ZI7. Stnllta.
I Ijtljui, i Mkto, Zt iktotn I9IZ
XLV. IbIo.

.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:         t              v upravništvu prejemaa: CeJo Icto ..*•..♦   K 24*—          ćelo leto.......K 2*— pol leta  .   .   • •  m  •   .    » 12-—          pol leta........11 — na mesec    •   •.....2*—           na mesec     ...••..    l'9O
Dopisi na} se frankirajo.    Rokoptsi se ne vrača-o. Uredništvo:  Enaflov* ulica si. 9 (v nritličiu) levo, telefon ši. 34.
Imkaja vsak 4aa sv*ć*r ftsvsftmii aedel[e in praznike.
Inserati  veljajo:   neterostopna  petit  vrsta za enkrat   no   14 vin.,   za   dvakrat po 12 vin, za irikrat ali večkrat no 10 vi«. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjtti insertijah po dogovoru.
UpravniŠtvu naj se pošiljaio naroćnine, reklamacije, inserati itd.
to ie administrativne stvari.
»-■"                   F#aaaiaxBa stevilka veli« 10 vinarjev.   ----------------
Na pismena naročila brez istodoone vnoslatve naročnine se ne ozira. „Narodna liskama" telefon 4t 85.
#                    .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                            za Nemčijo: ćelo leto.......K 25'—           ćelo leto.......K 30"— poi leta   ....«.„    ,   13-— četrt leta......          6*50              z* Araenko in vse druge dezele: na mesec     .......2*30          ćelo leto......K 3&—*
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Upravnigtro   spoJaj, dvorišče levo), Hn a ilova ulica: št. 5 telefon St. 85
w
Slovenci in

Na Balkanu grme svojo strašno pesem topovi in slovanska kri se lije v potokih.
Neizrecno trpljenje kršćanske raje, za katero ni imela srca kulturna Evropa, je potisnilo balkanskim državam orožje v roke, da osvobode rajo pestoletnega robstva ter napravijo konec turškemu tiranstvu.
Vojna, ki je izbruhnila na Balkanu, je vojna za S¥Obodoy za civilizacijo.
Nobena vojna še ni izvirala iz tako plemenitih, tako vzvišenih in obenem tako pravičnih motivov kakor ta.
Črnogorec in Grk, Bolgar in Srb, vsi so dvignili bojno kopje in zahvihteli meč, da svojim v neznosnem robstvu zdihujočim in niročim rojakom izvojujejo najprimitivnejše človeške pravice.
In ta vojna, ki bo morda najstrašnejša, kar jih pozna zgodovina, bo zahtevala ogromnih žrtev zlasti na slovanski strani, saj so zapletene v njo tri države, ki so meso našega mesega, kri naše krvi, tri jugoslovanske države Crna gora, Srbija in Bolgarska.
Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v Stari Srbiji in IVlakedoniji bo dalo svoje življenjena tisoče in tisoče jugoslovanskih junakov, na polju slave pa bo obležala hekatomba  ranjenih boriteljev\ „za krst častni i slobodu zlatnu-.
In usodo teh ublažiti, jim olajšati trpljenje, je naloga vsakega človekoljuba, je sveta dolžnost tistih,  ki jih  spajajo z  žrtvami  osvobodilne  vojne vezi  krvi  in jezika.
Slovenci in Slovenke! Na trakijskih, makedonskih in albanskih boiiščih mro za isvobodo kot junaki tisoči in tisod. Ti so si pridobili venec slave, tem ni treba iVeč pomoći!
Nujno pa so potrebni izdatne pomoći oni legijom* ranjencev, ki pokrivajo bojna polja ob Skaderskem jezeru, pod Durmitorjem, na Kosovem ir^ pod Sarom, pod Rilom in sivim   Balkanon1.
Bratje naši so to in bratski smo jih vsikdar ljubili v dnevih sreče,
Nesreća je   sedaj   njih  družica,    beda njih tovarišica.
Gas je sedaj, da jim dejansko pokažemo svojo bratsko ljubav in da pomagamo otirati bratske solze.
Zato pozivamo vse Slovence, ki so dobre volje, brez razlike stanu in prepri-čanja, naj polože svoj obol na oltar bratske ljubezni in človekoljubja.
Siromaki smo Slovenci in tuđi naše trpljenje je veliko; zato pa bije v nas gorko in plemenito srce, ki ćuti in razumeva bolj kot kdo drugi bratsko bol in bratsko gorje.
Zato borno Slovenci, dasi siromaki, darovali z odprto roko v plemenito svrho. Saj se gre za sveto in vzvišeno stvar otirati solze onim, ki so tvegali kri in življenje za svobodo trpećih bratov naših!
Mladina slovenska, spominjaj se, da se bore bratje na Balkanu tuđi za tvoje ideale, Slovenka, zamisli se v položaj svojih sestra na Balkanu, ki so poslale svoje može in brate v krvavo borbo brez nade, da se vrnejo še kedai — ter pojdi In storl, kar ti veleva čnstvo Sa kar ti govori zlato srce slovensko! —
Osnovali smo odbor za nabiranje darov za „Bdeči križ balkanskih držav" in prosimo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter po svojih močeh žrtvujejo na oltar bratstva in človekoljubja.
Darovi se naj pošiljajo na naslov enega izmed društvenih blagajnikov.
Odbor za nabiranje darov za „Rdeči križ b&lisansk&ia đržav".
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1912.
Dr. Ivan Tavčar,                                                      Vera dr. Slajiasrjeva,                                                          Ivan Hribar,
župan ljubljanski in dež. posianec, predsednik.                                                           predsednica.                '                                    ravnatelj banke „Slavije" in predsednik  „Ljubljanske
*»-   w_„i  fn_fiflA-                                                                         *•    x     •%_ *»x«-                                                                 kreditne banke", podpredsednik.                             *
Dr. Kare! Trillcr,                                                       Kasto Pnstoslemiek,                                                          _     i        Lah
podžupan ljubljanski in dež. posianec, podpređsednik.                          urednik in obč. svetnik ljubljanski, I. tajnik.                                                    „  .,.".,.   TT V . .,
J     '                  J                                                    urednik in pisatelj, II. tajnik,
Dr.  Tone  CLosak,                                                                         Araošft Bezensek,
odvetniški kandidat, I. blagajnik.                                                     oddelni predstojnik banke „Slavije", II. blagajnik.
ODBOEs
Pranja dr. Tavčarjeva,   Terezlna  dr. Jenkova,  dr. L Avramovlć,   zdravnik.   Dr. Fran Ilešlč,   prof. in urednik   „Slovana*.   Dr. Demefer vitez Blelw@!s - TrstenlSld,
predsednik „Društva zdravnikov". Dragotin Hribar, lastnik tisk rne. Dr. Ivaa Jenko, primarij. Di% Josip Lavrescič, odvetniški kandidat. Đr. Ivan Oražen, zdravnik. Ladislav. Pečaoba, ravnatelj „Ljubljanske kreditne banke \ Josip Beisnor, prof. in dež. posianec.  Adolf Ribnikar,  tržni nadzornik in dež. posianec.  Dr. Edo Šlajmer,  vladni svetnik
Anton Trstenjak, kontrok - „Mestne hranilnice ljubljanske \ Josip Tnrk9 posestnik in deželni posianec.
LISTEK.
Gospod Žabar v tiskovnem odseku.
Spisa! L u i g i C a 1 c o.
Popolnoma neprićakovani do-godki na Balkanu so kakor strela iz jasnega neba presenetili vso evropsko diplomacijo. Zgodilo se je čez noć nekaj, o čemur se ni niti sanjalo prebrisanim diplomatičnim zastep-nikom raznih velevlasti v Belgradu, Sofiji, Carigradu, Atenah in v Ce-tinji. Ako so ti neprićakovani dogod-ki na Balkanu presenetili visoko diplomacijo, ki mora že po svojem pc-klicu natančno vedeti, kaj se godi okrog nje in ki rnora z matematično srotovostjo slutiti, kaj se bode odigravalo v bodočnosti, potem se ni čuditi, da so iz Balkana prihajajoče žične vesti do ćela zmešale glavo in misli raznim urednikom nekega sloven-skega lista. Vsi presenećeni in tuđi preplašeni so se izpraševali, kako stališče naj zavzame njihov list na-^proti tem dogodkom, ali naj upošte-vajoč ozire navzgor stopi list na stran otomanskih krvolokov ali pa naj se uvažujoč čustvovanje sloven-skega naroda in vsega kulturnega sveta zavzame za zatirano kršćansko rajo na balkanskem   poluotoku.
Uredništvo se je razdelilo v dve struji.od katerih je prva z vso vnemo zagovarjala simpatije do turske države, dočim je pa druga na podlagi citatov iz naših narodnih pesni zahtevala, da mora list nastopiti za zvezo balkanskih držav in proti turškemu nasilstvu. Ker se obe nasprot-ni si struji niste mogli zediniti, pre-ostajalo ni drugega, da se je moralo uredništvo obrniti na svoj vrhovni tiskovni odsek, ki je imel v kočljivih in zamotanih vprašanjih končnove-Ijavno odločati stališče, katero ima list zavzeti. Kcr je bila zadeva zelo nujna, ker so brzojavi vsaki hip do-našali nove nepričakovane vesti iz Balkana, sklicati se je moral tiskovni odsek takoj in to se je tuđi zgodilo.
Resnih obrazov so se zbirali resni možje in elani vrhovnega ti-skovnega odseka na resno posveto-vanje v uredniški sobi našega lista. Predsedniško mesto je zasedel po svoji svetosti znani kanonik Zvito-kljun, njemu na desno je prisedel kanonik Debeloglav, zraven poslednje-ga kaplan Nadut, ki je sicer vlekel precej mastne dohodke kaplanskega mesta pri neki ljubljanski župniji, bil pa leto in dan pri nekem katoliškem podjetju tako zaposlen, da ga v njegovi župniji ni nihče poznal in na levo predsednika končno kot zastop-nik v S. L. S. zbranega obrtništva naš stari znanec gospod Zabar.
Kanonik Zvitokljun je pred vsem upravičil odsotnost predsedni-
ka vrhovnega tiskovnega odseka, češ da je bil v ti stvari, katero se bode danes obravnavalo, že pri njem v avdijenci in da mu je predsednik že dal vse potrebne ukaze, imenoval potem zapisnikarjem nalašč v sejo poklicanega glavnega urednika ter potem zbranim članom tiskovnega odseka poljudno in nepristransko po-jasnil predmet njihovega posveto-vanja.
»Znano vam je.« pričel je kanonik Zvitokljun, »da so se razmere na balkanskem poluotoku v zadnjem času tako pooštrile, da se je bati, da izbruhne vsaki hip krvava vojska. Na eni strani stoji starodavna turska država, ki za nobeno ceno noče izvesti onih reform, katerih izvedbo je svečano obljubila na berolinskem kongresu. Na drugi strani so se pa zvezale štiri balkanske države, Bolgarija, Srbija, Grška in Crnogorska, ki hočejo turškega sultana prisiliti z lepa ali z grda. da v evropski Turčiji izvede te reforme. Seveda domnevam, da se združene balkanske države sedaj ne bodo več zadovoljile s tem. da bi Turčija v svojih evropskih pokrajinah sama te reforme izpeljala, temveč da bodo za tem stremile, da bi imele pri uresničenju teh reform tuđi one odločilno bese-do in da bi pri tem še kaj sveta pri-dobile. Iz zgodovine zadnjih let vam je pa znano, da živi naša diplomacija v najožjih prijateljskih odnošajih s tursko državo in da je naša država vedno in dosledno   zastopala   stali-
šče, da mora otornansko cesarstvo ostati nedotaknjeno. Tuđi vam ni neznano, da so bile za časa aneksije mej našo diplomacijo in mej ono neke, danes Turčiji protivne balkanske države prav napete razmere in da se ie bilo tedaj skoro bati vojske. Tedai je naša diplomacija nastopala z vso odločnostjo proti ti državi in se kazala odločno prijateljico turske države. Od podučene strani se trdj, da se razmere v naši diplomaciji od tedaj nišo bistvenb izpremenile, vsled česar bi oziri na vzgoraj narekovali našemu listu, da naj se kakor n. pr. dunajski list »Neue Freie Presse« in vsi nemški krščanskosocijalni časni-ki zavzame za turske interese in da naj    pobija    stremljenje   balkanskih
držav. Na drugi strani se pa ne srne prezreti, da-stoji ves kulturni svet odločno na strani danes združenih balkanskih narodov in da z vročimi simpatijami zasleduje njihova nesebična in plemenita stremljenja za osvoboditev kršćanske raje iz tur-škega krvoločnega nasilstva. Tuđi naš slovenski narod je skoro brez izjeme s svojimi simpatijami na strani združenih balkanskih narodov in želi iz dna srca, da bi imela njihova prizadevanja popoln vspeh in da bi se turškemu nasilstvu napravilo enkrat za vselej konec Tuđi sosedui naši Hrvati so skoro vsi na strani združenih balkanskih narodov in proti turškemu nasilju in s temi smo v zadnjem času politično ozko zve-zani. Oziri navzdol bi nas torej silili,
da naj se pisava našega lista obraća proti Turkom in da naj se ogreva za težnje balkanskih narodov. Predno pa vam povem, kaj mi je ukazal naš predsednik, hočem slišati o spornem vprašanju prav odkrito in brezob-zirno vaše mnenje in vas vsled tega pozivljam, da se odkrito izjavite. Se enkrat vas pa pozivljam, da govorite o stvari popolnoma odkrito in brez ozira na levo in desno, ker je stvar tako važna, da se mora vsestransko prerešetati.«
»Tja, tja,« začel je prvi govoriti kanonik Debeloglav, »stvar je res tako kočljiva, da jo je treba vsestransko premisliti, predno bode padla odločba. Tja, će se borno odio-* čili za Turke, zamerili se borno na« šemu dobremu in vernemu ljudstvu, katero pri volitvah krvavo rabimo in zamera bode tuđi pri naših najno-vejših zaveznikih, s katerimi smo pri opatijskem sestanku sklenili zve-i zo na življenje in smrt proti poprejš-ni štirinajstdnevni odpovedi. Tja, če potegnemo torej s Turki, bo na to stran strašna zamera. Tja, če se pa postavimo za balkanske narode in nastopimo zoper Turke, bo pa zgoraj strašna zamera, ki nam utegne pri-nesti strašne posledice v obliki od-klonjenih podpor za naša prepotreb-na deželna in druga strankarska podjetja. Tja, naj se obrnemo torej tako ali tako, zamera je gotova. Tja, tja, zato bi pa jaz mislil in tuđi tako predlagal, da je najboljše, da o balkanskem   gibanju in morebitni   bal-
stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
247. štev..
Ugodno znamenje.
Evropska diplomacija Je toliko Časa »reševala« balkansko vpraša-nje, da je na Balkanu nastal sedanji velikanski požar, v katerem so naj-poprej zgoreli vsi naklepi in nacrti, ki jih je imela evropska diplomacija pripravljene. Naj zdaj ti diplomatje kujejo note, naj konferirajo in tele-grafirajo in deklamirajo, vse to ne spreminja nič na deistvu, da so stari nacrti vsi pokončani.
Položaj je tak, da si balkanski narodi ne bodo dali več vzeti iz rok, kar so si pridobili z brezprimernim junaštvom svojih sinov, s prelito krvio in z velikanskimi žrtvami — samo in edino sila bi znala to storiti.
Balkanski narodi so začeli vojno zoper Turčijo proti volji velesil. Znano je, s kako grožnjo so velesile pri-tisnile na balkanske države. V naj-slovesnejši obliki so jim naznanile, da ne dobe niti pedi ozemlja, tuđi če Turčijo premagajo, da ostane status quo ohranjen v vsakem slučaju in da bodo torej zaman vse krvne in gospodarske žrtve ... Vzlic tej grožnji združenih velesil, vzlic temu kolosal-nemu pritisku, so sli balkanski narodi v boj.
Obsebi se razume, da imajo velesile moč, uresničiti svojo grožmo, prava igrača bi jim to bilo; gotovo pa je tuđi, da je skupni nastop evropskih velesil proti balkanskim narodom naravnost nemogoc. Grožnja, da se obrani status quo na vsak način, ni resna.
Plamen balkanskega požara je vsled tega vznemiril vso Evropo, ker se boji, da bo konec balkanske vojne lahko začetek splosne evropske vojne.
Ta veliki strah se bo morda zdaj polegel, kajti pojavilo se je ugodno znamenje, da se iz zrnate balkanskih narodov ne izcimijo evropska na-sprotstva.
Avstrijski minister zunanjih del, grof Berchtold, je imel te dni v Piši sestanek z italiianskim ministrom zunanjih del. markiiem San Giuliani-jem. O tem sestanku je bila izdana uradna objava, ki pravi, da sta se ministra temeljito razgovarjala o fcal-kanskem problemu in da se je doseglo med njima popolno soglasje.
Ta objava zna postati histori-čen dokument.
Znano je, da je bil o priliki obi-ska ruskes^a caria pri italijanskem kralju v Raceonigiju sklenjen pose-ben dogovor med Rusijo in med Ita-Iijo. Konsekvenca tega dogovora je stališče, katero zavzema Italija glede Balkana. Prav nekako v pozdrav ministru grofu Berchtoldu je italijanska vlada po svojih zaupnikih informirala javnost, kako je njeno stališče glede Balkana. Italija stoji na stali-šču. da spada Balkan balkanskim narodom in da se Avstrija ne sme na Balkanu teritorijalno razširiti, ker bi postala potem preveč velika, preveč mogočna in preveč nevarna zlasti Italiji, da je pa Avstrija opravičena zahtevati varstvo in vpoštevanie svojih trgovinskih interesov.
Če se uvažuje to načelno stališče italijanske vlade in se ž njim pri-merja uradna obiava, da se je doseglo v Piši med Avstriio n Italijo popolno seglasje v naziranju glede Balkana, potem je pač dovoljeno, smatrati to objavo za ugodno znamenje, da o^tsne evropski mir ohranjen in
da velesile ne bodo poskušale   bal* kanske narode pripraviti ob sadovc
njihovih žrtev in njihovih zmag.
Strah pred evropsko vojno je izvi-ral iz domnevanja, da neče Avstrija dopustiti nobenega povečanja balkanskih držav, nego da hoče sama prodreti do Soluna, dasi je grof Aehrenthal ob Času aneksije slovesno izjavil, da Avstrija ne želi nobenega povečanja proti iugu. Nemški in madžarski listi so zadnji čas avstrijsko politiko napram balkanskim državam predstavljali tako, kakor da hoče Av-stria na vsak način preprečiti vsako povečanje balkanskih držav in da sama zase zahteva Sandžak, Staro Srbijo in pot skozi Makedonijo do Soluna. S tako silovitostjo so nemški in madžarski listi gonili to politiko, da so ćelo pisali: če priđe srbska ar-mada v Sandžak, pojde avstrijska armada v Belgratl No, Crnogorci in Srbi so prišli v Sandžak, avstrijski pa nišo šli v Belgrad. To pač najbolje kaže, da Slovanom sovražna politika nemških in madžarskih Hstov, še ni politika grofa Berchtolda.
Oficijalni komunike o soglasju med italijansko in avstrijsko vlado glede Balkana je po običaju takih ob-jav malobeseden. A vendar je dovolj povedal s tem, kar je — zamolčal. Komunike nič ne govori o tem, da se mora obraniti status quo in nič ne govori o tem, da balkanski narodi ne smejo imeti nobenih sadov od svojih zmag, molči torej ravno o tistih stva-reh, iz katerih bi znala nastati evropska vojna.
Ta molk se da seveda različno tolmačiti, vsekako opravičuje upa-nje, da je principijelno naziranje med Avstrijo in Italijo glede Balkana ko-likor toliko identično, iz česar pa iz-haja, da to naziranje tuđi ni v na-sprotju z rusko politiko, kajti svoj Čas v Raceonigiju sklenjeni dogovor med Italijo in Rusijo veija še danes.
To je pa ugodno znamenje za ohranitev evropskega miru, kajti iz tega je jasno spoznati da avstrijska oficijalna politika, naj io tuđi sili nem-ško in madžarsko časopisje, ne misli na oboroženo intervencijo na Balkanu. Garancija miru ta sestanek v Piši pač ni, ali dobro znamenje, da ostane vojna omejena na Balkan in da bodo vsled te vojne balkanske države uzađovoline tako, da Balkan ne bo več nevaren rnlru ćele Evrope.
Preobrat.
D u n a j, 25. oktobra,
Zmaga jugoslovanskih armad navdajajo ćeli slovanski svet z oduševljenjem. Po steletnem robstvu je j včeraj zaorila tam na Kosovem v staroslavni Gračanici zopet zahvalna nesem svobodnega naroda.
Velikanski je moralni vtisk do-godkov zadnjih dni. Obrekovalci in natolcevalci vse#a. kar se je imeno-valo jugoslovansko, so vtihnili, raz-tr^an je grdi plpšc, s katerim je zlasti nemška žurnalistika pred javnostjo ohdalala vse. kar je tam na Balkanu dosegla jugoslovanska narodna sila v svobodnem razvoju.
Jugoslovanske zrnate so z enim samim udarcem pospešile prr-blem, ki se je na jugu toliko let in v takih ovirah in težkočah pripravljal. Pred oči celega sveta je postavljen^ jugo-slovansko vprašanje in na-tal je zgodovinski moment njega de~ nitiv-ne razrešitve.
Ne Bolgarska, Srbija hi Crna gora, tuđi naša monarhija je neposredno udeležena na razrešitvi jugo-slovanskega problema. Ćeli njen jug je v posesti tega naroda, in na stotine kilometrov dolga meja nas spaja s slovanskimi državami Balkana, ki so zanetile topove in zagrabile za meče, da poderejo v prah vse ovire in da začno zidati na podrtinah nove in močne temelje boljše in srečnejše bodočnosti. 2e nam javljajo, da se nahaja med dogovorjenimi točkami balkanske zveze tuđi ta, da bodo vse štiri balkanske države po srečno končani vojski ustvarile carinsko unijo in tu in tam se govori, da se pripravlja na Balkanu nov državni sistem, ki bi po neinskem ali ameri-kanskem vzoru združenih držav na mah ustvaril v Evropi sedmo velesilo, Naj si bodo ta domnevanja več ali manj utemeljena, resnica je, da bo Avstrija imela v bodoče silne in zavestne sosede. Tuđi Avstrija pa je balkanska država in le popolnoma šlepa politična strast nv>re «jpafi na-šo monarhijo v nasprotstva z njeni-mi manišimi vrstnicami.Pokojni grof Aehrenthal je oštro poudaril, da je monarhija teritorijalno saturirana, da noče in ne potrebuje tam na jugu nikakih novi dežel več. Z grofom Aehrenthalom pa si je bila vedno ćela delegacija tuđi v tem edina, da si mora Avstrija obraniti Balkan kot svoje trgovsko torišee, kamor se naj stekajo glavni toki našega eksporta in kjer se naf torej ukoreninijo glavni viri našega gospodarskega na-predka.
To je program, ki je pameten in patrijotičen. Izvedljiv pa je le tedaj, če so nam balkanske države prijateljice, kajti le s priiatelji se sklepajo kunčije. Jugoslovanska politika monarhije na zunaj bo morala torej kre-niti na pot, po kateri hodijo balkanske države, ki so z istim mečem, s katerim sekajo du^manina, razsekale tuđi diplomatske mreže, v kntere je rTvropa dosedaj lovila balkanske kaline ...
