljali iz zavoda za sodno medicino, kjer je bila uradna obdukcija, na tihem v narodni muzej, kjer bo jutri in pojutrišnjem dopoldne v Pantheo-nu izpostavljeno na mrtvaškem odru. Danes dopoldne je došel dojen diplomatskega zbora papežev nuncij Micara v zunanje ministrstvo, kjer je izrazil v imenu tujih zastopnikov zunanjemu ministru dr. Benešu in češkoslovaški vladi globoko sožalje povodom smrti dr. Rašina.
referent pri okrožnem agrarnem uradu; Ivan Škorjanc, revident južne železnice; Strešnik Lojze, faktor Mariborske tiskarne; Peter Jurkovič, stavec pri Mariborski tiskarni; Jurkovič Anton, zasebni uradnik; Jurkovič Juro, trgovec in zastopnik neke firme v Vel. Bečkere-ku; Hren Zmagoslav, železniški uradnik pri kontroli dohodkov; Ser-tič Mile, železniški uradnik pri kontroli dohodkov; Kobal Emil, zasebni uradnik; Stiplovšek Josip, zasebni uradnik; Ogrizek Adolf, črkoslikar. Vsi so člani »Or jun e«. Že prej aretirane osebe so še vedno v zaporu.
— Vojaki-novinci letnik 1902, ki prihajajo že cel mesec v Ljubljano, bodo prideljeni 1., 12. in 28. pešpolku in odpotujejo jutri deloma v Vranje, deloma pa v Veles in Htip.
— Strahovita nesreča na Muljavi. V prijazni dolenjski vasici Muljavi se je zgodila v soboto, dne 17. t. m. strašna nesrečo. Posestnikov sin Josip Kutnar je šel v Višnjo goro po smodnik, ki ga je potreboval za razstrelitev skal. Kupil ga je sedem kilogramov in ga prinesel
Slišala je, kako so se odprla in zaprla vrtna vrata in zbudila se je iz svojega premišljevanja.
„Oh, doktor Glossin!“
Strah in pričakovanje se je začrtalo na njenem obrazu.
„Poklicali ste me, gospodična Jane. Tukaj sem. S čim naj vam poslužim?"
„O pravem času prihajate gospod doktor", je sedaj ogovorila Mrs. Marie obiskovalca. „Pred tednom je izginil Mr. Logg Sar. Stojimo pred uganko. Pomagajte nam je rešiti."
Jane je nepremično stnneia v doktorja. Njene oči so zrle tako vprašujoče in strahupolno, kot da ima odgovor odločiti o njenem življenju.
„Da pomagajte nam, gospod doktor!" je pridružila materini prošnji še svojo.
Jasno je bilo, da obedve ženski nista še ničesar zvedeli o aferi v Sing-Singu in dr. Glosin se je ravnal po tem.
(Dalje prih.)
domov. V istem času, ko se je sin povrnil, je njegova mati v sobi ravno likala perilo. Sin pa, ne meneč se zato, je postavil zaboj smodnika na mizo. Smodnik se je vsled prevelike vročine, ki je prihajala iz razgretega likalnika jel segrevati. Posledica sinove lahkomišl jen osti je bila strašna. Trenotek na to se jo. smodnik vnel in je prišlo do strahovite eksplozije. Mati je še ob pravem času zbežala na prosto in pričela klicati na pomoč. Vsi ostali pa, ki so se mudili v hiši, so se ponesrečili. Ogenj je kmalu objel vso hišo, ki je pogorela s pohištvom vred do tal. Josip Kutnar, njegov brat in sestra so zadobili težke opekline. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnico.
—	jadranska straža. Prihodnji teden se bo vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor tega velevažnega društva, ki ima namen zbirati prispevke za gradnjo naše trgovske in vojne mornarice ter buditi v Sloveniji razumevanje, kako velikanskega pomena je naša mornarica za gospodarski in državni napredek naše kraljevine. Poleg jugoslovanske Matice je to društvo enakega, če ne večjega pomena, ker združuje z nacionalno zaščito tudi gospodarski razvoj, ki ga je mogoče dovesti do viška le na svobodnem morju z lastnimi ladjami. Zato naj vsakdo postane član tega društva. Mesečni prispevki znašajo 1 Din. Priglase sprejema pripravljalni odbor za zdaj Blehveisova cesta 10/11.
