k f. ATO—YEAR XXIV« M PODNJA [IGA KOPAT GLASILO SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTK -----■s,.- -j;-;--~- i-----------------—. ..._.- S VMa prepovedala bojkot C japonskega blaga m pet republikanskih-- •^ikov glasovalo proti Hoo-itrjev predlog sa revinijo voj-„ih dolgov odklonjen. Nov aa nd na McFaddena. — Pejno- 1 bankirjev o tO1- vrednoKtnih paplrjh fashington, D. C„ 10. dec,— loverjev enoletni moratorij na jne dolgove in reparacije je bil loči odobren v apodnjl kon-Mni zbornici a »17 proti 100 inovom, obenem pa ae je zbor-% izrekla proti Hooverjevemu gramu glede revliije ali črta-\ vojnih dolgov, ki ao jih ev-^e države napravile v Ame-i. ra resolucija bo aedaj poala-lenatu, ki jo bo najbrž apre-\ Odobritev resolucije v sena- bo odgodila plačitev dolgov v )ti 262 milijonov dolarjev v kalnem letu 1982. ftoti resoluciji je glasovalo 96 uokratov ln pet repiiblikan-r. Debata o HooverJeVem mo-toriju je izvala vihar ln tež-obdolžitve proti predsedniku, uis T. MacFaddeA, republikan-kongresnik iz Pennsylvanije, prošli torelk razburil zbornico izjavo, da je Hoovor prodal ružene države nemškim mod-rodnim bankirjem. MoFadden včeraj v milejši obliki ponovil lolžitve. Kongresnik M. Free iz Kalifor-e, Hooverjev prijatelj, je pred iljučkom debate e moratoriju tel prečitati odlok newyorške-vrhovnega sodišča, v katerem bil JleFadden ?obdotten pod-povanja in korupcija Izjavil da hoče a tem pofcaaatl kgrak-' moža, ki je, izrekel težke in itemljene. obdolžitve proti idaednlku. HcFadden je v avojem odgovo-obsojal akcijo svojih republiških kolegov, ki ga akušajo inovati in mu odvzeti nekate-privilegije, ker je kritiziral dsednika. Dejal je, da ao nje-1 nameni polteni, kajti nje-a želja je, da ae Amerika ne eAava v evropske zadeve. Po-no je izrekel obdolžitev, da eralne rezervne banko raje nagajo Evropi kot Ameriki, tel je, da bi se morali amerl-mednarodni bankirji v prvi ti brigati, da izvlečejo Zdru-e države iz denperatne eko-wke krize, za katero sb oni ovorni. "homas W. Lamont, član •ganove finančne hiše, in E. Mitchell, predaednlk ional City banke v Noar Yor-«ta na včerajšnjem snališa-prt d senatnim finančnim kopjem izpovedala, da tujezem-vrednostnl papirji in aadolž-v rokah ameriških bankir-ne ogražajo finančne etabil-H Združenih držav ln da ao nasprotne govorice, kl ae šl-IX) deželi, neutemeljene. Za-lnip »e je nanašalo na reao> jo, katero Je senator John-pn-dložll v višji zbornici ki ateri je zahteval praiakavo kjanja tujezemakih vrod-papirjev v Ameriki. M»asl ae j« m najučinkovitej-še orožje proti Japonski Nanklng, Kitajska. — (FP)— Najznačilnejši pojavi v razvoju mandžurske krize je bil odlok nankingške vlade, s katerim Je prepovedala protljaponska gibanja na Kitajskem v vseh oblikah. Odlok Je naperjen proti bojkotu japonekega blaga in propagandi. Odlok izrečno poudarja, da ne sme nihče ovirati trgovcev, ki prodajajo Japonsko blago. Na dan objavljenja odloka je bila policija v Nankingu zaposlena z odstranjevanjem protl-japonskih napisov in plakatov. Protijaponako gibanje na Ki-tajskem je rezultiralo iz japonske okupacije Mandžurije. Japonska trgovina na Kitajskem je bila močno prizadeta. Izjava, katero je podal odpravnik ja-ponakih trgovinskih poslov v Sangaju, pokazuje, da je bila japonska trgovina najbolj u-darjena v dolini Yangtze, kjer je izvoz padel za 08% in uvoz za 4%. Kitajci so pričeli s boj-kotom japonskih produktov v prošlem juliju, ko so izbruhnili protikitajski izgredi v Koreji. Po okupaciji kitajskih meat v Mandžuriji se je bojkot poostril in Japonska trgovina je utrpela več milijonov dolarjev izgube. Harlaaakl » J* "Al Oapoaa" izdal Mem otteb utonilo v l^kegon, Mich., 21. dec. — ern <>*eb, med temi Štirje čl* "< družine, ao izgubili živ-ie v jezeru Ergang, 36 milj •• • "i tukaj. rr U tnemu Orvillu Omanu •J« govi starši kupili aanke. a •rimi je včeraj odšel na Je-1 Sankal se Je po ledu, ki " i »"d njim udri ln jo Isginil v,*lo. Na pomoč so mu pri-rtarAi. mlajši brat In dva n ter ga skušali rešiti, a pri "> tudi oni utonili. "H psr čevljev — obsojen »in ton-Salam, N. C. — Za-" John Moora Je bil lt. t. m. •jen ns smrt ns eelktričnsm ker j« ukradel par čev- Svoje Ime je bil prisiljen povedati, ko je vložil tožbo radi "obrekovanja" proti zagovor nflcu radarjev * Harian, Ky. — (FP) — Har-lanskl "Al Capone," pobojnlk, katerega je importlrala Black Mountain Coal korporacija (In-sullova družba) is Chicaga, je bil končno prialljen Izdati svoje ime v javnosti. Piše se George Hayward. Proti odvetniku Rob-alonu je naperil tožbo, v kateri zahteva $60,000 odškodnine radi "obrekovanja." Robsion je pred porotniki rekel, da ao čaaopisl poročali, da je omenjena družba "importlrala iz Chicaga nekega človeka pod imenom Al Capone, ki Je prinesel s sabo prsne oklepe z namenom, da bodo Danlela (ubiti de-putij) ln njegovi ljudje laglje teptali rudarje." Radi teh besed se je profesionalni pobojnlk čutil užavljenega in je baje radi tega utrpel škodo. V tožbi tudi pravi, da je Robaion rekel, da je bil importiran zato, da uči ln vešba deputije v umetnosti metanja ročnih granat v avrho uničenja harlanekih rudarjev. 8 to tožbo hoče proae-kucija le ovirati rudarako obrambo. Hayward je bil tudi oaeba, kl je zagrozil poročevalki Federa-liziranega tlaka mrs. Harvey 0'Connor s aretacijo radi kriminalnega aindikallzma, ako gre v lcempe Black Mountain Coal korporaclje v avrho Inveatlgacl-je razmer. Svojega Imena JI nI hotel povedati. Dva delavca ubita v političnih izgredih v Hamburgu Hamburg, Nemčija. — Dva delavca sta bila ubita, šeat drugih, med temi en otrok, pa ao bili ranjeni, ko je policija navalila no politični ahod. Delav-d ao branili govornik*, katere je hotela policija aretirati, nakar Je aledila bitka, kl je traja-la dve uri. Zaailna naredbo, kl jo je nedavno isdala Bruenlogova vlada, prepoveduje politi-čne shode In aestanke. Dva vstsis ubita v Nlkarsgvl VVsahington, D. C.. 1«. dsc. -Dva vatožs sU bils ubita In več drugih ranjenih v dveh ap^psdlh a četami narodne garde v Nlkarsgvl, ae glssl poročilo, ki ga je prejel svetni momarični dspsrt^ Mt »p«xial ratlTof poitngo pruvidtnl hica^o, IIL, pondoljtk, 21. decombra (Doc. 21), 1MI. td focla oeettoa ljOt, Act el Pet, t. ltit, aathorlaež oa lasa 14. Uit. JadL STEV.—NUMBER Z97 ^ ie zoret POSVARIL JAPONSKO Ameriška vlada vznemirjena radi. jgponsklk mlHtsrlstlčnlh aktivnosti v Mandžuriji Wssklngton, D. t, 10. dec.— Državni tajnik Stimson je ponovno posvaril japonsko vlado pred militarlatičnimi aktivnostmi v Mandžuriji. Ameriški poslanik v Toklju Forbes je izročil komunike, katerega je prejel od državnega departmenta, japonskemu ministru za zunanje zaideve. Zaeno je Forbea predložil kopijo besedila Hooverjeve poslanice kongresu, ki seigianaša na situacijo v Mandžuriji Poelanik je povedal japonskemu zunanjemu ministru, da je ameriški državni department vanemirjen vsled poročil, da nameravajo japonske čete vkorakati v činčov-sko ozemlje. Fortjes je isrekel u-panje, da Japonaka ne bo nadaljevala z militaristično okupacijo Mandžurije. Stlmaon je včeraj izjavi^, da bo predložil dokumente državnega departmenta, ki ae nanašajo na situacijo v Mandžuriji, senatni zbornici, kot je zahteval senator Johoaon v svoji resoluciji, toda pridržal bo zaupne podatke in listine. Senatorji, iki hočejo vido-ti to korespondenco, bodo povabljeni, da jo pregledajo pod pogojem, da je ne objavijo v javno-ati. BREZPOSELNE I CEPIJO PROTI NA-LEZ(JIVI BOLEZNI I ho postale ca ata Prisilno, Mo v Kaliforniji Brezposelni dekvci, kl prihajajo Iz drugih držav, bodo graditi Los Angeka, Cal — (FP) — Država Kalifornija je uvedla prisilno delo ln Agradila Šotori-šča aa brezposeln«* delavce, kl prihajajo la delavci bodo ljali ceste in Za to delo no ne plače, pač pa h držav. Ti li ln poprav-ali kamenje, o dobili nobe-prejemal! hrano in stanovanje v šotori ščih. To nasnilo jg bilo objavljeno po konferenci, kptero je Imel governer Rolph a člani njegovega komiteja sa pobijanje brezposelnosti in zaašopnlkl trgovske sbornice ia Angeleaa. J. A. Kerr, predaednik zbornice, je augeatlralj r jen New Vork.