»Pri Kumanovu je doživela tuđi avstrijska notranja politika poraz. Nemško in madžarsko nasilje pada s turškimi regimenti.« Tako mi je dejal danes odličen poljski politik, ki me je obvestil, da se hoče poljski klub prihodnji teden v posebni seji baviti z avstrijskim jugoslovanskim vprašanjem.
Jedro tega pod vtiskom zmago-vite vesti morda nekoliko pretirane-ga izreka je pravilno. Samostojne jugoslovanske države stopajo v novo fazo svobodnega razvoja — smeli Avstrija že z ozirom na svoj moralni prestiž, na svoj ugled na Balkanu, na svoj ugled pri svojih Jugo-slovanih za njimi zaostajati. Je-li mogoče, da se v staroslavni kulturni državi vzdržuje Cuvajizem, se izro-ča Jugoslovane razkosane Madžarom in Nemcem. med tem. ko se koma} osvobojeni Srb in Bolgar nemo-teno razviiata ter gospodarsko, politično, kulturno udejstvujeta po last-ri volji in sili?
To velikansko vprašanje stopa danes z vso resnostjo pred vsakega treznega in resnično patrijotičnega politika in najde edini odgovor: Na balkanskih hojiščih se pripravli'iTo velike stvari tuđi za avstrijsko mo-naihijo. Problem niene preustrojitve v smislu modernih narodnostn:b pro^rramov stopa v kritičen stadij. Tuoi za nas so nastopili histJričr.i ča^t.
Preobrat v av3rri|ski jugoslo-vanski politiki mora nastopiti z ono gotovostjo, s katero rodi naravni razvoj dogodke zgodovine.
Beseda k „prvemu hrvat-
sko-slovenskBinu saboru"
v Ljubljani.
(Glas iz Štajerske.) V Celju, 22. oktobra.
VpraSal sem različne svoje prijatelje, ki se ukvarjajo veliko s politiko, kaj sodijo o bratenju Vseslo-venske ljudske stranke s hrvaško Stranko prava? Večina je skomizg-nila z rameni, drugi so me opozorili na v »Slovencuc objavljen Šusterši-čev govor na nedeljskem »hrvaško-slovenskem saboru« v Ljubljani: >-Varovati se moramo in hočemo ne-smiselnega in neplodnega irazerstva in kričaštva, ki ljubi pozo radikaino-narodnega junaštva, v resnici pa je preračunjeno komediianstvo ...« In dostavili so moji prijatelji: S tem je Susteršič sam najbolje ocenil najprej >navdušeno« poročilo v »Slovencu^ potem pa ćeli ta »hrvaško - slovenski sabor« v Ljubljani, na katerem so se bratili voditelji slovenskih kmetov, ki jim je Velika Hrvaška in po-hivatenje zadnja skrb, s hrvaško stranko, ki se nikoli ni brigala za Slovence.
Tako sodijo po Štajerskem ljud-je, ki se ne bodo nikoli povspeli do iste mere politične zagrizenosti, kakor jo vidimo in ćutimo vsak dan Dri klerikalcih. Tem postaja ravno Slovenska premajhna za aspiracije njih c'unajskih in rimskih komandantov ter demačih, slovensko govorečih voditeljev. Poskusili so že svoj čas s hrvasko kmečko stranko. Saj nam je Še živo v spominu, kako navdušeno so pozdravljali ŠusteršiČ, Krek in sploh vsi aranžerji sedanjega »prve-ga hrvaško - slovenskega sabora« v Ljubljani Radića in njegove seljake... Z Radičem ni bilo n*Č. morda J odo imeli slovenski klenkalci več sreče z Mi!e Starčevićem. Upamo samo, da ne bo treba zopet financirati kake v dolgove zakopane za-prebške tiskarne in da bo dr. Šuster-šič v boju za državnopravni program Stranke prava vsaj tako vstra-]en, kakor 7a bosanske kmetiče v de-legacijah. Edino dobro je, da so naši slovenski klerikalni volilci tako konservativne, potrpežljive in malo niisleče duše: kajti njihovi voditelji in stranke meniujejo hitreje imena ko suknje. Katoliško - narodna, slovenska ljudska, vseslovenska ljudska stranka, to je šio naglo drugo za dru-sim. Menda ne ostanejo dolgo tuđi planinski Hrvatje...
Ali se splača tu na novo konstatirati strahovito praznoto vseh go-vorov na tem »prverrt hrvaško-slo-venskem saboru^ v Ljubljani? Clo-vek hi rnislil, da je kje ob Sotli v pri-jazrii vinski kleti med veselimi vin-skimi brati, ki ob čaši vinca-rujnega slave pobratimije — da Hh drugi dan, ko se s težko p:lavo vzbtide, do-dobrega pozabijo in gredo za svojini?, včasi nrav neveselimi praktični-mi posli. Na takih zborovanjih, ki tnisliio b?ti zpodovinska in kl se loti-jo tako velikejza dela, kakor je po-skus raztrgati dve državi in razee-rit\ četo vrsto   avstrijskih kronovin,
»e Ima dmgače govoriti! To Je glo-bc>ko naše in zelo utemeljeno pre-pričanje. Nakopavati si mogočne so-vražnike s pustimi frazami in zrač-nimi gradovi, ne da bi se vedelo, kako in kje jih premagati in kako še roslej urediti lasten dom, je v naših razmerah političen zločin, ki je tem-bclj obsojanja vreden, ako ga zakri-vijo iz osebnih in enostransko političnih nagibov izvoljeni ljudski man-datorji. Govoriti danes o skupnih narodnih, gospodarskih in kulturnih ciljih Slovencev in Hrvatov je le malo več, ko igranje z besedami. To, kar imamo že danes res skupne-ga, so povrh tega ustvarili pristaši »jmjilega liberalizma« in ne Šuster-Šičevi »planinski Hrvati«. Edino realno-politično je bilo na celem le nekoliko prehitro 5usteršičevo zatr-jevanie, da on in njegova stranka ne hode navzlic vsemu vseslovenstvu, pravaštvu in hrvaštvu zapiral oči pred realnimi dejstvi . . . Če bode to-rei realna politika zahtevala kaj dru-gega ko držati se svete prisege na državnopravni program Stranke prava, pa se bode iz planinskega Hrvata dr. Šusteršiča čudovito naglo pekazal najtrdnejši pristaš nedeljene Cis- in Translitvanije, robat kmet, kl mu je agrarni program vse in ki žvižga na vse hrvaško, koncilijanten voditelj avstrijskih vladi no vcev in na\sezadnje — deželni glavar kranjski
Pred dvema letoma se je z velikim kričem ustanovila v Ljubljani »Vseslovenska ljudska stranka«. Plačani ljudje so obsipavali dr. Su-stersiča s cvetlicami in venci, »Slo-venec^ ni mogel najti dovolj navdu-šenih besed o tistem »zgodovinskem dnevu« — zdi se mi, da je bil 17. ok-toher — in kaj je nastplo iz vsega? Nič, še manj ko nič. Šustei šič izrab-Ija prej ko slej ves parlamentarni vnliv izvenkranjskih državnih po-slancev za svoje namene in izključ-no klerikalne politične cilje na Krarjskem. Korošce, Primorce, Šta-jerce se odpravi z resolucijami, in-terpelaciiami in grožnjami napram vlali, takimi seveda, ki se nikoli ne uresničijo in katerih nemški politični krogi s sebi naklonjeno vlado ne ur»ostevajo drugace kakor da se iz njih rorca delajo. Tuđi na :>prvem hrvasko-slovenskem saboru« v Ljubljani se je vendar zdelo aranžer-jem Dotrehno potolažiti štajerske in koroške Slovence s prazno grožnjo centrslnega vodstva Vseslovenskd ljudske stranke ...                          \
Slovenski klerikalci nišo doslej ničesar teoretičnega in praktičnega storili za uresničenje našega naiviš-fega političnega cilja, združenja vseh slovenskih dežel, dasi je od tega v veliki meri odvisen naš narodni ob-stanek in je to politično geslo popu-larro vsaj v izobraženih krogih našega naroda. Že to kaže, da bodo se man» storili za državnopravne c"*le Stranke prava, ki jih pri nas le malo ljudi pozna in ki bi jih široke vrste našega ljudstva, ko bi bile o niih poučene, direktno odklonile. Treba je to jasno povedati in se ne loviti za kakimi fantomi. To je v interesu hr-vaškoca naroda.
Naprednjfakl,
spominfajte se pri vsahi priliki
„Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj!


kanski vojski v našem listu prav nič ne pišemo, ker se nam potem ne bode treba na nobeno stran nagniti, vsled česar tuđi ne bode mogla nastati nohena zamera, ne zgoraj, ne drugod. Da na naši -bravci" mej tem ne bodo brez zanimivepra berila, naj se pa v listu otvori posebna več-Ja kolona za misijonska poročila, Po mojem mnenju je moj predlocr naj-srečnejši in zato ga toplo podpiram in priporocam.«
Kanonik Debeloglav je končal svoj globokopremišljen in s pravim diplornatičnim duhom prepojeni govor, na kar je hitro poprijel za bese-do kaplan Nadut, ki je mej govorom kanonika Debeloglava že v največji nenotrpežljivosti mencal kar s celim telesom.
»Pripoznam v polni meri veliko važnost r?a bogatih skusnjah slone-čega nasveta precastitega gospoda kanonika, vender ne morem pritrditi njegovemu nasvetu kot katoliski duhovnik, ki zastopa do zadnje kapljice svoje srčne krvi načelo, da mora vsak katoliČan v vseh slučajih posto-pati tako, kakor gra uči nezmotliiva sv. cerkev. Po naukih naše sv. cerk-ve mora vsak katoličan vedno in po-vsod, v besedi in dejanjih kazati svoje katoliško prepričanje. Kar ve-lia za posameznika, velia pa tuđi za tiskano besedo. Ze zgolj iz tecra razloga ne smemo nasproti balkanskim do>oćkom igrati vloge tiča noja. Nasprotno se moramo odločno postaviti na eno ali drugo stran, ter-tium non datur! Pri tem nas pa mora
voditi zopet in edino le misel na na-šo sv. cerkev, ker smemo stopiti le na stran onega, ki je naši sv. cerkvi bližji. Če pa vzamemo sedaj v pretres obe nasnrotni si stranki, vidimo na eni strani Turke, ki so mohame-danske vere, torej neverniki, in na druži strani Bolgare, Srbef Crnogorce in Grke, ki so šizmatiki, torej kri-voverci. Turki se nahajajo brez svoje krivde v zmotah mohamedanske vere in nišo bili nikdar deležni nau-kov naše edino zveličevalne. Nasprotno so pa predniki ali vsaj uče-niki Bolgarov in drugih pripadali en-krat k naši sv. cerkvi in so le od nje odpadli. Proti temeljnim načelom naše sv. cerkve bi pa bilo, če bi se mi postavili na stran odpadnikov in če bi pri tem zavrgli neverrnke, ki
se brez svoje krivde nahajajo v zmo-tah mohamedanske vere. Zastopam vsled tega odločno stališče. da mora naš list kot list, čegar vsebina mora biti vseskozi katoliška, stopiti na stran izlama in z vso odločnostjo pobijati težnje šizmatikov. Jaz grern dalje nego naš odlični Bachmaver, ki je v visokih delegacijah samo iziavil, da ga vsa kolobocija na Balkanu prav nič ne briga, ker vidi na eni strani le izlam, na drugi pa šizmo. Jaz trdim in ostajam pri tem, da moramo v tem vprašanju kot katoliki stopiti na stran izlama in z vso odločnostjo pobijati šizmatike. Pri tem me pa prav nič ne motijo grda turska nasilstva in poboji, ker nisem prav nič sentimentalen in ker pri tem upoštevam, da se v teh pobojih po-
bija in s sveta spravlja le šizmatike. krivoverce in da se s temile poboji dejansko zmanjšuje število krivover-cev. Tuđi me prav nič od mojega na-čelnega stališča ne odganja misel na slovansko krvno sorodstvo, ker smatram z našim Mahničem narodnost za greh! Odločno torej nasve-tujem, da naj naš list takoj pokaže barvo in da naj z vsemi silami delu-je za tursko stvar, pobija pa enako odločno težnje balkanskih krivo-vercev.«
Kanonik Zvitokljun je pohvalil kaplana in njegovo sveto vnemo ter pozval j;e našega starega znanca gospoda Zabarja, da naj kot priprost obrtnik odkrito izrazi svoje mnenje.
»Po tako učenih govorih,« začel je gospod Žaabr, »kakoršne sta imela moja prečastita gospoda govornika, je priprostemu obrtniku sploh težko govoriti. Se težje le pa z ozirom na zamotani predmet, ki zahteva visoko politično izobrazbo. Kot večletni agitator S. L. S. sem si seveda pridobil potrebno politično izobrazbo in radi tega bodem tuđi v ti stvari povedal svoje mnenje. Ker sem se pa politično izšolal v Ljubljani in pri ljubljanskih političnih ho-matijah, bodem sporno vprašanje rešil tuđi raz stališče naših ljubljanskih političnih razmer. Ko je S. L. S. začela svoj neizprosni boj zoper ljubljansko liberalno trdnjavo, mej branitelji te liberalne trdnjave nisem opazil nobenega Bolgara, nobenega Srba, nobenega Grka in nobenega Crnogorca.   Pač pa se je pri naška-
kovanju te trdnjave videlo v taboru gnjilega liberalizma vse polno raznih Turkov ( Josipa Turka, Pavla Tur-ka in druse) in liheralci so bivšemu občrnskemu svetniku Josipu Turku Še ćelo podelili dostojanstvo deželne-ga poslanca. S tem so se pa liberalci postavili odločno na stran Turkov. Kakor hitro pa stoje liberalci na stran! Turkov, potem je pa za našo slavno S. L. S. sporno vprašanje re-šeno in s tem tuđi odločeno. na katero stran sme in mora pisati naš list. Kjer so liberalci, tam ni mesta za S. L. S. Če so liberalci na strani Turkov, kakor sem dokazal, mora se postaviti S. L. S. in ž njo vse njeno časopisje na drugo stran!«
PredsedujoČi kanonik Zvitokljun se Je prav prisrčno zahvaiil gospodu Zabarju za njegov razboriti govor, s katerim je zadel naravnost v crno.
»Predno dam sporno vprašanje na glasovanje,« nadalieval je kanonik Zvitokljun, »moram še opozoriti prečastite člane tiskovnega odseka, da ukaz našega vrhovnepra generala kot odsotnega predsednika našega odseka popolnoma soglaša s predlo-gom gospoda Žabarja. Naš vrhovni general mi je le na kratko namignil, da v največjih kroeih s tem vpraša-njem ne vlada popolna edinost in da ie tam močna struja, ki gibanja na Balkanu ne presoja raz ozkosrčno stališče dunajskih časnikarskih šmo-kov. Zadobil je prepričanje, da bi politika proste roke v tem vprašanju ne mogla naši stranki škoditi navzgor.
Vsled tega se je iz ozirov na navzgor odločil tako, kakor je predlagat nus gospod Žabar. S tem zaključujem debato in prestopim h glasovanju.«
Na to se je vršilo glasovanje, ki je znova pokazalo življenjsko rilo naše S. L. S. in obeudovanja vredno edinost, ki vlada vsepovsodi v taboru S. L. S. Po pojasnilih kanonika Zvitokliuna so namreč vsi elani ti-skovnega odseka glasovali navdušeno za predlog gospoda Žabarja, na kar so se razšli.
Posebno ponosen je pa odkora-kal naš gospod Žabar, ker je nosil v svojem srcu ponosno zavest, da je on tišti, ki je s svojim prebrisanim razumom razsekal gordiški vozelj in naf-težje vprašanje srecno razrešil. Ko ie stopil na cesto, zadel se je ob svo-iega prijatelja Simona Sleparoviča, katerega od zadnjih nesrečnih ka-ženskih pravd ni več pogledal. V tem svečaTiem trenutku, ko je pa on gospod Žabar s svojo bistroumnostjo tako rekoč prevzel v S. L. S. vodilno in odločujočo vlogo, pozabil je pa na svojo mržnjo proti Sleparoviču, ga prijazno oj?ovoril in povabil na liter dobre kanljice. ker je bil mnenja, da se morajo veliki momenti tuđi dostojno proslaviti. Vedno žejni Slcpa-rovič seveda ni zavrgel ponujene mu prijateljske roke in tako se Je zgodilo, da sta krenila naša znanca v gostilno, v kateri sta temeljito praznovala današnji veleodločilni nastop gospoda Žabarja.
247. Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Vojna na Balkanu.
Crnogorski ranjene).
(Od našega  posebnega  p o -r o č e v a I c a.)
Cetinje, 24. oktobra.
Cma gora je ubožna dežeia. Kar fe imela, je vse položila na domovinski oltar, je vse žrtvovala za oboro-ženje in ni imela sredstev, da bi za-dostno preskrbela za sanitetni materijal.
Bolnišnic ima dežeia le malo. Črnogorec ni nikoli bolan. Le redki so ljudje, ki v normalnih razmerah iščejo pomoči pri zdravnikih in v bolnišnicah. Zato ima ćela Crna gora samo pet zdravnikov. Zdaj so vsi zdravniki na bojiščih, daNpomorejo ranjencem. Kar heroično je, kako ti junaki prenašajo bolečine in težke pcškodbe. Mnogo ranjencev prema-guje bolesti in slabosti, ter pridejo sami v bolnišnice; druge prineso večkrat žene . . .
Nepopisni so prizori, ki so se že zgodili. Kralj obiskuje redno bolnišnice. Stari kralj hodi od postelje do postelje, z vsakim govori, kakor oče s sinom, vsakemu poda roko in vsa-kega težko ranjenega poljubi na čelo. V bolnišnici v Podgorici je kralj že več umirajocih ranjencev vzel na svoje roke in jih držal v poslednjih trenotkih. Za narod in za domovino so sli v boj in umrli na rokah svojega kralja.
Lahko si je torej misliti, s kako Ijubeznijo se oklepajo Crnogorci svojega kralja. Treba je slišati, kako za-kličejo Crnogorci »Živio kralj«, da se spozna, kakšna vez veže kralja in narod.
Pred nekaj dnevi je dospel na Cetinje slovenski zdravnik dr. Per-tot iz Trsta in je prevzel vodstvo ce-tinjskc bolnišnice. ker so, kakor rečeno, vsi zdravniki na bojišču. Dr. Pertotu strežejo in pomagajo prve cetinjske dame. Ne morete si predstavljati, kako so dr. Pertotu vsi hva-ležni. da je prišel sem.
Kar je v cetinjski bolnišnici ranjencev, so skoro vsi prestreljeni: krokije — naivee malega kalibra — so šle skozinskoz. Velika većina ranjencev bo okrevala — nekaterim seveda ni mogoče pomagati.
Slovenci — pomagajte črnogor-
skemu »Rdečemu križu«.
*             •
*■
Bombardiranje  Taraboša.
(Od   našega posebnega p o -
r o č e v a 1 c a.)
Cetinje, 23. oktobra.
Naše poročilo, da se je včeraj pričelo obstreljevanje Taraboša, se uradno potrjuje. Pozno ponoči je ramreč došla brzojavka iz Mariča-■nnv, ki so od Taraboša oddaljeni ko-i:*aj 5 km, da je crnogorska artilerija pri čela bombardirati Taraboš. Ob-srreljevanje je trajalo 5 ur. Turki so odgovarjali dosti dobro. Bombardiranje crnogorske vojske je bilo zelo uspešno, kajti kamorkoli so nartierili zrela svojih topov, tam se živa duša ni upala pokazati: nikdo se ni mogel ustavljati črnogorskemu močnemu streljanju. Danes. dne 23. oktobra, se bombardiranje nadaljuje.
Na Cetinju se splošno govori, da je v taraboški trdnjavi. torej na turski strani, mnogo nemških artilerij-skih oficirjev. Mi beležimo to govori-co kot vestni kronisti. Istotako so monitorji na Skadrskem jezeru predmet splošnega razpravljanja. ker se domneva, da so lastnina neke tuje države, domnevanje, ki se gotovo ne bo izkazalo kot resnično, kajti že leta 1877. in že prej, kot poroča Spiri-dion Oopčević, so imeli Turki na imenovanem jezeru dva oklopna čol-na »Ischkodrah« in »Podgorica«. zvana, (vsak s 150 etektivnimi konjskimi silami, 408 ton, po dva 25funtna topa in posadko po 51 mož), ki sta čuvala radi ribjega lova važne otoke Lesen-drijo, Vranjino in Grmožur, katerih prva dva so Turki v mirnem času 1. 1843. odvzeli Crni gori in zavarovali s trdnjavicami.
Tuđi danes ovira bombardiranje Taraboša gosta megla, ki se dviguje nad Skadrskim jezerom in Bojano in ki zakriva trdnjavo kot temen plašč. Crnogorski »Rdeči križ--% ki je doslej zbral 50.000 K, med katerimi je všte-to tuđi 10.000 K, poslanih iz Srbije, je ukrenil vse potrebno, da bo za ranjene žrtve pri Tarabošu kar najbolje Poskrbljeno. Zato je premestil vse lahko ranjene iz Rijeke, katerih skupno število znaša 35, na Cetinje, da ima tako bolnišnica v Rijeki več prostora za one, ki bodo potrebovali zdravniške pomoči.
Dodatno poroča današnja števil-ka »Cetinjskega Vjestnika«, da se je bombardiranje Taraboša pričelo včeraj, dne 22. oktobra, ob 10. uri 40 minut dopoldne. Ker je neprijatelj pri-čel takoj odgovarjati, se je vnel ar-tilerijski dvoboj, ki je trajal 4 in pol ure z majhnim presledkom. Učinek črnogorskega topništva je bil uspe-šen: sovražnik je bil prisiljen, da otvori ogenj z druge pozicije. Crno-
I gorske izgube so neznatne: I mrtev,
I 1 lahko ranjen. Baterija na levem čr-
I nogorskem krilu, ki se nahaja na Si-
ročki, je prisilila turske monitore na
Skadrskem jezeru, da se ne pojav-
Ijajo več v blizini skadrskega prista-
nišča in na Bojani.
*
Današnji   Cetinjski Vjestnik« pf-
se pod naslovom: »Kao se sodi o akciji Crne gore«, da je imel doslej priliko, da je pregledal večje število srbskih, slovanskih in tujih listov, kako pišejo o crnogorski akciji. Z zadovoljstvom konstatira, da stoji tisk z majhno izjemo ves na crnogorski strani. Pohvalno prinaša imena naj-važnejših srbskih in hrvaških ter drugih slovanskih listov, med katerimi imenuje tuđi »Slovenski Narod«. Piše namreč: »Nekateri od njih hnajo tuđi svoje vojne poročevalce, posebno veliki in ugledni slovanski listi, kot »Rusko Slovo«, »Narodni Listi«, »Slovenski Narod« itd.« Oštro pa napada »Hrvaški Dnevnik«. »Veliki hi-storični dnevi Sro njemu majhni, < pravi o njem. — Kralj na Rijeki. Crnogorski kralj je došel včeraj iz Pođgo-rice na Rijeko, kamor sta se podala tuđi srbski poslanik Mihajlo Oavrilo-vić in general Jovan Atanaeković*. — Stanje crnogorske vojske. Z ozirom na informacije, ki so došle iz vseh treh odredov crnogorske vojske, javlja »Cetinjski Vjestnik«, da je njeno zdravstveno stanje kar najboljše in da vlada v nji veselo, živahno razpo-loženje.
