Poštnina plačana — Spedizione in abbonamento postale II. gruppo.
ìjudshi tednik
Leto i. štev, 6_"^rst marca 1946	_	Cena 5-lip
izhaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6
KAKO DOLGO ŠE...
..-	■'iJliilftwmtv.i
Vse ljudstvo Julijske Krajine hoče Jugoslavijo. Ta posnetek je bil napravljen Brdih. Se na tisoče takih posnetkov bi lahko prinesli. Vsi zidovi naših hiš kriči io Jugoslaviji. Va mnogih krajih pa, kjer so bili napisi, so bele lise ki pričajo da na delu sile, ki nočejo, da bi ljudska volja prišla do izraza
Čitam dopis iz Vipolž: »Dne 13. t. m- je privozil jeep s policijo v našo vas. Opazili so jugoslovansko zastavo, ki je plapolala na visokem drogu. Angleški policaj je zaukazal civilni policiji, da to zastavo takoj sname. To povelje je civilna policija izvedla na brutalen način. Pri snemanju je angleški policist pogledal na uro manjkalo je še pet minut do sedemnajste ure. Zabeležil je to v notes-
Tudi naše ljudstvo si je to zabeležilo globoko v svoj spomin. In ne bo nikdar pozabilo ne tega, ne sličnih dogodkov v Medani in Biljani; ne bo pozabilo požganih in porušenih slavolokov pri Devinu in drugod. V seznamu vseh preganjanih bodo ljudje pripisali še imena novih aretirancev v Nabrežini in v Lonjerju in v rubriki »Vzrok aretacije« bo napisano: »Pisal je na zidove naših hiš gesla v duhu atlantske listine v dobi, ko smo imeli upravo naših zaveznikov.«
Pa bo šlo mimo nas tudi to, a naš narod bo za spoznanje bogatejši in za novo izkušnjo modrejši. Nekoč bo pripovedovala briška žena svojim odraščajočim otrokom: »Ko sem bila dekle in je bila pri nas vojna, je bil v borbi ves narod. Takrat smo kljub živi jenski nevarnosti sešile angleško, ameriško, sovjetsko in našo zastavo. Potem ko smo skupaj z zavezniki zmagali, nismo smeli razobešati naših zastav-«
Njena tovarišica z zapadnega obronka Krasa pa bo obujala spomine: »Ko so bili Nemci pri nas, smo se dekleta ponoči plazila na veliko cesto in po asfaltu pisala gesla, ki so združila ves svet proti nasilju. Ko smo se osvobodili, pa so me aretirali, ker sem na svojo hišo napisala ista gesla.«
»Velika je misel o samoodločbi narodov«, bo pripovedoval mož, ki mu je partizansko trpljenje izklesalo značaj,« tako velika, da smo za njeno zmago umirali, da so za njeno poveličanje gorele naše vasi. In ko je tu misel slavila zmago na bojnem polju, smo še vedno morali manifestirati zanjo. Postavili smo ji slavoloke, a čeprav je ta misel uzakonjena v atlantski listini, so nam slavoloke požgali in razrušili.«
Bridko je to spoznanje. Naše ljudstvo je bilo v svojem zavezništvu
zvesto in vztrajno, zato trpko občuti, da zavezniki to zavezništvo plačano z izgubami omalovažujejo.
T oda kaj bi bili sentimentalni! Ne! Ne moledujemo za to, kar je naša pravica, ne prosimo naklonjenosti. Terjamo pa, da se pogodbe spoštujejo. In v pogodbi je napisano, da mora biti zavezniška uprava nevtralna in se nima vmešavati v življenje naroda in ne sme preprečevati svobodnega izražanja volje ljudstva. Nismo mi tisti, ki pogodbo krši.
Dejal sem, da je. to spoznanje bridko. Toda zlomilo nas ne bo- Vse hujše krivice in ponižanja je preživel naš rod in je obstal.
Preganjali so našo besedo in jo pregnali celo s pokopališča. V nas pa naše besede in naše vere v življenje niso.ubili. Iz ljudstva so vstali: Bidovec, Tomažič in Vojko. Borili so se in padli- Skrivaj so pokopali Bidovca in tovariše, v tujino so odpeljali Tomažiča in njegove sotrpine; mrtvega Vojka pa so njegovi soborci skrili in ga prekopali, da ne oskrunijo fašisti njegovega groba. Naše ljudstvo ni vedelo Za njih grobove, toda njihov duh /e združil primorsko mladino v Bazoviško, Vojkovo in druge brigade; njihova borbenost se je prelila v srca
Proti koncu meseca oktobra in v novembru 1. 1945. so so odprle srednje šole po vsem Slovenskem Primorju.
Slovenske srednje šole v Gorici in Trstu obiskuje 1261 dijakov, poučuje pa 86 profesorjev. V vzhodnem Primorju t. j. v Ajdov ščini, Cerknem, Herpeljah-Kozin!, Idriji.' Ilirski Bistrici, Kopru, Postojni in Tolminu je 2007 dijakov in 62 profesorjev. Vse Slovensko Primorje ima torej 3268 dijakov v 100 razredih in 148 profesorjev. V vzhodnem primorskem okrožju so ustanovili tudi dijaške domove in irtternate, v katerih je našlo zatočišče do meseca decembra 775 dijakov; to število pa stalno narašča.
V coni A se je šele v zadnjem času odprl dijaški internat v Gorici, kj ima le manjše število gojencev, dočim se dijaki v Trstu bore z zasilnimi domovi. Prav v teh me stih, kjer je stanovanjska kriza naj večja, je zelo slabo preskrbljeno za slovenskega dijaka, ki prihaja z dežele. Zavezniki so skušali temu odpomoči le z dnevnim pre
vsega primorskega ljudstva. Preglasen je bil krik neznanih grobov, da bi ga zaglušili motorji nacifašistične-ga nasilja. Naš narod je v trpljenju ojeklenel.
Danes mu zopet branijo izraz naše volje in misli. Toda to nas ne plaši. Narod ve: kakor je preživel vse druge preizkušnje, bo preživel tudi to.
važanjem dijakov s kamijoni iz Sežano v Trst. Vse navedene okolnosti nedvomno zelo zmanjšujejo število slovenskih dija kov.
Poročilo v »Glasu zaveznikov« z dne 15. decembra preteklega leta prinaša številki.
0	italijanskem šolstvu pod ZVU z namero, da prikaže močno številčno nadrejenost italijanskih dijakov nad slovenskimi in preko lega skuša povdariti maloštevilčnost slo- . venskega prebivalstva. Na drugi strani pa hoče prikazati, da obnova slovenske šole ni nič zmanjšala števila učencev italijan skih šol. Ali hoče morda s tem zanikati raznarodovanje slovenske mladine v itali lanskih šolah?
Namera zanikati slovenstvo Trsta je vodila tudi italijanskega ministrskega pred sednika -in zunanjega ministra de Caspe rija, ko je pred 'nedavnim naslovil zavez niškim zastopstvom diplomatsko noto s po zivom. da zaščitijo italijanstvo Trsta. Pu njegovih navedbah in »resnicoljubnem pri čanjh« skrunijo slovenske srednje šole, k< so importirane z dijaštvom in profesorji vred iz Jugoslavije, italijanstvo Trsta.
Nima smisla spuščati se v polemiko s tako neresničnimi trditvami, ki ne odgo varjajo številčnemu sorazmerju med slovenskim in italijanskim prebivalstvom niti po statistiki jz 1. 1918 niti po pni h zadnjih let. Četrtstoletno najbrezobzirnejši, tlačenje in raznarodovanje je številčno sorazmerje med Slovenci in'Italijani močno spremenilo v škodo Slovencev. Pomisliti moramo tudi, da se je mnogo desettisoče\ slovenskih Primorcev moralo izseliti, med tem ko se je v Slovensko Primorje priselili) mnogo Italijanov iz južnih italijanskih pokrajin: vse to vpliva, da je število slovanskih diiakov razmeroma maihno.
Vzroki, da število slovenskih dijakov nt v pravem razmerju s številom slovenskega prebivalstva, sò naslednji: 1. Mnogo slo venskih dijakov obiskuje še italijanske Slednje šole, ker Slovenci še nimamo vseh
1	po v slovenskih šol; 2. nekateri se zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika niso upali prestopiti v slovensko višjo srednjo šolo: 3. večina slovenskih dijakov biva po vaseh, ki so precej oddaljene od mest, kjer je slovenska srednia šola; v mestih pa je fašizem slovenski živelj močneje razna-
naiodil. Z dežele je bilo pod fašizmom manj slovenskega dotoka v šole, ker ni bilo izgledov na zaposlitev slovenskega človeka. Po kapitulaciji naci-fašističnih sil pa so starši dobili zaupanje tudi v srednje šole. To nam dokazuje statistika dijakov v tem šolskem letu. po kateri obiskuje prvi razred nižje srednje šale 58% vseh dijakov, t. j. 1891. prvi in drugi'razred pa obiskuje 2412 dijakov, t. j. 74% vsega di-jaštva.
Iz tega razvidimo, da bo številčno raz merje med slovenskim in italijanskim dijaštvom • normalno šele po 6 ali 7 letih, v kolikor ga seveda ne bodo kvarili drugi činitelji.
Pri tem ne smemo pozabiti, da niti \ pasu A niti v B nimamo še v celoti do grajenega slovenskega šolstva. Odprto je vprašanje otroških vrtcev, zavetišč, učnega programa itd.
Nedograjeno je strokovno šolstvo v pasu A, dočim se v vzhodno primorskem okrožju vztrajno snuje in gradi. — V zadnjih tednih se je odprla v Idriji-srednja tehnična šola z rudarskim in elektrotehničnim oddelkom, ki ima značaj višje srednje šole. Nedavno je začel pouk na novo osnovanem učiteljišču v Tolminu. Nekatere vrste teh ničnih šol po značaju višje srednje šole se bodo mogle pričeli šele jeseni. Na primer, gozdarski oddelek srednje tehnične šole, mornariška akademija, poljedelska srednja šola, naslednica nekdanje sadjarske in vinarske šole v Št. Vidu nad Vipavo. -
• Prav tako so v razvoju strokovne, obrtno-nadaljevalne. gospodarske in poljedelsko-nadaljevalne šole. V Idriji že posluje ženska obrtna šola z dvema oddelkoma: za krojenje perila in krojenje oblek, dalje obrtno-nadaljevalna in čipkarska ' šola Obrtno-nadaljevalne šole imamo že tudi v Postojni in Tolminu.
ZVU je pristala, da se osnuje v A pasu slovenske Strokovne šole, tipa »avviamento al lavoro« t. j. nekake meščanske šole, v Trstu (menda v Rojanu in Skednju),’ v - ezani in Nabrežini ter v Gorici (v Sólkanu ter St. Petru ali Štandrežu) in v Renčah, seveda ako bo učnih moči.
V Trstu že vrši svoje kulturno poslanstvo šola Glasbene Matice, v Gorici se bo odprla te dni. Pripravlja se tudi v Postojni Idriji in Ajdovščini.
Nedelja slovenske knjige
Po vsej Štajerski se organizirajo »Ne-de.je slovenske knjige« z namenom pospeševati splošno, narodno prosveto in razširiti zanimanje za kulturna vprašanja. Tako prosvetno delo je pomembno zlasti na Štajerskem, ker je okupator prav v teh krajih načrtno in dosledno uničeval slovensko besedo in kulturo. Ljudstvo prispeva s precejšnjimi denarnimi sredstvi za nakup knjig čitalnicam in knjižnicam.
Predlagamo da se taka akcija izvede tudi pri nas, ki smo slovenske knjige še bd^j potrebna
Slovensko srednja šola v Primorju
ZORKO JELINČIČ
Pogreb narodnega heroja-Vojka
Primorska je bila že nekaj dni vsa razgibana, v pričakovanju nekaj velikega. Noč pred napovedano svečanostjo pa ni bila kot druge noči. Vasi, trgi in mesta Pri morske je napolnjeval ropot avtomobilov, ki so že od miaka naprej brneli po cestah proti Vipavi in Št Vidu in prevažali pri* morsko ljudstvo na zborno mesto letovišča pri Vipavi. Vsak je hotel biti navzoč pri tej veliki in zgodovinski žalni svečanosti. Na ta veliki dan so hoteli Primorci pokazati svojemu heroju Vojku kako globoko so mu hvaležni za velike nauke, za veliki vzgled, za veliko žrtev, ki jo je doprinesel za osvoboditev Primorske. Primorsko ljudstvo je pokazalo, da je heroj Vojko bil vsa Primorska, da ie bil Vojko in primorsko ljudstvo errò, da sj Pr imorske i;i mnaoče predstavljati brez Vojka kol enako ne Voj ka brez Primorske. Vojko je bil utelešen upor- Primorcev proti črnemu rimskemu fašizmu.
Tudi zastopstvo garibaldinčev je hotelo izraziti s svojo navzočnostjo, da se je Vojko boril tudi zanje, da se oni otresajo fašizma, ki jih je tlačil enako kot nas.
Prišli so njegovi - soborci da mu kot v borbah stoje ob strani tudi na tej njegovi zadnji triumfalni poti. da z isto nežno tovariško ljubeznijo kol nekdaj ranjenega dvignejo krsto z njegovo strohnjeno telesno vizijo in jo polože v zemlje rojstnega Ura ja, kjer ga bo čuval sveti in večni stražar vipavski Trisrlnv v"
V Vtpav
Mrzlo februarsko jutro. Na trgu v Postojni nas naloži avtomobil m že drsimo proti Vipavi. Ostro reže v obraz zimski zrak, da se zavijemo v-plašče in ovratne rute. Ko drčimo po klancu proti Št Vidu, se od vseh strani svetlikajo žive oči avtomobilov, ki drče v dolino in prevažaj« ljudstvo, da se udeleži slavnostne žalne svečanosti.
Na letovišču pri Vipavj se dviga več metrov visok in širok katafalk, na katerem leži krsta z zemskimi ostanki heroja Vojka. Štiri žare gorijo okoli krste, štirje partizani — Vojkovi soborci — stražijo krsto Pred (remi leti je Vojko_ s svojo četo iznenada napadel s pobočij Čavna in Nanosa okupatorja, ki se je teda j še ba baško širil tod, danes pa stojita Čaven in Nanos kot mogočna stražarja in čuvarja •svobode, desno in levo od krste in sta nemi priči veličastni žalni manifestaciji pi imorskega ljudstva.
Tiha in mirn? sončna Vipavska dolina še ni videla do danes toliko ljudi toliko zastav, slik in napisov. Premajhen je trg Vipava, da bi sprejel v hiše in ulice vse ljudi, ki so prišli iz vso Primorske m Slovenije, zato se vse te množice zgrinjajo na veliko letališče noleor trsa
Zaina svečanost
Ob deseti uri se je svečanost pr ičela. Na žalno tribuno poleg katafalka stopijo: komandant IV Armije generalni poročnik tov. Likvič Danilo s spremstvom, predsednik PNOO-ja tov Bevk France, lov. Ku-genio Laurenti, tov. Regent Ivan, oče, mali, brat in sestra heroja Vojka.
Po kratkem otvoritvenem govoru zastopnika Vipavske je spregovoril komandant IV. Armije, ki jo v jedrnatih besedah orisal borbo vsega primorskega in jugoslovanskega ljudstva in pomen svobode, ki so st jo zatirani narodi priborili. »Da bomo to svobodo znali tudi braniti in varovati proti vsakomur« je končal, »govori duh Vojka ki jo danes v nas vseh ki ste se tu zbrali, da počastite spomin vašega in našega heroja Vojka — Premrla Janka.«
Sledilo je nato odlikovanje z redom na rodnega heroja, ki ga je komandant osebno obesil okoli vratu očetu Vojka, katerega je nato objel in poljubil, enako njegovo mater, brata in sestro. Združeni pevski zbori so nato zapeli:	»Gozdič je že
zelen«.
Nato so krsto s telesnimi ostanki Vojka položili na topovski podstavek, katerega so trije pari konj odpeljali na cesio, kjer sc je sestavljal sprevod
226 vencev so razne deputacije, odposlanstva in odbori nesli pred krsto, kar priča o veliki ljubezni, kt jo primorsko ljudstvo občuti do svojesn junaka in heroja Vojka.