—Jack "Lega" Diamond, notoričen gangeški vodja, ]e bil v potok ustreljen od laat-nih pristašev, ko jo stopil v Svojo sobo v AIbanyju, potem ko je veo noč alavll a prijatelji avojo oprostitev na sodišču zaradi obtožbe nasilnega odvedenja. V so-bi so ga čakali trije moški ln ko Je vstopil* so počili trljo streli ln Diamond Je obležal mrtev. Morilci ao nato izginili braa sledu. i V dvajsetem ototetjo! Bruse!, 10, dec. — Belgijski katoliški škofje so danes izdali paatlrskl list, v katerem pravijo, da drlgvnlki zato ne morejo rešiti ekonomske krizo, ker se na svojih konferencah nikoli »0 spomnijo na Boga . . . DELAVSKA ZAKONODAJA PRED Norria la Wagner predlagata velike n p rop r ladje sa vladna dola. La Follette ln Costlga* pa ata aa direktno takojšnjo podporo. La Guardia trna predlogo aa vladno aavarovaaje ,,71 Wsshlngton, D. C. — Daai jo bilo kongroau IsroČenlh več predlog sa direktno ln indlrokt-no vladno podporo brespoeelnlm ln je to vpraianje najakutnejšl problem v deželi, nI nobenega ta-gleda, da bi ae kongrea v bližnji bodočnoatl poaveMl reševanju teh vprašanj. V senatu je vae legialatlvno dalo v zaatoju radi boja a Mose-aom, Id noče odstopiti od kandidature aa nadomestnega prod-aednika aenata, izvoljen pa na more biti braa podpore republl-kanakih lneurgentov, kl aa proti njemu borijo. Delo v tej gbor-nicl bo v zaatoju, dokler ni iavor ljen nadomestni predaednlk. V zgornji abornlcl ao predložili predloge aa reševanje brezpoael-noetl senatorji Norria, kl zahteva tri milijarde dolarjev sa javna dela, Wagner, ki predlaga v ta namen dve milijardi, ter La Follette in Coetigan. Predlogi zadnjih dveh ao nanašata na takojšnjo pomoč brezpoeelnlm. LaFollette predlaga apropriacljo 260 milijonov dolarjev, Coetigan pa 126 milijonov, katera vsota naj aa porabi do meaeca julija, in nadaljnjih 260 milijonov sa vladno podporo v prihodnjem flakalnom letu, vaotesoaubvancljs ln državnim vladam, ld imajo avoje akcije aa podpiranja bednih, V spodnji abornlcl pa ia kon-greanik La Ouardia laročll predlogo aa vladno aavarovaaje proti bresposeinostl. Sllčen načrt bo predložen tudi v aenatu. Ker pa ata oa oba zbornici aa- ffitl adm in lat raci je nanašajo! so na >lit plotlft v debato o aunanjl pol črtanje vojnih dolgov In moratorij, je nasprotnikom vladna "dola" to debata ravfc* prag prišla, ker aa bo a tem aafrloklo ukrepanja o omenjenih predlo* gah ln eploh o domačih ifljloVah. PROVINCA ONTARIO SE JE PODALA BANKIRJEM — ''■'■ rr^r* t v i .-j Na njih aahUvo je pričala a dra-stilnimi rsdnkcijaMl Toroato, Oni. — dntario jo prva kanadska provinca, kl so Jo podala bankirjem, kl aghtevajo od vlade drastičns radukeije. Ob* Člnake uprave ao bilo iaatruir*-ne, naj pričnejo "popuHatl." Provinčna vlada Ja aklanlla reducirati svoje letno isdatks aa pet milijonov. To bo dooogla e redukcijo plač od kabinetnih mlnlatrov do elednjega vladnega ualužbenca, uldjučlvl« clvll aervlce ualužbenca, kot jo naznanil provlnčni Juatlčni mlniater. Okrajnim oblaatom jo bilo tudi aporočeno, naj znižajo atroške v zvezi z gradnjo In popravlja-lajeml Ubila klor la usmlljsnja in osbe Clendale, Cal. — Da rall avojo 20-letno 10 trajno pohabljeno hčer trpljenja,, je Irka Rosebud Harrla zadnji peteft oddala v njo osam strelov Ko je videla, da je hči mrtva, jo Ha v kopalnico In odprla pliif Bila je le mrtaa, ko eo prllll aoaodje, kl eo allšsli strele. Ms 11 je bila stara 40 Wt Otvoritev delavsksga teatra New York — l»o4mšnja a predvajanjem delavskih Iger je najnovejši poakus v aewyor-škem gledališkem sveto. V Group testru ao to dal prlloJ igrati dslsvsko dramo "ton of Ood," kl poksauje življenje ds-nsšnjsga dslavca. Hpiasls ata jo Paul in Clara Blfton. Poročilo komiteja ao glasi, da glepWMooU IMMOO.m v reparacijah, ker ao bankrotirano (v Baoel, 19. dec,—Komite j Banke aa mednarodna plačila v Baa-lu, kl joaroučaval možnoetl Nem-čl je gledp plačevanja reparaolj, je podal lajavo, v kateri nagla-ša, da Nemčija ne bo mogla plačati niti pogojnih niti nepogojnih obvaanoatl, kot predvideva Youngov načrt Znamenja kažejo, da bo komitej v avojem končnem poročilu priporočil podaljšanje Hooverjevega moratorija aa najmanj dve loti, ker ao nemške leleanloe v takem položaju, da ne bodo moglo uravnovesili avojega budleta v prihodnjem letu. Nemške leleanloe ao bankroti* rano ln valed tega je vsako upanje glede laplačitve 1166,000,000 v reparacijah iaključena Dohodki železnic Ista 1960 so padli aa lt%, v tem letu pa so vslad poostritve ekonomake k rise padli aa 29^1*. Sinoči aa jo avedelo, da tri nevtralno države — Švica, Holaad-ska ln Svedaka — zahtevajo modifikacijo Youngovega načrta a namenom, da ao pomaga Nemčiji, da bo lahko zmagovala neka-. Ure obligacijo. ■ n ____ ' i*, Paiaa aiaiih laivttrll- tka ifditilli Velika iodostri^ka firma m* 1». dee. - Uradn« industrijalca produkcija v Nemčiji padla na atopnjo 1.1900. Vrednoet pro-ukclja v tem lotu ao ceni na Nikar jo tri milijarde manj kot i, JU2t>. Državni dohodki so ee gnižali od 116,000,000,. 000 1. im na $1 H,OOO,000,000 v Borslg Ivo Co., ki jo bila uatanovljena 1, 1187, Je vče* raj auepandlrala plačila. Družbe Je bila prlalljona ukiniti plačila kljub dejstvu, da jo prejela na>-ročU v vrednosti tri milijone dolarjev, Hanomag Automobile Co. Ja tudi morala suspendirati plačila, ker nI mogla dobiti kredita v veoti ato tiaoč dolarjev. Ved ja fallstlčse rovoMe v Av-atriji opvoMan DtuaJ, II. dec, Dr. Waltor Pfriemer, vodja avetrljekoga heimwehrk, In šeat njegovih tovarišev, ki ao organialrall rovol-to sa etrmogtavljenje obstoječega režima 16. septembra in ao bili potom obtoženi vsleizdaje, gi bili oproščeni na obravnavi, kl ae Ja vršila v Gradcu. Daai Jo Pfriemer odprto pri-snai, da nasprotuje republiki In da ao Ja o4MI> da Jo etrmoglavl, katero ao tvorili kmet-obtoženca nekrlvlm. Val obtoženci eo Mil sinoči lapu-ščanl na aPobodo. Pozneje so MU gosti na banketu, katerega so jim priredili holmwehrovcl, av-atrijski lašlsti. Vlada ja isdals novo naredbo, k i pr<-pov#dujo politične shode vsej drfavl sa dva tedna. Na-rsdba Jsolnočl stopila v veljavo, toda faMati v Gradcu so Icljub temu najeli mestno dvorano ia ahod, katerega ae je udelslllo krog štiri tlaoč ljudi In na katerem ao govorniki bo J skal i na etr-mogtavljonje republika, policljs pa je vae to mirno gledala. Bsasoor rssigslrsl Is aorlaUatlč- jr (KrrotiLp je, apozflftla Parlfc—Paul Bpneour, kl je reprezentiral Francijo v ženevi v škodo aeelallatlCnemu gibanju, jo podal roslgnacljo kot član fransoaks socialistične stranke. Isjavil je, da jo to atoril radi toga, ker oe aogiala i raaoro-IIt veno politiko atranke, "ker ograšo Interese njegove domovi- PROFESOR KRI-TIZRA VLADNO POLITIKO r> i|M»roeilo administracije aa ob- ilnv^^n Ju m it lili diiHodkov ji* absurdno. Ameriški bogatini najmal) obdavčeni Noar York. — Mellonov davčni'načrt, katerega ja Hoover priporočil kongroau v avojl poslanici, jo našel reenaga kritika E. A. Seligmanu, profeeorju ekotiomlje na Columbia univerzi, kl je karakterlalral načrt aa absurnost. Ako ga bo kongrea odobril braa večjih eprememb, bodo relativno najbolj udarjani delavci, ker načrt predvideva davke na nizke dohodke, aa samske oeebe od en tiso! dolarjev naprej In aa poročene od dva tlaoč daljo. Zvišani bi bili tudi davki na ve-lika dohodke, ampak tukaj jo