Padec Lozengrada (Kirkilise).
Prinesli smo v snočni številki vest, kako se tolažijo Turki nad veli-kansko zmago Bolgarov pri Lozen-gradu. To naziranje, dasi je dosti naivno, je prešlo tuđi v nekatere nem-ške liste, ki skušajo slikati padec Lo-zengrada in zavzetje velikega števila glavnih trdnjav pred Jedrenjem kot brezpomembno. Ti listi pravijo, da se bo morala bolgarska armada sedaj razdeliti na dva dela, od katerih bo eden prodiral proti Carigradu, drugi pa bo moral oblegati Jedrenje. Dasiravno je morda res. da bo stalo zavzetje Jedrenja se mnogo krvi, vendar ne gre tako podcenjevati padca Lozengrada. ki je odprl Bolga-rom pot v srce Turčije in pred Carigrad. Glavna ovira je sedaj odstranjena in pot je prosta. Seveda bo morala Bolgarska sedaj izkoristiti svojo situacijo in se ne bo smela predolgo muditi pred Jedrenjem. Pomagala ji bo pri tem levja hrabrost vojske. Samo ieklena vztrajnost in veliko sa-mozatajevanje bojgarskega vojaštva sta mogla zavzeti moderno trdnjavo Lozengrad. Pri napadu na Lozengrad pa so odfočali gorski polki, ki so stati neprene'noTia skozi 4^ ur v najhui-§em ognju. Ćelo v bolgarskih krogih so bili preseneteni od nenavadno hi-trega padca Lozengrada. Pripravljeni so bili na močno defenzivo, morda ćelo na drugo Plevno. Nekoliko ?o pripomogli k zmagi tud! oni turski polki, ki so bili sestavljeni iz Make-doocev. Iz Stsre Zagore namreč po-ročajo, da so Turki postavili v spred-nje vrste Makedonce. Ti se nišo upirali, kakor bi storili to drugi vojaSki oddefki in so se dali napadajočim Bo'garom spoznati kot domaćine s pomočjo majhnih boigar. za^tavic, ki so jih imele pripravljene v žepih. O prodiranju Bolgarov proti Jedrenju poročajo nadalje iz Carigrada, dasiravno so vse zveze n ed Jedrenjem in Carigradom pre rgane, da prednje trdnjave (o katerih vemo, da so bile zavzete) krepko odgovar-jajo na ogenj bolgarske oblegalne ar-tilerije. V Jedrenju baje ne vedo, da se je vzhodna armada umaknila. »Ik-dam« ćelo poroča, da so Turki vzell Bol ga r om   pri  Marašu   9  mitrailleus.
Kakorkoli presojamo padec Lo-zengrada, eno je gotovo, da so Bol-gari dosegli velikanski uspeh. Mora-lično je ta uspeh za bolgarsko vojsko tolike vrednosti, da je skoro brez-dvonino, da se jim Jedrenje ne bo moglo več dolgo upirati, nakar lahko udarijo z vso svojo silo proti Carigradu.
Kako velike vrednosti je ta velika zmaga, kažejo malodušna poroči-la iz Carigrada, lako se izraza list »Terdjumani Hakikat« o prodiranju Bolgarov proti Jedrenju sledeče: Bolgari prođi rajo proti Jedrenju od dveh strani, da trdnjavo obkolijo. — Prvi voj je prekorači! mejo pri Bu-jtik Derbendu severozahodno od Lo-zengrada ter je zadel prvič ob turske čete pri Demirkeju severo-za-hodno od Lozengrada. — Drugi voj je prodiral ob reki Tundži, da ogroža Jedrenje od zapada.
List ceni število srbsko - bolgar-ske vojske, ki prodira pri Egri Palanki, na 54.000 mož in pravi, da je zefo verjetno, da bo ta vojska prema-gala Turke in prodirala proti Solunu, ter da se bo združila s Crnogorci in Grki, ki prođi rajo čez Elasono. Ma-lodušno dostavlja list, da je tudl mogoče, da turska vojska ob rekl Vardar premaga Srbe in Bolgare, oakar bi lahko ogrožala Niš n SoBk».
Uradio prizaavajo vrlm tega v Carigradu, da so
izgubili Turki pri Lozengradu 16.000 mož,
to je najmanj tretjino vse posadke. Drugo vojastvo se je v neredu umalc-nilo proti Carigradu, k)er pa bo našlo spotoma se mnogo ovir, ker ogrožajo bolgarske čete njih povratek.
Včerajšnja »Zeit« pravf, da padca Lozengrada ni mogoče razlagati izključno samo z voiaškimi vzroki. Trdnjave, in naj bo sicer še tako slaba, ni mogoče zavzeti v prvem na-skoku z bajoneti, samo Če je zado-stno armirana in zadostno zasedena. Treba je tedaj iskati drugih vzrokov. Te vzroke vidi »Zeit« v sporu med vrhovnim poveljnikom vojnim ministrom Nazim pašo in poveljnikom Abdulah pašo glede temeljnih vpra-šanj turskih operacij. Prvi je namreč zastopal ni ne nje, da je makedonsko bojišče važnejše, ker bi mogla imetl okupacija ten provincij v pribodnjo-sti za Turčijo nedogledne postedice. Abdulah paša pa je zastopal mnenje, da je traško bojisče važnejše ter je neprestano zahteval pomoči, ki mu jih pa Nazira paša n| pošiijal, ter je Nazim paša pošiijal vse vojaštvo, ki je prlhajalo iz Male Azije, konsekventno samo na makedonska bo-jišča.
♦      *      •
Bitka pri Kumanovu.
Združena srbska in boigarska armada je dosegla veliko zmago nad Turki pri Kumanovu. To dejstvo je našim braletm že znano, kakor so jim znane tuđi podrobnosti te velike bitke, ki je za usodo Makedonije naj-večjega pomena. Pod vtiskom te velike zrnate, je generalštabni šef Putnik svetovai kralju Petru, da naj preloži glavno taborišče v Kumanovo samo. Srbsko - bolgarska vojska bi bila merala v tem slučaju zavzeti najmanj se Skoplje in ker kralj Peter ni hotel svojega vojaštva, ki je izmučeno vsled neprestanih bojev z Albanci, ki se skrivajo v zasedah in gorskih prelazih, je odklonil ta na-svet. Treba je, da pridejo najprej one čete, ki do sedaj se nišo stale v spredrnih vrstah, da naskočijo te utrdbe, ki so jih napravili Turki okrog Skoplja.
Srbi hočejo popraviti tuđi želez-nisko propo iz Srbske do Kumanova, ki so jo Turki razdrli. Na ćeli progi so že za silo popravili razrušene postaje ter postavili kot postajenačel-nike v železniški stroki izvežbane vojake in častnike. Včeraj so tuđi popravili brzojavno zvezo med Ni-sem, Kumanovem in Prištino.Vidi se, da srhsko - bolgarska armada zelo oprezno prodira.
O bitki sami moremo poročati na podlagi brzoiavk iz Belgrada se sledeče:
Bitka se je pričela v noa od 23. na 24. oktobra, ter je trajala dne 24. oktobra ves dan. Turske čete so bile najmanj 25.000 mož močne. Zlasti dobro je bila zastopana turska arti-ierija. Kljub temu, da je obvladala turska artlleriia vse bojišče, jo srbska pehota venđar prodirala proti turskim pozicijsm. Večkrat je prišlo do Lfutega boia, oko v oko. Končno se je posrećilo srhskj artileriji razbiti pozicije turskih topov. Izgube na obeh straneh so zelo velike, vendar so izgube Turkov neprimerno večje. Turki so bare izgubili nad 5000 rnož. Sam prestoionastefifiik je vodil bitko spredaj v najhujšem ognju. Tuđi kralj s svojim generalnim štabom je prišel na bojisče.
»Jugoslovanska korespondenca« pnnaša o tem boju sledeče interesantne detajle:
Zeki paša je bil pri Kumanovem popolnoma poražen. Vse druge verzije in vsa poročila iz Carfgrada so ne-resnična. Tuđi so popolnoma nere-snična carigradska poročila, ki vedo o delni zmagi Zeki paše. Res so Turki pri prvem naskoku potisnili Srbe nazaj, toda pravočasno so posegli Bolgari vmesf ter pognali Turke nazaj, ki so se umaknili v divjem begu za Kumanovo. Mnogo Turkov je pri begu čez reko Pčinjo vtonilo, mnogo jih je bilo vjetih, ker so Dometali orožje stran in prosili milosti. Srbi in Bolgari so zasedli mesto in je močno utrjujejo. Kakih 12 ur traja sedaj že mir. Ta mir pa je le oddih pred drugo odločitvijo, ter čakajo Srbi in Bolgari, da se jim približa severna armada pod generalom Zivkovićem, ki prihaja iz Prištine čez Ferizović in skozi Kačaniške soteske, tako da more v odločilnem trenotku poseči vmes.
Medtem je bivši notranji minister Genčič zavzel skupa] z bolgarskimi četami Egri Palanko In se ie obrnil po zavzetju tega mesta proti Strazl-nu hi Kratovl, ki jih je zasedel.
Kakor poročajo oficijozno iz Prištine, je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo zmagoslavno srbsko vojsko, ko Je im korakala v mesto. Srbski general 2lvkovlć |e nagovoril za-stopnlka mesta« da prinaša srbska armada vsem* brez razlika narodnosti, svobodo ki pravica Srbske čete
je prebivalstvo pozdravljalo s klici; »2ivel kralj Peter! 2ivela Srbija!«
Lozengrad — Kh-kilise.
(Od našega posebnega po-r o č c v a 1 c a.)
Sofija, 24. oktobra.
Lozengrad je trdnjava, ki so jo zgradili nemški ženij - oficirji. Tursko ime tega mesta Kirk-Kilisse pomeni mesto Štiridesetih cerkva. Lozengrad tvori desno krilo jedrenjskega štirikota, v katerem so Turki koncentrirali štiri kore linije in deset di-vizij redifov, vsega skupaj okroglo 130 bataljonov linije, 95 bataljonov redifov in s konjenico, artilerijo itd., okroglo 350.000 mož. Levo krilo re-čenega štirikota tvori Jedrenj, okrog katerega stoji 27 trdnjav, vsa koncentrirana armada pa sloni na točki Dimotika - Eski Baba. Lozengrad leži 60 km vzhodno od Jedrenja. Od linije Jedrenj - Lozengrad je do Di-ntotike - Eski Baba kakih 40 km Lozengrad ima 16.000 prebivalcev. Lozengrad je strategično najvažnej-ša trdnjava na celem ozemlju Traki-je in odpira pot v Carigrad. In to ve-likansko trdnjavo so bolgarski junaki danes zavzeli.
Bitka pri Lczengradu je trajala štiri dni in je končala s sijajno zmago Bolgarov. Turki so bežali na Emar-Hussar po poti, kjer so naleteli na bolgar.čete, ki so že pred štirimi dnevi zavzeli Vizu. Usoda bežečih Turkov je morala biti strašna, saj so bežali Bolgarom pred bajonete.
Ob pol 4. popoldne je inspektor artilerije, general Balabanov, stopil na balkon vojnega ministrstva in je razglasil, da je bolgarska armada za-vzela Lozengrad. Kakor ogenj je šla ta vest po mestu in je vzbudila ne-popisno veselje in navdušenje. Ljudje so se na cesti objemali in poljubljali, dvorne dame in kmetske žene — visoki oficirji in priprosti delavci. Gr-škega poslanika Panasa so Ijudjs srečali na cesti, dvignili so ga na ramena in ga nosili po mestu. In potem je vsa ta množica hitela pred grško in srbsko, pred rusko in angleško noslanistvo in je zastopnikom teh dr-žav prirejala ovacije. In končno so ljudje pohiteli v cerkev. »Gospodine pomiluj!« Kako je to donelo ta dan: Gosjx>d, zahvaljen da si blagoslovil slovansko orožje.«
V mraku sem srečal generala Paprikova. Vprašal sem ga, kakšen pomen ima zavzetje Lozengrada. Re-kel mi je kratko: »Takšen pomen, kakor Če zdravemu človeku odseka-te nogo.« — In ruski poslanik je re-kel: »Zavzetje Lozengrada je dogo-dek, ki mu ni primere v zgodovini.«
Medtem pa so že peli zvonovi. Vsi zvonovi so peli in sledili so jim zvonovi od vaši do vaši. Kar je na Bolgarskem zvonov. vsi so ta večer peli: y>Zahvaljen Gospod, da si blagoslovil bolgarsko orožje.«
Kakor poročajo najnovejše vesti, stoje Bolgari samo še kakih 5 km pred Jedrenjem. V londonskih voja-skih kroffih so mnenja, da hočejo Turki držati Jedrenje samo z enim vojem tako dolgo, da je Turčija koncentrirala 7 armadnih vojev in 4 rezervne voje v Carigradu v močnih trdnjav ah južno od Lozengrada, in sicer v Eski Babi in Ljile Burgasu. Vojaški krogi hočejo tedaj
Jedrenje predati,
ne da bi se spustili v kak hujši boj, ker je Jedrenje mnogo težje držati, kakor južne trdnjave, ki ščitijo žele-znico proti Carigradu. Južno od Jedrenja je tedaj pričakovati tekom prihodnjega raeseca odločflnega boja. V Eski Babi bo baje glavno taborišče Nazim paše. Padca Jedrenja pa je pričakovati Ya nedeljo.
Pred Skadrotn.
Po dvodnevnem obstreljevanju Taraboša, je nastat včeraj zjutraj kratek odmor grmenja topov, ki so utihnili na vseh crnogorskih in turskih pozicijah. Na slavni cesti v Skader sta se namreč sešla dopoldne turski parlamenter iz trdnjave in neki crnogorski častnik. Upali so že, da se trdnjava preda. Toda parlamenter je odšel in komaj je dospel crnogorski častnik k crnogorskim pozicijam in izginil parlamenter za okope, so otvorili Crnogorci zopet ljuto kanonado. Turki so odgovarja-1) od začetka dokaj slabo, toda popoldne so začeli boli živano streljati. Streljanje topov se je nadaljevalo tuđi ponoči. Lep in navdušljiv je bil prizor v svitll noči, kakor poročajo iz Cetlnja, ko so se naenkrat pokazale na cesti za crnogorsko armado dolge vrste crnogorskih žen, ki so pripeljale na otovorjenih mezgih in v ročnih tovorih svo)im bojevnikom hrano in municijo. Žene so oddale svoje blago, pozdravljale svojce in Bh navditievale zm boi. Tako] nato so se zopet vrnlle. Crnogorci imajo aadai v Mi bo»h, četo«   so   enako
ljuti, veliko manj ranjencev in mrt-vecev, ker so crnogorski vojaki uvi-deli, da je pameten nasvet njih vodnikov, da se ne izpostavljajo brez smisla v najhujšem ognju. Sploh je zavladala v crnogorski vojski disciplina, kl jo moramo imenovati vzor-no. V bolnišnice pripeljejo sedaj veliko ranjencev, ki so prebodeni z bajoneti, in še ti, ki jih pripeljejo v bolnišnice nišo smrtno ranjeni. S tem pa seveda nikakor ni morda odnehalo vojno navdušenje crnogorske vojske. Nasprotno. Crnogorci so prešli Iz divje ofenzive v taktično ofenzivo, vendar pa se bore v odločilnem trenutku z levjo hrabrostjo.
Crnogorska brigada, ki ji pove-fjuje general Ladovič, je sedaj na vzhodnem bregu Skadrskega jezera in se pomika v velikem loku proti Skadru. Topove, ki jih ima brigada, prepeljali bodo Crnogorci čez jezero. Đanes pričakujejo glavnega napada crnogorske armade na Taraboš. Turki so obdali svoje trdnjave včeraj z bodičastno žično ograjo, ki naj zadrži bajonetnl napad Crn ogorče v. Tuđi se je raz&irila vest, da so Turki nekatere trdnjave podminirali in da jih spuste v slučaju zavzetja v zrak, kar pa ni posebno verjetno.
Zmagonosno prodira tuđi divizija prestolonaslednika Danila proti Skadru. Sploh Crnogorci povsod na-predujejo in vse je tako dobro razvr-ščeno, da bo po padcu Taraboša Skader v najkrajšem času popolnoma cerniran. Danilova divizija je na-padla, kakor poročajo iz Bara, tursko utrdbo pri Sraki v neposredni blizini Skadra. Crnogorci so vzeli to utrdbo v Ijutem naskoku, pri katerem so imeli seveda precej izgub, ki pase niti ne dajo_ primerjati s turškimi izgubami. Crnogorci so utrdbe popolnoma razbili, Turke de-loma pobili, 300 so Jih vjeli, ostale pa so pognali v divji beg, na katerem so pustili Turki vso municijo, orožje in živiia. Od Srake prodira Danilo proti Skadru.
Taraboš je sedaj silno tesno ob-đan, grmenje topov se razlega noč in dan. Turki odgovarjajo Crnogorcem v presledkih slabeje in zopet raoč-neje. To je znamenje, da jim bržkone primanjkuje municije in da morajo ž njo štedit! in jo hraniti za odločilni napad. Crnogorci upajo, da pade Taraboš v par dnevih. Za nje je Taraboš silne važnosti in s padcem Taraboša so Crnogorci gospodarji vsega južnega ozemlja do Skadra.
Iz Rieke poročajo, da je general Martinović z južno armado otvori! ogenj na Taraboš od treh jarani. Posebno močno so obstreljevali Crnogorci Taraboš z gore Muričan. Turki so odgovarjali iz 22 topov. Po dve-urnera boju so turski topovi na naj-višjih točkah Taraboša utihnili, na kar so se pripravili Cernogorci na splošni napad na turske pozicije. Proti jutru so bili Turki vsled neprestanih napadov Crnogorcev utrujoni ter so bili prisiljeni zapustiti najvišje pozicije na Tarabošu ter se umakniti v nižje ležeče utrdbe.
General Martinović Je pozval sovražnika, naj se vda, ker ie Skader od vseh strani obkoljen in ie nadalj-nje prelivanje krvi brezuspešno.
Crnogorske čete so se približale Skadru v severozahodni smeri že do 10 km. Princ Mirko, ki je prevzel vrhovno poveljništvo nad temi četami, ie nagovoril vojake z besedami:
»Bratje! Sledite mi v Skader, ne da uničite to naše mesto z mečem, marveč da osvobodite naše brate in jim prinesete novo življenje.
V Skadru zajeti Turki so posku-sili, kakor poročajo iz Rjeke včerai izpad iz Skadra, da bi pregnali Crnogorce. Ti pa so bili na ta izpad zelo dobro pripravljeni, vsled česar so se morali Turki umakniti s krvavim! glavami.
Kakor poročajo iz Rjeke, je za«* sedel general Martinović predvče-rajšnjem južno od Taraboša ležečo vas Obifi, kjer je postavi! topove ter začel obstreljevati Skader z južne strani. Levo krilo njegovih čet je prekoračilo reko Klr ter obkolilo mesto na vzhodni strani.
Iz Bara poročajo več zanimivih prizorov od obleganja Taraboša. Tako leži na primer v bolnišnici na Rjeki neki turski častnik, ki je strašno razmesarjen. Na glavi, na vratu, po rokah in na prsih ima silne udarce s sabljo. Ta turski častnik je bil poveljnik male turske trdnjavice pred Tarabošem. To trdnjavico je napadel, ko je bila že na pol razstre-Ijena, manjši oddelek crnogorske pe-hote. Ko je uvidel turski častnik, da se bo moral umakniti, je pozval po-veljnika čmogorskega oddelka na dvobol s sabljami. Bilo je to po noči, V svitli mesečini sta se poveljnika spoprijela, in Crnogorski častnik Je turškega častnika po kratkem boju straovito razmesaril. Zadeja! mu je udarec za udarcem, vendar se je turski častnik že ves v krvi toliko časa brani!, dokler ni padel, nakar je turska Dosadka pobegnila, častnika pa so Crnogorci obvezali in ga poslali v bolnišnice
Stran 4.
SLOVENSKI  NAVOD.
247 štev.
V Novem Pazaru.
Kakor poroča belgradska »Štampa-, so zavzeli Crnogorci včeraj pod poveljništvom generala Posovića Plevije na severu nov opazarskega sandžaka. Ćete generala Vukotića so se pribltžale srbskim četani na 8 km. Desno krilo te kolone ]e strlo odpor plemena Rugova in odprlo po ta proti Peči.
*     #     m
Prodiranje Grkov.
Grška armada je naletela pri gorskih prelaziti v Epiru na hud odpor Turkov. General Sapuntzakis brzojavlja iz Arte: Na prelazu Ku-muntsades divja hud boj, ki se se ni odločil na nobeno stran. Turki so prelaz silno utrdili in Grki morajo vsako posamezno utrdbo popolnoma razbiti, da pridejo malo naprej. Turska posadka je precej številna in se bijejo Turki z veliko hrabrostfo in pravim turskim fanatizmom. Bosi trajajo že dva dni in ćelo noć. — Pri G ribo vi so Turki po noći zavzeli ne-kaj grskth pozicii. Zjutraj so Grki osredotočili napad na te pozicije in so po kratkem Iju tem boju vrgli Turke nazaj ter jih pognali v beg.
Po zavzetfu Servije so začeli Grki prodirati proti Kozani, ki leži 21 km severno. Kozana je turska trdnjava, ki pa ni moderno utnena in tuđi nima mnogo vojaštva. Turska garnizija v Kamari, nedaleč od Servije, se je umaknila se pred prihodom Grkov proti Kozani.
Grški kralj Jurij je odpotoval vcerai z moćnim spremstvom na jahti »Amphitrite« v Volo, od koder se odpelje z železnico v Servijo. ka-mor je bilo prestavlieno včeraj gr-ško glavno taborišče.
Odločitev.
Od merodajne turske strani pri-naša       Slovanska    korespondenca sledečo vest:
Dosedanji potek vojne, ki jo bije Turčija na štiri strani, kljub temu da dosedaj ni bil uspešen za Turčijo, nima onega pomena, ki mu ga sploš-no pripisujejo: Će se ne oziramo na dogodke na manj važnih bojiščlh. je treba naglasati, da se dosedaj se ni bila nobena odločilna bitka niti v Makedoniji, niti v Trakiji. Treba je počakati velike odločilne bitke. To-da tuđi takrat še ne bo vojna končana.
Aprovizacija bolgarske arrnade.
Iz Kjustendila poročajo o apro-vizaciji bolgarske armade sledeče: 2ivila za armado pošiljajo z volovskim i vpregami. V Kjustendilu je vojna uprava rekvirirala 1000 vozov in 2000 volov, ki so jih razdelili v od-delke po 200 vozov. Vsak dan nalože in odpošljejo po 200 vozov. Na dan napravijo te kolone po 155 km. nato se vozovi ustavijo ter se živina in vozniki odpočiiejo. Po dveh dne-vih oddajo vozniki svoj tovor konjski vpregi ter se vrnejo. za kar je treba zopet dveh dni. Med tem ko nakladajo reservisti vozove, si živina in vozniki odpočijejo. Na vsak voz gre 500 hlebov kruha, za kate-rega rabijo rženo in pšenično moko. Hlebi se drže svezi 15 dni. V sredo so prvič preložili aprovizaciisko po-stoianko iz Kjustendila v Egri Palanko.