V Vojkovi vasi
Razvil se je nato sprevod primorskega ljudstva, ki bo ostal v zgodovini kot eden najvažnejših žalnih sprevodov, kar jih je Primorska doživela.
V dolžini štirih kilometrov so se Ude leženci uvrstili v osmerostopu rta cesto. Cesta med Vipavo- in Št. Vidom se je spremenila v en sam gozd zastav, slik in transparentov. Vso to ogromno množico ljudstva so ob poti spremljali razpeli venci in veliki umetniško postavljeni slavoloki s slikami Vojka in napisi- »Slava narodnemu heroin Volku.« Vzdolž ceste je sprevod spremljalo desno in levo nešteto ljudstva, ki so prišli iz bližnjih krajev, da vidijo to edinstveno pogrebno manifestacijo.
Vas Št. Vid se je spremenila v gozd ze lenja, mlajev, vencev in slik, da dostojno sprejme velikega sina, ki je povedel vso Primorsko v upor.
Veličasten jc bil ogromen živ venec ljudstva, ki se je strnil okoli groba. Izginil je prostor kot prostor: ljudstvo Primorske je stopilo v lem trenutku v ospredje, živa masa ljudi, v katerih živi duh tistega Vojka čigar posmrtne ostanke sprejema rodna zemlja vase. je pričala, kako se zaveda primorsko ljudstvo svobode, za katero ie padel Vojko in za njim še dvainštiride set tisoč drugih primorskih sinov Ob odnrtem arobu sta se poslovila od
Pred Glavno skupščino ZN in Varnostnim svetom so razpravljali o vprašanjih, ki neposredno zadevajo kolonialno politiko nekaterih sil. Ta razprava je zbudila pozornost javnega mnenja in svetovno časopisje je razpravljalo o tem kdo ima prav, ali tisti, ki se zavzema za' likvidacijo napetosti v raznih deželah s tem, da se takoj uresničijo načela Atlantske listine, ali tisti, ki skuša zavleči v nedogled češitev teh vprašanj.
Medtem so nastopili novi fakti, ki jasno kažejo, da je revizija položaja odvisnih in polodvisnih narodov bolj potrebna kakor kdai koli.
Upor indijskih mornariev
se je začel, kakor pravi uvodnik »New York Times-a« kot gladovna stavka proti drastičnemu zmanjšanju obrokov hrane. Kmalu pa je vsemu svetu postalo jasno, da pomeni gibanje mornarjev mnogo več in da predstavlja, kakor pravi list, »najvišjo krizo v deželi.''kiei je 100 milijonov ljudi ogroženih od lakote in kjer je nezadovoljstvo proti angleški vladi endemično.« Ko se ie »stavka« razširila v druge predele Indije in ko je začelo govoriti orožje je postalo to dejstvo še bolj jasno.
Časopisje je poročalo o bojih med angleškimi četami in uporniki, o tem, da so mornarji prevzeli v svoje roke mnogo ladij v bombajslci luki, več vojašnic v mestu, skladišča streliva, o nemirih v Karačiju in Madrasu. Kalkuti itd.
Zanimivo je, da je najmočnejša indijska stranka — kongres — ki je doslej pokazala nepomirljivo stališče do angleške politike v Indiji, obsodila upor ifidijskih mornarjev in pripomogla, da so angleške oblasti obvladale 'situacijo, ki jo imajo po zadnjih poročilih v rokah
Upor indijskih mornarjev odkriva globoko krizo kolonialne politike na Daljnem Vzhodu, ki jo podkrepil jejo tudi
dogodki v Indoneziji
Vzlic pogajanjem med voditelji narodno osvobodilnega gibanja in zastopniki nizozemske vlade sc v raznih krajih Indonezijo nadaljujejo boji. Poročajo tudi o tem, da uporabljajo še vedno japonske četo za borbo proti domačinom.
široke množice indonezijskega ljudstva zahtevajo popolno svobodo in izjavljajo pripravljenost boriti se, dokler ne bo dosežen ta cilj. Nacionalni odbor Indonezije je izdal resolucijo, v kateri zahteva od vlado, da zaprosi organizacijo ZN, naj napoti v Indonezijo komisijo, ki bi potrdila, da ima v Indoneziji samo indonezijsko ljudstvo stvarno suverenost.
Nacionalni odbor je poslal tudi vsem svobodoljubnim narodom proglas, v katerem med drugim opozarja, da bo svoboda, ako napad imperialističnih sil uspe. po vsem svetu enako ogrožena in obsojeni mnogi narodi na dolgo dobo kaosa, gladu, razočaranja in vojn. Poraz Indonezije’ je obenem tudi poraz narodov Velike Britanije, Holandije, Avstralije, ZDA, Indije in Kitajske.
Veliko pozornost vzbuja tudi
napetost- v Egiptu,
kjer se je prebivalstvo pridružilo splošni stavki, ki so jo objavili študentje in zveza delavcev z zahtevo, da naj se britanske čete umaknejo iz Egipta.
Tudi od tam prihajajo vesti o velikih demonstracijah, o krvavih spopadih med angleškimi četami in demonstranti in o napadih domačega prebivalstva na vojašnice.
Zahteva po popolni neodvisnosti Egipta ja že od nekdaj v središču politike na Srednjem Vzhodu. Po zaključku te vojne jo egiptovsko javno mnenje odločno pričelo poudarjati nacionalne zahteve: umik britanskih čet iz Egipta, revizijo angleško egiptovske pogodbe iz Jeta 1936 in zedinjenje Egipta in Sudana pod vlado kralja Faruka,
heroja Vojka njegova soborca tov. Branko Babič-Vlado in bivši načelnik štaba XI. Korpusa podpolkovnik Jakopič Albert-Kaj ti mir.
Osti’o so salve odjeknile od Nanosovih skal v Čavnove in se še dolgo odbijale globoko doli po Vipavski dolini proti Go rici v resen opomin vSem, ki gazijo e krvjo in žrtvam; priborjene pravice pri. morskega ljudstva.
Vsa množica se je nato premaknila s pokopališča na trg pred šolsko poslopje, kjer se je vršilo odkritje spominske plošče s slavnostnimi govori. Kot trg Vipava je bila tudi vas Št. Vid premajhna, da bi sprejela vso ogromno množico ljudi: hiše so kar izginjale preplavljene v morju ljudstva in zastav
nt*o SVETUJ
Tudi tu je torej viden nov polet narodno osvobodilnega gibanja.
Poročila iz Grčije
govore o novih napadih oboroženih Xito-sov (monarhističnih tolp) na ustanove in tiskarne demokratičnih ustanov in tiskarn, množičnih pretepanjih, aretacijah, racijah in mučenjih.
Vse to se dogaja pred očmi reakcionarnih elementov v grški vladi, ki jim je ta teror po volji. Dežela se pripravlja na vo-' litve, ki bodo odločile 31. marca o ureditvi države. Jasno je, da skuša grška reakcija zlomiti vsak polet demokratičnih sil, da bi ljudska volja ne prišla na volitvah do resničnega izraza. Zaradi tega je grška Komunistična partija objavila izjavo, da se takih volitev ne Itn udeležila.
Španijo je zajel nov val nasilja
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela 9. februarja nedvoumno reso lucijo, ki obsoja fašistični režim Francove Španije. Špansko ljudstvo in javno mnenje vsega sveta zahtevata vzpostavitev demokratičnega i'ežima v tej državi. 'Franco in vsa njegova klika se nedvomno čuti čedalje bolj negotovo. Španski diktator in pristaši njegovega režimu poskušajo, da rešijo svoj položaj ne glede na negotovost, a morda jirav zaradi tega, ter pripravljajo nov reakcionarni trik. Gre zn poskus vzpostavitve monarhije na »poziv«, naj bi zasedel prestol Don Juan, sin zadnjega španskega kralja Alfonza XIII., ki živi v tujini in ki so ga Španci že leta 1931 odstavili.
Za hrbtom španskega ljudstva se pletejo mahinacije, katerih 'namen je vzpostavitev monarhije in pod njenim okriljem u-trditev pozicij fašistične reakcije. Don Juan se je pojavil v Lizaboni Zdaj so med Lizabono in Madridom na poslu emisarp Franca in Don Juana, kakor pišejo tuji listi. Pogajajo se o pogojih in načinu vzpostavitve monarhije. Pri teh reakcionar nih pripravah niso mogli pogrešati Vali kana. Rimski list »Express« poroča, da se je predsednik španske katoliške organiza cije »Par Romana« Ruis Simen« predhod no sestal z Juanom.
Dopisnik angleškega lista »Reynolds News« piše, da v Londonu podpirajo načrt o vzpostavitvi monarhije, pri čemer na-glašajo kot argument, češ v Španiji mora priti do spremembe režima, in ta način lio rešil deželo pred novo državljansko vojno.
Franco skuša obvladati notranjo situa cijo (za sebo ali za Dona Juana) in se poslužuje vseli sredstev. Vsak dan se izvršujejo novo smrtne kazni in izrekajo nove smrtne obsodbe.
Izvršitev smrtne kazni nad Cristinom Garcio in njegovimi 9 tovariši republikanci je vzbudila val ogorčenja in protestov jio vsem svetu. Francoska vlada je zaradi tega zaprla mejo proti Španiji in je poslala noto Angliji in Ameriki, v kateri zahteva, da se prekinejo diplomatski od-nošaji s Francovim fašističnim režimom. Tudi vlada ZDA je pozvala angleško in francosko vlado, naj podprejo ustanovitev nove španske začasne vlade, ki bo za-menjala Franca.
Čigava je Julijska Krajina?
Slovenc; in Hrvati zavzemajo vzhodno od slovensko-furlanske narodnostne meje ogromno večino površine cele Julijske Krajine.
To dejstvo, ki je sicer na splošno znano, ie eden najmočnejših argumentov, ki po trjuje pripadnost Julijske Krajine kot celote Jugoslaviji.
Zanimivo kalkulacijo o tem najdemo v knjigi Josefa Prochftzke v »Jihoslovanč \ Ualii«. Pisec se je naslonil na podatku prvega ljudskega štetja v Julijski Krajini pod Italijo 1. 1921., v katerem so vzeli v poštev jezik prebivalstva. Niso sicer upoštevali materinskega, jezika, temveč (po
avstrijskem receptu pri ljudskem štetju leta 1910.) »občevalni« jezik.
Vzlic falzifikatom in samovolji (posebno za Trst in Istro), nam je ta popis jasen dokaz o tem, da so Slovenci in Hrvati gospodarj; več kot 90% vsega ozemlja Julijsko Krajine od zapadne slovansko-fur-lanske narodnostne meje.
Na tem področju ni čisto italijanskega odn. furlanskega ozemlja temveč le čisto jugoslovansko in mešano.
Julijska Krajina ie bila po omenjenem štetju razdeljena na 4 pokrajine: Goriško, Tržaško. RAŠko in Pili iško.
Goriška pokrajina
V Goriški pokrajini so v 42 občinah našteli Italijani 1. 1921. na ozemlju 2625.15 km2 prebivalcev. Od 42 občin se jih nahaja 3 zapadno od narodnostne meje ter iih no upoštevamo Bavili se bomo le z 34 obči-nami vzhodno od narodnostne meje. Ta občine obsegajo 2471.72 km2. 33 teh občin je čisto slovenskih in lo 1 občina. Gorica, je mešana. Goriška občina kaže po tem štetju malo italiinnsko-furlansko večino, v i’esnici pa ima na temelju bolj zanesljivih podatkov slovensko večino Ozemlja goriške občine men 102 03 km2 Večina tega ozemlja pa odnade na čisto slovenski kraj Štandrež. Podgora. Solkan Št. Peter itd.
Čisto slovenske občine v Goriški pokrajini zavzamejo torei 2369 69 km2, v procentih 95%. dočim odpade le 5% na narodnostno mešano ozemlje (s slovensko večino in S vštetimi čisto slovenskimi vasmi, ki spadajo v Goriško občino). Torej 22/23 tega ozemlja je čisto slovensko in le 1/23 j« narodnostno mešano
Tržaška pokrajina
L. 1921 je živelo v 22 občinah vzhodne» od narodnostne meje 293.969 prebivalcev na ozemlju 1003.64 km2. 8 občin se nahaja zapadno od narodnostne tnefe in jih ne upoštevamo. Od navedenih 22 občin sta 2 narodnostno mešani: Trst in Milje. Ako odštejemo tj dve občini mer: čisto slovensko ozemlje tržaške pokrajine vzhodna od narodnostne meje 87541 km2 (Trst in •Milje 128.23 km2) Torej 6/7 proti 1/7 ah 88% proli 12% Seveda živijo italijani .strnjeni na le nekaj kvadratnih kilometrih mestnega središča. Italijansko ozemlje tvori tnkaj kakor v Gorici mestni tlak.
Puljska pokrajina
Sem spada Istra brez onih delov, ki so bili pripojeni Reki in Tržaški pokrajini. To ozemlje šteje 40 občin s 302.105 prebivalci in meri 3702.62 km2. Zapadna Islra je narodnostno mešano ozemlje, dočim so italijanske manjšine v važnejših središčih ostalega dela.
Podatki statistike iz 1. 1921 nam tukaj ne morejo služiti več. ker so popolnoma nezanesljivi
Po cenitvi Simona Rutarja zavzemajo italijansko občine ozemlje 575 km2, torej približno 1/5 ozemlja, dočim hrvatske in slovenske tvorijo 4/5 ozemlja.
Razmerje ozemlja, kjer prebivajo samo Jugoslovani, in mešanega ozemlja j)okaže sledeča tabela:
Pokrajine	ozemlje		ital. ozeml je	
	km2	%	km2	%
Gorica	2369.69	96	102.03	4
Trst	875.41	8X	12823	12
Reka	991.46	98	19.57	2
Pulj	3127.62	84	575—	16
Skupaj	7384.18	91	824.83	9
V celoti torej zavzema			naše čisto narodno	
ozemlje v	Julijski	Krajini 9t% in mešano		
le. 9%. Pri pravilnem			razvoju bi moralo	
biti tudi	razmerje	prebivalstva temu		pri-
merho.
Ta zemlja res pripada nam.
Kultura v Georgiji
Kulturno življenje v Georgiji je doseglo visoko raven. Pred socialistično republiko je obstajala v Georgiji samo ena visoka sola; sedaj jih ima Georgija 22. Odkar ob-
«nmn0 viSift Sole> ie v njih diplomiralo iiMJOO strokovnjakov.
februarja 1941 je Irla ustanovljena geor-kijska znanstvena akademija ki ima več kot 40 znanstvenih institutov. V republiki’ is 400 ljudskih in srednjih šol. Georgija ima svoje narodno gledališče, svoje pevske m plesne zbore. Georgija ima tudi svojo založbo, ki objavlja vsako leto literarna dola geOrgijskih pisateljev, starih in modernih. Georgijsko ljudstvo je doseglo te uspehe na kulturnem in gospodarskem polju zaslugi pomoči sovjetskih republik.
Naši kriški ribiči
Ob sjovenski obali, ki se razteza od Trsta do Tržiča, žive na strmem bregu severo zapadno od Miramara v Sv. Križu pri Trstu naši kriški ribiči, ki dan na dan veslajo in jadrajo s svojimi večjimi in manjšimi ladjami po sinjih valovih tržaškega zaliva. Tu vztrajajo že nad tisočletje ter kljubujejo vsem neprilikom, ki jim jih stavi trda narava, kakor tudi neizprosna zgodovina narodov, ki so se prorivali tod mimo. Naš Kraševec, kakor tudi naš ribič, sta ostala na svojem mestu v tesnem borbenem objemu z vihrajočo burjo življenja
ni vajen, se dozdeva, da je to le pravljica iz tisoč in ene noči Vsaka ladja ima močno luč, takozvani lampar, ki privlači ribe, da se zbirajo okrog ladje In ko se jih dovolj nabere, jih ribiči obkolijo z mrežo ter zvlečejo v ladjo.
Danes za ta lov uporabljajo naši ribiči že precej velike motorne ladje. S temi si upajo daleč na odprto morje, marsikdaj celo na višino Benetk. Jadro uporabljajo le, kadar je ugoden veter, a še takrat pustijo, da deluje motor, da s tem povečajo brzino.

in danes, prav kakor od početka naselitve, vztrajata na mrtvi straži pred vsakršnim navalom.