administracija bolj obširna, posebno še glede davkov aa dedič I ne. T"Plače ao bile še toliko snlža-ne ln breapoaolnoat tako velika, da eo bili letni dohodki milijonov ameriških državljanov po-tlanjenl v grupo, ki prajoma oa tlaoč do $1200 na leto. In aahto-vati od teh ljudi, da utrpijo nadaljnje davke, M bilo krivično, posebno le, ker M ae temu lahko Izognili a spremembo davčno ekomo," pravi profeeor Solig-maa. In U apremba Jo večja.obdav«-čenje bogatih elojev In predvsem svlšanje davkov na Hoover ln Mellon dedščine. priporočata zvišanje slednje postsvks od tO do 2t* . Profeeor Bollgman pravi, da Js to svlšanje "abaurdno nezadostno" in omenja, di io dodščinaki davek v vseh dešelah veliko večji kot v Ameriki, V Evropi snala od 60 do 71% In v nekaterih državah oelo H%. l"Ako bi Zdrulena drlave Ima-lt enake davka na dodlčine kol jih ima Anglija, M vlada letno lahko dobila 650 milijonov do-larjev, kar je več kot bi pa ana-Šali novi davki na konaum In allčno ln povrhu M Io omogočilo isvaetje davkov na niake do- Karakteristično od admlnl-strscljo Jo tudi to, da priporoln avlšanje davkov la aa dobo dvah lat, daai ogromni vladni deficit, kl bo v prihodnjih dveh letih doeegol štiri milijarde In pol. kakor tudi goepodarika konjunktura, govori drugale. To svllanje davkov na bo sašaano, ampak jo etalna perspektive la večjih davkov aa nedogiedno do-bo. To poa«bno. Predlog delničarjev js bil sprejet, da se ustrsže'iaobrs Aovalnemu klubu, oslroma, ds se sme list "Delsvec" naseliti v Domove prostore (podpisani aem glasoval zs predlog ln obenem daroval gotovo vaoto v pokritje atrolkov za aelltev). 2e v drugi številki, ki Je Izšla v Detroltu. je Imel več apisov osebne vsebine ns naše stare sotrudnike socialistične stranke, nsmesto ds bi gojil solidarnost med delavstvom (dopisi enake vsebine kot F. Tu-hovnlka). Zgoraj Imenovani klub Je pa pričel taktiko In ime tako hitro apreminjati, da je težko laaledOvsti njihovo delovanje. Najprvo Je zsmenjsl i ms "Pro-a vet ni odaek SND". 8lab apora-zum med člsnl in depreaijs mu ie onemogočilo sktlvnost ter končno je prišel na pomoč potom združitve "narodni pevakl zbor LJubljanakl Vrh" in ai oevejil Ime "Pevako In dramatično društvo 'Slavec' ns neatranksrskl poslenosti so pa domu več koristili kot F. T., če živi še sto let. (Kje je njegovo skupno delo, kje je njegov radikalizem?). Peter Benedlct. Pismo fe HoUndske Lutterade Holandska. — Sedaj se podpisani nahajam tukaj v Holandiji. Ta kraj je zelo prijazen in lep, prav tako pa so lepi tudi srebrni holandski goldinarji. Srebra in zlata se bolj malo dobi v Evropi. Tukajšnji slovenski naseljenci Imajo svoje podporno društvo, ki nosi ime Jugoslovansko podporno društvo. Že večkrat so me vprašali, kako da so v Ameriki slovenska društva vpeljana, posebno društva SNPJ, da tako napredujejo. Povedal sem jim in obljubil, da jim preskrbim tudi kopijo pravil SNPJ. V Ameriko se moram vrniti do 16. aprila. Zelo rad bi dobil sem stenski koledar SNPJ in dnevnik Prosveto za tri mesece. Se vedno so mi ti koledarji o-stali v spominu, kajti tudi jaz sem bil nekoč član 8NPJ. Vesele praznike in novo leto! Frank Podbevšek, Azalia Str., No. 0, Post Lutterade, Limburg, Holland. _ Slava in mir! fvilcoh, Pa.—Te dni se spet prepeva slavo onemu, ki je na višavah, z Željo miru ljudem, k! so v nižavah. — Na povratku lz stare domovine sem se bil u-stavil v New Yorku. Vozil sem ze s taksijem. Videl sem velikansko armado brezposelnih. Sel sem med nje. Tudi Slovenci so tam. Eden mi je pravil, da ik> že nekateri dve leti brez dela. Razume se, da so ti brezposelni proletarcl v slabem stanju. Slabo so oblečeni, razcapani so in njihovi želodci so prazni. Zima pritiska in nimajo Kam položiti trudne glave ln okostnjakov. Mnogo ljudi je v tem Ista zgubilo vse svoje prihranke v skrahlranih bankah. Vse to jim je prinesel modri sistem sedanje pravične uredbe veljakov, ki tako vodijo produkcijo in distribucijo, da je danes na milijone lačnih ln brez dela Ih le peščica trebušnikov se valja v izobilju in kontrolira vse bogastvo dežele. Ako bi delavstvo znalo rabiti svojo moč z glasovnico bi se kaj takega ne moglo goditi. Ker pa delavstvo tega še sedaj ne zna, pa morajo trpeti vsi skupaj. Tukaj v West Newtonu je na 15. okt. zaprla svoja vrata ban ka z imenom Farmer^s and Mer-cjiant« Bank. Vlagateljem jo, da bodo dobili povrnjeno v gotovem Čaau. Vaaj tako jih tolažijo, da li ae bodo te obljube uresničile, o tem se pa bomo prepričali pozneje. To je dobro mazilo, da se ljudstvo preveč ne razburi. Joseph Robich. Mir ljudem! MUwaukee, Wla. — Spet pobožno ljudstvo poje in moli po . — Društvo št. 299 SNPJ priredi veselico v četrtek, dne 24. dec. zvečer v Pavilion dvorani. Začetek ob 9. uri. Članstvo je naprošeno, Sa se udeleži v velikem številu. Pripeljite tudi svoje otroke, ker se bo oglasil na naši veselici tudi Miklavž, ki bo prinesel darila. (Nečlanski otroci bodo ravno tako deležni daril.) Društvo uljudno vabi vsa okoliška društva in posamezne rojake, da *e udeležijo naše veselice. Zabave bo dovolj za vse in postrežba bo prvovrstna v vseh ozirih. Toroj na svidenje 24. dec. 1 Mark J. Težak, tajnik. - Delavski problemi La SaHe, I1L — Leto 1981 se bliža svojemu zatonu. Razne skupine, organizacije in korporacije delajo račune ln pregledavajo svoje poslovanj«. Tudi delavec se bo mogoč« za trenutek tistavil ter pogledal skozi leto, koliko mu j« prineslo dobrega in koliko trpljenja. Ne bo mu treba selteva- UsiMp.bUms,.-ksjU večin® delavstva nt zaslužila niti za najpotrebnejše življenje. Leto 19&1 je bilo za delavca leto trpljenja in pomanjkanja kot ga v tej deželi že dolgo, dolgo ni bilo, vzlic temu, da delavstvo ln kmetovalec producirata vsega v izobilju. Pomankanje v deželi, kjer so skladišča polna vsega, česar človek potrebuje, ljudje pa stradajo, ampak to so posledice našega anarhističnega gospodar, stva; na eni strani vsega v Izobilju, na drugi pa stradanje. Ko bi ne bilo v tej deželi tako razvitega kmetijstva, ko bi ne imeli Industrij za proizvajanje potrebščin, potem bi že človek rekel, da je pomanjkanje kolikor toliko upravičeno, kajti ako dežela ne pridela kar ljudstvo potrebuje, potem je logično, da ljudstvo ne more teh dobrot uživati. A v tej d«ž«ll, Icjer so skladišča polna vseh potrebščin, kjer kme-tj« pridelajo mnogo več kot more ljudstvo povžlti, v tej deželi ni vzroka za pomanjkanj*, aamo gospodarstvo je treba urediti tako, da bo ljudstvo produclralo za svoje potrebe, ne pa za proflte lakom nega sistema, ki dsnes vlada d«ž«lo. Živimo v sistemu, ki hoče čisto uničiti in zasužnjiti delavca, kmeta in malega obrtnika. Indun strialna sužnjost je dsnes že kompletna, kmetijstvo bo tudi kmalu pod popolno kontrolo bankirjev ln trustov, in ker ni sme-ritko ljudftvo pripravljeno, ker ne zna samostojno misliti, ae lahko zgodi, da dobimo nekega dne še popolno politično diktaturo, ki bo ijbtia sleherno sled nekdanje svobode is neodvisnosti, na katerih temeljih in načelih Je bila ta dežela ustanovljena. Znamenja kažejo, da se U sistem ae bo mogel dolgo vzdržati ; je preveč korumplran in gnil V svojih temeljih. Pride nekaj novega — in kaj? Ali ie ameriški delavec in kmetovalec pripravljen vseti usodo v svoje roke, kadar in Če pride sprememba? Sedaj le ni nobenega upanja na to možnoAt, kajti ni nobene organizacije dgeti močne, ki bi vodila kmeta in delavca na njunih potih novih doživljajev. Ce npremem ba pride,, bo prišla od trna. od koder si jo delavec ln kmet najmanj šeHta. Zatorej je pa potrebna dobra močna gospodarska in tfMJs as 9. strast.) ____ ostalo bi admirale bi deportiral u _____DECEMBRA Če bi jaz bil diktator J Newyorška liberalna revija "Th* v M j« pred nekaj tedni vprašala pol