Velesile in balkanska vojna. — Tur-čija v skripcih.
Sestanku avstro - ogrskega zu-tianjega ministra grofa Berchtolda z (talijanskim zunanjim ministrom, pripisujejo francoski politični krogi velik pomen. Na tem sestanku sta se baje oba ministra razgovarjala o glavnih potezah novega reformnega programa za Makedonijo. Ta program stremi za tem, da bo dobilo kršćansko prebivalstvo na Balkanu svoje pravice, pri čemer pa naj bi se nikakor ne prikrajšale turske pravice. Kakor hitro se bo doseglo to spo-razumljenje bo skiicana evropska konferenca, ki bo pa pred vsem delo-vala na to, da se ohrani integriteta Turčije. Ta poročila so seveda sugerirana iz Carigrada. Od tam prihaja tuđi vest, da se je vršila včeraj dolga konferenca diplomatov, katere konfe-rence so se udeležili avstro - ogrski, francoski in ruski poslanik, turski zunanji minister in turski veliki vezir. Tuđi ta konferenca je imela za predmet razgovor o intervenciji ve-JesiL
Jasno je, zakaj Turčija tako pod-pira in neti intervencik> velesil. Zna-čilno za rusko vlado pa je, da je, kakor poročajo ćelo carigradska poročila, izjavil ruski poslanik pri porti, da se ruska vlada ne da vezati in da si pridrži Rusija svobodno roko.
Iz Pariza prihajajo tuđi vesti, da se je vršil včeraj daljši pogovor med Isvolskim in Poincarćjem. Francoski politični krogi so prepričani, da se doseže v kratkem sporazum velesil glede   zaključka vojne na Balkanu.
Med vsemi evropskim! kabineti se vrše neprestano važni dogovori. — Vendar pa je gotovo, da so vsi kabineti edini v tem, da »eda] še ni ugo-den čas za intervencijo in da morajo velesile počakati, kako se razvijejo dogodki na Balkanu.
Za »Rdeči križ balkanskih držav«.
Iz Prage poročajo, da odpošlje češka kirurgična klinika, sporazumno s »Slovanskim klubom« na bojišča bratskih bojevnikov na Balkanu ve-čjo sanitetno ekspedicijo pod vodstvom predstojnika klinike profesor-ja dr. Kukule. 2e v začetku tega te-dna je odpotovalo s praške klinike 5 zdravnikov na Balkan. Snoči se je odpeljal iz Prage profesor kirurgije Jedlička v Srbijo. Spremljajo ga trije mladi zdravniki. Prihodnji teden od-potuje iz Prage 7 zdravnikov, 15 me-dicincev in 25 bolniških strežajev in strežnic v Crno gora. Ta ekspedicija ima s seboj lazaret s 100 posteljami, 100 postelj pa pošljejo še za njimi. To ekspedicijo bo vodil dr. Rvklis.
Za »Rdeči križ balkanskih držav« so darovali znatne prispevke, o katerih smo že poročali, češko So-kolstvo, »Slovanski klub , mestna občina praška in druge češke korporacije. Osnovali so se pomožni komi-tei po vseh mestih češke kraljevine.
Tuđi iz Budimpešte ie odpotoval včeraj sanitetni oddelek ogrskega >Rdečega križa«, in sicer v Sofi-jo. Odpotovali so 4 vojaški zdravniki, več strežaiev in strežnic in oddelek nosačev za ranjence, obstojec iz 21 mož. Oddelek ima s seboj stalni hospital in eno sanitetno ambulanco in je dobro preskrbljen z zdravili in vsem drugim sanitetnim materijalom.
•      *      *
Turske grozovitosti.
(Od našega   posebnega   po-r o č e v a 1 c a.)
Dubnica, 24. oktobra.
Srečen slučaj je nanesel, da sem imel priliko pohiteti za en dan na botgarsko - makedonsko mejo. Tu sem se sam prepričal. kake strašne grozovitosti so Turki uganjali. pred-no so se od razdejane vaši Gjumaja umaknili skozi dolino Struma. Mino-H petek so vsem možem. ženam in otrokom. kar so jih mogli zasačiti.od-rezaii roke pri členkih, pa tuđi ušesa in nosove. Strašen je pogled na te žrtve turske podivjanosti in človeku se krči srce in solze mu stopijo v oči, če vidi te nesrečneže. Videl sem mlado mater s tremi otročiči — vsem so Turki odrezali roke in ušesa. Strašno, strašno.
Tu sem tuđi spoznal, kake veli-kanske težave je premagati srbski in bolgarski armadi. In kako delajo ti vojaki. In ž njimi prebivalstvo. Samo ena misel navdaja vse: zmagati za vsako ceno.
Tu sem spozual zaslužnega vod-jo macedonskih četašev Trenkova. Cetaši so zavzeli že trideset vaši, med njimi več strategično iako važnih. S tem bo združenje srbske armade, prihajajoče od Ojumaje z holgar. armado, prihajajočo od Gjumaje jako olajšano.
Bolgarski generali računa i o. da se bo srbska armada združila / bol-^arsko v kakih desetih dneh in sicer pri Ištipu. Ćim se to zgodi, bo * irska armada v Makedoniji popolnoma lo-ćena od Carigrada.
Bolgarski zapovednik v Ojumaji je naznanil okupacijo tega kraja s posebnim oklicem, v katerem prepove-duje prebivalstvu nositi orožje, vojakom pa obisk gostiln. Zaeno ukazuje, da vojaštvo na noben način ne srne nadlegovati turškcga arebivalstva. Tako postopajo Bolgari...
Balkanska vojna
spada med največje, kar jih je kdaj bilo na svetu. 2e zdaj stoji v vojni 1,190.000 vojakov, namreč 400.000 Bolgarov, 250.000 Srbov, 110.000 Grkov, 30.000 Črnogorcev in 400.000 Turkov. Tega ni bilo še nikoli. V rusko-japonski vojni leta 1904. je bilo v vojni 400.000 mož, katero število se je pomnožilo sele proti koncu vojne; v rusko-turški vojni leta 1877. je bilo v vojni 500.000 mož; v franco-sko-nemški vojni leta 1870. 1,025.000 mož; v avstrijsko-pruski vojni leta 1866. 850.000 mož; v francosko-pije-montsko-avstrijski vojni leta 1859. 310.000 mož; v vojni v Krimu leta 1854. 340.000 mož; v francosko-ruski vojni leta 1812. 750.000 mož in v fran-cosko-avstrijski vojni leta 1809. 530.000 mož. Sedanja velikanska bitka pri Jedrenju je največja, kar jih je bilo kdaj v Evropi. Računa se, da je v to bitko zapletenih 525.000 mož, sicer ko je bilo v bitki pri Waterk>o 217.000 mož, v bitki pri Lipskem 500.000, v bitki pri Kraljevem gradcu 435.000 in v bitki pri Sedanu 240.000 mož.                            ..
lisiiiita loiici.
Nezgoda v tovarnl. Dne 18. t. m.
ob 2. popoldne je v tovarni na Savi ponesrečil oženjeni tesar, oče 5 ne-preskrbljenih otrok, Fran Pristov. Pri nakladanju težkih železnih kon-strukcij mu je en del pade! na levo roko in mu roko zdrobil. Prepeljali so ga še isti dan v ljubljansko bolnico.
»SlovenČev« novičar hoče pač glede šolskega vprašanja še nadalje delavce za nos voditi. Ker smo mi ^meljito šolsko vprašanje za Jese-nice pojasnili, nima sedaj za nas dru-gega na razpolago, kakor navadne psovke. S fakti in temeljitimi podat-ki ne more na dan priti, ker se dru-grače zopet blamira!
Klerikalci hnajo razne jeseni-ške liberalce vražje na piki. Po navodi razmesarijo vsako soboto ene-ga ali drugega prav po na klerikalni nepošteni način v »Slovencu«. Ker smo tega na Jesenicah že navajeni, r«am ti napadi prav nič ne inotijo našega mirnega spanja! Dan in ura obračuna priđe!
Posredovalni urad je začel na Jesenicain svoje poslovanje. Dne 16. t. ni. je bilo več strank k občini po-vabljenih. Predsedoval ie Čebulj posredovamcmu uradu in njegov se-kunciant je bil Davorin Tancar, nek-dan]i jeseniški mežnar. Med stran-kanii je bila tuđi neka zelo ugledna posestnica iz Save povahijena, ker je neko vlačugo prav pošteno ozmer-nla. Za enkrat se je pač poravnala hote ali nehote, a potem odvrgla isto noravnavo!
Tatovi in vlomilci na Savi v zad-ni^iii času prav pridno delajo. Pa saj ni čuda. Zandarmerijska, kakor poli-ciiska postaja se nahaja na koncu Jesenic; od teh postaj so Savčani od-daljeni pol ure in predno dobiš po-moč jo svedrovci odrinejo. Vpraša-nio danes, ali hi ne bilo na mestu, da se žandarmenjska postaja prernesti n:i Savo, koder hode ravno v sredini med savsko in jesenisko tovarno? Martinovih delavcev je pretekli tedcn več odšlo v Skedenj, osohito preddelavcev in topilcev. Definitivno tin je tuđi prestavljen nadinženir Mnninovih peči g. Napp. Prva peč priđe v obrat drugi teden.
Novo delavsko godbo na Savi je ustanovil prejšnii podkapelnik to-varniške godhe e. Modre. Za enkrat jo jrodba ponolnoma izvežbana na \n»k. Spomladi se organizira tuđi na nihaia. Tako dobimo zopet novo 7i\lier«ie na Savo. katero so nam kleriknlci nrrd leti pokončali!
Gledališko društvo je prepustilo leros oder pevskemn društvu »Sava ^ na razpota^o. Mi smo zato gle-d.'*l;škemu društvu jako hvaležni. > Sava^ bode prvo predstavo »Mar-ianar priredila 10. novembra v dvo-ra:^ pri »Jelenu < na Savi. Prosimo obiln^^ra ohiska.
Pevsko društvo »Sava« priredi v nec'e'io. 27. t. m. ob 7. zvečer vinsko tr^atev v jarostihii našega rodoljuba in naprednjaka g. U. Ravhe-kurja. Ker ie čisti dohiček namenien re\'skemu društvu, prosimo za obilen oMsl'.
Pevsko društvo »Sava« ne bode letos 1. novembra kakor običajno zapelo žalostink na pokopališču, ker so temu društvu sovražni razni rimski i rnii!
»Slovenec« še sedaj ne more mirovati radi jeseniŠke sole. tako živo smo sra zadeli. Naj tisočkrat citira posamezne odlomke iz raznih nemških protokolov, neor»orečno dej-stvo je pa vendarle, da so bili klerikalci babica pri rojstvu nemške sole. da so klerikalci zavlačevali toliko časa ustanovitev nove sole s svojo osemrozrednico. No. kje je oni Sku-bic. poln korajže pred svoiimi bački: sedai naj spolni svojo obljubo. Saj je pravil. če on ne doseže osemrazred-nice. pretepe vrse one, ki bodo temu nasprotovali. če treba ćelo ministra. Sedaj velia korajža!
Klerikalci so zopet denuncirali nedolžneea človeka radi žaljenja njc-Rovega Veličanstva. Kakor z vsako denuncijacijo, bodo tuđi s to pošteno pokoren, zato se že malo sramujejo svojega junaškega čina. Sram jih je, zato pravijo, da je dotičnika naznanil neki »gospod« iz Ljubliane. Fin gospod! Da pa ne bo tem farbarijam Še kdo verjel, povemo javno, da smrdi ta denuncijacija, po nekem bivšem mežnarju in še bolj pa po — tonzurah.
Eno najbolj žalostnih figur na vseh Jesenicah je pa gotova Ignacij Hrovat, mesar na Jesenicah. To člo-veče se je vedno obešalo naprednja-1 kom na vrat in pri zadnjih občinskih volitvah je bil ćelo zaupnik naprednih strank in kot tak tuđi skupni kandidat, ki je prišel v občinski odbor kot protiklerikalnl kandidat z na-prednimi glasovi. A glejte možička! Na napredne sestanke je bodil kot klerikalni špijon, po Rovtah je pod-pisoval volilne glasovnice s klerikal-nimi kandidati in ko je bil izvoljen, je tuđi precej   pokazal   svojo   visoko
značajnost in vstopil v fajmoštrov klub občinskih odbornikov. Tam ćelo nosi najvejči zvonec. Sramota!
Klerikalci so pa hoteli v znak velike hvaležnosti posaditi tega vzor značaja Načeta Hrvata ćelo županom. Seveda so se mu hitro sline pocedile po mastnem stoičku, a on je samo računah drugi so pa zračunali. V ta namen je dal ćelo svojo obrt v najern! Vendar povemo temu značaju vseh značajev, da bo še veliko starih krav prele poklal, predno bo on župan.
Fin okus, lepo naziranje in strašen apetit mora imeti načelnik kluba klerikalnih občinskih odbornikov fajmošter Skubic, da more sedeti v enem in istem klubu s Hrovatom, ki je bil izvoljen kot liberalec od na-prednjakov. No, pa Skubic že ve, zakaj se tako rad gotovim naprednjakom obeša na vrat in jih lovi po Jesenicah. Ali hoćemo tuđi to prihod-njič povedati?
Štajersko.
Spodnja Štajerska v državnem proračunu za leto 1913. V proračenu naučnega ministrstva so siedeče postavke: za stavbo nove državne gimnazije v Celju (1. obrok) 150.000 K; povračilo mestni občini celjski za nakup girnnazijskega stavbišča (3. obrok) 3000 K; za stavbo novega nioškega učiteljišča v Mariboru (9. in 10. polletni obrok) 15.027 K. V proračunu ministrstva za notranje zadeve: stavba uradnega poslopja v Mariboru (4. in zadnji obrok) 138.000 kron. V proračunu pravosodnega ministrstva: za stavbo justične palače v Celju (katere potreba se v proračunu posebe in opravičeno poudar-ja) 1. obrok v znesku 100.000 K, za stavbo uradniških stanovanj pri jet-nišnici v Mariboru (3. obrok) 2900 K, za stavbo sodnijskega poslopja v Ptuju 30.000 K. V proračunu ministrstva za javna dela: za razširjenje Tegetthoffove ulice v Mariboru 12 tisoč kron, za dravski most v Mariboru (8. obrok) 489.748 K, za škode po povodnji v Pobrežu pri Mariboru 700 K, za dravski most v Zgornjem Dupleku (1. obrok) 17.500 K, za dravski most med Pobrežem in mariborskim predmestjem Melje (1. obrok) 20.000 K, za dravski most v Bre-znem (1. obrok) 32.000 K, za cesto Ljubno - Luče - Sulčava (5. obrok) 16.000 K, za regulacijo Savinje pri Ljubnem (1. obrok) 5540 K, za regulacijo Drave od Maribora do Sredi-šča (5. obrok) 38.000 K, za regulacijo Savinje pri Celju (6. obrok) 15.000 kron, za regulacijo Save pod Breži-cami (7. obrok) 51.650 K. Koliko priđe od vseh teh državnih izdatkov v korist Slovencem in zlasti, koliko so te izdatke pridobili »vsegamogočni« poslanci planinskih Hrvatov na Spod. Štajerskem, ne bo menda posebno težko izračunati.
Dvoje spodnještajerskih občinskih volitev pred upravnim sodiščem.
Z Dunaja poročajo z dne 23. oktobra: Upravno sodišče se je danes ukvar-jalo s pritožbo vuzeniških nemšku-tarjev proti iziđu vuzeniških občinskih volitev. Nemškutarji so se proti volitvam priložili: 1. ker se nišo vo-litve pri cerkvi oznanile; 2. ker ni bila nemska manišina v volilni komisiji zastopana, in 3. ker je sedel v tej komisiji človek, ki ni davkoplačeva-lec. Štajerska namestnija je to pritožbo zavmila, češ, da postava ne zahteva ustmenega naznanila volitev in da so poizvedbe dognale neresnič-nost pritožbenega razloga pod št. 3. Nemškutarji so se pritožili proti od-ločitvi štajerske namestnije na upravno sodišče in so znova poudar-jali važnost ustmenega naznanila v Vuzenici, češ. da je tam polno anal-fabetov, dalje da je namestnija poiz-vedovala za možem nedavkoplače-valcem po krstnem imenu Jožef, zove se pa Janez. Upravno sodišče ie razsodilo, da je odlok štajerske namestnije na vloženi rekurz vuzeniških nemškutarjev, kar se tiče dostavljanja volilnih legitimacij in se-stave volilne komisije nepostaven. Pritožbi pa se glede ustmenega oznanila ni ugodilo. — Dalje se je upravno sodišče danes ukvarjalo tuđi s pritožbo Jožefa Praznika in tt. proti razveljavljenju občinskih volitev v Kokarjih 1. 1M0 in 1911. Raz-veljavljenje je ukrenila štajerska namestnija. Upravno sodišče je pritožbo deloma kot nedopustno, deloma kot neutemeljeno zavrnilo.
Germanizacija v uraditi na Šta-ier^kem. Ob odvetniškem shodu v Mariboru, katerega se je udeležilo 27 odvetnikov in kandidatov se je pokazalo, kako globoko je vznemir-jenje, ki je nastalo zaradi zatiranja slovenskih uradnikov in slovenskega uradovanja v štajerskih sodnih ura-dih. Kako zelo so opravičene oštre pritožbe, katere je bilo čuti skoro od vseh strani, se vidi osobito iz dv».h dejstev. Od 95 sodnih uradnikov v okolišu celjskega in mariborskega okrožnega sodišča imamo samo 23 Slovencev, katerim pa so še prišteti
nekateri, ki se komal, komai imenu-jejo še Slovenci,   med tem   ko je 72 nemških uradnikov strogo   narodno zavedno in v tem smislu delavno. Od 1. 1904 se je znižalo   število slovenskih sodnih    uradnikov   v celjskem okrožju od 17 na 13, v mariborskem od 12 na 10! To je tisto posestno stanje,   na katero so se Nemci   do Ho-chenburgerja sklicevali. Zdaj jim tega ni treba.   Posestno stanje je Ho-c'.eiiburgerju " Hekuba!    Oermanizi-ranje se vrši brez ministeiijalnih iz-kazov via facta. Večina teh nemških uradnikov    je    vzrasla iz umetnega vzgojevališča     nemsko - slovenskih uradnikov    iz    slovečih    celjskih   in mariborskih  kurzov.   Smelo  trdimo, da niti    eden    teh kurzovcev ne zna pravilno slovenski in da nobeden teh sodnikov  ni zmožen v sodnem uradu med Slovenci poslovati. Ne glede na to,   da jim slovenščina mrzi, ker jim obtežuje uradovanje, so tuđi, Če bi imeli dobro voljo, nezmožni razu-meli toliko ljudstvo,   da bi pravilno uradovali. Pred našimi sodnimi uradi se dogajajo prizori,    ki spadajo v burke, a ne v sodne dvorane.   Neki taki kurzovec v Dravski    dolini   — imena bi lahko navedli — je imeno-val »eine Stute« v veliko zabavo na-vzočim    kmetskim    Ijudem   konsekventno »ena konja«; drugi je tam ob Dravinji tekom kazenske obravnave vtraŠal   zapisnikarja:    was   ist das vdeklina«,    ich    habe noch nie eiiid >deklina«  gesehen.  Besedo  »svinke-rača« (Blechstiick) je prestavljal pre-iskovalni    sodnik    konsekventno    v >Sch\veinerei« in neki siromak je bil zaradi    tega na obtožni klopi zaradi žaljenja Veličanstva.    Taki   dogodki so na sramoto vsaki kulturni državi. V nekaterih okrajih,   kakor n. pr. v Marenbergu    in    Gornji Radgoni    ja slcvenščina v kazenskih    in civilnih zadevah    popolnoma pregnana.    Pri teh dveh sodiščih se ne zapiše nobena izpovedba    niti obdolženca,    niti priče v slovenščini. Vse obtožnice iz teh krajev so nemške, če obtoženec razume    kaj nemški ali nič.    Skoraj enako je uradovanje v Ljutomeru. Iz teh treh okrajev, ki so po eminentin većini slovenski,    so že več let prognani vsi slovenski sodni    uradniki. Zato je bila že skrajna potreba, da so sklenili naši    odvetniki se temu ger-manizovaniu,    ki ubija pravni čut v našem ljudstvu, ki on&mogočuje pravično in temeljito sodstvo in ki peni-žuje naš narod na Stajerskem v mfe-riiorno raso,    temeljito    upreti.    Pri tem boju pa morajo pomagati politični zastopniki tišti, ki so sami pravm-ki in pa narod sam: naše občine, du-hovniki, učitelji,    kmetje in trgovci. Slovenskega pravniškega  naraščaja je dovolj. V Ljubljani, Celju in Mariboru    čakajo      slovenski    izprašani pravniki    na    pripuščanje v praksi. Pred njimi protežirajo in sprejemajo Nemce, ki ne znajo nič slovenski, ki prihajajo z Siidmarkinimi podporaim v Maribor in Celje in postanejo sod-niki, ne da so se naučili jezika isttga naroda,    med katerim hočejo poslovati. Takemu poslovanju so se ćelo Albanci že uprli.
Paberki iz »Slovenskega Gospo-daria«. S Konjic beremo v »Slov. Oospodarju« sledečo notico: »Trgo-vec Pavel Ogorevc je bil v Celju izvoljen za odbornika liberalne stranke. Vprašamo ga, če bo po programu liberalne stranke vodil boj proti klerikalcem do skrajnosti tuđi v trgovini ali pa odložil dvomljivo čast odbornika liberalne stranke. Po njegovi odlocitvi katero pričakujemo v kratkem, homo uravnali svoje na-daljne korake.« Tako hujskajo »slovenski« gg- duhovniki proti sloven-skemu trgovcu. Ali je še priobčil ke-daj »Slovenski Gospodar« enako notico proti kakemu nemškemu, ma-gari protestantskemu, ali židovske-mu trgovcu? Nikoli! — Iz Ormo-ž a je priobčil »Slov. Gospodar« tale dopis: »LaČni liberalni študentje, ki sicer gledajo za vsakim krajcar-jem kakor pajek za muho, so postali (kot agitatorji pri zadnjih državno-zborskih volitvah^ denarni mogot-ci . . .« Tako psujejo in obrekujejo ggr. duhovniki naš dijaški naraščaj. Ali bo ta vedel s primernim delom med narodom odgovoriti na ta podel iz-bruh kake umazane duše?