— Mrjasec usmrtil deklico iz Čentibe pri Dol. Lendavi. Neka trinajstletna deklica je pretekli teden gnala mrjasca proti domu. Po poti ga je naganjala s palico, kar pa ji je mrjasec pošteno poplačal. Podrl je deklico na tla in jo tako razmesaril, da je vsled krvavitve umrla.
— Hišne preiska ve pri komunistih. Policijska oblast v Splitu je uvedla hišno preiskavo nri nekaterih izrazitejših splitskih komunistih.
— Brzojavna zveza z Albanijo. Ministrstvo pošte in brzojava je stopilo z albansko vlado v razgovore glede izpeljave direktne brzojavne zveze, ki naj bi preko Debra vodila iz naše države v Albanijo.
— Pokojnina učiteljem In učiteljicam, Ministrstvo prosvete je odločilo, da imajo učitelji in učiteljice narodnih šol v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Slavoniji in v Slovenji pravico do pokojnine od dneva vstopa v učiteljsko službo. Dokler ne polože praktični izpit imajo učitelji in učiteljice pravico do pol.plače. Po .položenem praktičnem izpitu morajo najmanj pet let službovati v stalni učiteljski službi od časa položenega praktičnega izpita, za pokojnino in povišanje.
— Pristaš Hrv. bloka nameraval atentat na dr. Tmmbiča, V Splitu je
policija aretirala nekega Ismeda Kur-tagiča, doma iz Vlasenice v Bosni. Hotel je baje izvršiti atentat na dr. I rumbiča. Kurtagič je pristaš Hrvatskoga bloka.
— Dr- Varga umrl. Iz Subotice poročajo, da je v belgrajskem zaporu umrl dr. Varga, eden izmed glavnih krivcev subotiške špijonažne afere.
—	„Volitveni poštni vagoni." Iz Nemčije smo dobili na račun reparacij 140 poštnih vagonov najboljše kvalitete, ki se takoj stavijo v pro-inet, v prvi vrsti za Bosno. Kakor se je izjavil minister za pošto in brzojav, so vagoni došli ravno pravi čas, in sicer v hrušču volivne borbe, ko je pošta najbolj angažirana.
~ Vlak je povozil v sredo zvečer na progi med Zagorjem in Trbovljami mizarja Tauferja. Našli so ga šele čez dva dni vsega razmesarjenega.
— Velikanski požar v Zagrebu. V Boskovičevi ulici, v poslopju tvrdke Aranjac & Popovič je dne 18. t. m. nastal velikanski požar. Vnelo se je V delavnici nekega soboslikarja, ker je bila peč r'reveč zakurjena. Ogenj je zavzel velikanske dimenzije in je vsa zaloga popolnoma uničena. Škodo cenijo na 6 milijonov dinarjev.
— Prosluli Wldman, ki je zača-za avstrijske okupacije Srbije pod vlado generala Rkemena dal postreliti nebroj nedolžnih žrtev, je dne
15. t. m. po dveh letih zapora zapustil topčidersko jetnišnico.
— Poneverjenje v sarajevski tobačni upravi. V Sarajevu vodi policija preiskavo radi poneverjen ja 50.000 Din v tobačni upravi. Osumljen je uradnik Korošec, ki je izginil iz Sarajeva.
— Velike tatvine v sarajevskih vojaških skladiščih. Sarajevo raz-, burja zadnje čase odkritje velikih; tatvin v vojaškem skladišču. V zvezi s tem je bilo aretiranih doslej že osem oseb. Celotna svota škode sobo dala določiti šele po natančni preiskavi. V afero so zapletene tudi civilne osebe, ki so nakupovale ukradeno blago, v prvi vrsti vojaške obleke. Proti njim se je dvignila tož^ ba radi soudeležbe pri tatvini.
— Zgradba svetosavske cerkve v Belgradu. Patriarhat srbske pravoslavne cerkve je sklenil, da zgradi v Belgradu monumentalno cerkev sv. Save na mestu, kjer je Smail paša sežgal kosti sv. Save.