duca^J nih ekonomov, mislecev in kritikov v J atorili, če bi bili oni danee diktator ii' nih držav. Objavljeni odgovori m Jt*. Prvi, ki je odgovoril, je Stila rt CW ski reformist v New Yorku. ko* Ce bi bil on danes diktator — ^ Pw - bi najprvo odpravil carinski zakon in £ vsa vojnaf posojila Evropi. Nato bi ra armado in mornarico, organiziral pa biH letalsko floto in močno federalno policijo! gubo na carini bi takoj pokril z miiij0Bi armado in mornarico —- in šy Potrte generale in dosmrtno penzijo. Za finančni in ekonomski program bi il noval najboljše ameriške strokovnjake v| črtni odbor, obnovil dohodninski davek a ne dobe in zaplenil vse osebne dedščine' $100,000; priznal bi Sovjetsko unijo in « dolgotrajne kredite na ameriško blago • I prosperitetne bonde za pet milijard dolari za javne gradnje, ki abaorbirajo najmanj I lijon brezposelnih delavcev (ceste, kanale! gulacije rek, poslopja, pogozdovanje, iztreb nje "slumov" v mestih, zabavišča itd.) k3 kalno divizijo bivše armade bi mobiliziral vojno proti škodljivemu mrčesu z najvtf silo in vsemi znanstvenimi pripomočki, ki na razpolago. Obenem bi iz bivšega vojait in mornarištva izbral najboljše prostovoljce! drugo vojno proti gangežem, raketirjem vsem organiziranim zločincem v ameriških I stih na takojšnjo kapitulacijo ali smrt. V mlade zločince bi poslal v šolo za poboljšan j vse stare pa na samoten otok v Pacifiku in d bi jim veliko zalogo orožja, streliva in bomb. Trdovratne kapitaliste in vse tiste, ki bi ni bolj kričali in se upirali reformam, bi posl pa v Alasko na hladna Nato pride na vrsto socialno zavarov« z najboljšim znanatvenim sistemom in vo stvom in nagostejšim omrežjem federalnih p sredovalnič ter industrijskih klinik za veib nje delavcev, ki jih stroji izpodrinejo, za nU« noaiti javno ln oficielno naslov Istem zakonskem načrtu je predvi<*ns ^ zaporna kasen od treh dni do treh zaničevanje in zssrasaovsnje oz neporočenih oz. tkzv. "nezakonskih Prsv je tako! Hlapčevstvo ponižuj« človeka — IjuW ni do hlapčsvstvs. Človekovi nasori raikrivsjo n 0DELJEK, 21. IZ Vesti (brinu per©«U it JagoslavtJe.) Ljubljana, 5. dec- 1031» lesu z dela in na voglu Vegove u- l mrli so cun Loki js umrla mati Seserjev dr. Aleš* to dr. L* Uteničalka. — V Skof-LTe umrla učiteljica samo-| jakebina Marinko. — Na ^ pri Zagorju ob Savi je »M Grobijar roj. Ravnikar. ' Ljubljani je umrl Viktor - rodom iz St. Vida pri [L V Gradcu v Avstriji je dekan Ivan Jurko, doma od Avrenca na Pohorju, celjski bolnici je umrla 49-kamnosekova žena Marija r u Zagreba. > J gariboru je umrla 81-letna litkarica Ana Ranner. Isto-je umrl 64-letni kova* dr-bieleznic Henrik Stropnik, jivnici državnih železnic v boru je nanagloma zadet »j umrl pisarniški namešČe-Ivgust Weiksier iz Studen-,tar 67 let. Znan je bil Ma-ianom predvsem kot godbe- ljubljanski bolnici je umrla \ Bitenc, žena Bitenca iz m iLibuihjem nad Kobaridom pri slovenski žuiJhik Ivan n. — V Gorici je umrl šele t stari Rihard Gregorift. — ubljani pa ji umrla v visoki •ti 82 let Neža Smolnik. celjski bolnici je umrla 25-Zofija Pasarič iz Podfcetrt-- V Slovenski Bistrici je u-25-letna Alojzija Jesen, ljubljanski bolnici je umrl tni bivši bančni urddnik Nedelj ko, rodom iz okolloe ;e Nedelje. Srednji Laknici pri Mokro-( je umrl posestnik Janez j, nazvan "Amerikanec," ie bil pred vojno več let v riki. Škofji Loki je umrla notar-vdova Marija Rohrmann, v i pa veleposestnik Slanfr ve v senat — spet nov način volitev ve dni decembra se sestane ičins. Te dni je izšel poslov- ► detovanju skupine. ie 28. nov. pa je podpisal ukaz o volitvah senatorjev »tletno dobo. Volitve sena-v se bodo vršile 3. januarja , izvoljeni senq£ pa se se-t 11. januarja. Poslanci se-fvorijo takozvano zgornjo iico, brez katere pristanka iore skupščina sprejeti noja zakona. Senatorje imenu-iovico kralj, drugo polovico volijo samo narodni poslsn-ipani in banski svetniki, ki 10 povečini postavljeni od . Za senatorja kandidirajo » le osebe, stare nad 40 let. ado torej volitve, kl se jih ti samo "cvet državljanov/' upščinski poslanci (ki ne jo imunitete) lahko sklepa- pšči nogi mejo jih lahko. Toda vsak klep je treba odstopiti šefe ga ta zavrne! je vsak odbit. Brez senata se ne "prejeti noben zakon. Ker tako skupščinski kakor se-' poslanci prav sa prav 1-vsni, predstavljajo vsj ti le nekake marionete. opazili s ceste, opa- > v>i gledališki delavci ter naglo pogasili. 1 b., /|xmeinoat| pod vlak ^ariWu je skočil pod vlak j 21 let sUri brezposelni 1-udvik Jeternik Is Btu-<'poldne je pričakal na k< progi koroškega vlaka, na tračnice In vlak je 11 zernlku glavo. V smrt radi dolga brezposelnosti. *s vdovo mater, kl je sin f*l preživljati In ga je tudi o bolelo. Ves obupan je le-* mrzle tračnice pred vla- tns nenrečag 26. novembra opoldne je *ki avtobus povozil na Ve-'••tl IBletngga Jožeta Mak Zgornjega Kašlja. po ^kleparskega vajenca. Jo- lice zavozll naravnoat pod avtobus, ki ga je podrl in povozil. Ko-lo avtobusa je šlo fantu čez glavo in je bil fant na mestu mrtev. Krivda ne zadene nikogar, gre le za nesrečen slučaj. Fant je hotel prehiteti avtobus, pia mu je kolo spolzelo na cesti in je padel pod avto, ki ga šofer tudi ni mogel na mah ustaviti. Fant je bil upanje bedne delavske družine, katere oče dela v Strojnih to-varnah in livarnah in ki mora skrbeti sa sedemčlansko družino. Obračunan je a sekiro V litijski okolici pri Sv. Križu so popivali mladi fantje in se ga ie precej nalezli. Posebno se ga je nalezel Petričev Tone. Zato so mu dali v zidanici sstno še dva kozarca vina, nato mu pa rekli, naj gre domov, ker f a ima še dovolj pod kapo. Fant je res šel, a fantovski ponos je bil užaljen. Zato je pričakal ponoči fante in jih napadel s nožem. Dva je ranil, nakar je zbežal domov. Fantje so jo ucvrli sa njim do doma. Tu se je Petričev branil s sekiro. Fantje pa so ga s kolom pobili na tla, nekdo mu je izpu-111 iz rek sekiro ter ga udaril s njo po glavi. Fant se bori doma s shtrtjo. S sekiro nad dekleta V Staro Loko pri Skofji Loki je prišel služit za hlapca k industrijalcu Dolencu 28-letni brez-posel ni Jože Mirt, doma s Tržiča. Pa ni bil dolgo v službi, ker je ukradel obleko. Toda Mirt ni Šel nikamor drugam, še vedno je stanoval v SUri Loki. Podili ga niso. Imel je v okolici tudi dekleta Marijo, delavko v kranjski tekstilni tovarni. Dekle je kmalu spoznala fanta ter nI marala več zanj. Mirta je to tako ujezilo, da je sklenil Marijo ubiti. Vzel j« sekiro ter počakal ponoči, ko se je Marija vračala s prijateljico domov. Mirt je s sekiro sbil Marijo na tla. Ko je u-daril drufič, je sgresil, a videl Marijo nesavestno na tleh, je mislil, da je namen izvršil ter je izginil v temo. Dekle'£e se Je onesvestilo le od strahu. Ko so poklicali zdravniki, Je ugotovil rano na glavi, ki pa ni smrtnone-varna. Jože Mirt se je sam javil naslednjega dne orožnikom ter priznal, da je hotel Marijo ubiti. Aretirali so ga. Iskszalo se je tudi, da je Mirt večkratni vlo-milec. ■■■ Odstavljeni goriški nadškof dr. Fr. Sedej je dne 28. novembra umrl. Nadškof je bil na prir tisk fašizma s dovoljenjem Vatikana odstavljen komaj pred e-nim mesecem |za*cdanju skupščine o ka-takonsklh predlogih, tudi Rimski proets proti SO obtožencev. — Obtoženi 99 zločinov. — Zanikajo krivdo [> Tukajšnji dnevniki poročajo precej obširno o prvem dnevu prisostvuje le nekaj diplomatskih zastopnikov tujih držav, dočim so smeli novinarji in ostali le s dovoljenjem rimske policije v dvorano. Rimska policija je seveda dobro pasiia, komu je izda-la dovoljenje, da sme na razpravo! Obtoženci so vsi v železni kletki, kljub temu pa j« še vsa kletka sastražens od policije in kargbMttiev. Vsi obtoženci so videti strti in sestradani, na o-braslh jim je brati, da so mnogo pretrpeli. .; •* ' Po uvodnih formalnostih je dišče prečitalo obtožnico, ki je bila sestavljena že 19. avgusta 1927. Našteva celo vrsto proti-zakonltosti, ki da eo jih obtoženci zakrivili. Potem se je zsčelo s zasliševanjem obtožencev, ki se je nadaljevalo tudi popoldne. Ob-toženci s Goriškega sanlkavajo, da bi bili delovali kaj proti državi in da bi pripadali tajnim organizacijam. Bili so le člani dijaškega, javno dovoljenega društva "Adria" v Gorici. Nekateri obtoženci is tržaške Okolice pa so po napornem zasliševanju pris-nali, da .so bili člani organizacije "Borba", ki pa je imela ls kulturne naloge. Zaslisevenjd gre tako naglo "od rok", da bo proces že v dveh, treh dneh končan in sodba izrečena. Kaj pravi obtožnica? Obtožnica obtožuje 30 navzočih obtožencev in Zt odsotnih— pobeglih goriških in tržaških Slovencev vseh zločinov, ki so se dogodili vsa zadnja leta kjerkoli na Goriškem ali Tržaškem.