Križ pri Trstu ima prav edinstveno in čudovito geografsko lego. Stoji tik nad obalo, na vzpetini, ki se dokaj strmo dviga skoro 200 m iznad morja. S te razmeroma skromne višine se ti nudi tako očarljiv razgled, kot ga nimaš zlepa niti z naj-višjih vršacev v Alpah. Odkod na primer premoreš tak razgled, kot ga imaš iz Kri. ža? Na severu vidiš skoraj vse ■ Julijske Alpe z očakom Triglavom, proti vzhodu se ti nudijo obronki Trnovskega gozda, potem del Nanosa, skupina okoli Snežnika, južneje Učka gora, hribi srednje Istre! istrska obala še južneje od Pirana, nato obzorje preko morja, ki sega skoraj do Benetk Proti zapadu opaziš ob lepem vremenu masiv severnih Apeninov, nato Furlansko nižino, ki se končuje v južno-lirol-ske Alpe. proti severu Dolomite In zopet Julijske Alpe s Triglavom. Torej res veličasten razgled, kot ga nimaš zlepa. Vse to vidiš iz Križa, ako vpreš oko daleč naokoli. Pod strmino pa imaš mogočno morje, na levo Trst in Istro, na desno devinski grad, Tržič, lagune z Izlivom Soče, z Gra-dežem in Barbano, a tik pod Križem sedaj po Nemcih razstreljeno kriško ribiško pristanišče, kriški pori, kjer so naši ribiči z velikimi belimi črkami, ki se vidijo daleč gor do železnice, napisali: Hočemo Jugoslavijo!
Kriški ribiči nalovijo vsak dan precejšnjo količino rib, posebno poleti, ko se vrši nad vse živahen nočni ribji lov na sardele. Takrat kar mrgoli ponoči lučic čez vse morje, čez ves tržaški zaliv. Bajen je la prizor na morje luči. Človeku, ki tega
M
Najstarejša ladja, ki je še ohranjena \ kriškem portu, je stara ladjica, imenovana čupa. Ta čupa je kakih 70—80 cm široka in približno 5 m dolga v lipovo deblo vdol bena ladjica Čupa je našim pradedom služila le za obalni ribolov. S tako majhno in ozko ladjico se pač niso smeli spustiti na odprto morje, kot si naši ribiči upajo danes. Še dandanašnji jih marsikdaj preseneti nevihta in prenekateri kriški ribič je končal trudapolno in bogato življenje na dnu temnih valov našega morja.
Najbolj živahen, najbolj razburljiv, a obe nem najbolj romantičen je lov na tune Ta se vrši navadno od avgusta do oktobra. Posebno, če ribe »hodijo kot muhe« vlada
»Kolnar« na Karuni opazuje tune-
tako veselje v Križu, kot ga ne najdeš zlejJa ne na šagri ne na semnju. Vse je Židane volje, vse se veseli, posebno zvečer, ko sc ribiči zbero po gostilnah, da dajo ribam priliko, »da še v tretje plavajo«. Vst so veseli in skot oda razposajeni kot otroci. To ti spravijo na dan pripovedke, ki jim ni ne konca ne kraja Seveda vedno le o
vek, ki se je imel že za zgubljenega, a se končno le še znajde na tem lepem sončnem kraju ob sinjem Jadranu, kjer buči, buči io naše morje Adrijansko.
Pravijo tudi, da kdor moliti ne zna, naj se na morje poda. Naš ribič, ko ga zaloti nevihta na odprtem morju, kaj rad zavija oči proti Materi božii barbanski, pri
Znani kriški obrazi: Mikoia, Luka Zub, Kenjaco in Žive.
morju in o ribah. Naši kriški ribiči so vedno optimistično razpoloženi, a še prav posebno ob času količkaj uspelega lova na tune. Ta čas ni srečnejšega človeka na svetu, kot je kriški ribič. To ti prepeva in pripoveduje a — videl ga ne boš pijanega, če se pa kdo le količkaj spozabi, da ga kozarček preveč zvrne, tega kaj kmalu spravijo domov pod plahto Veseljaki so, da jim ni para. V Križu »koro ne najde* čemerneža. Cinika menda tudi ne. Tu je doma zdravje in optimizem. Tu je doma smeh. ki utegne slediti tudi na.jgren-kejši solzi. Tak smeh slišiš le malo kji. drugod, tako se znajo smejati le naši kri ški ribiči. Lc spomni Križana imen kot Mikoia, Keštoca, Kenjaco Luka Zub. Tinca, Cesar itd. in videl boš, kako se mu bo obraz razlezel v sončen nasmeh.	To je
smeh, ki osrečuje, ki je poln življenjskega soka, je smeh, kot ga srečaš le redkokje Pač, še nekje se spominjam, da sem sre čal v Sloveniji tako prisrčen smeh in sicer v Trbovljah, nri tamknjšnj'h rudarjih. Kako to? Mar zato, ker tudi oni živijo v nevarnosti in tvegajo življenje v rovu, ko premnogokrat gre za biti ali ne hiti? Zdaj zdaj te lahko v rudniku zasuje, pa si ob življenje Prav tako je tudi na morju. Zdaj zdaj te zaloti nevihta ter potopi z barko vred nn dno morja. Ko si pa zopet na obali, ko zopet čutiš trdna tla pod nogami, se zopet zaveš svoje bitnosti in svojega življenja ter se ga zopet prav od srca' razveseliš, kot se ga more razveseliti le člo-
poročujoč se ji v varstvo tej- obljubljajoč ji, da jo gotovo obišče itd. A, ko se nevihta poleže ter opazi poškodbe na ladji, na jadru in mrežah, se mu izvije kaj rada še krepka kletvica Če pa na to ne! vihta spet znova povzame ter neusmiljeno buta ladjo, kot lupino po razburkanih valovih, tedaj so misli kriškega ribiča spet pri Mariji, češ: Oh Marija barbanska. li pa res nobenega Spasa ne poznaš!
Kriški ribič nima le velik smisel za humor, temveč mu je globoko ukoreninjen tudi smisel za medsebojne pomoč. Kadar se komu na morju kaj pripeti, so takoj vsi ribiči, ki so blizu ali daleč pripravljeni pomagati Vsak tvega za vso in vsi tvegajo za enega.
Isto smo opazili tudi v zadnji osvobo dilni borbi, ko so naši Križani doprinesli prav obilen delež k osvoboditvi izpod itati. Janškega jarma. Od niti 2000 prebivalcev zaznamuje spominska plošča 45 padlih v tej zadnji osvobodilni borbi za Titovo Jugoslavijo.
Ta rod noče biti več zasužnjen. Hoč« svobodno živeti na svoji obali, na kateri vztraja kljub vsem viharjem že stoletja in stoletja ter bo optimistično in z zdravim smehom na ustnih vztrajal do končne odre šitve tor priključitve tja, zn kamor se je tako odločno plebiscitarno izrekel s svojimi sorazmerno ogromnimi krvnimi žrtvami.
Justo Košuta.
Slovensko gledališče v Trstu
G. H. S/JA IV : »KAKO '/.ifiOGATIS«
Premiera v Trstu, dne 18. decembra 1946. v gledali*tu Penice.
Show jedko biča človeka in druSbo z vsem licemerstvom in egoizmom. Sar-tonus, l;i ]c sam bil nekoč rev c z, izsesava uboge ljudi, pozabiva, kakšna je bila njega dni ludi njegova usoda. Sariorius je lastnik najemninskih kasarn, kjer Uve ljudje obupno Življenje. Ne dovoljuje popravil v teh hišah, ker bi pomenilo povišanje najemnin, katerih bi lUrevcii ne mogli piale),ati. ce gì pa osjo/ pri starih najemninah,
bi njegov dobiček bil manjši. Ker si je nje. gov izterjevalec Uckchecse dovolil napraviti neznatno popravilo v neki hiši, da obvaruje ljudi nadaljnih nezgod — dotlej so se na onem mestu pokodovale Z c tri Zenske
—- ga rric liti cesio. Pozneje pa obogati huli l.ickehecsc s tem, da sc mu posreči sklicuj izvedeti, katere mestne predete bodo podrli.
V leti predelih da popravili hiše, zato itn bo odškodnina za odkup teli parrei večja. Tudi
on pozabi, da je bil nekoč revež in 1 zinna ramo loko kol Sariorius. Or. Harry Trench
Nadaljevanje na 4. sirani.
Obletnica smrti dr. Vladimirja Kanteta
Od prvih noči, ki jih je človek prebil v luknjah ljubljanskih policijskih zaporov, na do konca okupatorske-belogarrtistične oblasti, je ležala nad jetnikom neka teža, ki je ni mogoče prav opredeliti. Prihajata je od krikowna pomoč, ki so odmevali ponoči po zgradbi, zdaj z v.-o silo, zdaj spet zamirajoče, zdaj obupno, zdaj tožeče, da si napeto prisluškoval in si skušal naslikati, kaj se godi. Vmes je pel radio razne operetne arije in hreščal plesno godbo. V istem času. ko so vpile žrtve v trpljenju, je propadla mladina, i<i jili je mučila, plesala in uganjala orgije v prostorih rdeče hiše na Bleiweiso-vi eetfi.
to dejstvo je v začetku februarja 1944 objavita beograjska radijska postaja in je obenem naštela po imenu vse zločince ljub-Ijauske politične policije, z glavnim krivcem Hacinom na čelu. V seznamu, ki je obsegal nad 60 imen ni bilo imena policijskega komisarja dr. Vladimirja Kanteta. Nehaj ,in'i kasneje smo jetniki zvedeli, da je Kante aretiran, da je že v temnici in da se znašajo nad njim na vse načine, ki so lòti v navadi meti krvniki.
24. februarja se.m se okrog petiti popoldne vrnil s tovariši z dela v bolnici v licejskem poslopju. Bil je čudovit, dan. Po dolgem zaporu sem prvič prišel na prosto in. sem slastno užival sonce in zrak.
Komaj seni stopil v sobo št. 4 v prvem nadstropju, sem opazil silno vznemirjenost. Pristopil je k meni tovariš g., ki so ga bili obdolžili, da je biT sporočil v Beograd imena policijskih zločincev in mi je razburjen povedal, da so pred nekoliko minutami hoteli obesiti na jelnišničnem dvorišču dr. Kanteta. Ker se je bila utrgala vrv, so ga spet odgnali v temnico. Vse je bilo pod vtisom težkega dogodku, v obljudeni soha ni je vladala tišina.
Nekaj minut pred 6. uro 'je jirišel ukaz. da se vse jptniške sobe zaklenejo; nihče ni smel več ven. Stojdl 'sem k oknu, ki je gledalo na glavno dvorišče in prežal. Zastražen je prihajal iz stranskega dela zgradbo, kjer so bile pod zemljo zloglasne mučilnice, Vladimir Kante, gologlav, z upognjeno glavo, oblečen v nekako temno športno obleko, z rokami, zvezanimi na hrbtu. Sel je v smrt.
Ne vem, kdaj so spet odklenili sobe. Sredi noči sem vstal in ,še! k vratom, bila ^>0 hodniku sem prišel do straniščnega okna in «e skušal razgledati sko zi motno steklo, čudovita mesečina je sijala na obzidano dvorišče, na jetniško kapelico, ki je mejila na dvorišče in nn obsekane kostanje, ki so čakali bližajoče se pomladi.
Z veje enega teh kostanjev je viselo m. vrvi truplo obešenega Vladimirja Kanteta. Počasi se je sukalo in rahlo zibalo v vetru Glava je bila upognjena, roke še vedm zvezane na hrbtu. Srh mi je šel po telesu; bil je to oni Vladko, ki je pred tolikimi leti tako neotroško resen in sam vase poglobljen storil vedno le to, kar mu je dovoljevala stroga domača vzgoja, oni Vladko, ki je sedel pri pouku ure in ure kakor pribit, oni deček, ki je doma resno »bral mašo« in pravil, da bo nekdaj škof. ludi ti si se uprl in zdaj visiš tu v fobru arski mesečini sam. brez življenja! Tvoje temno truplo, viseče z veje obsekanega kostanja, mi je ostalo za vselej v očeh.
Drugo jutro mi je preplašen dijaček, ki je ludi preskušal zapor ter se prikradel k justifikaciji, pripovedoval, kako je bito.
Ko so prvič Kanteta pripeljali na dvorišče — bili so zraven policijskih krvnikov Dusche in Simona navzoči tudi Hlebec, Bevc in drugi izdajalci slovenske krvi — se je vrv utrgala in je padel obsojenec na Ha. Vstal je, a je bil tako zmeden, da m vedel, kaj počne. Odpravil se je nekam stran, proti zidu in zašel na kup smeti. Prijeli so ga in odpeljali v temnico. Ves razkačen se je Duscha, gestapovski vodja izjavil, da mora poginiti. In ko je bilo pozneje žalostno dejanje izvršeno, je vsa družba stopila v kuhinjo, da proslavi svoj zločin. Hlebec, propadli komandant »le teče čete« politične policije, jo vzdignil Nišo z vermutom in izjavil:-»Danes imamo praznik.«
Tmplo je viselo na dvorišču ves dan. Svojat ga je hodila ogledovat, sukala ga je. delala opazke, mu končno pobrala vrh njo obleko in sezula čevlje. T,e še v spodnji obleki je viselo pomodrelo telo na dvorišču, ki je sijalo čezenj sonce prelepega predpomladnega dne.
Popoldne ob pol peti uri je prišel voz. sneli so mrtvega, vrgli v surovo zbit zaboj -n odpeljali. Ni bil sam: na vozu so bil« še šini druge krste.
Jože Pahor
LOJZE SPACAL:
Ilustracije mladinske povesti
Prue dni marcu bo v »Gregorčičevi zn-lolbi« iz Ha zgodovinska povest pisatelja Winklerja: Mladec Drugoi.it. Knjigo je opremil akademski slikar Lojze Spacal.
Njena snov je zajeta iz dobe pokristjanjevanja Slovencev in opisuje bòrbo naših
tem, da bi njegovo pleme posedlo svoje prvotno ozemlje. Ob napadu Vlahov na Gradisce ubije DragoSU Palonovega očeta, njega samega pa pridrsi kot talca. Palon in Dolan gresta z Gradisca, da se pripravita za blagovestnika.
Ziznec, Vrljug in Dragožit jezdijo na pomoC
pradedov za neodvisnost. Osrednja osebe povesti so trije mladci. Dragoni, Dolan in Palon, ki skupaj hodijo na lov. Dragolil je junak, ki za vsako ceno hoče ohranili Gra-
Pastirji pečejo j anca
Spacalov e rizbe izpopolnjujejo povesi in so v skladu s primitivnim miljenjem staroslovanskega Življenja na Primorskem. O njih lahko rečemo, da niso samo iluslri-
Kresnice in Dragožit.
dišle svojega očeta Ler se bori proli vsem listini, ki hočejo spravili Gradišče v bavarsko odvisnost. Dolan je posredujoča sila med Dragoillom in Pulonom ter zagovarja krščanstvo. Palon je krščenih ter Leli za
Možje gredo na boj
V
rani prispevek, temveč v Spacalu lastnem stilu podane rizbe, ki so naštudirane in od katerih bi vsaka zase lahko slutila kot osnutek dovršene stike.
Spomini na ofenzivo v Beneški Sloveniji
februarja 1944
Po tolikih letih suženjstva ni niogto-be-nesko ljudstvo razumeti, da se mu ret; bliža dan osvoboditve. Tak vtisek so imeli naši boi n. ko- »o marca zapuščali S'ov. Benečijo. itilo jo. kakor da se po težkem snu le polagoma prebuja novo življenje, da komaj vet uje v nov, svelai dan.
Meseca februarja pa je naša vojska po novno krenila v Slovensko Benečijo. Proti Kanalu ob Soči so se premikale dolge vrste, korakale preko ceste, bredle Sočo in prehajale preko železnice. Vojska še je razpore-jaia: ena brigada XXX. divizije je zasedla zapadna Brda, druga je ostala v Ligu. Osemnajsta se je razporedila od Kuinber.škega do srednjega. Ta pohod se je razvil v eno najslavnejših del naše vojske. Medtem ko se je bil sovražnik med prehodom naših poskril v bunkerje, se je drugo jutro pojavil že n ti vse zgodaj na I.igtJ. a Kosovelovi so ga pod vodstvom komandanta Istoka ročno vrgli nazaj.