— Odobreni kroditL Ministrstvo zn javna dela je odobrilo kredite za zidanje viadukta no poti Skoplje-Tetovo. za postavitev začasnega mostu na poti Veles-Prilep in za zidanje mostu preko Niša.ve na poti Pirot-ČinoglavcL
— Zločinec umrl od strahu pred smrtjo. V Subotici je pred dnevi umrl v zaporih neki Novak, ki je ubil očeta, mater in brata ter je bil pred tremi meseci obsojen na smrt. Radi obsodbe je bil ves čas zelo po trt radi strahu pred smrtjo, dokler ni radi tega tudi umrl.
— Število volivcev v Belgradu. V Bei-gradu je doslej vpisano v volivne imenike za mesto Belgrad 18.609 volivcev. Od teli pa jih je že 200 umrlo, tako, da pride vpo-štev samo 18.400 glasov.
— Prezidava ubožnice v Subotici.
Ministrstvo za socialno politiko jo izplačalo subotiški občini 550.000 Din za popravo ubožnice, kamor se bo preselila tudi bolnica za trahomatične otroke v Šabcn.
Čevlji z znamko .Peko" domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana. Breg 20. na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
Ooplsl.
d Z Gorenjskega nam pišejo; Na krajevnih taboriščih SLS ni več tistega blaženega miru. ki je bil pred kratkim. Prejšnji, veselo razpoloženi obrazi so postali naenkrat čemerni in kisli. Skoro neverjeten slučaj, da je ta spremefnba započela istočasno z dr. Šušteršiče vim povratkom v domovino in jo kot vzrok pristaši SLS na deželi kaj radi predpisujejo njemu. Ta tako priprosta misel, ki se je pojavila brez vsakih navodil in prigovarjanj, je zbegala voditelje SLS. Oni so vnaprej pričakovali, da bo iz te zdrave misli našega ljudstva nastal tudi priprost zaključek: „Poštenega človeka se boji brez vzroka le oni, kdor ima slabo vest" In res je tako. V tej obsodbi pada merilo zaupanja v SLS s strani lastnih pristašev zelo naglo in z veseljem beležimo ta plus v naših vrstah.
d Iz Maribora nam pišejo; Tajnik Narod, socij stranke Konrad Žnuderl je sklical za nedeljo 18. februarja ob 1. uri popol. v gostilni Kikel v Partinju v Slov. Gor. javni volivni shod. — Že takoj po 12. uri so se začeli zbirati pristaši SLS pod vodstvom župana K. Repa in ko je govornik dospel na lice mesta, so zbrani napravili velik šum z izzivanjem, petjem in kričanjem, ter so tako popolnoma onemogočili stvarno zborovanje, tako da je govornik moral oditi brez uspeha. Pri odhodu po. so mu napravili špalir držeč v rokah lopati in krampe ter kričali: živel Žebot, živel Korošec, živela kmetska zveza, živela Slov. L j ud. stranka. Žnuderl jih je hladnokrvno vzprašal, če je to predvideno v pro-ramu katoliških organizacij ati v rščanskem nauku, na kar seveda ni dobil ni kakega odgovora. — Z lopatami in krampi hočejo krelikal-ci ostati na krmilu.
vLŽavsVvsaj začasne kontinuitete tega delovanja Uidi v novi narodni skupščini, se dolo-
t Dr. RAŠIN.
Domače -vesti.
Gospodarstvo.
, z Svetovni gospodarski položaj. Mednarodni politični zapletijaji so zopet otežkočili ozdravljenje gospodarskega žhljenja, ki se je v preteklem letu začelo že lepo razvijati iz povojnih razvalin. Nemška trdoglavost, ki se jc hotela na vsak način otresti obveznosti naprava v vojni oslabeli in opustošeni Franciji, ic imela za posledico zasedbo Po-mhrja. Nemčija je s tem odrezana od središča svoje gospodarske moči, iz česar sledi ohromitev industrije, zmanjšanje izvoza in strašen padec nemške marke. Nevarnost je, da Nemčija prestane biti prva industrijska država. In veliki notranji nemiri, ki so vsled brezposelnosti na vidiku? Toda niti Francozi niso na boljšem. Nebroj plavžev so že morali pogasiti in ravno tako Luksemburžan!, ker ne dobivajo dovolj koksa iz Po-nihrja, kjer se upirajo nemški rudarji, korenski rudokopi skoro stoje, ker nabavljajo sedaj Nemci'rudo iz Švedske. — Anglija, ki gleda ta orjaški boj le od strani, vleče iz te borbe mastne dobičke. Oba morata nabavljati premog in koks v Angliji, kjer sc brez-poselhost vedno manjša. Prekomorska angleška trgovina se je silno dvignita. -- Belgija se pomalem popravlja, dasi se tudi tam pozna borba za Porutirje. Belgijski frank jc močno navezan na francoskega, ki sedaj precej pada. — Lira se je osvobodila vpliva franka in ima trden kurz. Avstrijska stabilizacija krone je sicer pocenila življenje, toda grozi zopet gospodarska kriza. Poljska marka močno pada, a industrija raste in se razširja prekomerno, slično, kakor v Mažarski, kjer igra veliko vlogo švicarski kapital. Mažar-; ita zmanjšuje uvoz iz zapada do skrajnosti, pač pa stopa v gospodarske stike z Rusijo.