* Povečini se vsa obtožnica opira na pričevanja policijskih agentov in oblasti, nima pa direktnih dokazov sa večino zločinov, po&lgov, napadov, umorov itd. Goriški obtoženci so obtoženi, da so imeli tajno "Organizacijo", ki jo je baje ustanovil novinar Rejec in njegov tovariš dr. 8fiH-goj. Ti so ustsnoviU tudi neko dijaško menzo/ kjer so revnim dijakom delili poceni hrano. To js "tajno politično delovanje" teh obtoženoev. In pada so prejemali ter širili prepovedane slovenske liste "Jutro", "Slovsnec", "Orjuno" ter nekaj tajhih lističev. Nadalje pravi obtožnica, da so bili organizirani vojašlko, v edlnlte-trdjke, da «0 dl dopisovali medseboj s tajno pisavo, se sestavljali v gozdodh na sestanke, ki so se jih udeleži tudi akademiki is Ljubljane itd. Zvese so imeli s nsoionslisti v Sloveniji, vodili so vojaško špijonažo itd. Vesti je prenašal 4e#fli trgovec Telban, ki je bil tudi aretiran, a je v fašističnih saporihumrl. Obtožnica obtožuje dalje, da so biU vsi obtoženci soudeleženi pri rasnih atentatih in požigih, da so imeli tajno teroristično or-ganizacijo itd. Razprava po svojem poteku ter razsodbi nikakor ns bo racr čistila vseh teh vprašanj, aaj je vsako tako iejemno sodišče zaščito države tu ali tam, v tej ali oni državi, predvsem politično sodišče, nikakor pa ne sodi*-če,'ki bi postopalo le po paragra-fih In se oslralo na pravno plat procesa. PBMflfl KoRko Ji Mili IzttljM-m poml«? Nekoliko Miril k Pred dnevi je o iseeljevanju naših rojakov predaval v radiu isaeljenski nadzornik banske u-prave v UJ ubljani g. Fink, V svojem predavanju je navodal g. nadzornik tudi prseej statistike svetu. Seveda pa številke niso docela natančne, ker je sploh nemogoče sestaviti točno statistiko. Vendar naj vsaj te približne številke objavimo: Po statistiki izseljenskega ko-mišariata v Zagrebu se je izselilo sadnja leta ls naAe ožje domovine : xm 1. 2131 osah IMI " 2827 " 1928 " 8102 N IStO " 197« , M 1980 " 1671 » mo, da ae /e r zadnjih 50 letih iieelilo u vee Slo vrni je krog 100,000 oseh. Izselilo od tod! Toda v teh petdesetih letih sl je marsikdo H ustvaril v tujini družino, Ima otroke itd. Oe vsa-memo, da ima vsak od teh isse» ljenosv Ženo ln enega otroka — a bo to Štetje najbrž še premajhno —, potem je li Slovenije v tujini nad 800,000 osebi To je cela armada! o številu naših Isseljencev po fc ^ gUtistikah, kl Jih vodi- 8US0V1 IZ NASELBIN 1981 1. 2489 oMb 1928 " 440 " 1988 " 1818 -1984 w 1197 " 1988 w 1579 M Skupno se je torsj izselilo v teh sadnjih desetih letih 18,184 oseb. Ti so se issellle v preko-mornke kraje (Amerika, Avstralija). V evropske driave pa se je isselilo od 1921. do 1927. leta skupno 15,567. Torej se jih je izselilo v prekomorike kraje nekoliko manj kakor t>a v evropske. Izseljenski uradi računajo, da imamo svojih isseljen-oev. v Franciji nad 16,000 v Nemčiji nad 80,000 v Holandiji nad •»..»i v Belgiji nad •saassassaas 8,000 Izseljenski referent pri banski upravi je hotel v izpopolnitev statistike dognati, koliko so je skupno isselilo naših ljudi v sadnjih 60 letih. V ta namen je banska uprava seštevala od vseh občin, da so poslala poročilo, koliko oeeb se je is njihovih krajev iiaslllo v zadnjih petdesetih letih. Po odgovorih, ki pa seveda le priblišno kažejo slike našega isseljevatijs, je sestavil isseljenski urad to-ls statistiko: Kočevja .....tfc................17,888 essb Novo mesto ......... 8,878 Kriko ..... • 0,919 Muraka Sobota ......4. 8,908 Lljubljana ....... 4,926 Itotater H.T88 l^itijft 4f747 Kamnik_____t*. .............. rsnj ........ .»m ............. M,908 I ..,«.......m g,094 cjs pri Jelšah...... 8,084 Osljs .....................- >iU r A VOnrM ............... 8,079 " Csbar ________iJ............ l,i»0fl " Bretioa ....................... 1,787 " Gornji irr«d 1,082 " Maribor, dsa. breg.... 1,270 " Maribor lav. brsg 1,847 ^ Konjiča ....o.........»«..»..»• 1,118 glovanjgradee .......... so 4 belko 818 H Skupno torej nekoliko manj kot 80,000 izseljencev! Opoio-riti pa Je traba takoj, da Je bila ta statistika sestavljena tedaj, ko Je pod ljubljansko banovino spadsl sicer Cabar, manjkala pa Je vsa Bela krajina, odkoder Jo bil tok Isagjevanja še niotnsj-šl kot iz kOttvskega okrajs! Ce torej priltclpnp Še Issstjenoe if Bele krajlSlahko mirno trdi jo naše oblasti tu in v tujinah, vidimo, da se to štetje po občinah ujema s resničnostjo. Zakaj naše oblasti so naštele, da je 81ovencev v USA krog 260,000, v Argentini 20,000, v Jušni A-meriki (v ostalih državah) 6800, v Kanadi krog 6000 oseb, v Avstraliji 200, v Nemčiji 30,-000, v Franciji 16,000, v Belgiji 8000, v Holandiji tudi krog 8000 — torsj skupno krog 834,000. Kadar govori Slovenec o svoji domovini, si misli lahko ves svet! pri pravi je ne*» Delničarjfdružbe Slov. nar. dima v La Satl\i bomo imeli zopet •voje letno zborovanje, in sicer v nedeljo 2f7. decembra, 1901, ek točno ob 1, uri popoldne, dite, delničarji In delničarke na to sejo svojo organizacije. Vaako eto enkrat se pa že vsak lahko -- UMNE VESTI Rudarji v politični revoltl Charleston, W. Va.-4Confe-renca članov West Virgtnia Ml ners' Union, katero vodita Frank Keeney, in Brand Soott, ss je odloČila, da skliče konvencijo v januarju s namenom, da ustvari pogoje sa ustanovitev delavske stranko. Amicus Most ln Murray Baron, organlsatorja socialistična stranke v West Vlrginijl, sta priporočala pridružitev k sod* listlčnl stranki, ker je potrebna narodna organllaclja. Sugostl je so bile s navdušenjem spre- A. J. Muste je priporočil politiko "posornsga čakanja." Vprašanje pridružitve bo odločila prihodnja konvencija, na kateri bosta Norman Thomag in Muste predložila svoja argu men te. 1 Spet štiri člkaftke banke propadle Chicago. — Zadnji pstsk so nadaljnjo štiri banke v mestu In okolici zaprl* vrata. To so Ashland State Bank, 1600 S. Aah land ave., $1,600,000 vlog; Msy wood State Bank v May\vooJl-helič. Vincec Cak, Lojze M i belič. Drago Fonda. Anton Soelč, Ferdinand Racman, Peter Petaroš, Anton DarU, Andrej Abrzm Vincenc Gorjup, Albert Mihellč, Anton Gropajc. Angel Cai, Marij Gustinčič. Krance Racman. Lovro Pavllč. Angel ^k. rlj, VJ^ tor Petaroš, Anton Zobec in Hs-te Mihelič. Obtožence brani 12 od sodišča Ali gte naročeni na dnevnik •Prosveto'? Podpirajts svoj llat IT . .raj. 1 IU.. Iz (Nu.UljovaaJs s 8. itraat.) lltična organizacija kmeta in __ _ olavoa, da ja usoda ne najds 2akaj""rvs"bi stofil našim dolav mov odlok hudo kritlsiral. To pač ni komunistično početje, a-ko se kritisirs pomoč brespossl- rlm. Dom je tukaj, da aluž! slovenskim dslavoem v rasne svrhe. potrudi, da ^ride na domovo se-1 Jo. Slišali bddie letno poročilo vaših direktorjev in odbornikov, rasmotrivall bomo o marsičem, kar bi bilo v korist naše organizacijo, posebno pa Še sedaj v časih te depresije. Izvoliti bo treba tudi 3 dh^ktorje ln druge odbornike. 