Iz Celja. V tukajšnjem nemškem listiću beremo sledeče: »Delo za vp^-Ijavo električne luči v Celju je v naj-boljšem teku. 2e dne 8. novembra se bo vršilo postavtio komisijoniranje prevodne proge od Westenove to-varne do mesta. Iz nerazumljivih raz-logov pa se branijo dati mnogi hišni posestniki dovoljenje za prevod elektrike, bodisi čez njihove strehe, ali ob hišah. Upiranje teh posestnikov lahko prav občutno zavlece uvedbo električne luči in gonilne sile in stranke ki bodo hotele oboje imeti, bodo trpele občutno škodo. Ako no-čejo dovoliti hišni posestniki stojal za prevod elektrike na strehah, se bode prevajal električni tok v večji odda-Ijenosti od hiš, kar bo povećalo stro-ške eventualne intalacije, ker mora dati hišni posestnik napeljati elektri-ko od glavnega prevoda do svoje hi-
tti
247. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
še na lastne stroške. Ako bi v kaki ulici ne pripustilo več hišnih posest-nikov stojal na strehah, ali v stenah za prevod elektrike, se bode ista na-peljala s pomočjo kablja in bo še dra-žja. Stojala na strehah so dobra bramba proti blisku in ni torej z nji-ini zvezana nobena nevarnost.« — Pravega razloga, zakaj se hišni po-sestniki elektrike tako branijo, ta no-tica ne pove: stvar |e predraga in zato nima nikdo, ražen obrtnikov, ki si žele električne gonilne sile, za elektriko posebnega interesa, posebno, ker je skoro po vseh hišah nape-Ijan plin. S takimi »grožnjami«, kakor jih je brati v gornji notici, se hišnih posestnikov ne bo omehčalo, O tišti najemninski pogodbi glede centrale z Westnom si tuđi nikdo ni prav na jasnem, kar zaupanje le še povecuje. Vse je pricakovalo električno centralo ob Savinji. ne pa pri VVestnovi to-varni v Gaberju.
O povodnjih v Celju se je bralo v zadnjem času veekrat po easnikih in slovenski in nemški listi so zahte-vali ureditev toka Savinje in njenih pritokov. Tuđi razni zastopi so se oglasili za reguliranje vod pri Celju. Nismo pa ne čuli, ne čitali proračuna stroškov in tuđi ne nacrta za tako uravnavo. Ne vemo, če je kdo preračunil, za koliko metrov in na kako daljavo bi se moral-o dno Savinje poglobiti, da bi v njeni strugi našlo prostor za odtok vse vodovje, ki je ob poplavih okoli Celja zbira. Tuđi ni menda nikdo zmeril, koliko ftektolitrov vode se ob povodnjih razliva čez bregove vod, ki tečejo mimo Cetja. In taka mera je potrebna, ako hočemo odpraviti povodnji. So Ijudje, ki kažejo na prav tesno ustje med grajskim in šmiklavškim firibom pod Celjem. Skozi ozko od-prtino med tema se mora izpeljati vsa voda iz Celja in okolice. Mnogi inislijo, da ni mogoče napraviti v tej cdini vodni cesti dosti prostora za odtok vode iz Celja ob velikem de-/evju in kopnenju snega. Trije že-leznični mostovi čez Savinjo pri Celju bi morali dobiti nove podzide v izkopani globini Savinje in ako bi se rudi doseglo, da voda brez poplave jeliske okolice — v mesto samo tako ■ b povodnji ne vdere voda drugam. Ko v nekatere kleti in vrte, — ođteče 'iiimo Celja in Brega pri Celju, potem bo ozka dolina pod gradom Pečov-nikom in Vipoto ter na Polulah. pa še tuđi tremarsko polje in dalje ves svet vsaj do Marijinega Gradca pod Laškim trgom, imel povodnji name-•*to Celja. Od tod do Zidanega mosta -ia bregova Savinje precej visoka, vendar bi še v tej progi utegnila Sa-vinja stopiti iz svoje struge. Na vsak lačin pa je treba v poštev vzeti po-clobitev Savinje vsaj od Levca doli Jo Marijinega Gradca, torej za daljavo okrogiih 20 km. širokost in globo-čina regulirane struge pa ni znana. Je precej ljudi, ki sodijo, da nikoli ne Kođo dovoljeni stroški za to regulacijo, to toliko manj. ker povodnji v celjski okolici nikoli ne trajajo čez 24 ur in primeroma ne delajo velikih škod. Kdor pa zahteva uravnavo Sa-T inje. naj za prvo — računi!
Cvetlićni dan na Vranskem. Ci-
:! - Metodova podružnica in »Sokol«
riredita v nedelio, dne 27. oktobra
v prostorih Košeninove gostilne ve-
-jlico mesto cvetličnega dneva. Na
oredu je veseloigra »Išče se odgoj-
k<% nastop moškega kvarteta, ša-
";ivi srečolov in prosta zabava. Zače-
*.k ob 8. zvečer.
Poziv na vsa štajerska narodna društva, ki goje dramatike     Kakor um bo znano, se vrši v nedeljo 21. r. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni Zlatorog«    v   Ljubljani,   Gosposka 'ica,  ustanovni  občni   zbor    Zvezc -amatičnih društev«. Ker je to zbo-'Vanje za razvoj slovenske drama-":ke največje važnosti, prosimo vsa ajerska društva, ki goje dramatiko, a po možnosti    odpošljejo    svojega astopnika. Ona društva pa, ki radi Jdalienosti  ali  iz  drugih    razlogov %a ne morejo storiti, prosimo,    da vsaj pismeno odpošljejo na ustanovni občni zbor svoje izjave,    eventualno *udi kake predioge, o katerih naj bi >: obravnavalo.      Obenem prosimo, .:.* bi posamezna društva vposlala do >bote,    26.   oktobra,    podpisanemu ruštvu     izjave    giede    posameznih ^k dnevnega reda, ki ga bodo obja-ii listi, in da bi sporočila, ali in pod jkimi  pogoji  nameravajo  pristopiti zvezL Dobrodošli bi nam bili zla-'<  predlogi  glede   posameznih   točk evnega reda, kakor tuđi glede iz-'janja Taliie, glede članarine itd. — »amo, da nam bodete sli vsi na ro-•. da bo v najkrajšem času mogoče početi težavno delo, ki nas caka. Dramatično društvo v Mariboru »zar ja slavno občinstvo na prihod-»    gledališko    predstavo    »Mati«, ramo v treh dejanjih. Fr. Meškovo Ao. Izvirna novost. Kako naj vzga-mati svoje otroke, da ne bodo redati, to nam predočuje    ta    igra. -akdo bode jako zadovoljen   s   to ro.   Tem potom zaeno obveščarno i!avno občinstvo, da bo odslej garderoba orosta. Vsak posetnik pred-«avc mora cftiožiti obieko y garde-
robi, ker obešanje oblek v dvoranah
ni dovoljeno.
Zivinske cene v Gradcu io Ma* riboru. Tedenski žlvinski seim y Gradcu dne 24. oktobra: Na sejm pri-gnano 1080 glav. Cene malo spreme-njene, kupčija slaba. Plačevaio se je za 50 kg žive teže: pitani voli 50 do 56, napol pitani voli 46—49, suhi voli 40—46, pitane krave 39—45, napol pitane krave 32—38, suhe krave 22 do 31, biki 37—47 K. Tuji kupci, naj-več s Češkega, so kupili 522 glav. — Mesečni živinski sejm v Mariboru dne 24. oktobra: Na sejm je bik) pri-gnano 769 glav. Plačevaio se je za 100 kg žive teže: krave 70—84, biki 84—98, pitani voli 80—92, napol pitani 70—80, suhi 64—72 K. Teleta 85 vin. do 1 K žive teže.
Drobne novice. Iz Maribora. V konkurz je prišel trgovec Hans Pucher v Oosposki ulici št. 19. Konkurzni komisar je nadsvetnik dr. G. \V o k a u n, začasni upravitelj konkurzne mase pa dr. P e s s e k, odvetnik v Mariboru. — Iz P t u j a. Štajerski deženi odbor je imenoval suplenta dr. Rudolfa Bratani-t s c h a na ptujski deželni gimnaziji za pravega učitelja na istem zavodu. — Iz Dobrne poročajo. da je mla-tilni stroj zdrobi! posestniku Fe lici j a n u vse prste na desni roki. — Iz Gornjega grada. Pri letoš-njih naborih so potrdilt k vojakom tuđi kniečke^ra fanta Franca Erme-c a, ki pa mkakor ne bi rad objekti cesarske suknje. Da bi se vojaški službi odtegnil. si je odsekal kazalec na desni roki. Ali oblasti so za to zve-dcie in Ermenc bo povrh še kazno-van. — IzGradca poročajo, da bo novi župan pl. F 1 e i s c h h a c k e r dobil cesarjevo potrjenje najbrže /e prihodnji teden. V Gradcu gre to hi-treje ko svoiečasno v I.iubliani. — V Z d o I a h je umri trgovec in posest-nik Karei Prešicek. — Dvapo-žara. V Kraljevcih pri St. .lurju ob ^čavnici je zgorelo gospodarsko r>o-slopje M. Klemenčiča z vso krmo vred. Zažgal je 61eten otrok. V Apačah pri Sv. Lovrčncu na Drav-skem polju je zgorela hiša posestnika Čr n e v š k a z živežem, pofiskimi pridelki in orodjem vred. Zažgal je trileten otrok.
ROPOŠho.
|         Tatvine v celovšksm gledališču.
Ze v lanski seziji se je pojavil v ce-Iovškem gledališču tat, ki je s silo odpiral predale v garderobi in kradel iz žepov denarnice, robee in tuđi dele garderobe. Ta tat se je pojavil letos zopet. Vdrl je že dvakrat v garderobo in odnesel več obleke in kukal. Vdrl je tuđi v gledališki arhiv, kjer je ukra-del ćelo partituro „Lohengrin" tako da je moral zvečer kapelnik dirigirati iz izvlečka za klavir. Tat je poleg tega tuđi hudoben in rad kaj pokvari, kar ne mara odnesti. Tako je zamašil več instrumentov na pihala in polomil več godal. Že lansko leto se je policija intenzivno bavila s temi tatvinami; toda zaman, niti najmanjše sledi nišo dobili. Tat mora biti domaćin, ki pozna vse razmere, Kajti skoro izključeno je, da bi tujec mogel izvrševati tako pre-drzne in naravnost izzivalne vlome in tatvine.
K polomu Kayser-Pale5e — razkrinkani klerikalci. Kakor mo že poročali, je bila razpisana javr i ekse-kucijska prodaja rudnika Sonnberg last tvrdke Kayser-Palese na torek, 22. t. m. Ta rudnik je bil usc ien za polom klerikalne centralne kase ko-roških kmetijskih družb in je požrl rnilijone od revežev prištedenega de-narja. Klerikalci so stavili ves up na ta rudnik in ga ponujali ćelo vladi v nakup. Cenili so ga na več milijonov kron. Toda rudnik je bil cenjen komaj na pol rnilijona in sicer z vsemi \>o-slopji in pritiklinami, in niti za to kupno ceno se ni oglasil v torek niti eden kupee. Javna dražba je bila pre-ložena. S tem so splavali vsi upi klerikalnih kolovodij po vodi. Klerikalci so mislili, da bodo s kupnino pokrili vsaj nekaj onih kmečkih krvavih grošev, ki jih je zabil monsignor Weiss, ki je kakor znano, previdno pobegnil. S tem so popolnoma razkrinkani tuđi mestni župnik Walcher in ostali, ki so tolažili vlagatelje centralne kase, češ, tu borno zaslužili milijone in vse bo zopet dobro. Toda milijoni so sli v farško bisago in ubogi kmečki vlagatelji se lahko obrišejo za svoje težko prištedene groŠe.
Primorsko.
Vojaški poleti v Gorici V Gorici se je zopet nastanila stalna vq-jaška avijatična postaja pod povelj-stvom že znanega vojaškega avijatika, lanskega poveljnika te postaje nad-poročnika Stohanzla. Včeraj je inspiciral to postajo korni poveljnik F. Z. M. pl. Leithner, ki je izrazil željo, da bi se rad kot gost udeležil poleta. Nad-poročnik StohanzI se je dvignil z vo-jaškim areoplanom v spremstvu kor-nega poveljnika 400 rn visoko. Napra-vil je već velikih  krogov nad Gorico
in srečno zopet pristal na vojaškem letalnem polju. Korni poveljnik je bil razočaran nad sigurnim vodstvom in zanesljivo orijentacijo avijatika in mu izrekel javno posebno priznanje. Sto-hanzel je napravil še vef poletov in vzel s sabo zapored kot goste briga-dirja G. M. Scottija, polk. gen. štab. šefa Mttllerja in osebnega pobočnika nadporočnika pl. Salisa.
OrŠki rezervisti. Včeraj se je odpeljalo iz Trsta z grškim parnikom „Samos* nad 500 grških rezervistov. Grki so razvili pred odhodom parnika grško zastavo in zapeli grško narodno himno. Poslavljajoče se je številna množica na bregu živahno pozdravljala. Več grških rezervistov je pustilo v Trstu svoje družine in pred vkrca-njem so se vršili ginljivi prizori po-slovitve. Grške žene so klicale odha-jajočim: ,Na srečno svidenje po zmagi."
Avstrijski Lloyd je izdal včeraj proklamacijo, da avstrijske trgovske ladje vozijo lahko povsod, pod isto zaščito nevtralitete, kot ladje onih držav, ki so oficijelno izrekle svojo neutrali-teto, dasi tega Avstrija ni storila.
Tržaška porota Včeraj se je vršila obravnava proti 201etnemu mehaniku Viijemu Marku, ki se je vde-ležil v noči 11. sept. 1910 vloma v trgovino Fonda et Comisso v Trstu. Mož prizna, da je sial med vlomom na straži in da je dobil od ropa 800 kron. Ostale vlomilce so že takrat iz-sledili, prejeli in kaznovali. Današnjemu obtožencu pa se je posrećilo, da je pobegnil v Ameriko. Tam je služil kot mehanik 8 mesecev. Iz Amerike se je napotil v Milan, kjcr je služil 4 mesece. V Milanu pa je dobil poročilo, da je njegova mati na smrt obolela. Da bi jo še enkrat videl se je vrnil v Trst in se tam zglasil pro-stovoljno policiji. Vse to pripozna ob-toženec sam in bridko prosi milostne sodbe. Porotniki so pritrdili vprašanje glede hudodelstva tatvine (pod 2000 kron) nakar ga je obsodil sodni dvor na 5 mesecev težke ječe, pri čemer se mu vračuna 41 dnevni preiskovalni zapor. Danes se vrši obravnava proti Ernestu Mioniju zaradi hudodelstva golj ufije.
Tržaški vlomilci so vlomili v noči od sobote na nedeljo v prazno vilo tržaškega kirurga dr. Dolcettija na Opčini. VJom se je odkril sele včeraj, ko se je zdelo nekemu sosedu čudno, da je neko okno na cesto popolnoma razbito. Policija je takoj uvedla preis-kavo, ki je s pomočjo žandarmerije konstatjrala, da so vlomilci vdrli skozi to okno v vilo in preiskali nemoteni vse te prostore. Odprli so s silo vsa predala in pobrali veliko obleke, precej dragocenosti in tuđi nekaj denarja. Pri vlomu so napravili vlomilci velikansko Škodo, ki se še ne more označiti. V to vilo je bilo lansko leto že 3 krat vlomljeno.
Dva samomora. Snoci ob 7. se je zastrupila v Trstu 231etna zasebnica O. Fantuzzijeva s phenilovo kislino. Poklicali so sicer takoj zdravnika, toda pomoč je bila brezuspešna. Fantuzzijeva je tekom pol ure umrla. Vzrok samomora je neznan. — Ob 10. zvečer pa je skočil iz svojega stanovanja v 5. nadstropje na cesto 23Ietni mehanik Franc Birca. Samo-morilca so našli nezavednega s tež-kimi poškodbami na cesti. Odpeljali so Ka v bolnico kjer je o polnoči. ne da hi se kaj zavede!, umri. Tuđi pri tem je vzrok samomora neznan.
Dnevne vesti.
' Nesoglasja v novo porojeni »hrvatsko-slovenski  stranki   prava«.
Kdor je čital »Slovenčeva' poročila o nedeljskem sestanku slovenskih klerikalcev in hrvaških pravašev, si je moral misliti, da je vladala na kon-ferenci popolna enodušnost in popol-no soglasje v vseh temeljnih nazo-rih. Da pa temu ni bilo tako, je sedaj razkrilo samo glasilo dalmatinskih pravašev šibeniška »Hrvatska Riječ-, ki konstatuje, da na ljubljanski konferenci sprejete resolucije nišo odobrili: izmed navzočih dalmatinskih poslancev nobeden, izmed istr-skih poslancev 2, izmed bosanskih 2 in izmed zastopnikov iz Hrvaške tuđi 2; nadalje, da se ti poslanci nišo udeležili seje plenuma in da sprejete resolucije na sestanku na Dunaju in v Ljubljani nišo obvezne niti za stranko prava v Dalmaciji, še mani pa za celotno pravaŠko stranko. Z drugimi besedami povedano: glasilo stranke prava v Dalmaciji »Hrvatska Riječ« hoče s tem povedati, da je »prvi hrvaško-slovenski sabor«, kakor je sestanek pompozno krstil »Siovenec« doživel popoln flasko. A še nekaj se čita v komunikeju dalmatinskih pravaških poslancev v »Hrvatski Riječi«: očitanje, da je organ klerikalne stranke »Slovenec« o Ijubljanskem sestanku lažniivo poročal, ker je z vso emfazo po-vdarjaU da je na konferenci vladalo najpopolnejše soglasje, dočim v res-nici «m tretjina hrvaških poslancev Ml logliili i nazori većine. Vsa ta
fakta so slovenski klerikalci eno-stavno zamolčali, ker so mislili, da stvar sploh ne bo prišla v javnost, zlasti ker so se opozicijonalni poslanci, kakor povdarja »Hrvatska Riječ«, iz kurtoazije vdeležili ko-merza, čeprav se preje nišo udeležili posvetovanj. Klerikalci so se torej čutili popolnoma varne, da se o stvari ne bo ničesar izvedelo v javnosti, sedaj pa prihaja »Hrvatska Riječ« in odkriva vso resnico. To je hud po-per! A še hujše pa je to, da organ iirvnških pravašev izrecno konstatira, da je hotel dr. Šnsteršič dalmatinske pravaše pridobiti za vladi prilazno politiko in da so ie-ti ta poskus odločno zavrniii. »Slovenec« pa je vedel povedati, oziroma je nemške liste informira!, kakor da bi se bila na tem sestanku sklenila energična — protivladna politika. Da pa »Slo-venčevo« poročanje o »prvem hr-vaško-slovenskem saboru« postavimo v še jasnejšo luč, povemo, da se je poslanec dr. Laginja nasproti žur-nalistom izrazil, da ni govori! niti na skupni konferenci hrvaških m slovenskih posfancev v Ljubljani, niti na komerzii, kakoi* se je trdilo v po-ročiiu, izdanern od slovenske ljudske stranke. »Prvi hrvaško-slovenski sabor torej ni bil tako sijajen, kakor ga je skusal naslikati »Slovenec«. Da je »Slovenec« sedaj na >;-Hrvatsko Riječ«, ki je razkrila tajnosti ljubifanskega sestanka, jezen, kakor izpričuje včerajsnja njegova konfuzna notica >o radikalnem krilu stranke i^rava  , ie pač umljivo.
4- (fRde6i križ balkanskih držav11 in klerikalci. Kar smo pričako-vali, se je zgodilo. Včerajšnji „Slovenec'4 je po svoji falotski navadi napa-del odbor, ki si je nadel človekoljubno nalogo nabirati prispevke za „Rdeči križ balkanskih držav", napadel pa ga je za to, ker v ta odbor nišo bili povablieni tuđi klerikalci. Povemo čisto odkrito, da se je v odboru sprva ventiliralo vprašanje, ako bi ne kazalo k sodclovanju povabiti tuđi klerikalce Po treznem prevdarku pa se je ta mišci opustila in sicer iz teh le razlogov : 1. Je znano, da hoče po v-sodi, kjer se nabira denar, imeti klerikalna gospoda glavno besedo, čeprav sama v take namene kaj   malo žrtvuje.
2.  Je   bilo   znano,   da   so   se hrvatske   dame v Zadru zglasile pri ondotnem nadškofu dr. Pu-lisicu  proseč ga  prispevka za „Rdeči križ balkanskih držav", a da je le-ta odločno  odklonil vsak prispevek in ni hotel žrtvovati v plemeniti  namen  niti v i n a rj a.   Iz   postopanja   katoiiškega dostojanstvenika   smo  per  analogiam sklepali tuđi  o  stališču   naše duhov-ščine    in    naše    klerikalne    stranke.
3.   Klerikalna   stranka   je   slo-vesno proglasila po litičen boj-kotnaprednjakovin njeni pred-stavitelji  so že opetovano od-klonili,   da   bi    sedeli   pri   eni mizi z naprednjak i,  čeprav  se je šio za čisto  narodna in 'kulturna vprašan ja. Ti tehtni momenti so bili za nas merodajni, da v odboru nismo  reflektirali   in  tuđi ne reflektiramo  na  sodelovanje klerikalcev.    In da smo v tem oziru prav storili, nam kaže včerajšnji   ostudni  napad   „Slo-venčev" na  akcijo  samo.    Ako  bi se klerikalcem    šio    za   stvar,   naj  bi  v božjem   imenu   napadli    neljube   jim osebe, pustili  pa bi  naj  v miru akcijo   samo,  ki   mora biti simpatična    vsakemu    poštenernu    Slo-vanu,   da   ne govorimo   o poštenem Slovencu. Sicer pa, čemu ne osnujejo klerikalci svoj last ni   odbor,   ki   bi lahko tekmoval z naprednim odborom vvnetosti   pri   nabiranju   in   v požrtvovalnosti?    Zato   ne,   ker jim   čisto  nič  ni  za  plemenito stvar samo  in ker se obenem tuđi zavedajo,   da   bi  taka  njihova  akcija pri znani klerikalni darežjivo-sti končala s popolnim fiaskom! Tako je stvar  in   za  to   tuđi   oni nesramni napad   na   humanitarno   akcijo,   ki jo je započel   odbor   za   nabiranje darov za „Rdeči križ balkanskih držav*'. Klerikalni namen jeijasen, škodovati akciji kot   taki,   toda   prepričani   smo, da bo   slovenska   javnost   prav radi tega  napada  raje  in obil-neje   darovala   za   „Rdeči   križ balkanskih  držav'*, kakor bi to sicer storila. „Slovenčevo" prokletstvo bo ludi  tu kakor pri „Cirilmeto-dariji" rodilo blagoslov!
-f Za Turke so klerikalni Bau-ehingerji! Znano je, da je kato-liški župnik in krščansko-socijalni poslanec Bauchinger pri razpravah o položaju na Balkanu v delegacijah iz-javil, da ne ve, ali so mu bližji Turki ali pravoslavni kristjani. Nemški klerikalni Bauchinger še torej ne ve, ali bi se odločil za Turke ali za pravoslavne kristjane, naši klerikalni Bauchingerji pa so se v včerajšnjem »Slovencu* kar naravnost izjavili za Turke, napadajoč akcijo za nabiranje darov za kršćanske ranjence na BalKanu in pišoč doslovno: »Turski ranjenec je ravno tak revež kakor drugi — pa tuđi mohamedanski Osman je vreden
usmiljenja.* Iz tega se vidi, da goje naši katolik i tako velike simpatije do Turkov, da bi radi nabiranje pris-pevkov za krščanske ranjence na Balkanu preprečili samo zato, ker se med Slovenci ne nabirajo pri-spevki tuđi za turske ranjence. Dobro! Da bo vsakomur ustreženo, predlagamo to-le: Ker „Slovenca" baje tako boli, da se med nami ne nabira darov tuđi za Turke, naj klerikalna gospoda ustanovi odbor za nabiranje prispevkov za .Turski rdeči polumesec", pa bo stvar v redu. Mi naprednjak!, ki smo resnični kristjani, ne sicer po jeziku, pač pa v srcu in v dejanju, pa ne borno za „Rdeči polumesec* ne nabirali in ne prispevali, ker smatramo za svojo prvo dolžnost kot kristjani, kot Slovani in Slovenci, da pomagamo v prvi vrsti našim naj bliz jim, ki so nam bratje po krvi, po jeziku in po veri! Zato borno z vso po-žrtvovalnostjo nabirali za „Rdeči križ balkanskih držav", prispevanje za „Turski rdeči polumesec" pa borno radevolje prepustili „Slovenčevi" gospodi, ki je prišla v svojem „kršćanstvu " že tako dalšč, da se ne sramu je javno se zavzemati za tište, ki so bili dolgih petsto let krvniki in rablji kršćanskih Jugoslovanov!
4- Novi nadzorniki.    (Iz učiteljskih krogov.) Z novim letom dobimo nove okrajne šolske nadzornike. Sicer ni to nobena novica. Kdor zasle-duje današji tok političnih razmer po Slovenskem, posebno na Kranjskem, tuđi drugega ni pričakoval. Tuđi vsa stvar ni  vredna besedi in jadikova-nja, ker s tem se le kaže nekak strah pred temi gospodi.    V resnici so pa reveži, in to večji reveži od nas učiteljev. Dandanes šolski nadzornik ni drugega kot neke vrste špicelj nad naprednim učiteljstvom. In to hočejo vlada in klerikalci tuđi imeti. Od se-danjih nadzornikov odletita le    dva, Janežič in Turk. Kot nadzornika ništa bila nikaka eksponenta    za   napredno učitelistvo. Vse prej! Tuđi ta dva sta gledala, da sta ustregla koli-kor se je dalo klerikalnim željam, če tuđi sta si bila svesta krivic, ki jih je trpel posamezni    neupogljiv    napre-den učitelj. O tem, kdo je dandanes pri nas šolski nadzornik,    smo    napredni učitelji že davno na jasnem. Vse  druge  lastnosti  mora  imeti,  le teh ne, da bodi res šolnik in zastop-nik ter zagovornik    napredka   sole, pravic in teženj učiteljstva. Ne odre-kanio vsega slovojemajočima, da ništa ravno šolnika, a odločne energije za pravice učiteljstva ništa kazala in se tuđi ne eksponirala. Kar se mora priznati, je to, da ništa, če tuđi ne manj naklonjena    slomškariji,   te očitno propagirala. Tedaj ništa bila nobena priganjača te kiaverne brez-7načajne, kupljive družbe. Ravno to je pa  tuđi  v  prvi  vrsti  vzrok  njiju padca.    V   kranjskem,   radovljiškem okraju. kakor tuđi novoineškem  *in črnomaljskem     ni    slomškarija     do zdaj uspevala. pa če je, je le   slabo. Z novirni   nadzorniki    upajo    doseći boljše uspehe.    V prvi vrsti prideta tedaj kot priganjača  še naprednega učiteljstva v slomskarijo. Zmožnosti ta dva itak nimata, to je med učiteljstvom obče znano. Poznamo jih mi, kakor tuđi slavni slomškarji, posebno boljših glav, da sta dva šarlatana na šolskem polju. Lahko rečemo dva popolna ignoranta. Seveda, če bosta taka tuđi dosegla večji uspeh, to se pravi izvršila jima poverjeno misijo, je pa drugo vprašanje. Mi dvomimo in ćelo trdimo, da ne. Kar je ostalo trdnega, značajnega učiteljstva,    to ne bo več klonilo tilnika; in naj pri-dejo še taki krvniki. Sikan in pre-ganjanj je tako vajeno, da mu že ni več nobena novica, ko sliši o masa-kriranju tega in onega tovariša. De-la je pa napredno učiteljstvo tuđi vajeno, saj    je to    njegovo    najboljše brambno orožje proti    vsem    krivih cam. In taki ostanemo tuđi naprej. Ne rečemo, da se ne bo še dobil tu in tam kak malodušneŠ in za skledo lece navidezno zamenjal svoje prepri-čanje.  Posebno med  učiteljicami  se bo dobilo še tu in tam takih    pajda-šinj. Med nami bodo pa redki Polaki, Silvestri e tutti quanti. V zavesti, da smo spolnjevali do zdaj vestno svoje stanovske     dolžnosti,     pnčakujemo hladnokrvno  teh naših novih gospo-darjev. Slabeje kot zdaj, se nam tuđi zanaprej  ne more goditi.  Pa bili  so že tu in tam slabi čaši, pa so minuli in mogoeni možje so zginili s pozo-risča — in nišo    ostavili    nobenega spomina. Tuđi med učiteljstvom imamo več takih slučajev tu doma.    So bili, pa so ŠH. Tuđi o klerikalnih za-tirateljih se bo enkrat reklo: so bili pa so sli — mi smo pa ostali!
+ Obnova Hafnerjeve afere. V petek, 25. t. m. bi se imelo pred novomeškim okrožnim sodiščem vršiti obnevno postopanje v glasoviti aferi notarja Hafnerja. Obravnava pa se je proložila in sicer na še nedoločeni čas. Vzrok preložitve je baje ta, da je imel dr. Pegan kot Hafnerjev zastopnik tega dne pred ljubljanskim sodiščem neko drugo važno razpravo in se togi
Stran 6,
SLOVENSKI   NAROD.
247. štev.
ni mogel udeležiti za ta dandoločene Hafnerjeve razprave v Novem mestu. Da bodo naši čitatelji vedeli, za kaj se tu gre, podajamo nastopno kratko pojasnilo. Ko je bil Hafner še notar v Kostanjevici, je prestopil v klerikalni tabor in da se kot uskok posebno proslavi, je za občinske volitve spisal pamflet, kojega vsebina je bila posebno naperjena proti naprednjakoma Bučarju in Globočniku. Ta dva sta tožila, a obenem je Hainerja tožila javna oblast radi kolportaže. Pri tem je bil gTaščinski vratar Urban Župan-čič v toliko prizadet, ker je on do-našal tuđi notarju Hafnerju pošto in prinesel tuđi tišti pamflet, ki je bil tiskan v Katoliški tiskarni v Ljubljani. Od dveh strani sodno preganjani nptar je prišel v veliko zadrego. Izgovarjal se je, da o tem pamfletu ničesar ne ve ; istotako se je izgovarjal tuđi nje-njev pisar Sajovic Vendar je bil Hafner vkljub temu zagovoru pri prvi instanci obsojen. Da se resi kazni glede kolportaže, ki bi bila usodna tuđi za porotno razpravo slučaj Bučar-Globočnik, je prepariral svojega pisarja, de je isti pri drugi ištanci vso krivdo giede pamfleta prevzel naše. S tem je bil Hafner rešen iz zadrge. Ta izid pa je izšel na pričevanjej Urbana Zupan-čiča, ki je kot priča izpovedal, da on ničesar ne ve o pamfletu, kcr se sploh ne zanima, kaj notarju donašajo s pošte, a en izvod pamfleta pa mu je dal Sajovic, ne notar sam. Komaj je Dil Hafner prost, je začel preganjati Urbana. Postal je ćelo malenkosten in je tožil Urbanovo ženo, češ, da je raz-žalila njegovega (Hatnerjevega) otroka. Urbanova žena je bila obsoiena. To je Urbana speklo, šel je k svojemu šefu se ovadit, da je takrat za notarja po krivem pričal in sicer ker ga je notar h krivemu pričevanju n apel je val. Tako je že na pol po-zabljena stvar prišla zopet pred sodišče. Vsled Urbanove izpovedbe so bili vsi trlje obsojeni, namreč Hafner, Sajovic in Urban. Hafner je dobil 3 mesece in odvzet mu je bil notarijat. Sajovic in Urban sta kazen prestala, a Hafner — kakor znano — je po klerikalnih po-slancih dosegel obnovo pred celjskim sodiščem, kjcr je bil na pcdlagi novih prič oproščen — a kakor razsodba kaže, obenem moralno še hujše tuđi obsojen. Ko se je bil Hafner dobro rehabilitiral ter dobil notarijat v Ljubljani, mu ni dala žilica miru; sklenil se je maščevati nad Urbanom. Tožil je Urbana radi razžalienja časti, ker ga je ovadil radi napeljivanja h krivemu pričevanju. To tožbo je Hafner takoj po ovadbi vložil, a spravil jo je v tek še le sedaj, ko se je čutil rese-nega. Ob enem je Urbana tožil tuđi na odšRodnino za 8.000 K. Sodišče je Urbana obsodilo na en mesec zapora, Urban je to kazen prestal, a zdaj se mu je šio še za glavno, t. j. za od-škodnino. Moral bi prodati vse, kar i mat a s svojo ženo in komaj bi zado-stcvalo za Hafnerjevo terjatev. Ko so Urbanovi sosedje to videli, so se ga usmilili ter mu ponudili rešitev. Po gospodinji, pri koji je Hafnerjev pisar stanova!, je prišlo na dan,   da je ne
samo Sajovic nagovarjal Urbana h krivem priče vanjn, marveč tuđi sam. Da ga je notar res nagovarjal, to navaja tuđi ceijska razsodba, a ista pravi, da se Hainerja radi tega ne more prijeti, ker tega slučaja javni obtožitelj niti pod obt^ž-bo stavil ni. Šio se je pa za drugo napeljevanje na dan zaslišanja Urbana (12. oktobra 1907). Tu je Hafner po pričah dokazal (?), da ta dan Urbana ni mcgel napel evati, ker pred Urba-novirn zasiišanjem niti v dotiko ni prišel z njim. Zdaj se pa Urbanove priče dobro spominjajo, da je notar tuđi tega dne Urbana nagovarjal še prednoješelkzaslišanju in da je to priznal Sajovic sam na-pram gospodinji. Urban je na to važno okolnost opozarjal vse instance drž. pravdništva ter zahteval obnovo posto panj a. Pa našel je povsod za-prta ušesa. Tuđi ni nič pomagalo, da so med tem Hafnerjeve oprostilne priče Urbanovemu zastopniku dr. Slancu povedale zanimivosti, iz kojih je razvidno, da je Hafner tuđi te priče potem sugestije zavedel h krivemu pričevanju. Eni teh oprostilnih prič (pred celjsko razpravo) koštanjeveškemu županu Kržišniku se je takoj po razpravi očitalo krivo pričevanie. Kržišnik je sicer vložil tožbo, a ko je prišlo do razprave in so toženi hoteli nasto-fjiri dokaz resnica, je Kržišnik — po-bcgnil. Vkljub vsem tem Jasnim dokazom (med temi tuđi Hafnerjevo pismo na njegovo pričo Jordan) se je državno pravdništvo protivilo storiti svojo dolžnost v korist Urbanu in v interesu pravice. Še le po dolgih križ-potih se je Urbanovemu zastopniku dr. Slancu posrećilo doseči pri sodišču v Kostanjevici obnovo kazenskega po-stopanja. K razpravi, ki se je vršila dne 14. septembra t. 1. ni prišel Hafner, pustil se je zastopati po dr. Pe-ganovi pisarni. Na podiagi razprave je sodišče prišlo do prepričanja, da Urban svoje ovadbe ni storil zlobnim namenora — vsaj je bil pred ovadbo opozorjen, da s tem tuđi sam sebe pokoplje — arnpak, da je storil to v
dobri veri, da ga je Hafner tuđi tistega dne pred zasiišanjem nagovarjal h krivemu pričevanju. Vsled tega je bil Urban obtožbe oproščen. Urban pa hoče po svojem zastopniku dr. Slancu tuđi doprinesti dokaz, da ga je Hafner res tuđi tistega dne napeljeval h krivemu pričevanju. V to svrho je predlagal već prič, med njimi tuđi glavno pričo go. Cuderman, koji je Sajovic pravil, da je Hafner Urbana še tisto jutro napeljeva', kako naj govori, da bo zanj (Hafnerja) prav. Ves ogromni akt se je odstopil okrož. sodišču v Novem mestu. In kakor rečeno, bi se morala razprava vršiti v petek, toda je zć nekaj časa zopet preložena. Će se Urbanu posreći doprinesti ponuđeni dokaz resnice, zahteva doslednost, da bo Hafner imel trpeti posledice svoje maščevanjaželjnosti.
—  Bratom na pomoč odidejo jutri ob pol 8. zjutraj z južnega   kolodvora  zdravniki    dr.  Edo  Šlaitner, dr. Ivan Oražen, dr. Otmar Krajec in dr. Pole.     V Litiji se jim še pridruži dr. Premru.    Plemenitim možem, kl hite bratom na pomoč zgolj iz člove-koljubja   in   bratske   ljubezeni,     vsa čast in hvala!      Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči   križ   balkanskih držav« priđe jutri, kolikor ino-£oče, korporativno na kolodvor, da se poslove od slovenske ekspedicije. Tuđi ostalo rodoljubno občinstvo je \abljeno, da priđe na kolodvor.
—    Za  »Rdeči križ    balkanskih držav« so nadalje darovali:     »Ljubljanska    kreditna banka« 2000 kron, £. \ inko Majdič,    veletr/ec    v Kra-niu 200 kron, g. Danilo Pire,   lekar-nar v idriji 50 kron (poslanih 11. blagajniku    A. Bezenšku),    tvrdka    M. Drenik    na Kongresnem trgu    10 K, g. Milko Naglič,    kand. iur. 10 K    in g. Ign. Verbajs, vodja »Narodne tiskar ne      v    Ljubljani      5    kron.    — Zahvaljujemo se v prvi vrsti za velikodušne    darove  »Ljubljanski    kreditni banki - in gr. V. Majdiču, a tuđi vsem    ostalim darovalcem    in izre-karno željo,    da bi prvi   kakor drugi našli obilno posnemovalcev.
—  Za    »Rdeči   križ  balkanskih držav« so darovale gojenke »Mladi-ke     od prebitka    domaće    tombole 15 kron.   Naj bi mlade darovateljice našle obilo posnemalcev.
—    Za »Rdeči križ    balkanskih držav« je sabrala ga. Marica Še^a v Spodnji £iški 50 kron (I. izkaz). ki so "h darovali: Pokorn 1. P. Stepič _\ Kobau 2.   Vilhar 2,   f r. Oolob 5, Kotar 1. Al. Zajec 2, Vodnik 2, Janez Rojina 5, I. Sirnik 2, Sedej n,   Fran-zot 2. Bolaffio 2.    Zelenka 5.    Zajec Avgušrn 5.    T. Jeras.    Gor. Šiška 5, Karei Černe 2.
—  Odbor za nabiranje   prispevkov za    Rdeči križ balkanskih    držav«   ima da^e« ob 6. zvečer seio v ppsvetovalnici na magistratu.    Prosimo  polnošteviine  udeležbe!
—  Izpit iz slovenske   stenogra-fiie je pred izpraševnlno komisijo v Zagrebu    ietos    položi! fc. prof. Jos. Fistravec  (žensko    učiteljišče v Gorici).    To je sedaj šesti Slovenec, ki ima izoit iz stenografije (in   sicer v Zagrebu).
Preeinske      občinske      vofitve. Vsled  razvclinvljenia  zadnjih  općinskih voiitev. ki so se vr-ile začetkom decembra pret. !. so zdaj    rnzp'sane nove volitve. Volitve se prično dne 5. novembra in sicer    bodo    *.i dan volitve    v    podobčinah    Brsljin    in Doljni Vrh.    dne 6. novembra    pa v podobčinah Straža   in Prečina.    Volitve se vrše v Prečini.    Agitacija je na vseh straneh jako živahna,    toda se vrši mirno    in    brez    posebnecea hrupa. Za te volitve so nastale tako-rekoč tri stranke. V prvi vrsti nrido v postev   napredna stranka,   za njo klerikalna stranka,   ki    se pa loči v Vintarjevo   in    župnikovo    frakcijo. Zunnik namreč je postnl z O7irom na doi^ove za nepotrebno   cerkev previđen    in se po izkušnjah    lanskeea leta nr mara to pot preveč eksponirati.    Ker vidi in sliši.    da ražen par tistih možicev. ki so Vintarju dolzni, ali sicer v kaki zvezi,   v celi občini ne mara nihče za Vintarja,   se   tuđi župnik prav nič ne ogrcva zanj, dasi sta Ka na   javnem shodu    v Zalogu priporočala Jtembur in Jure kot ofi-cijalncga kandidata Klerikalne stranke. Zato zbira župnik okoli sebe ta-ke može,   s katerimi    upa   se resiti cerkvenih    dolgov in v to svrho   se ne mara    zameriti tuđi ne napredni stranki.    Sicer pa izkušnja    zadnjih volitev uči.   da je naprednim   volil-cem treba biti jako   previdnim pred župnikovimi mrežami.    Tuđi   lansko leto je svečano obljubljal, da ne mara za Vintarja,   a ko je nastopil re-sen čas, je župnik pozabil,   komu je trikrat roko dal,   da za Vintarja   ne bo delal.   Torej pozor,   ker    kakor Stvari zdaj stoje,    naprednim    voiil-cem ni treba sklepati takih dvomlji-vih kompromisov. Previdnost je sedaj tembolj na mestu, ker se je med tem tuđi »komisar« Golija »spreobr-nil« in gre na roko klerikalni stranki. Glas  kmečkega  gasUnega   društva. Piše se nam: V odgovor »Slovencu« z dne 8. oktobra t. 1. št. 231
bodi povedano to-lc:    Gasilstvo po * deželi je bilo do sedaj tako strašno , zanemarjeno, da je pri vsakem por J žaru nastopalo polnoštevilno    in   so delovala pri večjih požarih društva složno, kakor en mož. To lahko potr- • dijo ne gospodje, ki so    vsako    leto morda po par dni zunaj    na    dežeti, temveč ljudstvo, kateremu so o ne-štetih  požarih obvarovali  gasilci   ne samo domovja arnpak tuđi  življenje, j Kakšna sloga bode sedaj? V gasilnih društvih nišo samo zavrženi liberal-ci in socijalni demokrati, ne — po-leg sokola si lahko ugledal orla, po-leg mladeniča si opazil tuđi    moža. Vsi ti so delovali složno    desetletja, zdaj pa je naenkrat nad  60 društev nevrednih  ali   nepotrebnih   vsakolet-ne podpore. Zakaj? Zato, ker so pod-pore zapivala, napravljala pleše, ku-pavala gasilcem »krepčila« pri požarih itd. Za Rosra!    Naj vendar    gospodje pogledajo, kateri stan je   pri gasilstvu    najholj    zastopan,   potem bodo izprevideli, da gasilci, ki imajo j srajeo  dostikrat  od  dela  premočeno j predno pridejo k požaru; tu mu oble- I ka na  prsih  gori,  po  hrbtu  zmrzuje od potu mokra, ali ne zaslužijo taki . gasilci »krepčila« ne samo v resnici j temveč po  pravici.  Većina  gasilcev i so delavci in rokodelci. To so možje in iantje, ki puste  svoje težko delo, da gredo na nevarnejše delo, reševat imovitejšim  imetje  in  življenje!     Ali ne zaslužijo, da se jih spomni dežela vsako leto enkrat z malimi   darom? Vprašajte vendar    gospodje,    kateri gasilec nima gmotne Škode,   ker    je pri gasilstvu!    Prirejanje    veselic s plesom.     Mnogo    društev,     katerih prošnje  so  zavržene, imajo  dolgove na ceveh, čeladah in na obleki, bodo ravno prisiljena prirediti    veselice s plesom,  da se resijo  dolgov,  potem bodo seveda še bolj liberalna. — Ali i koj naj store? Na kmetih se vendar da vsakemu beraču, ki priđe prosit k hiši, vsaj nekaj. Naše kmečke matere ne po7najo nobene razlike. Dobi eden, dobi drugi. Ali ni to prav? Ne! — Eni vse. drugi nič! Pač! Tuđi dn*-gi dobe nekaj, namreč:  strogo nad-zorstvo. Iz nič si morajo vzeti denar in plačiti dolgove. Če nimajo gasil-ske obleke, naj pa hodijo   v    svojih gasit in če   nimajo   cevi, naj   pa   v o^cnj nosijo vodo. ako pri tem zgo-re. nič ve de. saj liberalci so že tako namenieni za ogenj!    Vprašamo    se pa, kako to, da so sele sedaj zapazili med kranjskim gasilstvom    nad i /*OO0 izgubljenih ovac? Ali jih je res i toliko? Kai si vendar storilo ubogo slovensko ljudstvo, da je prišla nad te ta nadioga? Glejte. to so provz-ročili naši staroste. Zakaj?  Ker no-čejo vseh časti položiti k nogam mlađemu možakarju, ki je komai pristo-pi! k gasilcem, pa že hoče prvo be-sedo imeti. Njemu in par mladim na liubo so   dovolili    ustanoviti    nepotrebne okrajne zveze.    Dohil je čast okrajne^a  načelnika, a biti hoče  še kaj več! Kaj pa pravimo mi kmečki pasilci k temu? Prav imate vi naši s+arini! Nosite vi čast, ki ste si jo v nino^ih  letih  z  zaslu^ami    pri(^V>ili, kdor pa vam jamo koplje, padel bode v njo prej ali slej — *nm! Vsak si zasluži čns+. potem jo sele imej! Ti-s^irn na. ki hočejo krivico dalje pod-pirat\ poverno to: Mi smo sicer revni, po nošteni in prostovoljni gasilci. nreizkušeni   res  v  ognju.   Ne   7ame-tujte nas. da bo prav tuđi za vas!
Iz Novela mesta. Tz dobropo-iičenih kroj?o\r 5mo slišnli nekaj, a gotovo ne vseh vzrokov. ki so napo-t»li primarija dr. Ruha do odpovedi | svoje službe v kandijski bolnici, ki \ se tuđi imenuie bolnica »usmiljenih bratov-. V koliko ta človekoljubni naslov odgovarja dejstvom, naj si vsak ustvari sodbo sam. Prijor bolnici je silno domišliavi, trma*ti in oholi Fr. Polvkarp Vavpotič. Ta člo-vek, ki je razkladal svojo Ijudsko-šolsko učenost že dr. Pefranceschiju, dr. Stm^eku in še več drugim zdrav-nikotn, se je lotil tuđi dr. Buha. Spr-va ??a je orozarjal, da se glasom r>ri+A^b <% strani usmiljenih bratov lr*-^cm premalo klanja. Pozneje je očita! primariju, da neki bolnik pre-dolgo že leži v bolnici, češ, da bi ga on, prijor, ozdravit v 8 dneh. V resnici Ka ie začel »zdraviti«. a po 3 ali 4 dneh se je pred svojimi »uspehi« skril in nadalino zdravljenje molčc prepustil spretnejšim rokam, — ved-no poudarjajoč važne in pametne be-sede. da je on gospodar v hiši, kate-rega dostojanstva pa mu seveda nih-če ne jemlje. Ves posel v bolnici opravlja zdravnik in trije ali štirje dobri in vestni bratje, — o ostalih je bolje molčati; zdravnik se ne sme pritoževati, še manje bolnik. Vendar se zgodi, da si upa kak bolnik stisni-ti zdravniku v roke listek s pritožbo, da se v sobi pijančuje in razgraja in da se za bolnika poleg zdravnika nihče ne zmeni. Posledica je bolniko-va prošnja za predčasni odpust iz bolnice, ne da bi se kedaj izvedelo za vzroke. O molčečnosti na zavodu se trdi, da je popolnoma neznana. Do-ber znanec v zavodu lahko za vsako bolezen izve. Predrzno vporekanje in omalovaževanje ukazov zdravni-
ka s strani nekaterih bratov opra-vičuje dvom, ali se zadevni ukazi napram bolnikam v resnici tuđi izvrše. Eden najbolj karakterističnih momentov je pač ta, da je prijor predpisal primariju za operacije ne-poraben, premalo odstoten alkohol, češ, da je sicer operiranje predrago; na zadevno pripombo primarija, da bi bila vporaba slabega alkohola usodna za zdravje in vsak uspeh ilu-zoričen, se je prijor neverjetno raz-srdil, poudarjajoč, da hoče primani zavod odirati in da mora tako operirati, kot hoče prijor, sicer smatra na-sprotno raviranje za odpoved. Pri-marij seveda pri teh razmerah ni mogel več ostati na zavodu, podal je odpoved. »Usmiljeni brat« prijor mu je na to zagrozil, da ga bo napravil nemogočega in da bo skrbel za to, da zavod ne bode sprejemal bolni-kov, poslanih od dr. Buha v bolnico itd. Potrebo zamreženja oken je moral zdravnik dokazati s smrtnim padcem bolnika skozi okno, potrebo rednega in vestnega čuvanja bolnika pa z dejstvom. da se je neki belnik v Krki vtopil. Za uspeŠno operiranje, pravi prijor, ni treba absolviranih medicinskih, studij, zadostuje samo korajža. Ni zastonj pisal dr. De-fraitcesehi, da se mu je po odhodu preje krvaveče srce olajšaio. In s kakim plačilom ga je zavod, ki mu je žrtvoval svoje najboljse moči, odpustil? Obrekovalo se ga je, da se je od usmiljenih bratov vsega na-učil. No, dr. Buh se od njih noče učiti. K molčečnosti še nekaj! Govori se, da je prijor ćelo zlorabljal spo-vedne tajnosti; o tem ve več pove-dati baje prejšnji frančiškanski gvardijan. Da pri teh razmerah ni možno vstrajati nobenemu zdravniku, je jasno. Tako so pregnali »usmiljenic bratje iz zavoda dr. Pefranceschija in dr. Buha, dva najvestnejša in naj-zmožnejša zdravnika. Zalibog ni pri-čakovati za bodočnost zboljsanja. — V e r i t a s.
Iz Dragatuša nam pišejo: Zadnjo nedeljo se je župnik Novak zopet je-zil nad časopisjem, češ, da ga liudje po nedolžnem obrekujejo. Ne vemo, zakaj floče župnik Novak uvideti svojih napak. Naj vendar pusti politiko in tožarjenje. Naš župnik se menda smatra za svetnika, ker na-vadno se vendar govori na prižnici o svetnikih in drugih božjih stvareh. Če bi bil župnik res na svojem mestu i sedaj bi s svojim prijateljem županom tuđi že izposloval semenj v Dragatušu, ki ga je za časa volitev tako zelo obljuboval. Sramotno je tuđi, da župnik toliko da na obreko-vanje raznih tercijalk, ki mu od vseh strani prinašajo razne lažnjive govo-rice. na podiagi katerih potem se-stavlja župnik tožbe.
Iz Oselice v poganski dolini. Tu pri nas zidamo novo solo na Trbiji /a večji del župnije St. Oselice. Dol-ga so bila pota, da smo   prišli   sami do tega in spoznali potrebo sole. Prej j smo se sami upirali tej    stavbi.    ko I smo pa mi  spregledali  in  zahtevali, ! da se naj zida prej ko    mogoče,    so : nam pa delale oblasti    zavire.    No, j zdaj, je stavba že oddana in še to jesen  priđe pod streho. Prav je tako, da bodo tuđi naši otroci deležni vseh dobrot kot jih imajo že drujrod. Res, mi kmetje se nič ne   pritožimo   Čez stroške, ki jih homo imeli    s    solo. Grajati pa moramo, da hoče podjet-nik nas oškodovati s tem, da se dela vse površno.    Gospod  Molinaro    iz | Škofje Loke misli, če je hud kleri-j kalec in prijatelj loškega fajmoštra, j da vse sme, tuđi nas kmete oškodo-vati. V začetku, v temelju, kjer mora biti najmočnejši zid, so delali, da Bog pomagaj,   brez    cementa;    kar kamenje so skladali skoraj brez mal-te drugo na drugo.   To so na srečo domačini  spoznali    in    je    načelnik stavbnega odbora Gledek, ki ima delo nadzorovati. to tuđi ustavil in se pritožil. Nato je prišel inženir in se je prepričal. da je bila pritožba res-nična. Zavrgel je tuđi opeko, da morajo zdaj z drugo zidati.    Vse to pa novemo zato,    da se    boste    vedeli kmetje  drugod  ravnati,    ko    delate sole in  druga  taka poslopja.  Bodite previdni.    Če  pošteno  plaćate,  tuđi pošteno delo zahtevajte.    Tukaj  pri nas vam lahko damo zgled. Na nobe-nega se ne zanašajte, posebno pa na kierikalca ne. Pri nas je bila tuđi Šo-la drugemu oddana, pa naš gospod okrajni glavar, ki je   velik    prijatelj farovžev in klerikalcev, kakor se vidi, je vrtal toliko časa, da se je prve-mu odvzelo in potem oddalo klerikal-cu Molinariju, nekemu Lahu v Skof-ji Loki. Ta si je pa mislil:    gospodje so z menoj, gospod glavar pa   tuđi, lahko tu delam kar hočem in napravim lep zaslužek. No, pa se je zmotil. Kaj nam mari gospodje in glavar, saj vemo. da je vsaki le toliko s   kmetom, kolikor   mora biti.   Tišti   čaši zmeraj bolj minevajo, ko se je imelo kmeta le za tepca in se   mu   reklo: plačaj, plačaj! Bogu bodi hvala, da je vedno manj taki med nami, ki še slepo na vse verjamejo in   se   dajo izrabljati. Kar mi delamo   z   našimi žulji, to hoćemo tuđi imeti   pošteno
narejeno. Kakor smo že prej rekli: kmetje bodite povsod previdni in ne bojte se ne hudiča in ne beriča, ko gre za vaše krvavo zaslužene solde. Podivjanosi. Iz Zirovnice na Gorenjskem nam poročajo: V nedeljo 13. t. m. je prišel v gostilno »Pod Stolom« trgovec Viktor Baloh iz Most. V tem trenotku skoči hlapec Franc Mediževec, ki služi pri vulgo »Birtiču«, ter brez vsakega povoda sune Baloha ter mu zada globoko zarezo nad desnim očesom. Baloh skoči pokoncu ter vpraša napadal-ca: »France, zakaj si me udaril?« Na to je dobil Baloh zopet sunek z bodalcem. Zasadil mu ga je pod desno oko ter mu prerezal ćelo lice pri nosu. Baloh se je hotel uhraniti na-padalca ter ga zagrabil za vrat. Na-padalec ga je pa prijel za desni pa-lec. V tem se je Baloh onesvestil. Isti večer je napadalec grozil z nožem tuđi nekemu drugemu in nataka-rici. Baloh je težko ranjen, ker mu je odteklo precej krvi. Upamo, da bo napadalec dobil zasluženo plačilo.
Semenj y Zagorju ob Savi. De-želna vlada je na prošnjo občine Zagorje ob Savi dovolila, da se v Zagorju ob Savi vrši semenj, ki pade na dan Sv. Silvestra (31. grudna) en dan poprej, če pade na kako nedeljo, vsi drugi sejmi se pa bodo v Zagorju ob Savi vedno vršili prihod-nji delavnik, če padejo na kako nedeljo ali praznik. Semenj, ki pade na 3. novembra, se bode radi nedelje Ietos vršil na dan 4. novembra (po-nedeljek).
Javni shod Slovencev  na   Reki. V nedeljo   20. oktobra se je vršil  v trgovsko - obrtnem domu na    Reki shod, ki ga je    sklical    pripravljalni odbor  za  ustanovitev   Slovenskega društva na Reki. Shoda se je udelc-žilo lepo število Slovencev z    Reke in  okolice,  kakor    tuđi    deputacija Opatijskega    Slov.   izobraževalnega in    podpornega    društva    s    svojim predsednikom.    Razpravljalo   se    je med drugim v glavnem o cilju društva, namreč ali naj bode samo iz-obraževalno ali pa tuđi podporno in prišlo se je končno do zaključka, da naj se društvo ustanovi   po  vzorcu Slov. izohraževalnega in   podporne-ga društva v Opatiji, katero    ravno vsled tega, ker je    podporno,    tako krasno uspeva in šteje danes po preteku osmih mesecev svojega obstan-ka, že čez 300 rednih članov.    To je pa tuđi prav, če se pomisli, da se naši  [judje v tujini kaj radi oprijemajo takih  društev, ki jim    nudijo   poleg izobrazbe v sili tuđi Drimerno pod-poro.   Poglejmo    ravno     slovensko maso na Reki. Tu pa moramo priti do zaključka, da je za    to maso.   če jo hočemo sebi prihraniti, potrebno, da se ljudem za denar, ki   ga   bodo oni sami plačevali v obliki mesečne udnine, v potrebi tuđi pomaga v obliki podpore. Drugo pa, kar je glavno, je pa sveta dolžnost naše inteli-gence, da skrbi, da se ta nas živelj na Reki ne potopi popolnoma v tu-jem morju. t. j. italijanski, madžarski ali nemški narodnosti in da    ga    še pravočasno resi te nevarnosti. Dolžnost je pa tuđi   vsakega   poedinega Slovenca na Reki in v okolici, ki še malo čuti, da ga je slovenska mati nestovala, da k društvu pristopi in s tem dokaže, da se še vedno zaveda da je sin majke Slave. Danes že pozivamo ^rse naše ljudi, da se intere-sirajo za stvar in da gredo v vsakem oziru na roko pripravljalnemu odboru, ki je prevzel to toli plemenito delo, ker    združeni    koristili    bodemo mnogo sami sebi in pa stvari sploh raztreseni pa ne koristimo niti sebi, niti drugemu. Torej. rojaki, na no^e in    združimo    se    okoli    domaćega OGrnpšča. katerega si    postavimo    v obliki Slov. društva. Med nami naj ne bode razlike, naj ne bode stremljenja po časti, ampak vsak naj se Čuti dolžnega, da dela v korist slovenske in slovanske stvari    sploh.    Poglejmo samo   malo čez morje   proti Opatiji, kjer žive naši rojaki v brat-skem objemu in tako združeni doka-zujejo, da nišo pozabiK svojih dolž-nosti, ki jim jih je vsadila v mladosti že v srce dobra naša mati   s   svojo pesmico ob posteljici. Torej vsi reski Slovenci v eno kolo, bok ob bok z našimi brati Hrvati.
Elektroradiograf »Ideal«. Spo red za soboto 26., nedeljo 27. in po-nedeljek 28. oktobra 1912: 1. Mlade mačke. (Rivalska studija. Kolorirano.) 2. Fatalna situacija. (Humore-ska.) 3. Ljubezen ribarice. (Amerikanska drama.) 4. Metoda pračlove-ka. (Groteska.) 5. Strah pred bodoč-nostjo. (Drama v dveh delih. Slika bogata efektnih slik in zanimivih resničnih momentov.) — Samo zve-čer. 6. Ljubezen je tuđi bolezen. (Krasna veseloigra.)
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 13. do 19. t. m. je bilo 19 novorojencev in 1 mrtvoro jenec. Umrlo jih je 18, med temi 7 domačinov in 11 tujcev, in sicer za jetiko 1, vsled mrtvouda 1, 16 pa za različnimi boleznimi. Za tifuzom je zbolel 1, za egiptovsko očesno bo-leznijo 2,
247 Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 7.
Samostrelna     priprava    »Vola«
harka« za pokončavanje poljskih misi in krtov nc spada pod določbe orožnega patenta. Iz varnostnih ozi-rov Je dovoljena raba tega aparata *amo po vrtovih in v sadonosnikih, pri čemer pa Je treba posebno paziti na to, da Je cev vedno v zemljo in ne kvišku obmjena. Na kraju, kjer je »Voluharka« nastavljena, mora biti vidno označeno svarilno znamenje. Prodajati se srne samo zanesljivim Ijudem, ki se izkažejo z dovoljenjem pristojnega okrajnega glavarstva, odnosno Ijubljanskega mestnega magistrata, za kar Je treba prositi za vsak slučaj posebe.
Zaradi javnega nasilstva areti-rana. Leta 1860 rojeni Rudolf Planine, po pokliču ključar je pred kratkim prestal zaradi javnega nasilstva osemmesečni zapor. Mož, ki je relo pijaci vdan se je zadnji čas za-drževal v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Ko je predvčerajšnjem v gostilni nadlegoval goste, so pokli-cali stražnika. Ker se stražniku ni hotel legitimovati, mu je napovedal aretacijo. Planine se je nato z vso silo uprl in ga je zamogel stražnik le s pomočjo gostov vkleniti in odpeljati v zapor. Istega dne je bil zaradi javnega nasilstva aretiran že sedem-krat predkaznovani hlapec Franc Žagar, rodom iz Iga. Žagar je po Rimski cesti pokal z bičem tako, da ga je moral svariti stražnik. To pa že nekoliko pijanemu Žagarju ni bilo prav ter je začel stražniku groziti. Ko mu je stražnik nanovedal aretacijo. se mu je postavil v bran in ga vgriznil na desno lice. Med potjo se ie Zagar na Turjaškem trgu vlegel na tla in tolkcl z rokami in nogami okrog sebe. ?ele ko je prišla pomoć in odgonski voz, so ga zamogli odpeljati v zapor. Obadva nasilneža so izročifi sodišču.
Slaba šala.   Včeraj popoldne sta pod jubilejskim mostom    pri poglob-Henju  Ljubljanice  zaposlena   delavca Leopold Humer iz Kala pri Gorici in Mihael Bašelj    iz Bukovce   pri Kra-riu zvezala svojemu tovarisu Ivanu Koniarju roke ter ga začela zvezane-tra vlačiti ob strugi in tako jrrdo ravnati z njim. da je ta zadobil pri tem bhke telesne noškodbe. Naposled se je sam oprostil iz muenega položaja in se jima ubrani!, potem pa zadevo ^vadil   policiji,   ki je oba ^šaljivca« aretirala.   Le-ta dva se izgovarjata. da sta to storila za Šalo. a muke Ko-riarieve so bile pa resnične.
Prijet tat. Včeraj đopoldne le bil utiran dninar Ivan Pavšič, rojen 1551 v Jami pri Tolmirm, ker je nuj-vo sumljiv. da je ukrade! posestnici Neži Cičevi na Karolinški zemlji vo-lovsko vprego in kositarsko posodo. Pavšiča, ki je bil že desetkrat zaradi tatvine in Jjoljufije predkaznovan, so izročfif sodišču.
Prisiljenec pobegnil. Ma EHza-betni cesti ie pri zidanju nove cerk-ve sv. Jožefa pobecnil 241etni prisi-lienec Egidij Čorf in zidarju Antonu Pečiču ukrade! 10 K vredno pelerino.
Strela udarila je snoči y nišo g. Treo v Zeljarski ulici št. 9 in napravila na strehi, kakor tud! po sobah precej škode. Pokvanen je tuđi hišni vodovod.
Snoči ob 10. zvečer se je peljal Čez Gorenjsko na Češko knez \viir-tenberški v družbi princa Windisch-?ratza.
Delavsko gibanje. Včeraj se je ndpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Slovencev in 40 Hrva-tov; v Zagreb je šio pa 35 Koče-varjev.
Izgubljeno in najdeno. Neki go-spod je izgubil rumeno usniato de-narnico, v kateri je imel čez 50 K denarja; neka gdČ. pa denarnico z manjso vsoto. — Policijski stražnik Franc Jurečič je izgubil zlat prstan z rdečim kamnom. — Najden je za-stavni listek. na katerem je zastav-Hena dolga zlata verižica.
Pravi predložniki iz plutovina-stega linofefa za reklamno ceno i K 80 v za kos! — Znana firma prc-nreg in pohištva S. Schrin c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunai. I., Bauermarkt 10, 12 in 14, razpoši-ija, dokler ima v zalogi, samo pri klicevanju na naš list, po povzetju rrave predložnike iz plutovinastega ineleja 70X90 cm velikosti za re-!amno ceno I K 80 vin., mesto 3 K •?0 v za kos. V velikosti 70X115 cm za ceno 2 K 50 v, mesto 4 K za kos, in v velikosti 90X130 cm pa 3 K **') vin.„ mesto 6 K za kos. Mani ko - komada se ne odda. Do preklica c prodaja tuđi pravi, popolnoma reizkušeni plutovinasti linoleum za akovanje kuhinj, predsob, korido-•ov in kopalnih sob v raznih barvah n. z raznimi vzorci po reklamni ceni 4 K 50 vin. kvadratni meter. Vzorci n novi, bogato ilustrovani albam za ^otranjo okrasitev se pošljejo vsa-1 mur ki se sklicuie na nas list, za-s:onj in poštnine prosto.
V kavarni »Central« nastopi da-nes in naslednje dni kabaretna in ?!asbena družba »Original The Wei-hings Ensemble«.
Narodna obranba.
Za     CirU-Metodov      obranbal
sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in dr.: 1073. Neimenovani iz Gradca, plačal 200 K; 1074. podružnica v Nabrežini, plaČala 200 K; 1075. kamen slovenskih realcev abi-turiientov leia 1912., plačali 165 K 95 v; 1076. podružnica družbe sv. Ci-rila in Metoda za Dove-Mojstrano, plačala 94 K; 1077. profesor Josip Celestinov kamen, plačano 200 K; 1078. Milkina pusica v Trstu, plačala 40 kron.
Društvena naznanila.
Rodbinske plesne In zabavne večere bo prirejala Narodna čitalnica v Ljubljani tuđi letos. 2e dve seziji so se izkazali ti večeri kot zelo pri-jetne prireditve, polne domače nepri-siljenosti in animiniranosti. Zato je upravičeno pričakovanje, da bodo tuđi letos rodbine članov in od njih ali od odbora povabljeni gostje v naj-obilnejšem Številu posečali te prire-ditve, za katere bodo pripravljeni vsi društveni prostori v Narodnem domu. Veselični odbor pripravlja za prv! tak večer, ki bo v soboto 9. novembra, zanimiv in živahen program. Da ne more biti taK večer brez plesa, ni treba poudarjati.
Kovinska zadruga v Ljubljani ima jutri, v nedeljo ob 10. đopoldne, pri Avstrijskem carju (Sv. Petra cesta, prvo nadstropje) izredni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim tuđi izvolitev šestih mojstrov v komisijo 2a preskušnjo moistrov. Na ohifno udeležbo vabi načelnik Valentin U r b a n č i č.
Telovadno društvo Sokol na Viču naznanja vsem gospodičnam in gospodom, ki se hocejo udeleževati plesnih vaj. da se bodo iste vršile vsako nedeljo in praznik ob 3. popoldne v salonu Končanove gostilne v Kožni dolini. Plesna šola se prične v nedeljo 27. oktobra.
Odbor.
»Jugoslavija«, društvo jugoslo-vanskih slušateljev trgovskih ved na Đunaju, je i7^ra!o na občnem zboru dne 12. oktobra 1912 za zimski tečaj sledeči upravni odbor: Predsednik: Milan P a n i š i ć, stud. com.; pod-predsednik: Miroslav Pogorelc, stud. com.; tajnik L: Petar T a f r a, stud. com.; tajnik II.: Ivan Ogo-r e 1 c, stud. cnrn.: blagajnik: DragvO-tin pl. B a š i ć*. stud. com.; knjižničar: Marin F e r i ć stud. com. — Naslov društva: »Jugoslavija«, eksportna akademija, Dunai IX., Bergg. 16.
ProsyBta.
Iz g!eda!iške pisama Danes v soboto 26. t. m. se ponovita Courte-linova tragikomedija „Boubouroch e" in pa Blodekova enodejanjska opera „V vodnjaku" za par-abonente, ki ju doslej nišo imeli prilike videti. Pri predstavi sodeluje orkester ,.Slovenske Filharmonije", ki bo med odmori prednašal uverturo v Smetanovo opero „Poljub4* in Straussov valček „Pri nas doma". Med prvo in druc:o bo datjši odmor. — V nedeljo popoldan o treh se izven abonmaja za lože par kot prva letošnja otroška predstava vprizori „Snegulčica", zvečer se izven abonmaja za lože nepar tretjič v sezoni poje Wagnerjeva velika opera „Večni mornar". V torek se prvič na slovenskem odru uprizori Molnar-jeva trodejanjska igra „Vrag". — Po vzgledu zagrebškega gledališča bo ljubljansko že s prvim tednom meseca novembra poskusilo s takozvanimi kronskimi predstavami, pri katerih bo najvišja vstopnina znašala samo eno krono. Z novembrom bo tuđi začelo z obljubljenim! dijaškimi in liudskimi predstavami, ki jih sprico početnih težav takoj prvi mesec ni bilo mogoče prirediti.
Zveza slovenskih dram. dru-štev ima jutri, v nedeljo ob 10. dop. pri „Zlatorogu" (Gospodska ulica) svoj ustanovni občni zbor. Posebna vabila se nišo razposlala, ker je do-brodošel vsakdo, ki se za stvar zanima. Tuđi društev se ni posebej vabilo, pač pa so „Slov. Narod", „Dan", „Edi-nost", „Soča" in „Narodni list" pri-nesli ćelo vrsto vabil in poročil o tej Zvezi, ki je nepolitična in izključno kulturna. Doslej so prijavila svoj pri-stop k zvezi: Dramatični društvi v Mariboru in na Jesenicah, dramatični odseki „Sokola" v Vrdeli (Trst), Litiji (Smartno) in Žireh, pevsko društvo „Svoboda" v Idriji, Splošna mladinska zveza v Idriji in slovensko izobraže-valno društvo v Opatiji ter „Bratstvo" v Ljubljani. — Jutri, ob 9. dop. je v Narodni kavarni seja pripravljalnega odbora.
Razne stvari.
• Izgredi v Bero inu. Iz Berolina poročajo: Včeraj popoldne so se zopet vršili pocestni izgredi. Tisočglava množi ca je demonstrirala po cestah ter razbijala izložbena okna mesarjev. V neki prodajaini so pokradii mesa
*  Vtftika •ksplostji. b Londont poroćajo:  Eksplozija je razruiila mu-nictjsko tovarno v Halesbure. Šest oseb je bilo ubitih.
*  Žrtev aviatik«. Iz Novega Yor-ka poročajo:  Na  letališću v Montgo-mery je smrtno ponesrečil aviatik Louis Mitchell.
0 Konec senzacionafnega procesa. Iz Novega Yorka poročajo: Po-rotno sodisče se je izreklo, da je policijski poročnik Becker kriv umora znanega hazardista.
*  Žrtev pokliča.  Iz Lvova poročajo:   Profesor   anatonije  na tukajšnji univerzi,   dr. Henrik Kadyi,   ki   se   je pri balzamiranju trupla deželnega maršala Badenija, inficiral, je včeraj umri.
" Ljubavna tragedija. Kakor smo že poročaii, je kapitan ruske carske jahte, admiral Ćagin, izvršil samomor. Včeraj je pa skočila njegova prijateljica Tatjana Sokolova z okna svojega stanovanja v drugem nadstropju ter obležala mrtva.