—	Češkoslovaško gospodarstvo lepo pro-speva. Hitro dviganje krone je morilo pretekle mesece gospodarsko življenje in je imelo za posledico silno brezposelnost, ki je pa sedaj prenehala In nebroi tvornic jc že vzpostavilo svoj obrat. Izvoz se jc povečal, zlasti izvoz premoga in koksa, predvsem v zapadne države. — Ostale države gospodarsko životarijo. Med njimi je tudi naša država, ki jo z juga ogrožajo stalni zapletijaji med Turki in Grki. Vendar obeta prijazno razmerje z Bolgarijo in Romunijo in pa ratifikacija st., margheritskih konvencij zboljšanje na-našega gospodarstva. — Med tem, ko gospodarsko življenje, Evrope ne nudi prevesele slike, sc kaže na prekomorskih trgih velika živahnost. Indija uvaža iz Anglije in Amerike, na Kitajskem se uveljavlja ameriški kapital, ki ustanavlja vedno nova podjetja. Japonska preživlja sicer gospodarsko krizo, a se vedno bolj industrializira. Elektrifikacija dežie je silno napredovala. Trgovska pota 1o vodijo celo na evropski trg. — Severna Amerika je okrenila svoj izvoz v Azijo, ker >e obubožana Evropa slab odjemalec. Vlada veliko pomanjkanje delavnih moči. Zlato iz celega sveta se steka v Ameriko, kar zbuja bojazen, da se bodo cene produktom silno zvišale in da bo nastopila zopet inflacija. S tem grozi, zmanjšanje izvoza In vse posledice tega za ameriško industrijo in trgovino.
—	Splošna gospodarska situacija tedaj še ni prestala krize, ampak se je ta še poostrila
Kultura«
Komorni večer pri Lajovcu. Poročilo o tem privatnem koncertu* se je sicer zakasnilo, vendar ga priobčujem v informacijo glasbene javnosti o delovanju ih nameravanih korakih Zikovoev in da opozorim na novo ime, ki je čez noč zaslovelo v mednarodnem glasbenem svetu: Paul Hindemith. — Pred nedavnim časom se je namreč poslovila od Ljubljane četvorica ognjevitih, vi-sokopotentnih umetnikov, Zikov kvartet, ki se odpravlja na daljšo turnejo preko Češke in Nemčije v Ameriko. — Razmere so žal nanesle, da slovo ni bilo mogoče v obliki javnega koncerta, poslovili so se z intimnim komornim večerom na stanovanju skladatelja Lajovica, kamor so bili povabljeni ljubljanski glasbeniki in ljubitelji komorne umetnosti. Od Slovenije se je poslovil kvartet a koncerti v Mariboru, Celju, Ptuju, Trbovljah, Vrhniki, Kočevju, Tržiču, Šoštanju. — Kar smo čuli na tem večeru, je bila živa, resnična umetnost in to v kom-pozitomem kakor reprodukčnem oziru. Pričeli so z V. Novakovi m g dur kvartetom, svežim,
* Vršil se jo ob času, ko naš list še ni izhajal. Op. ur.
in se zdaj razvija vedno bolj dramatično. Neznosno medsebojno nezaupanje thori vse narode in dokler ne preneha to, ni upati na gospodarsko ozdravljenje sveta.