2ato~Vai na to sejo! Za direktorij SND, Leo Zevnik, tajnik. Vsatl ls Detrolta Detrolt. liich. — Pred par me-seol sem omenil gospodarske rasmere tukajšnjih rojakov, njihovo kupovitlno moč ln možnost ustanovitve konsumnega društva med rojaki. S tem ssm mislil, da bo sprožila Idejo ali pa vaaj sanlmanjo sa stvar med rojaki v Detroltu, a kakor izgleda s stvarjo zitmkrat ni nič. Nihče ne ni oglasil za ali proti. Znak, da se vsi strinjamo i današnjim al stemom Izkoriščanja. Da, ves de* nar, kar ga zaslutimo, damo na-saj tistim, ki so največji naaprot nlki delavstva In naprsdka. Zato pa ne smemo prav nič kritlal rati sisteme, kar hočemo tako in bo tudi tako ostalo vos dotakrat, dokler bomo tako hoteH imetl.l NaAi rojaki pišejo mnogo, celo kolone v frosveti in Prolstar-cu o iekorlščanju In o sedanjem krivičnem sistemu. Is tega ae pač lahko vidi, da se naši rojskl no strinjajo'ji sedanjo uredbo. I mamo tuks/ podporna društva, politične klube ter drsmsks In kulturne usi^ovo. Toda vse to ls s majhnim štsvllom članov; vse te ustaripvs le životarijo. FI nancet ao Isčtpane ln članstvo jih zapušča, tako da vso čaka na mr-tvoud in Vsega tsga pe smo krivi mi ^elavc) sami, Imeli smo shod jf brezposelne in najel! malo dvorano, pa js tudi ta bila preveliko. Tistih, 8a kafl tere Je bil shod sklican, jih ni bilo, s tem so pač poka še nI nobenega izgleda, da bo cmalu boljše. Pač Šaloetno je, ko je oče g družino vred postav-jen na cesto, brea dela in bros sredstev, In to v najbogatejši dežoll na svatu! Tega smo seveda sami krivi kot delavei, ker nismo organlslranl ln pustimo, da delajo s nami kar hočejo. Tako pa eden na drugege preži« 4* mu odje delo. In to je vse. Pre-oskosrčni smo v vseh pogledih n pa bresbrtžnl. Zato pa nas sedaj tako tepe nala breabrilnost. U potom dobrih ueiavsklh organizacij sl bo delavstvo pols-kalo pot do svobode In pravic. Treba aa j« združiti In skupno delovati kot eden. Kapitalisti so sdruženl, sakaj M ne bUi tudi mi delavci!? Nobenega vsroka ni. Pač, jol Nosa vednost In bret-brižnost tor neslofg. Na ti. je naše društvo priredilo veselico. Kje pa eo bili nJega člani? To se vidi kako ee člani sanlmajo ss društvo. Bal ln isti člani navadno prihajajo na ssje. Veekakor Je treba tudi pri društvih več sanlmanje. Prihajajte bolj pogosto na društvene seje, da boete vtaj vedeli, knJ ee pri društvu godli? To Jo potrebno ln vaino. John Zabkar. ril I v tem oeiru. da se pomaga ti •tlm. kl so potrebni, kl so ostsii I rez sredstev la almajo nobenega zaslužka Tehovnlk pa jo koti jim surovega umunlst brž poslal dople ia do- jev. KiilfciP ml (mmImihI Veliki nočni pavllnček, ki Je eden Izmed največjih nočnih metuljev, je poeebnoet tudi v prehrani. V splošnem ee hrani njegova gooenlea g metllneko hrano. Ako ee eelo rasmnožl, lahko uniči oele gozdove. V takih slučajih prične primanjkovati rastlinske hrane, vded česar se lotijo navadno tudi mas-ne. Nepsdsjo vee žuželke, ki Jih morejo le doeoftl. Najpogosteje pa napadajo goeentoe so-rste; lotijo ee pa tudi svojih Isstnlh tovarišlc, V ta namen ee skrivajo v kak Umno j ši prostor in čskejo aa mimoidoče gosenice. Vee svoj mehak In občutljiv trup skrijejo, le glava s močnimi grisall moli iz skrivališča. Napadeno gosenico požre pri živem teleeu. Po-žrešnost Je tako velika, da ostane od napadene le moenata koža nog in rožena glava s grisall. Ta pohlep po živem meeu ee opaža oajpogoetej« pri goeent-cah, kl Jih Imajo saprte v raa-nlh epaeovalnih aabejčkih. In ravno tu Jih navadno ne hranijo s nJim primerno hrano, kakršno najdejo v naravi. Veled tsga es vsbudl v njih skrit nagon po svešem mesu, ki je včasih kar groaen. Rasvlje se v toliki msrl, da pozneje, ko eo že okusile sok mesa, nočejo niti sprejemati rastlinske hrane, ako nlao v to ravno prlmorane. Najbolj razširjana In ukoreninjena požrešnost po meeu ee opaža pri goaenicah nočnih metuljev, kl po ovojem telesu nirhejo nlkaklh dlačic. TI, nam skoro nsposna-nl morilci, so navadno le na gozdnem drevju, veled čeear Jih Je selo redko videti. Zato tudi ne opasimo njihovih slabih na-gnenj, ko rs ti prebudijo v njih. Tudi prvi napad, kl ga Isvrži gosenica na svojo prvo žrtev, J« znak i>odedovanega nagona. Na-padalks zgrsbi svojo ftrtev navadno od zada j ter JI zaaadi svoje grlsalo v mehko telo. Takoj se pocedl svetlozeleoa kri, katero takoj posrka. Seveda se napadena otopijo svojs morilke, a jI lo popolnoma nič ne koristi; slednjič omaga In tedaj Jo požre. Niti kože ne pusti, le noge In glava ostane na morišču. So celo gosenice, kl ee ne bre-nljo v ujetništvu ponudenegs vretenčar* kruh boju V za Mihevc Nace spisal Pro»veto ▼ ETI mmbbi. mu čez -In vendar ima Jože prav! Tudi t? ne ^TretTuian > letela akozi valjer dvajeet čevljev iareča tračnica, zadela ee je ob verigo, dvigala, ila l* evojega navadnega tira in opU-žila pet delavcev, dvema zlomila hrbtenico, enegausekala po vratu, da mu j^vac^letela v kanal ln tok vode »e je pordeč 1, glavo pa vzel • seboj. Četrtemu, ki je bil zapotlen v laboratoriju in v momentušel mhno, mu e nad komolci odbilo obe roki. Tekočina, ki jo je noail s seboj, g* je oigala po obrazu. Bri-nsr. ki nI bil daleč, je slišal be^ ponesro- čenča: "Joj. moje oči!" Brinar je lačudeno gledal: "MoJe od! Odbilo pa mu je roke! Ponesrečenec je v nekaj sekundah padel na tU, Iz ust eo se pokazale rdeče pene, neto pa so ga odnesli. Zvečer, ko sta ila s Jožetom domov, je pripovedoval Brinar, kaj vaa j« videl dan, nazadnje mu pa pravi: "Tu ima smrt tudi bogato letev!" ^g. "Kaj pa si mislil! Kapitalizem ne pozna nobenih varnostnih naprav sa delavca, on pozna samo varnost za svoj kapital. Povsod Je enake, dragi moj. Človek mora biti tu v Ameriki ie bolj kot v stari domovini sam zase od- govoren." "Je res tako kot praviš ti." "Da, tudi goreče kača ao hude!" Jote in Brinar sta se privadila kraja, Brinar pa tudi plaviev. Brinar je stanoval pri Jošetu. Lenčka pa je skrbela za oba. Jožetu jo bila dobra ln skrbns žena. Cez eno leto je tudi Brinar jeva žena prlžla za njim in živeli so prijateljsko ves čas. XXIV. Nazaj v tiari kraj Lenčka ja večkrat materi poslsla kake dolarje, mati pa od tega nI nlčeaar porabila, temveč hranila vae za Lenčko, ki jo je toliko ljubila. Za Brinarja pa je bil Jože vse. Nikoli ni niti v svoji družini storil kaj pomembnega, da ne bi preje vprašal Jožeta. Pretekle je še deset let, ko dobi Lenčka uradno obvestilo od sodnije, v katerem ji naznanja, da ja njena mati umrla in jo imenuje zz dediča in da po formalni ureditvi lahko razpolaga z materino zapuščino. Ko je Lenčka to prečltala, se jo je jela oprijemati neka tužnost, ki pa ae Je stopnjevala od dne do dne. Lenčklno domotožje je bilo vedno hujše. Joše je to opazoval, bolelo ga je, nekega dne pa ji pravi: "Veš kaj, draga šenlca, sklenil sem, da se preseliva v staro domovino. Nekaj denarja imava, dom tudi, bodeva še kako Živela!" Lenčka mu pade po teh besedah krog vratu ln ga poljubi.