Naslednjega dne se je spoprijela s. so-vražnikoi}) XV11I, in sla od zmage do zmage na tem seklorjn. Boji so trajali tri dni. Minometi švigajo s hriba v hrib. Nemški
lahki topovi divjajo, ziusti eden je neugnan. S hriba zopet poči‘nas minomet... Nemško gnezdo ob lahkem topu se razleti.
Naši minometi treskajo. Na sosednji): pobočjih pa prireja brigadna kulturna skupina mitinge.
Slab divizij^ se je z dvema brigadama lahko premestil v Benečijo. Tu so naši borci dognali, da se ljudstvo, vzbuja iz strašno noč/ suženjstva. Novemberska ofenziva jib je bila predramila, toda prebujenje po težkem snu, ko te je vso dolgo noč tlačilo kot mora, ni lahko. In vendar. Prihod naše vojske je prekinil težko prebujenje. Ljudstvo občuduje svojo 'vojsko, komaj verjame lasinttn očem. In potem mitingi. Nikoli jih ni zadosti, vselej prehitro minejo. /. vojsko je prišla naša pesem, tisti daljni odmev, ki se jim je v prejšnjih letih zdel le sanje. Sedaj ni več |e daljni odmev — pesem je, zvonka pesem, naša'pesem, napisana v pesmarici,'- ki' so jo naši izdali za Beneško Slovenijo. Nad Slovensko Benečijo vzhaja jutro ...
Naša vojska gre dalje. Kosovelova gre v kobariški kot. Soška brigada prodira v Be-
nečijo. MatajurI Zla gora izza november-skih dni. Zaseda čaka sovražno kolono. Pii Stupici obležita dva kamjona in z njima vse moštvo. Naši borci so navdušeni. Narodu se zdi, da sanja, ali pa da je vstal kralj Matjaž, Brzostrelke — naše; Ošabni Švabi v naših rokah !
Brigada gre dalje. Spotoma prireja mitinge. Naša vojska gre skozi rezijansko dolino — sinovi tistega naroda, ki je pred stoletji prodrl najdalje proti zapadu. Temni jesenski spomini nOvemberske ofenzive se spreminjajo v svetlo pomlad.
Sovražnik poizkuša. Obupni poizkusil Izbrane čete SS-ovcev naj bi uničile našo vojsko. Kosovelova pod poveljstvom nepozabnega Istoka junaško odgovarja. Sovražnik se obvija v umetno meglo, dviga se v zrak, borba besni dan in noč. Naši se ne zmakne-
jo. Sovražnikov obup prehaja v besnost Vedno nove sile, vedno večje. Komandant Istok prepelje brigado v soško dolino in preko reke. Treba se je prebili skoz jekleni obroč.
V zapadnih Brdih se bori Gregorčičeva brigada. Tudi tu so železni obroči. Tudi to je treba prebiti in jili je komandant Volodja.
Soška brigada obračunava z SS-ovci pod Kolovratom, jih razbije; prav do cedada jih goni strah pred našimi. Zvečer pa čez Kolovrat v Fone in v dolino Soče. Ob Soči je sovražna blokada. Treba na most pri Kamnem. Prvi so že na cesti. Tra-tra-tra zapojejo sovražnikove strojnice. Naši odgovore z rezkim »juriš!« Proti strugi se vsuje plaz, voda zasumi.. . Tudi ta obroč je prebit, prebila ga je XXX., ki je s tem postala udarna.
KAJ JE „CROSS-COUNTRY“
Bliža se čas, ko se bomo pričeli pripravljati za razna tekmovanja, a v prvi vrsti se bodo pričela sedaj s pomladansko sezono tekmovanja v takozvanem »cross-country-u« (kroz kantri) ali po naše v teku čez drn in strn. Zato bomo v naslednjem seznanili naše čitatelje s to vrsto tekmovanja. Kaj je to »cross-contry« smo mi Slovenci najlepše prestavili, to je tqk čez drn in strn. Tek v naravi, gozdu, preko polja, vzpetin, dolin, njiv in preko vseh ovir, ki nam jih nudi narava sama.
Domovina tega tekmovanja je Anglija, odkoder^ se je v osemdesetem letu preteklega stoletja razširil tudi na Francijo. Kasneje so je ta športna panoga razširila po vsej Evropi in vsem kulturnem svetu in je danes znana po vsem svetu. Tek čez drn in strn je najkoristnejša disciplina iahkoatletike, ker mu narava, čisti zrak, in stalno menjavanje okolice, daje posebno zanimivost, ki je ne more nuditi teka-iišče. Zaradi tega je tek čez drn in strn najbolj zdrav način teka. Brez dvoma je tek čez drn in strn zelo naporn, ali stalne spremembe in razne ovire toliko zavzamejo človeka in koncentrirajo živce, da ne čutiš utrujenosti., Zaradi tega boš mnogo laže pretekel daljše proge v naravi, kakor krajše na tekališču. Obvladovanje številnih ovir, stalna pozornost na menjavanje terena in s tem v zvezi borba z nasprotnikom napravi tekmovalca borbenega, dviga mu moč in mu ustvarja samozavest. Vse prednosti in koristi teka čez drn in strn ne pridejo toliko do izraza na kratkih progah, zaradi tega se pod tem imenom razume tekmovanje na dolge prftge
Posebno je razširjen tek čez drn in strn v Angliji, Franciji in Sovjetski zvezi, katerega se udeležuje na tisoče tekmovalcev. Z zdravstvenega gledišča je ta tek zelo priporočljiv, ker je zaradi svoje raznoličnosti koristen starim in mladim. Ker' se tek čez drn in strn lahko izvede povsod, je zelo prikladen, da vzbudi zanimanje med širšimi množicami. A najvažnejše pri teku čez drn in strn je to, ker je važen in koristen za vse, ki se bavijo s katerokoli športno panogo, a ne samo za tekmovalce na dolge proge. Vsi bi morali prednost tega teka v večji meri izkoristiti. Nudi možnost prehoda iz ene športne sezone v drugo z vsemi koristmi in jih organsko povezuje. Na Angleškem so prirejali v početku tek čez drn in strn samo v prosti naravi ali kasneje so pričeli tekmovati tudi na konjskih dirkališčih. To sliči tekmovanjem na tekmovalnih športnih tekališčih, samo da je tlo mehko s številnimi težkimi zaprekami enakimi onim na konjskih dirkališčih. Tako tekmovanje zelo utruja ker je preveč enolično, ali ima prednosti tehničnega, propagandnega in finančnega značaja. y tehničnem pogledu, ker je mnogo hitrejši, v propagandnem nudi gledalcem, da sledijo vse tekmovanje od začetka do konca, a v finansijskem, ker se lahko pobira vstopnina, ker je v ograjenem prostoru. Da je tako tekmovanje zanimivejše za tekmovalce, se napravi preko igrišča in deloma izven ograjenega prostora, ako je blizu raznoličen teren
Francozi so n, pr. v početku prevzeli od Angležev klasični, prvotni način teka čez drn in strn ali lepšega in pestrejšega, iskali stalno menjajoč se teren in naravne ovire. V stalnih tekmovanjih z Angleži so Francozi opazili, da njihovi tekmovalci niso dorasli angleškim v njihovi hitrosti, pa so tudi oni pričeli prirejati tekmovanja v ograjenih tekališčih ali prvenstveno so se držali (eka v prosti naravi. Temu se morajo zahvaliti Francozi, da je prodrl tek črez drn in strn med široke mase in da so ga s tem dvignili do zavidljiv^ višine. V Franciji in Angliji tekmujejo na razdalje od 12—IG km, a v Sovjetski zvezi, kjer nima to tekmovanje še take tradicije, tečejo na progah dalgih 8 km.
Pri nas je iek črez drn in strn malo znan in razširjen, zaradi tega je potreb no posebno med mladino vzbuditi zanimanji! za to zdravo športno panogo lahko-
atletike in kmalu pričeti s čim pogostejšimi tekmovanji, da se naša mladina pripravi za bližnjo sezono in predvsem za »Pomladanski tek«, ki bo 7. aprila in s katerim bo oficielno otvorjona telesnovzgoj-na sezona v FLR Jugoslaviji t. j. množično tekmovanje, kjer mi ne smemo zaostajati in moramo pokazati, da korakamo v isti vrsti z našimi brati v Jugoslaviji.
Še o Valvazorju
Članek o Valvazorju v zadnji (5.) številki Ljudskega tednika je posnet: po predavanju, ki ga je imel v Ijub-1 janskem radiu dr. Mirko Rupel. Objavljeni odlomki so iz Valvazorjevega berila, ki ga je izdal isti avtor v Ljubljani 1936.
Avtor nam je poslal iz Valvazorja še tale zanimivi odlomek o Kraševcih:
Kraševci stanujejo na Krasu, n. pr. pri Skolju, Devinu, Sv. Ivanu; imajo poseben govor in obleko. Močni so in delavni; hrano si iSčcjo v vinogradih, kjer uspeva najboljše vino, kakor prosekar, muskalelec in več drugih dobrih vrst, ki jih izvalajo v daljne dciele. Njih tla so sicer povsod kam-nltna in skoro ni videti zemlje, pa le rodi najboljše vino. Tudi livina, ki je precej rede, jim daje dovolj hrane. Nimajo Sita in jedo iz na pol zmletega lila pust, holandskemu podoben kruh. Na hrbtu nosijo po deleli polne mehove olja in včasih tudi vi-na, zlasti v zimskem času. četudi nosač s tako posodo pade, se le-ta tako kmalu ne ubije, ker -so mehovi napravljeni iz kole celega kozla ali ovna. Zahteva pa to trda pot po Krasu, ki je za hojo strasno nemila in neprijetna, ker je povsod kamnitna.
Ti dobri ljudje si pomagajo, kakor vedo, in live prav siromašno; zelo so zadovoljni, če imajo kos surove slanine (ki jo zaradi neutrudnega dela lahko prebavijo), čebule in pustega ali grobega črnega, svaljkastcga, olrobnatega kruha. Ponekod trpe tudi veliko pomanjkanje lesa In, zlasti poleti,, bistre vode. Tako pomanjkanje pa jim ne jemlje telesne moči; kljub teinu so vendar močni, čili in zdravi, saj je po navadi človeško zdravje oh zmernem in pravem varčevanju ali pri. skromnih zalogah in liv-Ijenjskih potrebščinah mnogo boljše kakor ob potratnem obilju in prebitku.
Slovensko gledališče
Nadaljevanje e 3. strani. iz odlične rodbine se zarod z Blanko, Sarto-rijevo hčerjo. Ko izve, odkod Sarlojiusov denar, noče imeti opravka s tem denarjem radi nehVi nejasnih moralnih pomislekov. Vendar se tudi on kaj kmalu uda, ko mu Sartorius dopove, da je njegov dohodek enakega izvora. Na zemljišču, kjer stoje Sario-riusovl kurniki, v katerih prebivajo ljudje, ima on hipoteko, ki mu nese 700 funtov letno. Plačuje mu jih Sartorius. Bazen tega mu Se Sartorius skuSa dopovedati, da vrši človekoljubno delo, ker skrbi za streho onim ljudem, ki večjih najemnin ne bi zmogli.
LJUDSKI TEDNIK leli prinašali poročila iz vseh krajev Julijske Krajine. Ako hočete imeti dober časopis, ki bo last nas vseh, dopisujte v njega. Pošiljajte dopise, svetujte, in kritizirajte.
: -C*'**?stii fednifi
Petja je za hip postala pri vratih, pogledala na cesto, nato sedla na prag pred hišo. Plavi kodri so ji padali preko lic do ramen; na bledem obrazu so sijale temne oči, polne zadržanih solz. Bilo bi še časa, da dohiti tovarišice na travniku; toda mati ji je prepovedala, da bi bosa šla iz hiše, a njeni edini čevlji so bili pri čevljarju . .. Podprla si je glavo z rokami in z očmi zamišljeno sledila vozilom, ki so po prašni cesti brzela v obe smeri. Njene misli jim niso sledile. Svet je bil zanjo žalosten in prazen, tako neskončno pust. Odkar je delala mati skoro ves dan pid gospe v trgu, je bila Petja vedno sama. V njenem sedemletnem življenju ni bilo ne veselja ne lepot.
Pred sosednjo hišo se je nenadoma ustavil avto. Mlad častnik je skočil na pločnik, veselo zažvižgal, pogledal proti oknom prvega nadstropja in že je priskakljala na cesto mala Laura. V laseh je imela trak sinje barve iz iste svile, kot jo bila obleka; obuta je bila v np-vc, svetle čevlje. Prešerno se je 'igla mlademu gostu v naročje; la jo je visoko dvignil in poljubil na lice. V smehu sta se skušala sporazumeti, govoreč vsak v svojem jeziku. Ko je Laura zagledala Pet j o, je zaničljivo skrivila ustnice in njene kretnje so postale še bolj nenaravne.
Petja je potegnila staro, zakrpa no krilce prav do stopal, da skrije vanj svoje bose noge. V zadregi je gledala na veselo dvojico; toda bilo je prepozno, da bi se umaknila v hišo. Stisnila se je k vratom in bila vsa bedna, zaradi svoje osamljenosti, zaradi Laurino bleščeče lepote in njenega glasnega smeha, ki je postajal vedno bolj objesten in kričav. Častnik je dvigal v eni roki veliko pomarančo, v drugi kos čokolade. Oboje je deklica v sinji svileni obleki z vese-kriki naskakovala, toda mladenič je vedno pravočasno umaknil roko v višino. Končno ji je ven-dar prepustil čokolado in pričel mpiti pomarančo. Z rahlim poklo-nom je ponudil Lauri olupljeni „„aez' s'e Je oziral, kam bi vrgel pomarančne olupke, mu jih je Lar ra iztrgala, iz roke. Pomerila
JadeM ; -za8rnala Proti Petji -Lami v	naravnost v obraz...
I m	veselja zakričala in
poskočna. Častnik je hotel nekaj
Lamina S Pa je st0,Pila iz hiše nu Men Z? ’ Vsa v blesku in liš-srnelmm g,asimm govorjenjem in smehom so vsi trije sedli v avto m se odpeljali.	v avio
silo na otroško dušo. Naslon glavo na kolena in dušila krilu. Stiskala je ustnice, solz, ki so ji vrele iz oči, ni r zaustaviti.
»Mamica, mamica...« je ječalo y njej, »zakaj se tatek ni vrnil... kje je moj tatek, mamica ...«
Petja se je le medlo spominja očeta, ki je bil odšel v partiza ze takrat, ko je komaj pričela govarjati njegovo ime. Prihajal sicer domov od časa do časa, toi ponoči, tako, da se ga jo Pet prebujena iz sna, komaj še sr minjala zjutraj, ko ga že ni b vec ... Ko je vpraševala po nje Ji je mati vedno govorila, da pri kmalu in da ostane potem ved pri Petji. Moral je od doma < pomaga tistim, ki se bore prt vojni in vsemu zlu na svetu; zal da bo potem dobro Petji in mami in višem, ki so zdaj lačni in bc
VRNI SE,
in brez doma. Petja je materi verjela — in letos bi se bil tatek res skoro vrnil. Kot spomin na nekaj silnega, neizrekljivega, je bil ta dan v Petjinem srcu.
Takrat je od daleč votlo bobnelo in vsi ljudje so bili kot iz uma. »Naši prihajajo, naši...« je šlo od ust do ust, od hiše do hiše... Petja je sedela kot zdajle na pragu, ko je pritekla po cesti mati. Vzela jo je v naročje in pričela jokati. »Petja, zdaj pride tatek ... zdaj pride za vedno ...«
Tako čudna je bila tedaj mamica. Jokala je in se smejala vse hkratu. Na stežaj je odprla vsa okna in počistila hišo do zadnjega kotička. Petja pa je sedela na pragu in poslušala bobnenje, ki je kot ob viharju prihajalo vse bliže in bliže... Ko'je zagrmelo, da se je hiša stresla, do temelja, jo je mati oblekla v najlepšo obleko in se tudi sama preoblekla. Potem, ko sta stali na cesti in gledali proti trgu, so materine oči postajale vse večje in svetlejše. Nikoli do tedaj ni bila Petja videla mamice tako lepe. Trdno jo je držala za roko in ne da bi umaknila pogleda, uprtega v daljavo, ji je govorila o ta-teku. Nikdar dd tedaj ji ni bila povedala toliko o njem, toliko lepega in čudežnega...