g Angleški kredit za Poljsko. Angleškemu trgovskemu in industrijskemu sindikatu v Varšavi, kakor tudi veliki strojni tovarni Dobsen in Barlaw v Boitonu se je posrečilo dobiti 450.000 funtov šterllngov kredita za obnovitev raznih tovaren v Lodzu.
g Gospodarsko stanje Nemčije. Niti največji optimisti niso pričakovali, da bo imela akcija državne banke v podporo marke tak uspeh. Saj je padel dolar z višine na tretjino svoje pred kratkim še cvetoče dobe. A ravno te dejstvo je bilo vse prej kot zaželjeno, ker se ni dalo s padcem dolarja poceniti zaeno tudi blaga in živil, tako da je postala Nemčija namah iz najcenejšc dežele luksuzna in stopila deloma nad svet. pariteto. Inozemci so izgubili ves mik na njej, konkurenčna sposobnost, industrije je padla in že itak ogroženi državi grozi še nova kriza. Treba bo znižati niveau cen, opustiti pritisk na dolar in uvesti energično protiakcijo. To nevarno operacijo je državi prihranil samo efektni trg, ki se je sam od sebe ekvilibrira! in se papirji cenijo od dne do dne.
g Trgovski promet vseruske zadruge „Arkos". ,,Daily Herald“ je objavil statistične podatke o trgovskem prometu vseruske zadružne zveze „Arkos“, ki tudi opravlja službo trgovskega urada sovjetske vlade v Londonu. Ta zadružna zveza je prodala v letu 1921. za 1,765.387 šterllngov blaga, a v letu 1922. za 4,942.245 šteriingov.
g Finančno gospodarstvo v Ameriki. Finančno ministrstvo se deli na 31 sekcij z
60.000	nameščenci. Carlnskili nameščencev je 6700, a davčnih 21.600. Skozi njihove roke je romalo 3 milijarde in pol dolarjev, katere je vplačalo 3,600.000 posameznikov in
100.000	družb. Skupni državni dohodki so znašali 1. 1921. 4 milijarde sto milijonov dolarjev, a stroški 3 milijarde 800 milijonov. Zaloga zlata je znašala okoli 4 milijarde dolarjev, to je skoro polovica svetovne zaloge. Bankovce izdaja državna banka (bonds) ali pa federalne rezervne banke. Denarni promet znaša 41 dolarjev na osebo.
BORZA.
Zagreb, 19. fobr. (Izv.) Devize.: Dunaj 0.149—0.14975, Berlin 0.55—0.56, Bru-f-ielj 545—550, Budimpešta 3.95—4, Bukarešta 40—49, Italija izplačilo .504—506, ček 500—503, London izplačilo 495—498, ček 492—494, Wewyork izplačilo 106— 108, ček 104—105, Pariz 620—625, Praga 311-312, Švica 1975—1980. Valute: Ameriški dolarji 102.25—102.75, češkoslovaške krone 0—308, lire 492—494.
Curih, 19. febr. (Izv.) Berlin 2.65, Holandija 210.30, Newyork 531, London 24.91, Pariz 31.80, Milan 25.40, Praga 15.75, Budimpešta 19.75, Zagreb 5J5, Bukarešta 2.35, Sofija 3.10, Varšava 1.35, Dunaj 74.25, avstrijske krone 75.
PREDRORZA.
Zagreb, 20. febr. (Izv.) 100 mark 0.51, 100 avstr, kron 0.149, 100 čsl. kron 312, 100 ital lir. 505.
krepkim delom »slovaškega Dvofa-ka«. Obstrmel sem nad Zikovci, njihovim presenetljivim napredkom. Mladostno zanosno je zvenela njihova pesem: to ni bilo prazno pro-dejanje muzikalnih misli drug drugemu, vse je raslo, cvetelo, živelo. Peseih. Ne čudim se, da so izšli iz lanskih mednarodnih tekem v Do-nau-Eschingnu kot prvi. Zikov kvartet je danes svetoven kvartet in je predestiniran, da prevzame nekoč dedščino Češkega kvarteta — po enodušni sodbi čeških kvar-tetistov samih. Kvartet se je rodil v Ljubljani in pri drugem pultu sedi Slovenec ... Bog zna koliko zlata je med nami! Kdo ga dvigne! — Napeto pričakovanje na obrazih pred drugo točko: Paul Hindemith op. 16, c dur — Hindemith, Hindemith! Niti imena nismo nikdar slišali. Samo Lajovic se nam samozavestno muza: slišal je namreč to delo nekaj dni poprej v Celju od istih interpretov. — Da, Hindemith! Ne več Richard StrauB, Arnold Schonberg in drugi. Ustaška upornost ga je, obup, trpkost, ironija, resignacija, zloba, vzkrik. Kakor da je skregan z Bogom in človekom. Popolnoma pravilno ga je ocenila neka oseba v Nemčiji: »Ce poslušam Vaš kvartet, mi prihajajo samomorilne misli.« Vsled neposred-
nosti x-tisov nisem imel časa analizirati način Hindemithovega oblikovanja, mislim pa, da je Hindemith emfatično poudarjena negacija vsakršnega stiliziranja. Nobenih rim, nobenih zaokroženosti, ki noj bodo same sebi cilj, pač pa afekt, sam afekt, afekt v vsej svoji nagoti! Naša učena krama je bila elementarno poražena. Paul Hindemith jc 27 leten mladenič, rojen blizu Frankfurta., sedaj I. koncertni mojster frankfurtske opere in violist godalnega kvarteta Amar-Hin-demith, ki se je tudi kosal v Donau-Eschingnu z Zikovci. Tam je Zikov-ce spoznal in postali so si prijatelji. Svojo sonato za violo solo je dedi-ciral Černy-ju, impulzivnemu violistu Zikovega kvarteta. Tudi to sonato smo slišali na Lajovčevem večeru. — Dvorakov es dur in dva stavka Smetanovega »Iz mojega življenja« sta zaključila prelepi večer. NB! Hindemith je velik obože-vatelj slovanske glasbene kulture, predvsem ljubi Smetano. O slovenskih glasbenih razmerah je natančno poučen in pride prihodnje počitnice v Slovenijo. Glejmo da dobimo v njem novega Hermanna Wendla, Seaton Vvatsona itd., prijatelja med svetom, katerih ravno mi Slovenci krvavo potrebujemo ... K poročilu še dostavljam, da je kombinirala Lajovčeva gospa z redko gostoljubnostjo in. Ijubeznji-vostjo koncert, s prijetno čajanko.
k Nova drama, V belgrajskom narodnem gledališču bodo uprizorili novo dramo Živojina Vukadinoviča »Neverjetni cilinder N j. V. kralja Kristjana«. Premiera se bode vršila; v aprilu.
Narodno gledališče.
DRAMA:
Torek, 20. februarja: Zaprto,
Sreda, 21. februarja: „Za pravdo in srce". Red C
Četrtek, 22. februarja: „ldiiot“. Začetek ob pol 8. uri. Red B.
OPERA:
Torek, 20. februarja: „Lakme". Gostovanje . gospe- Vesel-Poia iz Zagreba. Red E. Sreda, 21. februarja: „Nižava". Red A. Četrtek, 22. februarja: „Rlgoletto". Gostovanje gospe Vesel-Poia iz Zagreba. Red D.
gl Gostovanje gospe Vesel — Pola. Gospa Vese! — Pola, odlična koloraturna operna pevka, gostuje v tukajšnjem opernem gledališču v torek, dne 20. t. m. in v četrtek, dne 22. t. m. V torek poje naslovno vlogo v operi „Rigoletto". Lakme se poje za red v operi „Rlgoletto". Lakme se paio ze red E, Rigoletto za red D. V naslovni vlogi opere Rigoletto nastopi 22. t. m. prvikrat novo-angažirani bariton g. Balaban.
Izgsred sodišča«
s Domači tatov!. Pri deželnem sodišču so bili obsojeni kovaški, elektromonterski in strugarski uslužbenci A. Kušol na 14 tednov, A. Zalar na 10 tednov in Još. Mežnarič na 4 mesece težke ječe, ker so jemali svojim delodajalcem „Strojnim tovarnam in livarnam" in družbi „Transformator" v teku leta 1922. baker, cin in razne žice, izdelovali skrivaj razne medene pipe, jih prodajali in si dobiček delili. — Eden obtožencev je kupil pri tvrdki Jax kolo za 6500 kron in sicer na obroke. Plačal pa je samo nakupnino in kmalu nato kok) za 5900 kron prodal, dasi si je tvrdka pridržala lastninsko pravico, dokler niso obroki odplačani. Obtoženci so dejanja deloma priznali, zvračali pa so krivdo drug na drugega, da se kolikor možno razbremene.