* V soboto svečer Je Jože Brinarju sporočil, da bi zelo rad videl, če mu je mogoče, de napravita v nedeljo skupen izlet in da bi se aopet J enkrat rad razgovarjal ž njim. Brinar je Jožeta poznal in takoj ja aklenil. da pride Joše z kakšno izredno novico, zato je komaj čakal orugega dne. In res se Brinar nI motil Brinar ln njegova Sena sta bila vedno veeela, kadar sta bila v družbi Jošeta in Lončke ln Uko tudi to nedeljo. Kmalu, ko so prišli is mesU, je Jože Brinarju povedal svoj namen. Tudi v Brinarju je tlelo neko domotožje, ša bolj pa v njegovi ženi. Ko je Jože Brinerju razložil svoj namen, da ae hoče praeeliltl nazaj v staro domovino, jo Brinar pa nekoliko pomialaklh dejal: "Cre gresta vidva, tedaj grem tudi jaz. Toliko sem že prihranil, da rešim doma bajto in si nabavim nekaj živine. In kdaj pa misliš, da bi odrinil r "Kakor hitro bom vse potrebno uredil." § H "Dobro, tudi jaz grem takoj na delo." - Lenčka in Brinarjeva žena sU bili s Um zadovoljni, kar sU ae moža pogovorila. Bri-narjevi otroci so že odrasli iz večjih skrbi. Lenčka pa je imela edinega sina, ki je imel tudi že deset let. e e e 7 HUden vetrič je pihljal, ko sU stali družini JožeU ln Brinarja na krovu parnika "Marte Washington" Avstro-ameriške proge in čakali, kdaj se pokaže obal sUre domovine. Zahajajoče solne« se je nagibalo proti zatonu in se poslavljalo s zadnjimi žarki. Jože in Brinar sU opazovala U čarobni prizor in bila fta obadva dobro razpoložena. Mrak je naaUl, v daljavi pa ao se jale pojavljati lučice ia kour ture obali so se jele dvigati. "Vidiš, Janez, Um tisto svetlobelo luč — to Je svetilnik tržaške luke," mu pravi Jože. "Misliš?" "Da, kmalu smo Um, do deseU ure nocoj smo že v Trstu, smo že doma, doma v naši sUri domovini!" Nekako harmonično so U besede vplivale na Brinarja, ki je lele zdaj občutil pravo domotožje. "Kdo bi si mislil, da se prav čas deeet let skupaj vrnemo v domovino, rojstno domovino," ja rekel Brinar Jožetu. "Kaj hočeš, vsi imamo enaka poU, vsi tisti, ki nss usoda peha za kruhom, imamo enake steze; kdo ve, ko se razideva, če ee zopet ne srečamo na kakih novih potih r' Sirena parnika je silno rezko zatulila. JožeU in Brinarja je zbudila iz zztopljenega kramljanja. Lenčka je pristopila k Jožetu in rekla: 'Trst, Trst, v Trstu smo, doma smo, v najini pravi domovini smo, Jože T Jože in Brinar se ozreU, pred njima se Je svetilo tisoč luči. Stroji parnika so nehali stokati, oddahnili ao se od dolge poti in ladja se je približala nabrežju, ee svečano usUviU pred čakajočo množico in isvoščki. Dva dni so osUli v Trstu, potem pa so se odpeljali. Brinar s svojo družino čez Kras proti Ljubljani in Jože proti Gorici na Gorenjsko. Popoldne se Je bllžel Julijskim Alpam, ki so ga posdravljale ln že proti večeru je vlak prisopihkl proti Bledu. Tam sU Jože in Lenčka sedela na deani pri oknu In zrla na vrhove Karavank, ki jih je zlatllo zahajajoče solnce. Ko pa so Karavanke zagledale JožeU in Lenčko, so jih pozdravile ln oba pokarale: "Kje sU hodila toliko časa, zakaj sU zapustila slato domovino?" Jože in Lenčka sU se tega sramovala, oba pa sU obljubila, da osUneU poslej zvesU Karavankam, zvesta domovini. S to obljubo sU stopala v svoj rojstni kraj. Joža Je pričel na Lenčklnem domu goepo-dariti, popravil je hišo in prikupil še nekaj sveU. Z veeeljem je delsl ln šlo mu Je vse dobro izpod rok, Lenčka je gospodinjila v zadovoljstvo vsam. Ljudje so po vsej okolici šepetali: Ta|3 K riši je v rejenček in kako bogat! Mnogo je bilo med njimi ljudi, ki so zavidali Jožetu vse to. Le sUra Sadarca, nekdanja prijateljica Lenčkine matere, je bila drugega, mnenja. Mnogokrat ja rekla sosedam: "I kaj, če ImaU danes nekaj, saj sU to trdo prislužila I" (DaUs prihodnjič.) ixxiit janimi levi in t no smehljal. "Son eajgen! Bomo že videli, čigava je auknja! Naj le pride stražnik T | Ob vhodu sU se prikazala stražnik in gospod. Ta je že od daleč kazal s prstom na Vinka Trtaflca in vea razburjen vpil: "Ta je! Zahtevam, da ga takoj aretirate t" f "» Stražnik se je približal in ob-strmel: "Saj to je vendar gospod Trtnik! Tega poznam! To ni mogoče!" Naš junak se je zmagoslavno smehljal, gospod je trdil svoje, publika ja jUimela. Stražnik ee je obrnil h goepo- "Kaj ste imeli v suknji?" "Svilen robček v levem zunanjem žepu!" Strešnik je poaegel v žep. Žep je bil "Moj svileni robček! Moj spomin f" Je javkal gospod. Kakšen spomin!" ee je odrezal naš junak. "Ce bi bil spomin, bi ga imeli pripetega z igk>r 'Kaj sto imeli vi v suknji, gospod Trtnik?" jo vprašal straž-nik. "Listnico v desnem notranjem žepu 1" je krepko dajal naš junak in poaegel v žep... "Kaaj? Listnice ni.. .Ukradena! Moj denar in legitimacija!" Položaj je bil težak. Tud stražnik ae je v zadregi popraskal za ušesom . . . Publika je hudo šumela.. Odnekod je prineslo prijatelja Viktorja. "Kaj pa je? Kaj je, Vinko mriiml sorodniki ln znanei, ako njih truplo ni pokopano v domači zemlji. Parnik "Hong-Ting" je na progi Singapore-Bangoon prevažal izseljence, na obratni progi pa so se s Um parnikom vračali premožnejši z lepimi vsoUmi denarja ln pa mrliči, ki so rumeni in mrzli ležali v ar-stah. S "Hong-Ting'* parnikom pa ni bilo vse v redu. Mnogo pre-možnih potnikv, ki ao se vrača- Kaj ne greš čakamo! Evo z nami? Te že vs tvoje auknjel" Tako ee je vse pojasnilo. | Hane Betkge: IIMEIHPIIŠTJE Med Hongkongom ln Kan-goonom, gUvnim mestom države Burme, 1d Je pod angleškim okriljem, Je redno vozil parnik z Imenom "Hong-Ting". Ladja Je bila prvotno grajena v Angliji in je biU tudi lastnina neke izvozne družbe, dokler nI oaUrela. Pozneje so jo prodali neki ki- ekupini, i v domovino, da bi v miru preživeli aUre dni ob prisluženih novcih, ki so si jih pristradali v tujini, — se ni izkrcalo v Hong-kongu. Lahko bi bilo mogoče, da se je kateri naveličal življenja in se vrgel v morje, — lahko, da je kakega neprevldneža odplavilo razbukano morje s palube, a čudno je bilo le to, de so preminuli le vračajoči se potniki, a nikdar odseljenci. Pričelo se je šepeUti o skrivnosti ladje, vsled česar je hong kongaka pristaniška policija pričeU poizvedovati, a ni mogla najti prave sledi. dele Johny Smlth, ode* Izmed najsposobnejših detektivov Dalj nega vzhoda, je razčistil tajnost. Preoblečen v spremstvu dveh tovarišev je vstopil v Hongkongu ne sumljivi parnik. Ne kapiUn niti ostala kiUjska posadka n niti malo slutila, da se na njih krovu nahaja Ujna policija. Vstopili so brez najmanjšega suma, vsled česar Jim je bilo <»-pazovanje tem lažje. Smith je ogledoval potnike kakor tud vso posadko, a nič sumljivega n mogel najti na njih. Vse je potekalo pravilno, akoprav jih opazoval podnevi in ponoči, medkrovju je bilo kakih dvesto mrliških trug, napolnjenih z ru-menipii in hladninli človeškimi telesi; v Singaporu so jih pa še doložili. Tudi nekaj novih potnikov je prejel parnik na avoj krov in potem plul1 dalje po Kitajskem morju. Tudi novi potniki niso Smithu prinesli zaže-ljene rešitve. Nič aumljivega ni mogel opaziti in na tihem ei je že dejal: "Tu nimam nlčeaar odkriti, ker vse se vrši v najlepšem redu; prevažajo samo žive lin* MUrtia v domovino." Vendar njariti na palubi, kakor v zatohli kabini. Ko je osUl sam, se je zleknil po pripravljenem ležišču in predal aanjarenju, dokler ga ni premagal spanec. Smith je imel občutek, da zadeva s tem mi ni dovršena, in ni se motil. Po preteku par ur sU se iz medkrovja priplazili dve posUvi in se brezšumno priplazili do spečega. Eden izmed njiju mu je vrgel preko glave odejo in mu z rokami stisnil grlo, drugi pa je mirno Iz-vlekel nož ter mu ga porinil med rebra. Nekolikokrat se je telo krivilo v smrtnih krčih, a nato iettMH pnšel slučajno mimo rakev je potrkal na fo in tretjo, a brez je potrkal na peto, odgovorilo enako prii so še naslednffl sem živih mrlim Jt no gledalo angle^o Brez vsake sodbe so | aa prva drevesa v strip razbojnikom, kapitana Poaadko pa so pridržali ? ru. negibno obležala Morilca sU odpeU najprvo suknjič; Izvlekla lepo rejeno Ustnico, pregledala vse žepe, mu pobrala vse do najmanjše malenkosti, nakar sU truplo yrgla v morje. Tiho kakor sence sU se zopet splazila v medkrovje. Smith Je videl dovolj. SvetU mesečna noč mu je omogočila, da je naUnčno videl obraze morilcev, katerih do aedaj še ni videl na ladji. Drugo jutro je kot radoveden potnik pregledal vso ladjo do najskritejših kotičkov, morilcev ni našel, kar ga ni motilo; preveč je bil siguren svoje