V kleti, kjer sta zatem čakali, da končajo borbe v trgu, mati ni več govorila. Tiho sta sedeli pri zidu in poslušali. Ves večer, vso noč.. , Tedaj pa je nekdo v hiši zaklical... »Očka ...«, je zakričala mati — in že je stal pred njima. Bil jo velik in tako lep! Ko je držal Pet jo v naročju, se je vedro smejal, toda imel je solze v očeh, ko ji je govoril: »Petja, otrok moj, zdaj ti grem v Trst po sonce in morje in svobodo... In ko se vrnem, te vzamem s seboj, da ti pokažem, kje se je tvoj očka vsa ta leta boril in zakaj...
Z materjo sta stali oh cesti, ko je odhajal. Bil je oblečen v enako obleko kot častnik, ki je danes poljubljal Lauro. Le kapo je imel očka drugačno... »To šo naši...«' so tedaj pravili ljudje dolgi vrsti mož, ki so imeli take obleke... »V Trst gredo, da nam ga vrnejo ...«
Dolgo sta tedaj z mamico gledali za njiimi... in vsak dan potem je Petja hodila na cesto in strmela proti Trstu, kamor je bil odšel očka.
Takrat Laure ni bilo več tu Njen oče ni nosil take obleke, zato je zbežal, še preden je prišel Petjin tatek; odpeljal je tudi Lauro in njeno mater. Tedaj je bila mamica lekla, da so odšli domov, nekam daleč v Italijo in da se ne vrnejo •nikoli več...
I a sta se vendar vrnili, Laura !n njena mati. Bilo je po tistih čudnih dneh, ko so bili ljudje zopet kol iz uma; toda ne več od veselja.
I edaj je bilo naenkrat zopet vse drugače in žalostno. Mamica je pričela jokati in jokala je vsak dan huje, smejala se ni več, komaj nasmehnila, včasih. Nekega dne pa je pobarvala svoje in Petjdne obleke v črno barvo. Ker tateka ne bo več nazaj in ne ho prinesel ne sonca ne morja ne svobode ... Po cesti so še vedno hodile dolge vrste mož, oblečenih kot je bil tatek — le da so pričele hoditi v drugi smeri, iz Trsta. Dolgo so hodili in potem jih ni bilo več. Prišli so drugi, z drugačnimi ka-
OČKA...
parni. Petja jih ne razume, ko govorijo.
Laura in njena mati, ki sta se vrnili kmalu potem, ko so bili prišli, pa se z njimi dobro razumeta.
Zato sta vedno tako veseli, čeprav je njihov tatek daleč. Kot prej, ko je bil on še tu, imata zopet, čokolade in pomaranč in lepih oblek, kot prej se vozita z avtomobili. Petja je vsa ta leta verjela, da bo Laura za vedno odšla, ko bo vojna končana. Verjela je tudi, da je tedaj ne bo nihče več preziral in da se bo mogla igrati pred hišo brez strahu, da jo kdo ozmerja in pretepe. Verjela je in čakala; izogibala so je hudobne deklice, čeprav bi bila včasih tako rada gledala njene igrače...
Zdaj pravijo, da jo vojna končana. Toda Petja tega ne more razumeti. Očke ni, Laura pa se jie vrnila, zopet je tu, enako ošabna in hudobna kot je bila med vojno. In Petja si še vedno ne upa na cesto, čeprav jo je zadnjič prijazno vabila. Ne verjame ji več, od takrat, od lanske Velike noči...
Tedaj je bila mati dobila nekje velik kos belega kruha in ji ga dala. Tudi sandale ji je bila prinesla. Res, da so bile prevelike, toda bile so le malo raztrgane in Petja je bila tako ponosna nanje' in na novo obleko, ki jo je dobila iz predelanega materinega plašča. Nikoli v življenju še ni bila tako srečna ... Stopila je na cesto, ker je bila hiša premajhna za to njeno novo čustvo.
Takrat je bila stopila iz hiše tudi Laura. Bila je v bogato nabranem temno modrem krilu in svetli jopici. Velika pentla iste barve se je ostro odražala od temnega lica in las. Petji se je zdela tako lepa, da ni mogla odvrniti pogleda od nje. Toda tudi Laura je gledala v Petjo in v popolni sreči tistega dne, se je Petji zdelo, da jo gleda prijazno. Nepričakovano je deklica preskočila lužo sredi ceste in stopila k njej. Sklonila se je naprej in ji v italijan semi nekaj rekla. Petja je ni razumela kaj; presenečena, da hoče z njo govoriti, se je nasmehnila. Kako lepo bi bilo, si je mislila, če hi se hotela z njo igrati! Laura je ponovila besede, še enkrat in še enkrat. Izgovarjala jih je tiho, toda s poudarkom in Petja je nenadoma zardela od sreče — lepa deklica hoče od nje kruha, ji je šinilo v misel. Hitro je odlomila kos in ga ponudila ... Laura pa jo je u darila po roki, da ji je padel v
blato in siknila: » t u sei schiava!« Udarila jo je še po levici, da ji je padel ves kos na tla, ga zaničljivo poteptala in zbežala v hišo.
Z mokrimi sandalami in z zamazano obleko je ostala tedaj ' Petja sama sredi ceste in previdno pobirala svoj velikonočni kruh iz blata, da ga odnese na ogenj. Bilo ji je tako hudo in tako jo je bilo sram, da se ni upala nikamor pogledati. Zato tudi ni opazila gruč« ljudi, ki sc je bila ustavila pred Laurino hišo. Glasen smeh jo j« šele predramil iz težke otopelosti, ko je vsa sključena skušala izgrebsti še poslednje drobtine iz poteptanih tal ... Tedaj je nekdo zalučal velik kamen v lužo, da ju bila Petja v hipu vsa premočena — in vsa družba se je tako veselo zasmejala.
Ko se je bila popoldan mati vrnila z dela, jo našla Petjo vso bolno ob mrzlem ognjišču. Molče ji je slekla mokro obleko in sandale. Morda ji je bil že kdo povedal, da Petja ni bila kriva. Položila jo je v posteljo in legla poleg nje. Dolgo se tedaj Petja ni upala pogledati v mater; ko pa je nagnila glavo, je videla, da je odeja vsa mokra od solz. »Ne hodi več na cesto, ko so oni tam«, jo je skoraj prosila mati. Petja se je bila tedaj privila k materi; do mraka sta se menili le o tateku, ki mu je še huje, tam zunaj v gozdu ...
Na cesto pa od tedaj Petja ni več hodila, ko je vedela, da je Laura v bližini. Vsi ti spomini.,<
o
Pomarančni olupki so ji zdrknili z naročja in Petja se je zdrznila; njene misli so se vrnile v sedanjost. Sonce je zahajalo in postalo je hladno; toda Petja vendarle ni mogla v hišo. V njej je bilo vse mračno in pusto.
Stopila je do ceste, kjer sta stal! z materjo takrat, ko je tatek odhajal ... Vrniti bi se moral očka, pa bi bilo tudi zanjo morja in po-. maranc, ne le za Lauro v lepih oblekah. Tedaj bi ji tudi prav gotovo ne teptali kruha v blato in metali olupkov v obraz... Očka bi jo vzel k sebi na konja In jo peljal v kraje, kjer je bil vsa ta dolga leta, ko sta z mamico čakali nanj. Pokazal bi ji, kje in zakaj se je boril ...
Toda cesta je bila prazna, 1« drevje je metalo svoje dolge sence po njej in deklica je v hipu doumela, da zaman pričakuje...)
Počasi se je Petja vrnila pred hišo in sedla na prag. Zamišljeno je gledala v pomarančne olupke pred seboj. Stisnila se je k vratom in si s krilcem pokrila boso noge...	S. M.
Motiv n Bazov>c«.
RUSKA MATI
TATJANA OKS
Pretresljiva slika ljubezni, ki prema nuje (jrozoto /aSistUuega muCenja. Ljubezni do otrok, do vsega trpečega človeštva
Bilo je v ženskem oddelku nekega veli. kega nemškega koncentracijskega taborišča. Klara iz Prage, drobcena šivilja z ostro začrtanimi potezami na obrazu, je ležala mrtva. Ko so straže odvlekle njeno truplo, se je zganilo na slami v kotu, kjer je ležala in v medli luči svetiIjke .fe je prikazala razku.štrana, rdeča otroška gla va. Bila je Klarina hčerka Ičlly Sedela je na slami, molčala in zmajevala z glavo kot kakšna starejša ženska. Zdaj pa zdaj je zamrmrala nekaj nerazločnih besed, bruhnila v presunljiv jok in zopet zmajevala z glavo. Težko bi bilo uganiti njeno starost. Morda je imela pet let, morda mnogo več, ker je bil njen nežni, otroški obraz ves bled in zgrbančen; pod očmi pa so ležale temne sence.
Prišla je noč. Ženske so polegle na cementni tlak in trdno zaspale V oddelku je zavladala tišina. Rdečkasta glavica v tem nem kotu je še vedno nihala in sem pa tja je bilo slišati presunljivo ihtenje. Tedaj se je nekdo dvignil, se odtrgal od ostalih, previdno stopal nad spečimi in sc približal dekletcu. Ženska je pobrala drobno dekletce in ga pridržala v toplem materinskem naročju. Začela je božati razkuštrano glavico in šepetati nežne besede E!ly ni razumela ničesar, ker ji je govorila v jeziku, ki ga ona ni poznala; toda s prirojenim nagonom detinstva se je privila bliže k materin-skim prsim in se potolažila.
Ta ženska je prišla v taborišče šele pred kratkim. Njeno rusko ime — Marta Ossi-povna — je zvenelo čudno in pretežko za večino jetnic. Odraslim in otrokom je bila znana samo po prvem zlogu svojega imena .1= »Ma«, ki pomeni isto v vseh jezikih.
Kmalu potem je umrla neka Italijanka po imenu Lucija. Zapustila je dve leti starega dečka. Če se mu je kdo hotel približati, je skril obraz v dlani, brcal in praskal. Vendar se ni branil, ko ga je Ma pobrala in prenesla v svoj temni kot Odrinila je Elly in deček je zasedel izbrano mesto ter se z rokami in nogami oklenil Ma.
Simone, osemletno francosko dekletce, je prišlo k Ma samo od sebe. Dolgo je trajalo, preden so stražniki odnesli truplo njene matere, ki je umrla od onemoglosti. Vso noč je Simone sedela ob truplu, ogrevala evoje dlani z dihanjem in jih polagala materi na obraz. Zjutraj je z grenko gesto odpovedi pokrila mrtvi obraz s šopi slame in odšla v Ma-jin kot: »Dovolite, da ostanem pri Vas, madam. Nosila bom vodo in pazila bom na malčke.« »Ma« sicer ni razumela francoščine, a je potegnila deklico k sebi in jo poljubila.
Ko je prišel v Ma-jin kot četrti otrok — 'drobcen in skoro prozoren, Stas iz Varšave. so nadeli Marti Ossipovni novo ime
Mati vseh otrok. Od takrat so matere, ki so čutile bližino smrti, pošiljale ponjo šepetale prošnjo in zahvale in pritiskale usta na njene trde. žuljave roke. »Dobro, jaz mislim«, je odgovarjala Mati rezko, »no moremo jih pustiti umreti... Gotovo, pazila bom na otroke!«
Nemci so delili živež za olroke. Obrok 100 gramov kruha iz žaganja in pol litra juhe so dobili samo tisti, ki so delali. Otrokom je prelil glad. Nekega dne. ob času obeda, je vzela Mati vseh otrok robec, šla z njim po oddelku in molče nokazovala na
malčke. Ženske so dajale, kolikor so mogle, a bilo je zelo malo. Otroci niso mogli spati od lakote, neprestano so pritajeno jokali in tiščali ročice na trebuhu, ki je bil ves nabrekel od stradanja.
Žensko taborišče je bilo ločeno od moškega z bodečo žico Nekoč, ko se je vračala z dela, je šla Mati vseh otrok do žice in zaklicala jetnikom, ki so se ravno razvrstili za klicanie imetr »Kar je Rusov med vami, pomagajte otrokom! Vrzite malo kruha v luknjo na tej strani žice!«
Zaradi tega klica je dobila Mati vseh otrok 25 udarcev z bičem. Molče je sprejela ukaz, si odpela bluzo in obrnila hrbet proti paznici, krepki Nemki, s črnimi usnjenimi rokavicami. Ih ko je ženska odštela 25 udarcev z jeklenim bičem, je mati zakrila z bluzo svoje 'krvaveče rame ter odšla v barako.
Kadar je Simone zagledala kri, je obupno jokala. Mati jo je tolažila, se glasno smejala in ji spletala lase. Simone ji je nejeverno pogledovala v obraz. Ni verjela smehu, niti ne veselemu prigovarjanju. Toda Mati vseh otrok je kazala malčke in ponavljala venomer: »Kruha.. kruha.., seda i bomo dobili kruha...«
»O. kruha!« je pokimala Simone z razu mevanjem. Vedela je, kaj pomeni ta beseda. Pomagala je deliti koščke iz robca Naučila še je tudi onega materinskega dejanja, da je nevsiljivo vzela najmanjši košček zase .
V moškem oddelku so jetniki polagoma zvedeli za Mater vseh otrok. Sprva so le tele» preko žice v luknjo same ruske porcije, potem so sledile poljske, češke, frnn coske, italijanske. S tem je bila rešena naloga le do polovice Ponoči se je Mati iz muznila iz barake, splazila se k luknji in pobrala kruh. Ostra luč žarometov je pometala in stikala po zemlji, strojnice so stale po zidovju, straže so pazile ua naj manjši šum. Mati vseh otrok se je navadila izogibati smrti in štiri mesece in pol jo tako krmila svoje varovance. Sama ie izgubljala nn teži. da je postala vitka kor mlado dekle Najtežje od vsega ie bilo po manjkanje spanja. Ženske so se vračale z dela tako izčrpane, da so padale po ce mentnih tleh in takoj zaspale. Mati vseh otrok ie ležala tiho. z odprtimi očmi in čakala. kdaj bo straža zadremala ali pa zapustila barako. Včasih je bilo treba ča-ktiti zelo dolgo.
Podnevi se je Mati trudila, da bi končala svoje dnevno delo, ki ga je bilo dovolj za troje ljudi. N? marala, da bi jo označili »kot šibko« ali kot »neubogljivko«. Ljudje s takšnim glasom med pazniki niso živeli dolgo, a od njenega življenja je za viselo enajst nedolžnih otroških življenj Minili so šlirje meseci in pol. Neke noči. medtem ko je stikala po okolici, je žaro-metova luč za hip postala na temni stvari, ki se je stiskala k tlom. Luč je šla dalje, potem se je zopet vrnila in trenutek pozneje je najbližja straža našla tarčo za svoje orožje.
Otroci so zaman čakali dva dni. Simonine oči so postale temne in vdrte; venda'1 je skušala premotiti najmanjše. Napravila je punčko iz cunj in delala z njo raznovrstne burke. V sredi igre je dekletce povesilo roke in začelo jokati. Jokalo je tako glasno in obupno kot kakšna odrasla žen ska. Tretji dan je vzela robec — edino kar je ostalo po Materi vseh otrok —• in šla
naokrog po oddelku. Simone je kazala na otroke, potem na robec in ponavljala: »Samo malenkost, prosim, madam-. Ne morejo več vzdržati.« Deset dni sd ženske zbirale živež za otroke Potem so prišle sovjetske čete Simone se je obrnila do mladega, ljubkega poročnika in ga skoro na poslovni način vprašala, kaj naj ukrene 1 z otroki. Poročnik je poklical tolmača, ki je pazljivo sledil Simoninemu pripovedovanju.
»Da, otroci!« je ponovil. »Takoj jih bomo poslali v bolnico. Glej, pravkar je vstopil v barako zdravnik. A kaj veš še povedati o Rusinji? Pojdimo k polkovniku, tam boš lahko sama govorila o vsem.«
Čez nekaj ur so se zbrali častniki in vo jaki okrog luknje ob bodeči žici. Nihče ni vedet, kje so pokopali Mater vseh otrok. Preveč ljudi je bilo od tiste noči uslre.
1 jenih.
Ko so strelci za salvo stopili naprej, s» je neki Poljak ločit od gruče domačinov, ki so se zbrali, da bi prisostvovali sloves .nosti. Približal se je polkovniku:
»Zdi se mi, da hočete počastiti kakšni* zelo visoko osebnost?« je vprašal.
»Da«, je dejal polkovnik na kratko in sl z rokavico otepel sneg s kolena. »Neko zelo visoko osebnost.«
»Kdo je ta osebnost?« je vprašal Poljak in se spoštljivo odkril.
»Neka ruska mati.«
DOPISI Z DEŽELE
Šempeter pri Gorici. Dne 2. in 3. februarja je priredilo Prosvetno društvo »Prešeren« lepo Kulturno prireditev in sicer Finžgarjevo »Verigo«. Domači igralci so se zelo potrudil; in pokazali s tem svoje resno stremljenje po napredku. V uvodu je učitelj tov. Kramar obrazložil vsebino igre. Med odmori je igrala domača godba in ljudje so zadovoljni odhajali po dveh urah prijetnega razvedrila.
Proslava Otona Župančiča in dr. Franceta Prešerna v Vrtojbi.
Pod okriljem Prosvetnega društva »Jadran« v Vrtojbi so priredili 30. januarja Oton Župančičev večer. V prosvetni dvoran; je na odru visela pesnikov slika, ki je bila okrašena z zelenjem. Šolski upravitelj je podal domačinom, ki so napolnili dvorano, v lepi, poljudni obliki pesnikov življenjepis. Mladina pa je občuteno prednašala njegove pesmi. Posebno lepo je bila podana najmočnejša pesem »Duma«, ki je bila izva iana v odlomkih Najbolj je užgala ljud , stvo šolska mladina, ki je deklamirala razne njegove lažje pesmi.
Na obletnico smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, dne 8. II. 1.1 je šolska mladina posebej proslavila ta pomemben dan. Visela je lepo okrašena pesnikova slika ii na steni poleg nje je visel zemljevid Go ronjske, na katerem je bil posebej označen slavljenčev rojstni kraj. Po ostalih stenah dvorane pa so bil; nalepljeni njegovi pomembni verzi. Proslava se je pričela ob 9 uri zjutraj in tov. učiteljica je podala za otroške duše razumljivo prikazan Prešernov življenjepis. Otroci višjih razredov so jirednašah njegove pesmi Za zaključek so otroci zapeli znano pesem »Zdravljico«.
Istega dne se je vršila proslava za vse vaščane ob 7 uri zvečer v društveni dvorani. Šolski upravitelj je čital pesnikov življenjepis in pojaspil njegovo največjo pesnitev »Krst pr; Savici«. Tov. Faganel je nato lepo prednašal uvod »Krsta pri Savici«, pevski zbor je zapel »Luna sije« in »Strunam«, sledil je prizor v dialogu »Nuna in kanarček« in »Od železne ceste« Slednji je vsem zelo ugajal, tako da so ga morali ponoviti. Sledile so še deklamacije kakor: »Lepa Vida«. »Zarjavela dvičiea« in »Mornar«.
Po končani proslavi se je občinstvo za . dovoljno razšlo z željo, da bi res skoraj dočakali dan »da koder sonce hodi, prepir iz sveta 1)0 pregnan, ko rojak, prost bi vsak ...«	Z. O.
naj se jih da za dobrodelne namene. Obe nem naj se dobi kontrolo.
Prvotno se je mislilo nastaniti tja gimnazijo.
Namestilo bi se na gimnazijo profesorja Janeza -Kranjca.
Polaga naj se največjo važnost na to, da se ga imenuje v najkrajšem času.
Profesorskega zbora se ne sme oslabiti.
Milosti pa naj se ne prosi nikogar.
Pravilno se morajo ti stavki glasiti takole:
Naj se nabirajo prostovoljni prispevki in naj se dajo v dobrodelne namene. Obenem naj se dobi kontrola.
Prvotno se je mislila nastaniti tja gimnazija.
Namestil bi se na gimnazijo profesoi J a n cz K r a n j c.
Polaga se naj največja važnost na to, da se imenuje (ali da bo imenovan) v najkrajšem času.
Profesorski zbor se ne sme oslabiti.
Zdravnik svetuje
Kako moramo čistiti zobe
Lepo in popolno zobovje je ena najlepših odlik človeškega telesa. Tisti, ki imajo zdrave zobe so upravičeno nanje ponosni. Ravno tako upravičeno tožijo tisti reveži, ki so kakor koli prej ali pozneje izgubili zobe, zaradi česar po navadi trpijo na prebavi. Saj je zobovje prvi člen v verigi prebavne funkcije Zobovje drobi hrano in jo skupaj s slino mehanično pripravlja za nadaljnje kemične postopke v želodcu.
Ko b! zobovje ne drobilo hrane, bi je tudi telo ne moglo uspešno in izčrpno izrabiti. Naravna posledica pomanjkljivega zobovja je, da organizem izloča hrano, ne da bi jo docela izkoristil in izrabil. Zato moramo vedno opozarjati predvsem mladino na važnost zdravega zobovja. ^
„ Najcenejše sredstvo, da ohranimo zobe' zdrave je to, da jih čistimo Kakor vsem delom telesa, tako moramo posvetiti tudi zobem vso nego in skrb. Iz njih in iz njihove okolice moramo odstraniti vse ostanke hrane, ki zastaja ob zobu pod dlesnom ali med zobmi samimi Ostanki hrane med zobmi se kemično spreminjajo v kisline, predvsem v mlečno kislino in poškodujejo zobno sklenino, ki jo nato napadajo bakterije. Zob začne zaradi tega gniti. Da se temu izognemu bomo čistili.. zobe dvakrat dnevno, najbolj pa po jedi in vsekakor zvečer, preden ležemo k počitku.
Zobe čistimo z zobno ščetko in mlačno vodo. Le tu pa tam tudi z zobno pasto. Zobne paste, ki jih izdelujejo po trgovskih načelih in navadno brez zdravniške kontrole. imajo samo namen, da za vsako ceno pobelijo zobe. Tovarnarji ne pazijo s kakšnimi sredstvi dosežejo ta cilj. Pogosto se poslužujejo škodljivih kislin, grobo mletih praškov, ki škodujejo zobni sklenini, in zelo penečih se past, ki so prav tako škodljiva dlesnu in zobem.
Zalo bo naša glavna skrb da čistimo zobe mehanično in ne s kemičnimi sredstvi. Stalna uporaba kemičnih sredstev pokvari zobno sklenind, zobje postanejo mehkejši. Z grobimi praški izdrgnjena eklenina izgubi svojo gladino. Na tako sklenino se usede umazana prevlaka, patina, in laki zobje so stalno umazani.
Za čiščenje zob izberimo trdno, upognjeno ščetko, da nam z drgnjenjem utrdi dlesno in da dosežemo z njo tudi notranja najbolj oddaljena mesta.
Zobe čistimo od spodaj navzgor, počez in v obliki kroga. Na zunanji in notranji strani, spredaj in zadaj in še posebej med posameznimi zobmi.
Dlesno tvori nad zobmi ob njihovem vratu žepe, ki se med jedjo napolnijo s hrano. Zato bomo ščetko postavili narav nost na dlesno in bomo potegnili ščetko čez dlesno in zobe. To ponovimo večkrat, tudi če bo dlesno sprva krvavelo, kajti s to masažo ga bomo utrdili.
Ščetko moramo po vsakem čiščenju temeljito izprati in shraniti suho. Vsak mora imeti lastno ščetko. Če bomo ravnali tako, bomo ohranili zobe daleč v starost, preprečili bomo zopern duh, ki ga kaj rada imajo nesnažna usta in veselili se bomo dobrega grižljaja.
Zavedajmo se, da čutimo izgubo zob najbolj v zrelejših letih. Zato začnimo negovati svoje zobe v mladosti. S tem se bomo izognili težavam pri prebavi in morda še hujšim posledicam v poznejših letih. ,
Dr. Hlavaty
Milosti pa naj se ne prosi nihče — ali: Milosti ne prosimo nikogar.
Pristavim naj, da se ta način govora na prilega povsem duhu našega jezika, vendar slovnično ni zgrešen. Raje so izogibajmo trpnemu načinu, da ne bomo imeli oblik kakor »ujelo se ga je. zaprlo se ga je in obesilo«, in uporabljajmo naravnej.ši način: »ujeli so ga, zaprli ih obesili«.
Naj za danes končam s Tominškom, ki pravi:
»Šole in uredništva naj pazijo z vso strogostjo, da se spak »se ga je obesilo« uniči r. vsem zarodom L
če se to’ ne zgodi, bomo še kdaj čitali tako-le poročilo o ženitovanju:
»Ko se je| zaročenca poročilo, se je šlo domov, usedlo se je goste k mizi, popilo ee je polne kozarce in pojedlo zvrhane krožnike; pri slovesu se je poročenca poljubilo in se ju je odpeljalo na kolodvor, naposled se je družbo vleglo k počitku in zaspalo.«	Jože Pahor.
Čistimo jezik
Povrnimo se k znanemu primorskemu jezikovnemu grehu, ki smo ga sicer že prijeli za uho. Stresimo ga danes-še za drugo.
Slovenski stavek slikarja hvalijo, bi se glasil italijansko: lodano il pittore. »Ga hvalijo« bi pa italijansko lahko prestavili: lo si loda. Ta oblika je v italijanščini — kakor pravi slovničar Musaffia — sicer nepravilna, vendar se uporablja. Prešla je tudi v slovenščino, in mi mejaši imamo dvomljivo zaslugo, da smo—jo razširili po slovenskem ozemlju
Lahko rečem, da je danes ta sloviti stavek »išče se Uršo Plut« v knjigah precej redek. V govoru in v spisih naletiš pa vsak dan nanj. Kakor sem omenil, sem si jih bil o priliki beležil. Najprej se je govorilo o denarju:
Kredite naj bi se omejilo, je meni! prvi.
Obratnega kapitala se ne daje nikomur, je dejal drugi.
Tretji jo ugotovil: Za upravnika se ne sme smatrati Janeza Ocepka.
In četrti je dostavil: Sprejme naj se v odbor tovariša Jurja Medveda.
Kolikor stavkov, toliko napak. Namesto koga bi moralo povsod stati: kdo ali kaj, torej 1. sklon, sicer nima ne en stavek osebka.
Pravilno torej:
Krediti naj bi se omejili.
O b r a t n i k a p i t a i se ne da je nikomui.
Za upravnika se ne sme smatrati .1 a n e z Ocepek in
sprejme, naj se v odbor tovariš Jurti M e d v e d.
še nekaj primerov;
Naj se nabira prostovoljne prispevke in
7
JCiu&aM iednitk
ì. marca 1*H6.
GOSPODARSTVO
Kaj je zadružništvo
Zadružništvo je organizacija, v katero se včlanijo osebe, ki si žele izboljšati položaj z medsebojno pomočjo
Za ustanovitev zadruge je potrebno:
a)	predvsem zadružna miselnost;
b)	zavest, da je zadruga potrebna;
c)	pripravljenost doprinesti žrtve za U-speh zadruge;
č) gospodarski pogoji za procvit zadruge;
d)	gmotna sredstva;
e)	sposobni voditelji;
f)	sposqbno upravno osobje;
g)	potrebni prostori.
Kaj pomeni zadružna miselnost?
Zadružna miselnost pomeni, da se član zaveda, da mora biti vedno in povsod pripravljen, priskočiti" svojemu sotrpinu na pomoč v njegovi stiski, da uvidi potrebo po uravnovešenju gospodarskega in socialnega življenja, da širi duh medsebojne pomoči, da pobija špekulacijo in črnoborzijanstvo, da se bori proti oderuštvu in gospodarski neenakosti.
Kaj pomeni imeti zavest, da je zadruga potrebna?
Imeti zavest, da je zadruga pol robna r meni uvideli nujnost zadruge, da bi otresli špekulantov, oderuhov in črnobc zijancev. Medsebojna pomoč je nujna r , n 'n brez nie ni nnnredka na gosf danskem polju malega človeka.
Kaj razumemo pod pripravljenostjo, d pi mesti žrtve za uspeh zadruge?
-adružnik se mora zavedati pri vslo] au, ustanavljanju zadruge, da ne bo s verno tako, kot hi bilo namazano. Zgc cesto, da zadruga zaide v težave. T kiat seie spoznamo pravega zadružnika. 1 •70da'	v takih primerih izstopi
zadiuge al. pa jo obrekovali, names
to I nv •Pm, na pomoe ter odstran r ’ ;e ^uvedlo zadrugo do neuspel i-e oni dan je pravi zadružnik, ki se vedno zanimal za delovanje zadruge in
sed 'v^; P0,nagal rL° uspeha' eep,'av lieni 7 en' !lprav' člani uprave so posta em za vodstvo tekočih poslov za ne določeno dobo sicer so člani zadruge k \si ostali. S tem. da je bila postavljei pia\a se m rečeno, da so se drugi otre dolžnost, do zarini ce V sh.čai,, nolreho
tudi oni dolžni sodelovati z nasveti in drugače.-Samo tisti je pravi zadružnik, ki sa zaveda, da je vedno dolžan služiti zadrugi z umom, delom in gmotnimi sredstvi in ki se vedno in povsod zanima za uspeh zadruge. Slab član pa ie tisti, ki išče v zadrugi samo svnip koristi.
V času narodno osvobodilne borbe je živel naš narod po svoji veliki večini v pravi zadrugi. Na eni strani borci, vedno pripravljeni, da žrtvujejo svoie življenje, na drugi strani narod, ki je dajal zadnji grižljaj za svoje zaščitnike To ni bilo nič drugega kot prava zadruga Zadruga brez pisanih pravil, a z globoko zadružno miselnostjo in zavestjo o potrebi medsebojne pomoči. Ta medsebojna pomoč ni poznala mej, šla je, lahko s ponosom rečemo, preko grobov.
Taka miselnost, taka zadružna zavest, nam je potrebna še danes, ko vodimo borbo na gospodarskem polju.
Mnogi mislijo, da je s koncem vojne odpadla vsaka potreba po medsebojni pomoči. Ne zavedajo se pa. da. so težave, ki se nam stavijo na pot. take prirode, da irh poedinec ne more sam premagati Da prebredemo te težkoče je potrebna povezanost vsega ljudstva, je potrebna načrtna organizacija dela za obnovo razdelanega gospodarstva.
Ne smemo pozabiti dejstva, da stoie sovražniki ljudstva tudi sedai budno na straži in ne opustijo nobene prilike da bi delali zapreke pri obnovi našega narodnega gospodarstva. Ti sovražniki ljudstva imajo v rokah močna gospodarska sredstva, s ka terimi skušajo preprečiti, da bi se množic*, dvignile tudi na gospodarskem polju Niim ni mar če ljudstvo gladuje, če so še poru šene in požgane vasi. če kmet nima živim-in krme za, svojo živino, čim sirorhašnejšt bo. tem bolj bo od njih odvisen. Narodno osvobodilna borba se je pa bila zato. da bo naš narod neodvisen, da bo sam svoj gospodar.
Da dosežemo to, je pa potrebno pristopiti k organizaciji zadružništva, da z združenimi močmi dosežemo to. kar kot posamezniki ne moremo doseči. Pokazati moramo, da med nami živi duh medsebojne pomoči.
St. č.
Vzroki jalavosti
Zaradi nezadostne hrane (vzrok je huda susa lanskega leta) in premajhne živino-zdiavniške'kontrole so se v naši živinoreji zelo razširile razne bolezni, ki povzročajo «•Pri f°,vedu- Nova ljudska oblast v tli* 36 ;!,k0J v ,začctku spoznala važ-nofat tega pioblema, ki zavzema zaradi go-
važnostkev iUS-r0ja n?Se države vc!ik0 w.nost. V okviru centralne veterinarske
jolmce v Ljubljani je bila ustanovljena
posebna ekipa veterinarjev, ki potujejo po
ie vTJr naci-tno Prijaj0 jalavoet. Ekipa
im„rJtk0m t,asu Progledala veliko število
falàvusUU me m ugotovila sledeče vzroka
živine p„f!inVni VZ-°k je ■ slaba prehrana Lodila pri živini so namreč zelo
kanl^Per^' aePiavilni prebrani. Poman i-
b? nekatenhQV ntV aP»a ia fosfor n m nekalei ib vitaminov povzroča d-i «e
zivah ne pojajo. z dodatkom močnih k. nul, posebno, ko gre živina na pašo se to Manje izboljša, kei živina dobi s’ svežo hrano zadostno količino beljakovin, rud umskih snovi m vitaminov.
Drugi vzrok jalavosti je rumena izrnst-Una na jajčnikih. To rumeno leto ima pri brejih kravah nalogo, da prepreči ponovno poj ate v pri živini. V normalnih razmerah izgine la izrastlina nekaj tednov po porodu in krava se zopet poja. Kadar pa to tèlo krav'6 trajn0 na iaj<"ndiu' povzroča jalovost
Živinozdravnik- lahko ugotovi prisotnost tega izrastka na jačniku in z lahkoto odstrani vzrok jalavosti.
D el ji vzrok jalàvosti, posebno v gorskih piede lih, so vodeni mehurji, tako zvane »ci^te« na jajčnikih. Ciste povzročajo pri-i u\.na- Jajul|k in posledice so trajna po-
st&ssss*kl 10
n, mnlernici. poledice ieikili^porodov^ sebno taki ki so jih opravljali razni’ ne-sli okovnjaki, zaostanek posteljice po porodu in razne kužne bolezni.
Med kužnimi bolezni je na prvem mestu omeniti tihominiazo. Vzročnik tega obo-Knja je majhna, s prostim očesom nevidna živalca, ki povzroča vnetje maternice. Za pobijanje te bolezni je potrebno načrtno ueio. Bolezen namreč prenašajo biki.
pri goveji živini
To bolezen pobijamo z umetno ploditvijo, katere pa v sedanjih razmerah še ne moremo vzeti v poštev. Zato pazimo, da pri ploditvi uporabljamo samo zdrave pleme njake.
Kako je treba saditi sadno drevje
Lepo število naših sadjerejcev, posebni, v Istri, mora priznati, da oskrbujejo zelo malomarno sadno drevje. Pravilnemu sajenju sadnih drevesc ne dajejo nobene važnosti, čeprav dobro vemo, da je mlado sadno drevo podobno otroku, ki bo zrasel in živel, kakor ga v mladosti vzgojiš. Nimamo prostora da bi opisali, kako je-treba pravilno saditi sadna drevesca, dali bomo samo nekaj navodil:
1- Najugodnejši čas -za saditev sadnega drevja je pozna jesen, dokler zemlja ne zmrzne. Spomladi to ni priporočljivo, posebno na Krasu, ker se sadika ne ukorenini dobro in je tako zelo podvržena vplivu suše.
, ..?■ Prav°časno pred saditvijo moramo zem .lisce globoko prekopati. Če gre za specializiran sadovnjak, na primer, če mislimo saditi hruške cepljene na kutno v vrst, kakor (rte, moramo prekopati vso površino. Le pa sadimo v luknje, morajo biti pro-storue. čim bolj kompaktna je zemlja (ilovnat ali kraški teren), tem bolj šij-oke morajo biti luknje.
?>. Sadno drevje moramo dobro in pravilnu pognojiti že ob saditvi z hlevskim gnojem in po možnosti z umetnimi gno-jilj. Pri tem moramo paziti, da gnoj no pride ria korenine, ker je nevarnost, da korenike v mokroti segnijejo, ob suši pa se vžgejo in posušijo.
4. Drevesa moramo pred saditvijo pravilno obrezati. Korenike se navadno prikrajšajo za eno tretjino. Korenike sadnega drevesca postavimo pred saditvijo v posodo z zmesjo ilovice, kravjeka in vode.
5- Kol zabijemo v zemljo pred saditvijo. Le ga zabijemo po saditvi, lahko poškodujemo korenike.
6. Korenike morajo biti pokrite z rahlo in plodne* zemljo (zgornjo plastjo zemlje). Pri tem pa moramo pazili, da ni nobene
praznine med korenikami, ker bi se sicer posušile ali splesnile.
7. Ko smo rastlino vsadili, moramo potlačiti z nogami zemljo okrog drevesca in drevo privezati h kolu. Priporočljivo je, -da drevo dobro zalijemo, da se zemlja lepo prileže okoli korenik in da ne ostane med korenikami prazen prostor.
Druga velika napaka, ki jo opažamo v mnogih sadovnjakih je nepravilna razdalja med drevesi. Tukaj ne moremo podati splošnega pravila, ali držati se moramo naslednjih navodil;
t. Sadno drevo mora imeti dovolj sončne svetlobe, da se cvetje pravilno oplodi in sadje dobro dozori.
2.	Sadna drevesa, ki nimajo sončne svetlobe, so podvržena raznim boleznim ' (fuzi / kladij, plesenj, gniloba itd.).
3.	Drevesa, ki so prepogosto sajena, se ne morejo pravilno razviti in tudi obrezovanje in škropljenje dreves ter obiranje sadja je v teh slučajih težavno ah sploh nemogoče.
Najlepši primer, kaj pomeni sejati pregosto, je pri setvi žitaric. Žito zrase šibko in je podvrženo škodljivemu vplivu raznih plevelnih rastlin in obenem tudi rado pologa. Namesto zrriia pridelamo le slamo.
Setev v Vojvodini
Poljedelsko področje Jugoslavije, Voivo-dina, se pripravlja na spomladansko setev. Lansko leto, ko se je vršila spomladanska setev, jo še bila fronta v neposredni bližini. 'Lotos se bo setev vršila pod mnogo ugodnejšimi pogoji z boljšo organizacijo in večjo izkušnjo. Letos je treba posejati še G80.000 hektarjev. Tudi glede sredstev je letos boljše, ker ima sedaj Vojvodina na razpo lago 65.000 vpreg in 20ÌOO traktorjev ter dovolj človeške sile, medtem “ko . je bilo lam treba najeti delavce iz drugih krajev. Fa dejstva opravičujejo prepričanje, da bo letos setvena kampanja zaključena uspešno in pravočasno. Poleg žita bodo v Vojvodini pasejali veliko množino industrijskih rastlin, v prvi vrsti konopljo na 28.000 ha in sladkorno repo na 25 000 hektarjih.
Nacionalizacija industrije v ČSR
Čehoslovaška gospodarska struktura je doživela po vojni veliko spremembo. Banke, zavarovalnice, železnice, rudniki, metalurška podjetja, tovarne orožja, elektrarne in plinarne, najvažnejše tekstilne in kemične tovarne so bile nacionalizirane.
Niso bile podržavljene samo tako zvane kljucne industrije, to je tiste, ki proizvajajo stvari, ki so osnovne važnosti za gospodarstvo in od katerih je odvisna ostala industrija, temveč tudi steklarne (čehoslo-vaska industrija stekla je zelo močna), tovarne porcelana, sladkorne tovarne, desti-lerije itd.
Sladkorne tovarne so organizirali na zadružni podlagi. V upravnem svetu so 4 zastopnik! pridelovalcev sladkorne repe, 2 zastopnika nameščencev tovarn in 2 za-j‘°Pn‘ka..dl’žavnc oblasti. Vsa ostala pod-jetja dobijo upravne svete, v katerih sedijo t, Ì vPn-'kl , nameščencev sindikatov, kra-I ib m državnih oblasti. Država imenuje aT.pa Potrdi izvoljenega predsednika, ki
ai.P-° - generalnega direktorja.
Akcionisli dobijo odškodnino, razen • ;Nerncov. Madžarov in kolaboracionistov
Kratki nasveti
vprašanja In odgovori _ pi‘a|anje:	Ali obstoji sredstvo, k
preprečuje kaljenje krompirja v kleti? (A
L., okraj Milje.)	r J	v
:„0dB1c\Y°r: Krompir poganja itali, čin J e v kleti dovolj toplo. Iz tega sledi, da -primernim zračenjem kleti lahko znižami emperaluro in na la. način preprečimi Kaljenje. So nekatere vrste krompirja, k ne kalijo tako močno, druge pa so temi zelo podvržene.
Vprašan j e: Imam v hlevu kravo, kateri je odpadla dlaka in je postala hra stava. To kožno bolezen sem opazil na mavi, okoli oči in tudi drugod po životu. Kako naj odstranim te lišaje? (T. M., okraj Sežana.)
Odgovor: Ne gre za lišaje, temveč za garjavost. To-bolezen povzročajo majhne, s prostim očesom nevidne živalce, ki razjedajo kožo in povzročajo garjavost.
Bolno kožo je treba dobro namazati z navadnim ali še bolje z zelenim milom. Naslednji dan je treba odstraniti milo z mlačno vodo in zdrgniti garje. Ko se koža posuši, je treba okužena mesta namazati z mazilom, ki sestoji iz polovice špirita in polovice katrana. To delo ponovimo tri-lirat, štirikrat vsake tri — štiri dni.
Najbolje ozdravimo garje, ako žival razkužimo s 3% raztopino lizola ali kreolina, k(° SC ,A0za	namažemo okužena me-
z mažo tèrvazogena, ki sestoji iz lOUgr antrasola, 150gr žvepla in 100gr vazelina. Pri uporabi tega zdravila moramo paziti, da se živali ne ližejo.
Obletnica ustanovitve georgijske sovjetske republike
Georgija, ena med 16. sovjetskimi republikami, proslavlja obletnico svoje ustanovitve 25. februarja 1921.
Republika Georgija ima površino kakih
70.000	km8 ter 3 milijone prebivalcev. Pod carističnim režimom je Georgija živela v bedi. Dasiravno je dežela razpolagala z bogatimi rezervami surovin, goriva in električne energije, ni imela svoje industrije, ne glede na (o. da so bile sijajne prilik« za gojitev kulture subtropičnih rastlin in za gojitev tobaka, grozdja in zelenjave. Pred uvedbo sovjetskega režima so bila vsa prirodna bogastva Georgije izkoriščena, v nepomembni meri. Georgijsko poljedel-stvo je bilo zaostajalo in georgijsk; kmetje so živeli bedno življenje V 25 letih sovjetske je postala Georgija dežela z vodečo industrijo in pol iedelstvom
Industrija
Investicije kapitala v georgijsko narodno gospodarstvo so se v tem času povečale za 80 milijonov rubljev. Skupna proizvodnja georgijskega narodnega gospodarstva se je povečala z ozirom na leto 1913 za 27 krat, proizvodnja industrije za 16 krat. V treh petletnih načrtih pred vojno je bilo v Georgiji zgrajenih 805 tovarn v raznih panogah strojegradnje, tekstilne, naftine, prehranbene industrije itd. V prestolnici Georgije Tbilisiju so bile zgrajene strojne tovarne Zgrajene so bile železniške proge in pristopilo se je k izkoriščanju velikih ležišč črnega premoga.
Dokaz sijajnega industrijskega razvoja Georgije je podan s povečanjem virov energije: V Georgiji ni bilo pred letom 1921 niti ene hidrocentrale, četudi je v deželi mnogo hudournikov in vodopadov. Sédaj je v Georgiji pet velikih hidrocentral in 5Ó0 inalili
Poljedelstvo
Sovjetska vlada je potrošila velike zneske za razvoj poljedelstva. Izvršena so bila velika dela. da bi bila povečana kultura zelenjave in čaja. V kratkem času je bila velika površina močvirnatega ozemlja spremenjena v čajne nasade, ki dajejo 2000 •kilogramov' najboljšega čaja. Celotna površina čajnih nasadov znaša 60.000 hektarjev. Med petletnimi načrti je bila površina zemlje namenjena gojitvi sočivji. povečana za 11.000 hektarjev Zelo se je razširilo tudi vinogradništvo. Ustvarjeni so bili nov; vinogradi, ki se raztezajo na površini mnogo desettisoč hektarjev. Usnešen razvoj poljedelstva jo spremenil življenje georgijskega kmeta. Skupni znesek plačan kolhoznikom se je v zadnjih letih povečal za 9 krat. Georgija šteje sedaj 100 kolhozov, ki imajo letno več kot 1 milijon rubljev dohodkov.
Film „Nova Jugoslavija"
Pred pol leta je prispela v Jugoslavijo filmska skupina Mosfilma Vodi jo znani sovjetski filmski režiser ' A. Room. Na kraju dogajanja bodo posneli veliki zgodovinski film «Nova Jugoslavija«, Film naj bi prikazal borbo naših narodov z nem škimi in italijanskimi napadalci, kakor tudi podlo izdajo domačih kvislingovcev.
Dejanje obsežnega filma se začenja 1941., ko se je prva partizanska puška sprožila na, okupatorja. Središče filma tvori lik maršala Tita, ki ga predstavlja odlični karakterni igralec SZ Ivan Bersenjev. Narodnega heroja Slavka Babiča bo podal N. Modrvinov. V vlogi bosanske partizanke Andje nastopa Olga Ž.znjeva.
Razen sovjetskih sodeluje še preko dvajset beograjskih, zagrebških in ljubljanskih umetnikov, med slednjimi najdemo Vladimirja Skrbinška. Staneta Česnika, Kraljevo, Stujiico, Cesarja.
Ko so bili izvršeni posnemki v Beogradu, se je skupina odpravila v Opatijo, kjer je snemala, masovne prizore iz narodno-ošvo-boclilne borbe. Hkrati si je postavila paviljone, kjer se je snemanje nadaljevalo tudi v primeru slabega vremena.
Zanimivo zunanjost je nudila Opatija v listili dneh Vse mesto je kakor ogromen filmski studio. Večkrat je bilo videti po ulicah oborožene četnike, Nemce in Italijane, kako hodijo pod roko s partizani. To pot se jih nihče no boji, saj vsi vedo, da so le igralci, ki se odpravljajo k izdelavi filmskih posnetkov. Niški igralec Totlič, ki predstavlja četni.škega kapetana, si je pustil rasti brado
Da bo film prikazoval v vsem obsegu nepobitno resničnost, nam dokazuje inci-lent, ki so ga doživeli igralci med Sušakom in Beko. Igralci in stražniki narodne milice se srečajo na cesti. Igralci so komaj komaj prepričali vojake, da so le preoblečeni igralci za posnetke filma «Nova Jugoslavija«.
Po izjavah režiserja bo film narejen proti koncu julija. Po izdelavi posnetkov v Opatiji pojde skupina v Zagreb in nato t Sarajevo, kjer jih čaka še trdo delo. Za« ključne prizore bodo posneli v Beogradu) Ko lio izdelava na terenu pri kraju, M bodo igralci vrnili v Moskvo, kjer bodo film tonsko obdelali in montirali prlzovSi
TELESNA
Lidija Srebrnič iz Gorice tretja v smuku
V soboto m nedeljo ec jt vršil prvi tlel smučarskih tekem za prvenstvo Jugoslavije pod Urško goro pri Guštanju na svobodnem Koroškem Ako upoštevamo, d^ so bile te prve tekme po osvoboditvi, moramo z zadovoljstvom ugotoviti usmerjeni razvoj in napredek na telesnokulturnem polju v Jugoslaviji, m važnost ter pažnjo, katero polagajo ljudske oblasti 'zdravemu razvoju svoje mladine Na tern prvem prvenstvu so tekmovali zastopniki daljne Makedonije, Srbije, Bosne, ■ Hrvatske in seveda najštevilnejše je bila zastopana Slovenija z 21 društvi. Tega prvenstva se udeležujejo prvič tudi naši tovariši in tovarišice iz Goriškega okrožja. Ako upoštevamo močno konkurenco, tako med moškimi, kjer je nastopilo 93 tekmovalcev, kakor med ženskami, so tem lepši uspehi, ki jih je dosegla tovarišica Uidija Srebrničeva iz Gorice s tretjim mestom v smuku in petim v slalomu. Upoštevati moramo," da naša mladina na tem polju telesne vzgoje orje šele ledino in smo prepričani, da ne bo dolgo časa, ko bomo tudi mi v bodoče posegli bolj prepričljivo in številno v borbo za prvenstvo Jugoslavije v vseh panogah telesne vzgoje. V moških disciplinah moramo zabeležiti velik uspeh, ki so ga dosegli zastopniki Jug. armade; dokaz kako pažnjo so danes polaga v Jugoslaviji razvoju telesne vzgoje v vojaških edinicah.
Rezultati prvega dela prvenstva so naslednji:
Ženski smuk: (14 tekm.) 1. Poldka Švigelj (Bled) 1.02; 2. Lojzka Praček (Jesenice) 1.06; 3. Lidija Srebrnič (Gorica) 1.11.8!
Moški smuk: (93 tekm.) 1. Lukane Matevž (JA) 2.21.6; 2. Koblar Stanko (JA) 2.28.1: 3. Bertoncelj Jože (Jesenice) 2.36.8.
Ženski slalom: (14 tekm.) 1. Praček Lojzka, 139.3 sek., 2. Švigelj Poldka, 149.7 sek., 3. Urbar Nada, Tržič, 194 sek., 5. Lidija Srebrnič, Gorica, 257.7 sek..
vzeojA
Moški slalom:	1. Lukane Matevž
(JA) 96.7 sek., 2. Bertoncelj Jože, Jesenice, 97 sek., 3. Urbar Slavko (JA) 107 sek.
Alpska kombinacija (smuk in slalom skupaj); 1. Lukane Matevž 2.'i0.1 točk, 2. Bertoncelj Jože 245.2 točk, 3. Čop Franci, Maribor.
Drugi del tekmovanja se je pričel v torek v Kranjski gori in o njem bomo poročali v prihodnji številki.
O
/'«17 SMUČARSKI TEČAJ NA IMUMOIÌ-S K EM so zaključili lò. I. m. na Vojskem, katerega so se udeleSili tovariši iz raznih krajev nase ožje domovine. Tu so prvi pionirji našega mladega smučarskega sporta, kjer bodo orali Ledino na lem polju, da kmalu nadoknadimo to, kar nam. je bilo onemogo-' Ceno v petindvajsetih letih suinosti pod fašizmom.
O
Živahno zanimanje za nogometni turnir „P. Coverlizza"
V nedeljo je bilo odigrano tretje kolo nogometnega turnirja v spomin P. Cover-lizze in so bili doseženi naslednji rezultati: Primorje : Rinaldi 4 : 2 Roian : Caucich 2 : 2 Prosveta : Gaslini 3 : 0 Cebulez : Tovarna strojev 2 : 2 Kačun ; Skedenj 2:0 (poslednji niso nastopili)
Pisoni : Montebello 1 :1 Duguliri : Kolonkovec 2 : 0 Nabrežina : Rocol 2 : 0
Vse tekme so bile zelo živahne in odigrane ob precejšnjem zanimanju občinstva.
ZRCALO
Vesela korejska zgodba
Zjuuuu se je preu navitim časom.
rreprost temei je sel lepega dne v mesto na lej. Jani st je kupil neko zelo. čudno ree. c lov e II je ne oi mogel porautn za nic koristnega. Ni bilo moCt iz nje ne jesti in ne pili. sam bogstguueiti čemu naj bi tista ret bila dobra. Napravljena je bila iz steklu ati morda iz srebru — saj ni bito mogoče vedeti.
Toda če si pogledal noter, si videl tam ucuo oseou; Ce si se smejal, se je la oseba tudi, če si se ji spačil, ti je vrnila milo za drago. Prav kakor Ziv človek. Samo Se govorili ji je manjkalo. In ta prečudna reč je imela zelo čudno ime. Pravili so ji — zrcalo.
Krnel se je vrnil domov in ni nikomut pokazal zrcala. Dobro ga je skril in ga vzel samo včasih v roke, da bi se malo pozabaval.
Zena pa je opazila, da moZ skriva nekaj pred njo, da skrivaj nekaj ogleduje in se pri tem smeje. Prijela jo je radovednost.
Nekot, ko je bil mol z doma, si je vzela čas ter poiskala zrcalo in ga tudi naSla v njegovem skrivališču. Pogledala je vanj — pa ji je kar sapo zaprlo. Neka ljubka deklica je zrla iz zrcala naravnost vanjo; deklica je imela vesele vesele oči in rdeča lica; okrog vratu je nosila ogrlico iz barvastih kamnov, prav tako, kakor je bila njena.
Zena je vsa zaripla od jeze.
«Tako, to je tisto, kar on gleda in gleda, kol da se ne bi mogel nagledali. Zdi se, da se me je Se naveličal.n
llila je tako jezna in Žalostna; da je začela jokati ob pogledu na lepo deklico v zrcalu.
V tistem trenutku je vstopila moieva mati.
«Zakaj pa se jokaš?« je vprašala mlado leno.
«Zakaj naj bi se ne jokala? je dejala
Petdesetletnica odkritja radioaktivnosti
gamo petdeset let je minilo, odkar je Henrik Becquerel oznanil na pariški Znanstveni akademiji odkritje uranijeve radioaktivnosti in že smo pri odkritju atomske bombe.
Besedo radioaktivnost je uvedel Henrik Becquerel, da bi z njo označil pojav, ki ga je odkril in ki je obstojal iz .lastnosti nekih prvin, da -se iz lastnega nagiba spremene v druge prvine in povzročajo pri tem stalen razvoj energije.«
En gram radija v razkrajanju razvije 135 -kalorij na uro, milijon kalorij na leto. Pri celotnem razkroju razvije okrog 4 milijarde kalorij. Za primerjavo pomislite, da proizvaja en gram premoga pri svojem izgorevanju samo okrog ROOO kalorij. Energija, ki jo proizvaja radij, je torej pri enaki teži
500.000	krat večja od one, ki Jo proizvaja premog.
En gram radija je torej enakovreden 000 kg premoga.
Ta ogromen razvoj energije se pojavlja pri Izžarevanju posebnih žarkov, ki so se prvotno Imenovali Becquerelovi žarki, pozneje pa, po njihovi reakciji v bližini tna-goela, se je ugotovilo, da so treh različnih vrst, ki jih sedaj imenujejo: žarki alfa, beta in gama.
Ker se aktivnost teh tvarin pojavlja potom žarkov, so ji nadeli ime »radioaktivnost«. Iz tega je potem izpeljano ime «radij«, ki sta ga dala zakonca Curie eni izmed teh tvarin, katero sta odkrila dve leti po Becquerelovi objavi
V začetku je bilo odkritje radioaktivnosti zelo preprosta stvar. Becquerel je opazil, da imajo uranijeve soli lastnost, da vplivajo v temi na fotografske plošče. Mislili so torej, da izžarevajo X žarke, enake onim, katere je malo časa prej odkril Roentgen. Zares so gama žarki podobni, žarkom X, čeprav so bolj prodirni
Nov pojav
Da stojimo pred popolnoma novim pojavom so razumeli šole potem, ko se je dognalo, da vsi fizični pripomočki, ki jih imamo na razpolago, ii0t visok pritisk, visoke in nizko temperature, močna električna ali magnetska polja, močno, obsevanje itd. niso mogli uili najmanj spremeniti ono izžarevanje, ki je bilo trajen in nespremenjen vir energije. Domnevali so, da je njegov izvor v razkrajanju atoma. Danes vemo, da je res tako. Pri uranu je to razkrajanje zelo počasno. Gotova količina urana, ki obstoji' danes, se bo zmanjšala na polovico šele čez 4 milijarde let. V tem raz-
dobju se postopoma spremeni v 15 drugih tvarin, katere so vse radioaktivne in krajšega trajanja, razen zadnje, ki je trajna, ker ni več radioaktivna. Ta je podobna svincu,
Poleg uranove serije sta bili odkrit; še dve vrsti radioaktivnih tvarin, namreč torij in atinij, katerih prvi obstoji iz 12 in drugi iz JI elementov
Sestav atomov
Odkritje radioaktivnih tvarin je prineslo precej luči v sestavo atomov. Dočim smo smatrali nekdaj atom za nedeljiv, danes vemo, da sestoji iz enega osrednjega dela, ki je obdan od venca elektronov. Ti niso nič drugega kot atomi negativne elektrike in skoraj brez vsake. teže.
Vsa atomova teža je zbrana v osrednjem delu, kjer se nahaja tudi pozitivna električna sila, enakovredna negativni v elektronih, ki jo obdajajo. Osrednji del sestoji iz protonov in nevtronov, ki imajo oboji svojo tezo, enako tšži hidrogenskega atoma, ki ima v sredini en sam proton. Protoni imajo tudi enako količino pozitivne elektrike, kot imajo elektroni negativne. Nevtroni so brez elektrike, žarki beta, k; jih izžarevajo radioaktivne tyarine, sestoje iz elektronov. žarki alfa sestoje iz delcev helija, katerih vsak ima po 2 protona in 2 nevtrona.
Zgoraj omenjeni delci alfa, ki so zmožni veliko hitrosti, imajo tudi lastnost, da s svojim prtiskom razbijejo atome drugih »tvarin, ki niso radioaktivne. Tako smo dosegli umeten razkroj materije in tvorbo novih elementov iz njenih delcev. V tej tvorbi novih elementov se razvije "še večja energija kot pri razkrajanju radioaktivnih tvarin. Pomislite samo, da hidrogen, kadar ustvarja nove elemente, zgubi 8 tisočink avoje teže in vsakemu gramu izgubljene teže odgovarja razvoj energije, ki ima 25 'milijonov kilowatov, ali 20 tisoč miljard kalorij-
Atomska bomba
Na teh ogromnih količinah energije temelji moč atomske bombe. Pred njenim pojavom radioaktivne tvarine niso bile uporabljene nikjer, razen v zdravilstvu, za zdravljenje raka in umeten razkroj ali sestav se je uporabljal v tako majhni količini, da ni bilo nobenega upanja za kakšno praktično uporabo. Vsak poizkus, da bi bila atomska sila monopol za vojne svrhe, bi bil zločin. Človeštvo ima pravico, da se uporabi atomska energija v splošno korist.
nevesta, «Ko pa me mol noče nič več pogledati? Komaj mu obrnem hrbet, le ne dela drugega, kol da se ozira za to ali ono lepo deklico.
Tašča sc je tem besedam močno začudila. «Ne morem razumeti, kaj hočeš reči. Za. kom neki naj se ozira? V vsej vasi ni, razen tebe, niti ene lepe deklice.-»
«Tukaj je ena, le poglejte,» je odvrnila mlada lena in pomolila tašči zrcalo.
Starka je pogledala v zrcalo in — se razume, videla v njem neko Zensko —ampak ta len-ka je bila stara in grda. Sivi lasje, brez zob, obraz ves v gubah! Tašča je bruhnila v smeli.
«Kaj, to-le imenuješ ti lepo dekle?» je vprašala. «To kozavo, staro lensko? To vrslo lepotic lahko najdeš po vrtovih, kjer so za strašilo vrabcem, kolikor hočeš. Poglej vendar malo bolje.»
Mlada lena je vnovič pogledala, pa je začela nato še bolj jokali.
«Vidim, da se samo norčujete iz mene,» ic dejala. «Poglejte vendar, kako je mlada in cvetoča, in kakšno lepo ogrlico ima!
Starka je vnovič pograbila zrcalo, pogledala vanj in se začela vsa zvijati od smeha. !
«To naj bi bila zale lepa mlada deklica? ' Saj mora imeli blizu sedemdesetih. In kje je ogrlica, o kateri govoriš? Njen obraz je ves v gubah in okrog vrata ji mahedra uvela kola, to je resnica. Ti pa se jeziš radi neke ogrlice.-»
V tistem trenutku je prišel domov last in videl, da nekaj ni prav,- hrup, vpitje, mlada lena vsa v solzah in stara, ki se reti.
Začel se je spraševati, kaj se je zgodilo in one so mu pokazale čudovito zrcalo. Starec je pogledal in se namrdnil.
«Vidve sla obe malte udarjeni,» je rekel. «Ali ne zhale ločiti moškega od lenske Po glejti malo bolje.»
A dejstva veljajo več kol besede. Pogle-•dala je lena — in videla je lepo deklico. Pogledala je tašča — in nasproti ji' je škilila stara lenska. Pogledal je last — in star mol se mu je smejal v obraz.
«Poglejte vendar malo bolje — kdaj sle še videle Zensko z brado?» je vzkliknil starec.
«in kdaj ima lepo dekle obraz čez, in čez z gubami pokril?» je vzkliknila tašča.
«Od kdaj pa so moški začeli nositi ogrlice, je ugovarjala Sena.
Prepirali so se in prepirali, ne da bi se mogli sporazumeti.
Medtem, l;o so govorili tako vsevprek, je pridirjal sosedov deček. Ugledal je zrcalo in hotel, pogledati, tudi on vanj. Iles je pogledal in široko razprl oči od začudenja. Tarn notri je stal čuden deček in ga gledal, oči široko razprle, kakor da bi sc čemu čudil ali. da. bi se česa, bal. V roki je drZal školjko, prav listo, ki jo je deček malo, prej našel na obali.
«Ej, ti, kdor si Ze! Kako si upaš vzeti mojo školjko? Na, tu imaš!»
Zamahnil je z roko in udaril z vso silo po zrcalu, da je, padlo po tleh in se raz- ' letelo na tisoč koscev.
Ko pa sc je zrcalo razbilo, ni ostalo ničesar več za prepir, ničesar več o čemer bi razpravljali in s tem je tudi naše zgodbe konec-.
Prevedel: Marinčič Ivo.
Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 2000 23.10 —• Objava sporeda ob 7.10
Ostali spored od 3. do 9. marca:
NEDELJA 3. III — 12.15 Pridiga — 12.30 Kmetijsko predavanje — 15.10 Otroška ura
—	19.00 Zbor iz Dornberga pod vodstvom Zorka Ilareja — 19.20 Slovanska simfonična glasba — 19.50 Predavanje o telesni vzgoji. -
PONEDELJEK 4 III. — 12.30 Poljudnoznanstveno predavanje — 19.00 Ženska ura
—	79-20 Znane melodije (plošče) — 19.30 Koncert za klarinet in klavir.
TOREK 5. III. — 12.30 Predavanje o pro-sveti — 19.00 Mladinska ura — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Ljudska glasbena ura
—	Češka glasba.
SREDA 6. III. — 12.30 Zdravniško predavanje — 19.00 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade — 19.30 Igra.
ČETRTEK 7. III. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Pevski kvintet Prosvetnega društva Ivan Cankar — 19.15 Slovenščina za Slovence — 19.30 Pestra glasba.
PETEK 8. III. — 12.30 Tedenski pregled konference ZN — Komorni zbor — 19.30 Obvestila svojcem — 19.45 Korsakpv — Španski capriccio.
SOBOTA 9. III. — 12.30 Predavanje -<
19.00	Plesna glasba — 19.30 Oddaja za konec tedna.
Križanka št. 5
Besede pomenijo :	^
Vodoravno: 1. pripadnik progresivnega gibanja, 6. veznik, 7. egipčansko božanstvo, 8. ubog, siromašen, 10. veznik, 12 nepoškodovane, vse, 15. neoblečen, gol, 16. bivši angleški zunanji minister, 18. predlog, 19. beseda v molitvi, 22. moško ima, 24. osebni zaimek, 26. po svetem pismu praoče človeštva, 28. besedica, ki pomeni toliko kot udarec, 30. turški fevdalec, 31. domača žival, 33. igralna karta, 34. pravočasen, natančen, 35. začetek in konec abecede, 36. kazalni zaimek (množina), 37. odslužen vojak.
Navpično:	1. svetovno znana češka
vas, ki jo je porušil in poklal nemški fašizem, 2. število, 3. pripadnik evropskega naroda, 4. igra na Primorskem, 5. odpadnik, 9. polet, vnema, gorečnost, 11. žensko ime,
14.	neodločen izid, 17. leningrajska reka, 20. up, hrepenenje, 21. ruski državnik, komisar za zunanje zadeve, 23. glej 15. votlo-ravno (ženski .spol), 25. Že nerabljeno, 27. vsebuje tolščo, 29. žig. štampiljka, 32. žensko ime (množina), 36. kazalni zaimek. ,
Rešitev križanke št. 4.
Vodoravno: 1. Tovariš, 7. iti, 8. Edi, 9. to, 11. ar, 12. ura, 14. Stalin. 16. zlatar, 17. Lah, 18. ob, 20, ob, 21. sni, 22. imenik, 25. očitek, 26. rog, 28. Ra, 30. al, 31. ona, 33. Uri, 34. Kalini».
Navpično: 1. Tito, 2. Oto, 3. vi, 4. re, 5. Ida, 10. brat, 12. Utah, 13. Ala, 14. slabič,
15.	ironik, 16. zlo, 19. bi,k, 21. sneg, 23. mir, 24. Eton, 25. otrok, 27. Zlin, 29. Ana, 30. ari, 32. al, 33. un.
Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ. -»