s Brata Janez in Ciril Zupan, posestnikova sinova iz Naklega eta se ob priilki povratka Janeza iz ljubljansfeic zaporov sešla na domačem kolodvoru, Tam eta naletela na brezposelnega zidarja Janeza Rozmana, radi katerega je bil Zupan zaprt, ker ga je prste-po L Izrabila sta takoj priliko in ga pošteno pretepla. Pri tem je dobil Roz man tudi poškodbo na glavi in izgubi! tri zobe. Kljub zagovoru, da so pijanega Rozmana pretepli potniki, eta bita brata Zupan obsojena vsak na 2 meseca ječe, na povračilo bolniških stroškov v znesku 220 Din, poleg tog« pa še na 750 Din za izgubo zaslužka.
Razno.
r Filatelistični leksikon izda v kratkem založnik Ktirzl v Monakovatt; s 13.500 opisi In z 2000 slikami. Za iao zemetvo bo stal 50.000 mark.
r Češko protituberktifor.no društvo v vzdržuje dva sanatorija, enega za'-rriošfc--. \ drugega za ženske.
g Cene pivu znižajo češki gostUničirj? z 10. februarjem in to za .30 do 40 vinarjev
prt litru.
r Srečna smrt. Pred nekaj tedni poročena mlada žena v Parizu je pretekli ponedeljek zjutraj poklicala sosedo in ji dala pismo s prošnjo, da je odnese na policijo. Čez nekaj minut sta se pojavila pred hišo dva polici sta. Mlada žena jima je skozi okno svojega stanovanja zaklicala, naj se podvizata, in jima je vrgla kljnče. Z vso naglioo sta hitela po etopnjicah. Tedaj pa je počil strel iz revolverja. Ko »ta odprla stanovanje sta zagledala pretresajočo sliko:	V postelji je ležal
mladi mož s prestreljeno glavo, poleg postelje prod toaletno mizico pa je ležala mlada žena. Iz rane v sencih 'je tanek curek krvi rdečil belo poročne obleko. Na mizi so našli med drugimi pismi ttidi pismo z vsebino:	»Midva,
Albert in Germana Lebo, naznanjava,, da sva si prostovoljno vzela življenje. Mlada sva, zdrava in se ljubiva. Lepa bodočnost se nama obeta. Imava denar in dobro Idočo obrt. In ravno zato hočeva umreti, dokler sva še srečna,« Policija sl razlaga ta samomor tako da je mlada žena najbrže hipno zblaznela in ustrelila moža in sebe.
r Edvard VII. in pijani igralec. Ko je bil poznejši angleški kralj še princ valeški, je imel navado prirediti vsako leto veliko domačo veselico. Na neko tako veselico je povabil tudi najbolj priljubljenega takratnega igralca. Na neprisiljeni zabavi sc so ljudje izredno razigrali in domalega pozabili, v kaki visoki družbi . se nahajajo. Nad vse razposajeni, že precej vinjeni igralec se je spozabil tako daleč, da je zaklical preko mize princu:	»Vales, he|,
zvoni!« Vsi so ostrmeli nad igralčevo drznostjo. Princ pa je popolnoma mirno pozvonil in rekel vstopivšenm lakaju:	»Ta gospod so želi odstra-
niti. Spremite ga, prosim, veni«
r Najmanjši človek je 20 letni Buy Andrej Balušev v Londonu, ki men komaj pol metra. Čudno je to, da S£> njegovi stariši normalni ljudje, ki tip pomnijo podobnega slučaja v rodbini, Mali Andrej je jako učen mož in govori več jezikov. Oblači se po najnovejši modi in ljubi vsakovrsten nakit: nosi tudi monokel. Njegov rokopis kaže na energično roko, črke ima prav velike. Je velik gastronom, četudi sne toliko, da bi morda pišče poginilo pri toliki hrani.
Prispevajte v naše sklade!
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik F r. J e r e b. —-Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani.
Risalni stroji I. t- d.
Mehanična delavnica
Lud. Baraga, ijubiia-a.	e./i.