stvari. Nekega solnčnega dopoldne je "Hong-Ting" priplul v domače pristenišče, kjer ga je na o-bali že čakala prieUnlška policija. f Smith je videl kapiUnov prestrašen obraz In takoj se mu je posvetilo v glavi: 'Ti si mi lep kapiUn, ko se družiš s pirati." Policiji je Smith poročal svoj doživljaj nakar so temeljito preiskali vso ladjo, a morilcev ni bilo najti. Ko je Smith NA PRODAJ JEI lep vinograd in hram v L kraju v Bojniku, občina Sw ?ri Mokronogu na Pridela se 10 do 12 | vina. Nasajenega je tudJ sadnega drevja. Proda «J lo svoto za $100.00. PUitel A. KOLENO, 938 Eaton Hammond. Ind.B 25 centom v poštnih znamkah šljite in poslali bomo lep S. N. R. J. ŽEPNI KOLEI Drnitva, ki jih še nieo] ročila, še lahko narok, i mo jih še nekaj aa PROSVETA, 2657 S. Lawndale A» Chicago, IU Najzanealjivejše dnevae lsvske vesti so v "Prosveti". Ali jih čitale dan? »r tudi ka- Peen: Privatni uradnik Vinko Trtnik je Mtekakor ugleden človefc In je kar neverjetno, kako ae Je mogla baš njemu zgoditi U nerodna utvar. Se ve, vaak posameznik ima avoje napake — toda, ne vem, kako bi ae Izrazil — Vinko Trtnik nikakor nima napak v smislu ukradene suknje .. . On ima komaj ~~ on ima samo "svoje dneve." Pa kaj je to. prosim? Kdo pa nima "svojih dni?" Prav vsi jih Imamo, eni manjše, drugi večje! Vae je odvisno od vremena in gospodamke politike. Vinko Trtnik je imel torej . avoj dan." Vse bi bilo v redu In bi (»opolnoma odgovarjalo pr«*-piftom družabnega reda, da ga niso prijatelji Viktor. Jože in Cvetko t vlekli — plena t Vinko Trtnik je v amUlu progama "svojegs dne" poe*del pri Clnkoletu. napredoval počasi preko mostu "Štirih tašč" do Trst-nika ns Sentpetrovkl. oglasil ae Je pri Bobenčku. napredoval Je po Prešernovi do Jerice, odtod ae je podal k Datmatlneu na vrt In ko Je baš končeval avoj program, ae ee vsuli na vrt prej Imenovani gg prijatelji. OO. prijatelji eo hrupno ooko- lili mizo našega junašca, to in ono, pregovorili so ga, prSkoprogram. nega In kmalu je veeela družba odjadrala proti reeta vrači jI, kjer razveseljuje jass "Slnging fool" maloštevilno aedečo — in mno-gobroječo plešočo publiko. Veeela družbe je zasedla mizo bhzu vhoda. Naročili ao piva, raa-pološenje je bUo kar najboljše Vinko Trtnik je bleiono plaval na valovih tiste lepe pljsnoetl, ki utrjuje vero vsss, krepi podjetnost ln razvija v človeku dotlej nealutene sposobnosti. Poletna soparna vročina tudi svečer nI popustila In prijatelji so sedeli okoli mize v razpetih srajcah, a suknjami na naslanjačih svojih stolov. Save, plesali so tudi. Pri mizi so puščali Izmenoma po enega "stražnika." Vinko Trtnik je neumorno plesal. Rea, da je bil njegov korak •daj pa zdaj malo nesiguren— nu, v Laki gneči na pleaiiču Je to brez posebnega pomena! Zgodilo pa ae je. da je tak "stražnik opazil avojo dulčlne-Jo v novi rdeči haljiel. Ni ga vzdržalo. Neutegoma ee je pognal sanjo In v tonila sU v morju plesalcev. Misa je ostala prazna. fttevllnl ritmični gibi, vročina in dobrote "svojega dne" ao kam utrudile našega junaka. Z labilnim korakom Je zapustil plesni oder, da sa okrepi in ogrne suknjo. Oziral ae je po mini a strešnikom — wm. Nu. bodi še kakorkoli. Vinko Trtnik je pri najbolj verjetni prazni* mizi izpraznil svojo Čelo piva, oblekel svojo suknjo ln se potil previdno nazaj proti plesišču. "He — vi! Mojo suknjo sajl" je zakričal nanj neki gospod in ga zgrabil za rokav. "Kaaaj r se je rasljutll Vinko Trtnik ln se mu s odločno gesto Iztrgal. "Vi ste mi ukradli suknjo, aem š njo!" je kričel gospod. "Cujte vtl Kaj sU snoreli? Kdo Je ukradel suknjo? A? Kdo Je ukradel r je vpil Vinko Trtnik ln rinil v gospoda. "Tat! VI ste jo ukradli!" ' "Kdo je tat. krščen . . .1" je sarohnel naš junak In zgrabil go. spoda za prsi. "Kdo Je Ut, a? Kdo? "Policija, policija!" jo kriknil goepbd. s muko se je Iztrga) našemu junaku in je ucvrl proti labodu. Publika se je razljutlla. vae Jo vstajalo Huui m is. Tat... suknja ... euknjo je ukradel... Kdo jo Je?. ta. tamle! . . . ŠCdo? . . . š njim!... Kje Je policija? ... Kaj je ukrade)? . .. Tamle! ... Komu je ukradel... stražnika! . . . Naš junak pa Je ata) lo aedaj moštvo, piUnr sami KiUjci. Mnogo mož rumenega plemena odide po zaslužku v sosednje države, ker jim lastna domovina ne more dati dovolj potrebnega kruha. V vseh državah Prednje in Zadnfje Indije, kakor tudi po Malajskem in Sundskem otočju, se najde polno tega žilavega in neumornega rumenega plemena, fii živi tu in si služi avoj bori vsakdanji kruh v zadovoljstvu In vdan v svojo usodo. A le Uko dolgo, dokler si s svojo varčnoatjo ln skromnostjo ne prislužijo kaplUU. Trgovci seveda — na Daljnem vzhodu ni bolj zvitega in premetenega prekupčevalca kakor je ravno KiUjec — posUnejo pogostokrat zelo premožni; posedujejo tudi palače ln se navadno prerinejo v vrsto najvpllvnejžih političnih mest "Hong-Ting" Je bU potniški parnik in Je navadno prevažal le potnike svojega plemena. Po potrebi je sprejel na svoj krov tudi tovora, ki so po večini obstojali U mrtvaških krat, v katerih so se vračali mrtvi KiUj cl v domovina Noben Kitajec, ki poeeduje dovolj gotovine, ne puati pokopati v tujini, ket ee po njih mnenju duše umrlega ne more družiti e svojimi p- je njegovo oko oetalo budno. NAR06MKI POZOR! Ml ■i NaroMas as esle M* I« m JS Is t psi Ms ps ma. Oba aww < a«s|s UM as IsK ss psi bas ZLSZ. Sa smoI* CMssgs Is Oosro ss Isto srze, HMs ZS.7S, ss fleao SSJS. la lmasp® itae sa psi Ms SSJS, Zi.ia.Qsm ti se. Ponoči je ležal s svojima tovarišema v rešilnem čolnu in opazoval krov, a nlčeaar ni mogel zaslediti. Slednjič se je neke jasne, mesečne noči dogodilo grozno dejanje.. • Po večernem mraku so se potniki podali k počitku v svoje kabine, le nekaj, mmenopoltnih mož je ostalo na palubi ob o-graji in zamišljeno strmelo daljavo. Eden dsmed njih se je pričel razgovarjatl s mornarjem in njun pomenek je trajal tako dolgo, da aU ostala sama na krovu. Mornar je potniku ponudil udobno ležišče pri jamboru in mu preakrbel tudi nekaj odej. Predlog je bil ras mikaven ; bolj prijetno je bilo ■MOČITE Si DNEVNIK UST PROSVETA Cssjaal brat (ssatra) 8. N. P. J.I prišteje sdss, dva ali tri člaaa is sa« družine in ti nega as5m|] List Prasveta stass sa vas ssake, ca član« al ffatt te prišUJ« k asrsMsL Ml prištstesM ssMgTdvs si trifla i drsžise k sa! ssrešshd. TsrtJ ssdsj si vstska, reči, da J« M drag ss Oaae S. M. P. J. Ust Prssvets |s vaša lastslaa la gS« v vsaki drsšhd ssMe, ld U rad atal list vsak daa. Torej *d,j ta sa tudi VI saračh« na daaraik Prosvat«. C«na lUto Prwr*a Za Oeare Is Cklcacs 1« 1 tsMk la.......... S tedaiks ia......... $ tsdslks Is............«•» ^ raala laaaija al Oršsr v pisani Is ri sarefite Prosvste. Ust, U je vsšs Isstalaa. Pojasnile:—Vselaj kakor hitro kateri teh flanov prsnaha biti OssB aH ša ss prsssH proč od drožiss la bo sshtsval sam svoj Hrt tadal^l «oral tisti Os* is dottfa* družtee, ki Js tako skupno naročena na dne Prosvste. te takoj nasnanttl npravnlštva Usta, In obenem doplafa« M vsoto liste Prosvste. Ako tega ao store, tedaj nora uprsvniitro aa to vaoto jPROSVETA. SNPJ. MZT So. Lawsialo Ivo, CUcage, IB. as Ust Prosvote vaoto |U CL šrsltvs If oslov ad sloša» flasits laso ............. rrrrv. TELEFON ROCKW&LL 4904 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela | Tlaka vabila aa veoelice bi shode. vizitnlca, časnike, knjige, kaledarje, letake Itd. v alovenakem, hrvatskem, alovaškem, češkem, -■"r,e*ke® 1% r VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarne unij ako delo prve vraU Pišite po Informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY Upravni št vo TR08VETA" MIT 8. Lswniali Ara, 2467-69 So. Usrndala A\ CHICAGO. ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA