Neprozorno in obenem prozorno steklo
Kos opalnega stekla, kl ga ]e direktor neke nemžke steklarne pokazal nekemu radovednetnu no-vlnarju, Je bll popolnoma nepro-zoren. Skozi kvadrat tega nena-vadnega stekla niso mogli prodre-ti niti žarki močnega pomladnega soaca. To steklo tudl ni dajalo — v nasprotju z vsetni neprozor-niml stekli — nlkaikega odseva. Toda ta lastnost še ne bi bila to-likan] pomembna, Se Je ae bl spremVjala Se neJta druga: to ne-prozorno steklo namreč lahko na-enkrat i»sUne popolnoeaa piozor-no.
Ce na prlmer to neprozorno ste-klo postavtrao na barvno sllko, postane takoj ob dotiku obeh plo-skev prozorno, kakor običajno steklo. Razllkuje se od navadnega le v tem, da tudl v prozornetn stan]u   ne   daje   odsevov.
V razdaljl le nekaj oentlmetrov od kakega predmeta postane to steklo spet neprozorno, čim pa se znova dotakne slike ali fotografi-]e, postane spet prozorno. Sliko in totografijo  lahko    gledamo   skozl
steklo s katere koli stranL, prl kakršni koll svetlobl, pa vendar ne bo to čudežno steklo dalo ni-kakršnega  odaeva.
Razume set da to steklo, kl so ga lznažli v Sirtcl, lzdelujejo ga pa v Nemiiji, izvažajo na vse stranl sveta. V Londonu so nedavno od-prll razstavo, na katerl so blle vse slike pod tein tudežnicn steklom. SUke ste mogli rotograflratl T vaaketn dnevnem času, ne da bl vas motm nezaželeni refleksl sonca na  nJLh.
Za ta naijnovejši lzdelefc se zla-stl zanimajo muzeji širotn po sve-tu. Tudi public!stiLna podjetja pričakujejo od tega lztitna velike korisu. Menijo, da bo novo steklo uporabljlvo tudl v raznlh lndu-strijsklli  pan«>gah.