*  Očeta okradli.    Kakor smo že poročaii,   so   v Inomostu   aretirali   več oseb,   ki  so bile na sumu,   da so po-neverile neki banki večjo vsoto denarja. Zdaj se je izkazalo, da sta sinova G!a-bisa,   Kazimir in Stanislav,  iz Komar-ceva v Poznanjskem, ukradla svojemu očetn,        bogatemu       veleposestniku, 200.000 kron ter napravila malo poto-vanje z natakarico Schmied.
*  Napad na smodnišnico. Iz Epe-riesa poročajo: Na tukajsnjem vojaškem vežbališču je neki neznanec streljal na vojaŠko stražo pri smodnišnici, vendar jo pa ni zadel. Tuđi vojaška straža je streljala,   pa ne zadela.    Napadalec je pobegnil.   Štacijsko poveljništvo je izdalo ukaz,   da   naj   se vsaka sumijiva oseba,   ki se ponoći približa smodniš-nic\   aretira.    To   strogo  odredbo   je mestni   magistrat   s   plakati   naznanil prebivalstvu.
*  Nemška nasilstva. Pruska vlada hoče   na   vsak   način   zatreti   Poljake.
Ker ne more na pošten način dobiti v roke poljskih posestev, zato je sklenila na nasilen način razlastiti poljske po-sestnike. V kratkem bodo razlastili posestvo Zlotnik, ki je last bivšega državnega poslanca Stanislava pl. Po-ščinskega. Razlastitev se bo izvršila 6. novembra. In to je kulturna država — Turki so še kavalirji.
*  Postranski poklič bolgarskega caria. Bolgarski car ima razun svojega glavnega pokliča še postranski poklič. Izučil se  je namreč kot strojevodja in ima v sedanji   vojni  pač dovolj prilike,   da vporabi  to  svojo   izkušenost. Navadno stanuje v železniškem vagonu. In ko je začela bolgarska armada prodirati proti Mustafi paši,  je stopil na lokomotivo in sam vodil vlak. Car je izprašan strojevodja  in je torej na-pravil   potrebne  izkušnje.    Enake  pokliče imata tuđi nadvojvoda oldenbur-ški Henrik Avgust   in vojvoda šlezko-hoištajnski  Henrik Ferdinand. Oba sta izprašana kapitana.
*  Turki   streljajo z zastrupljeni-mi  šrapneH.    Belgradska  »Tribuna« poroča:  Vsi poročevalci inozemskih listov so obiskali ranjence v vojaški bolnišnici.    Vojnim poročevalcem je bil za tolmača dr. Matanović ter jim pokazal razne    interesantne slučaje. Predvsem je pokazal rane, ki so jih dobili ranjenci od turskih šrapnelov. Dr. Matanović je izjavil, da se je po-sledrja leta jako    intenzivno bavil z literaturo o municiji    in študiral po-samezna zastrupljena streljiva, vendar ra ni nikjer našel,   da bi bil uči-nek tako    strašen.    kakor je učinek turskih šrapnelov, ki so zastrupljeni tako. da ie skoro vsako ozdravljenje nemogoče.
^ Dragoceni kamni bodo dražjl.
Iz Londona poročajo: Dragoceni kamni postajajo dražji. Dijamanti so vedno dražii in tuđi cene barvastih kamnov so od dne do dne višje. Samo v tem mesecu se je cena dija-mantov zvišala za 15 odstotkov. Mine za dragocene kamne Ie komaj zadosčajo velikernu popraševanju. NajveČ dragocenih kamnov pokupi-Jo v Združenih ameriških državah, ker tam nimajo starih družinskih dragocenosti, kakor v Evropi in ker oboprateli farmarji in industrijalci jako mnogo na to dajo, da okinčajo svoje žene in hčere z velikimi masa-mi precijoz. V poslednjih desetih le-tih so cene dijamantov postale tri-krat višje. Ker so dijamanti od dne do dne dražji, so prišli barvasti dra-goceni kamni in biseri zopet v modo. Safiri so za 50 odstotkov dražji in biseri imajo velikansko ceno.
'' Epizode 2z vojne na Balkanu. V bitki pri Dediću je izgubil neki mlad Črnogorec nogo, ki mu jo je odbila turska granata. Dva bolniška streznika sta posadila težko ranjene-pa Crnogorca na konja ter ga od-vedla v poljski lazaret. Črnogorec ni izgubil svoje hladnokrvnosti in se oziral po okolicu kakor bi bil na iz-prehodu. Crnogorske žene, ki so ga srečavale, so mu čestitale k Častni ranitvi, a on jim je mimo odgovar-jal: »Bah! Veseli me, da sem štiri Turke pripravil ob glavo! Da sem pri tem izgubil nojro, me prav nič ne boli. Ena noga ra Stiri glave, mislim, ni prav mnogo!« Ranjen biti v
vojni velja pri Crnogorcih za največ-Jo čast. Ranjencu čestitalo, kakor da bi dobil najvišje odlikovanje. Z bo-jišča pri Podgorici je šel kakih 60 let stari Crnogorec z ranjeno desno ro-ko, ki je ni mogel niti pregibati. Okoli telesa je imel pas, ki je bil na-polnjen s patroni, na levi rami pa puško. Na potu je srečal Malisora, ki je bil brez orožja. Stari Crnogorec je snel puško z rame, odpel pas s patroni ter rekel Malisoru: »Tukaj, vzemi moje posvetno orožje in zdaj pojdi in maščuj me. Glej, da pobiješ mnogo Turkov, sicer te bo moja kri proklinjala!« Malisor se je orožja razveselil kakor majhen otrok; par-krat je poljubil ranjenega in rekel s solzami v očeh: »Upam z božjo pomočjo izvršiti to, kar si mi naročil, in se pokazati vrednega časti, katere sem deležen.
*     Zapravljanie narodnega pre-moženja se mora imenovati,    če še vedno mnogo gospodinj svoj zaklad na perilu s porabo nečistega jedkega mila pri pranju uničuje. Milijoni kron gredo na ta način vsako leto samo vsled nepremišljenosti v izgubo.    Je torej resna naloga socijalne skrbi, tu pojasnjevati in pred porabo    slabih, na videz cenih mil svariti. Kot nai-bolŠe milo se !e tekom 30 let izkazalo Sehichtovo milo, znamka »Jelen<, ki je brez vsakih škodljivih snovi, ima pa pri tem Čistilno zmožnost, ki še ni dosežena in nad katero se moramo čuditi.  — Tuđi   pri   snaženju  kovinskih predmetov rabiio mnogi    jedke čistilne tekočine, mešane s kislinami, katerih  trenotni učinek goljufa.      V kratkem času se pokažejo madeži in trajne poŠkodbe, ki imajo svoj vzrok v kislinah, nahajajocih se v čistilnih tekočinah.     Kar naj bi krasilo, je za vedno skaženo. Temu nasproti je v prvi vrsti priporočati   oljno    čistilno sredstvo   »Solarine«,  ki   izvrstno   čisti, ne da bi čiščeni predmeti najmanj trpelt.
*  Bofezen mnogojedcev.      Proti zagneteniu jeter, zlasti ob majhnem premikanju. je treba zjutraj teše piti vinsko kupico budanske vode,   nato se pa dobro izprehoditi.     Z večjim premikanjem črev se bistveno pospe-ši obtok krvi v spodnjem telesu. s cimer kmalu izginejo neprijetne prikaz-ni in ima človek nato občutek kakor da je ozdrave! od težke bolezni. Pri-
| poročajo jo ^Lancet«, ?>British Medi-
} cal Journal«, »Canadiun« in še mno-
j gi drugi ugledni strokovni    časopisi
Angleške in Amerike. — Dobiva se v
lekarnah, drogerijah in trgovinah z
mineralnimi    vodami.    Razpošiljalno
ravnateljstvo Franc Jožefovih zdra-
vilnih vrelcev v Budapešti.
Politično in \i&, MM za dvorski okraj
priredi
v torek, 29. oktobra ob 9. zvečer ¥ prostorih restavracife g. Kra-pe&a „Zlatorog11 poleg „Narodne kavarne",  Gosposka ulica št 3
JU¥%fH Jllllllt
DNEVNI RED:
1)  Nasilje    deželnega    odbora. Poroča dež. odbornik g. dr. K. Triller.
2)  Vojna    na   Balkanu   in   politični   položai.    Poroča občinski svetnik   gosp. Rasto   Pustoslemšek.
3)  Slučajnosti.
Somišljeoiki, odeležlfe se shoda peineMo!
ODBOR.
Telefonsko in brzojavna poročiia.
VOJNA   NA   BALKANU. Jedrenje pred padcem.
London, 26. oktobra. »Times« poroča: Napad na Lozengrad se ie pričel ponoči. Jedrenje gori. Bolgar-ske čete so zavzele desno obrežje Marice ter so iz pozicij 5 km od Jedrenja bombardirale mesto. Več granat je eksplodiralo v ulicah. Ko-dvora. Glavni bogarski voji pa stoje čevalec je mnenja, da bo mesto padlo tekom dveh dni.
Sofija, 26. oktobra. Izpred Jedrenja prihaja vest, da je ena bolgarska baterija začela bombardirati mesto ! Jedrenje samo. Deli mesta so začeii goreti. Vsak hip pričakujejo, da se mesto vda.
Prodiranje Srbov. — Srbsko-bol-garska armada zavzela Štip. — Srbi zasedli   Ferizović, Vučitrn in Gilan.
Belgrad, 26. oktobra. Uradna »Politična korespondenca« poroča, da }e izvršila srbska armada z za-vzetjem Kumanova in Sjenice svojo prvo nalogo. Za srbske čete, ki so se-daj že skoro cei teden v neprestanih bojih prodirale proti Kumanovu, le treba sedaj kratkega odmora. Med tem se bodo srbske čete združile, da ■astopijo skupno   prodiranje   proti
Skopllu, kjer ie pričakovati prve od-ločilne bitke med Srbi in TurkL
Belgrad 26. oktobra. Do sedaj uradno še nepotrjena vest pravi, da je južna kolona srbsko-bolgarske ar-made pod generalom Stepanovićem zavzela tuđi že mesto Štip ter da pro-dira proti Velesu (Koprili). Ta armada bo najbrže odrezala glavno tur« ško armado v Skopiju od ostale Makedonije.
Belgrad 26. oktobra. Včeraj zvečer so zavzeli Srbi Ferizovič. Po hu-dem in krvavem boju so zavzeli tuđi Vučitrn in Gilan.
Carigrad, 26. oktobra. Vojno mi« nistrstvo potrjuje vest, da so Srbi v posesti Prištine. Zveza Skoplje-Mi-trovica je pretrgana. Tuđi železniški promet kakor tuđi telefonski promet, je popolnoma ustavljen.
Padec Lozengrada (Kirkilise).
Caridrad, 26. oktobra. Uradno se utemeljuje padec Lozengrada in des-nega krila turske armade pod Muk-tarpaso s tem, da je eglptovski princ Azfs izvršil s svojo kavalerijo na-pačne manevre. Javerpaša in Togut-šefketpasa sta na desnem krilu v iz-redno dobri poziciji. Tuđi levo krilo pri Čemernu in centrum sta zelo močna. Vedno prihajajo novi transporti azijskih vojakov. Turša vlada je pospešila koncentracijo turske armade. Vsak dan priđe v Evropo kakih 13.000 vojakov iz Azije.
Sofija, 26. oktobra. Ministrski predsednik Oešov se je izjavil proti korespondentu dunaj. kor. biroja, da so b!le v Lozengradu zbrane naj-boljše ti^rške čete in najboljši generali. Soditi pa Je z vso gotovostjo, da bo velikanska zmaga Bolgarov pri Lozengradu vplivala na tursko ar-mado,demolizu]oče ter da ne bo našla potrebnega odpora, da vzdrži svoje pozicije pred Carigradom,
Padec Kumanova.
NIS, 26. oktobra. (Ob 7. uf! 3(1 minut. Od našega posebnega poro-čevalca.) O bitki pri Kumanovu pri-haiajo v glavno taborišče še naslednje podrobnosti: Bitka je bila največ-ja, kar jih je doživela srbska armada v te] vojni. V sredo ob pol 3. je ena turska divizija v gosti megli napadla srbske voje, ki so bili razpostavljeni 6 do 8 km severno od mesta, ter so prodirali proti jugu. Napad turskih čet je priše! za srbsko armado delo-raa nepričakovano. Vnela se je strahovita krvava bitka. Srbom se je posrećilo kfjub nenadnemu napadu vzdržati svoje pozicije. Razumljivo je, da so imeli Srbi zelo velike izgube. Končno se je posrečiio srbskim vojem ustaviti prodiranje Turkov. V noči od srede na četrtek se je posrećilo prodreti srbski pehoti nekako ob 1. uri proti turskim okopom. Dve uri neprenehoma se je vrsil ponoči najljuteši boj, ki pa je ostal neodlo-čen. Ob 6. zjutraj so začeii Srbi na cei! crti prodirati. Boj je otvorila srbska artilerlja ter je s svojim izbornim stresanjem že od početka boja razbiia več turskih topov. Trska ar-tHerija je bila v izredno dobrih pozi-cijah. Zato se je boj zavlekel. Med tem je srbska pehota nekolikokrat v silnih naskokih vzela več turskih utrdb. Med trdovratnim bojem se ie posrečilo Srbom pregnati Turke iz njihovih pozicij ter so vzeli pozicijo za pozicfjo. Do 10. đopoldne so pre-gnali Srbi Turke z obrežia reke Li-povske in iz Kumanova. Treba je bilo še zavzeti vrhove na desnem bre-gu Lipovke, na katerem so se zbrali Turki.
Zopet je srbska pehota naškodila te turske pozicije ter se ji je posrečilo do 1. popoldne pregnati tud! te čete. Ko se je začelo sedaj tursko vojaštvo umfkati so potisnili Srbi za njim. Turki so se začeii umikatl v divjem begu. Umaknili so se približno do \7 km južno od Kumanova proti Skoplju. V teh bojih ni bila enga-žirana ćela srbska armada. Prestolo-naslednik je osebno vodil napade in se izpostavljal osebni nevarnosti. Turska armada je štela okrog 30.000 mož. Razvrščena je bila po izredno močnih pozicijah.
Turki so pri svojem umikanju zažgali vse vaši. Borba med zasledu« jočimi Srbi in umikajočimi se Turk5 je bila na več krajih strahovito krva« va. Pogosto so se vršili boji oko v oko ter so Srbi z bajoneti morali za« vzeti pozicije ustavljajočih se Tur< kov. Boji so postali na većih krajit? tako ljuti, da so se vojaki sprijeli f rokami in se davili ter klali z nožl Srbska artilerija se je v teh bojih si< jajno obnesla. Trije eskadroni turske konjenice, ki so napadli srbske čete so poginili. Atakirali so srbsko pe* hoto, predno pa so pridrveli do srb-skih pozicij, so jih karteče iz srbskib topov do zadnjega moža uničile Turkov je padlo nad 5000. — Srbskc izgube znašajo okrog 2000. Izmed Srbov je ubit en polkovnik, ranjena sta dva polkovnika in ubitih in ra* njenih je tuđi več bataljonskih po-veljnikov in mnogo nižjih častnikov. Vojno razpoloženje v srbski annadi se Je silno đvIgnOo,  na turski strani
Stran 8.
SLOVENSKI  NAROD.
247 štev.
pa je opažati    splo&no    demoralizacijo.
Niš, 26. oktobra. Med umika-njem turskih postojank pred srbsko armado so Turki rušili vse srbske vaši, skozi katere so prišli in morili vse kršćansko prebivalstvo. V posa-meznih selih so se vršili strahoviti masakri. Otroke so rezali pred očmi mater, ter dajaii kose mesa, da bi jih matere zavžlvale. Godile so se tuđi druge nepopisne grozovitosti.
Kumanovo.
Niš, 26. oktobra. (On našega po-fcebnega poroćevalca.) Pri Kumano-vem so se zlasti vrlo bili prostovolj-ci, ki so zlasti na Goričevem izvajali čudeže hrabrosti in smeiosti. Kot prva sta pričela z atako 7. in 18. pehot-ni polk ter prisilila arnavtsko četo, da se je vdaia. Arnavti so sneli z glav svoje bele čepiće in jih nataknili na bajonete kot znak, da se hočejo vdati. Srbi so fim verjeii. Ko so pa prišli na 15 kbrakov biizo. so Arnavti ustrelili, nakar so se Srbi z vso Iju-tostjo zagnali na Arnavte ter Jih z b a »one ti do zadnjega potolkli. Knialu nato so se Turki jeli urnikati, sprva bol] počasi in redno, kmalu se pa je umikanje izpremenilo v divji, neredni beg. Del turske armade se je umaknil proti Skoplju. drugi ds! pa proti Ovčjemu polju. Turki in Arnavti so na begu metali od sebe puške, municijo in tornistre*
Proti Carigradu.
Carigrad, 26. oktobra. Vojni mi-liister Nazimnaša ki je obenem gene-rilisimus turske armade in turski mi-nister za javne gradnje Salihpaša, sta odpotovala včeraj popoldne v Jedre-tiie. Zvečer so prispeli velikanski transporti ranjencev v Carigrad.
Sofija, 26. oktobra. V vojaških krogih zatrjujejo. da so prednji bot-garski voji cernirali Jedrenje. Bol-garska armada bo udarila naravnost proti Carigradu. Glavno tahorišče bolgarske armade prestavijo v krat-kem iz Stare Zagore na turska tla. V Stari Zagori prire^ajo junaku zadniih dni pri Lozengradu. Radku Dimitri-jevu vefikanske ovac?*e. Bolgari so se borili pri Lozergradu 3 dni z levjo hrabrostjo. Častniki in vojaštvo se je preživljalo med tem časom s samim suhorjem in vodo. Ko so se prednje trdnjave Lo?eiigrada udale, se je razvila velika bitka med kurdijsko in bolgarsko konjenico. Kurdiiska ko-njenica je hotela prodreti skozi ozke holgarske čete. ki so tesno obkolie-\ ale mesto. Vnel se je krvav boj. v katerem je bila kurđijska koljenica pognana nazaj.
V Lozengradu so vjeli Bolgari 20.000 Turkov, med n?imi princa Abdul Ahila ter turska paši Nazlim in Muktar pašo.
Jedro bolgarske armade se po-mika cez Bunar pašo in Vizo proti Carigradu. Tam ie odrezalo vo-Jaštvo, ki prihaja od obali Crnega moria Turkom povratek. Pričako-vaii je v najkraišem Času odločilne bitke, ki za Turke ne more biti ugodna. Bolgarska   civilna   uprava v Turčiji-
Sofija, 26. oktobra. Za župana Mustafepaše. ki se imenuje sedai Ferdinandovo, je bi! imenovan od bolgarske vlade profesor sofijske gimnazije Fazbojšikov.
Jedrenje.
Sofija, 26. oktobra. V dobro poučenih krogih trde, da so Bolgari včeraj po krvavem boi u za vojevali Pašo Bunar tik iedrenjskega kolodvora. Glavni bolgarski voji pa stoji že komaj 4 km od kolodvora.
Sofija. 26. oktobra. Tu se potr-jujejo vesti, da Jedrenje gori. V vojaških krogih zatriujeio. da bodo Bolgari vzeli Jedrenfe z naskokom.
Carigrad, 26. oktobra. Poveljnik posadke v Jedrenju je razglasil nad ntestom obsedno stanje. Prebival-cem je prepovedano kupovati živiia v večjih množinah. Bolniki, starci, žene in otroci morajo zapustiti me-sto, če nimajo živil vsaj za dva me-seca. Vse sumljive osebe so bile izgnane. Vsi prebivalci, ki ostanejo v mestu, so oboroženi. Vse osebe, ki bi razširjale vznemirjuioče vesti, bodo postreljene.
London, 26. oktobra. Reuterjev biro poroča iz Sofije, da bolgarska ar-tilerija od včeraj popoldne že bombardira Jedrenje. Velik del mesta je zgorel. Bolgari so zavzeli tri trdnjave, med temi veliko trdnjavo Baraš, kjer so vieli 1800 Turkov. Vzeli so tuđi trdnjavo Havarat in utrdbo Su-ftlar. Na jedrenjskern kolodvoru so nastopile že bolgarske železničarske čete službo.
Zavzetje Prištine.
Belgrad, 26. oktobra.    Iz Prištine poročajo uradno, da se je izvršil prihod srbskih čet v Prištino z veli-kimi  slovesnostmi.  Srbsko duhovni-štvo in većina prebivalstva je srbsko vojsko    pričakovalo    pred   mestom. Prota je pozdravil poveljnika srbskih ] čet in Srbe kot osvoboditelje. Srbska j vojska   se   je ustavila na Kosovem i polju pri grobu sultana Murata. Du-hovniki so služili bom službe za ju- '
uake, ki so podli leta 134». aa Kom-vem polju. Vojni načelniki so nago-varjali svoje oddelke ter slavili po-men, ko so stopili srbski vojaki zo-pet na zgodovinska tla Kosovega polja. V Prištino so dospeli Arnavti iz Labskega okraja ter oddall orožje, češ da se nočejo već boriti proti Srbom. Srbi so napravili v Prištini velik pleu. Vse hiše in djamije so prava skladišča orožja in hrane.
Niš, 26. oktobra. Srbi uvajajo v vseh zasedenih mestih in okrajih sproti srbsko civilno upravo. Tako so uvedi! v Prištini, v Novem Paxa-ru in Kumanovu okrajne načelnike. Pošta in brzojavni urad delujeta redno. Včeraj je dospelo iz Novega Pazara v Belgrad prvo pismo srb-skega poštnega u rada s srbskimi znamkami. V Novem Pazaru je imenovan za okrajnega pogiavrja Andrija Jovanovič.
Po zavzetju Novega Pazarja so drugo jutro poskusili Turki zopet napasti rnesto. Srbski voji pa so Turke z velikanskinii izgubami odbili, ter so Turki pustili na bojišču veliko štev ito mrtvih in ranjenih.
Niš, 26. oktobra. Srbske prednje straže stoje tik pred Skopljem. Vest, da je Stip zavzet se doslej uradno še ne potrjuje, pač pa pričakujejo vsak hip tozadevnega oticijalnega poro-eila.
Vplenjena   turska zastava.
Belgrad, 26. oktobra. V glavno srbsko taborišee v Vranji so prinesli zastavo 7. turškega kora. ki jo je v bitki na gori Rujan izvil iz rok tur-škega praporsčaka korporal Spasoje Bačković pri 4. pehotnem polku, imenovanem po kralju Stepanu Ne-manji.
Kreta.
Aiene, 26. oktobra. Bivši mini-strski predsednik Stefan Pragumis je bil imenovan za generalnega gu-beniatorja na Kreti. Dragumis je že dospel na Kreto.
Atene« 26. oktobra. Upravni komite nu Kreti je poslal grškemu mi-nistrskemu predsedniku v imenu kretskega ljudstva brzojavne čestitke k siiajnini zmagam £rske armade. Skoplje pred padcem.
Niš, 26. oktobra. Snoči je jelo iz Skoplja bežati Tursko prebivalstvo. Splošno se sodi, da je padec Skoplja neizogiben in pričakuje se, da bo mesto brez večjega odpora padlo v srbske roke že v najkrašem času.
Srbski plen.
Belgrad, 26. oktobra. V sredo so Srbi uplenili trideset turskih topov in veliko množino municije. Srbski voji se v zma-gonosnem pohodu pomikajo proti jugu in Turki beže pred njimi brez večjega odpora. Včeraj so Srbi uplenili devet-najst vozov municije, osem-najst topov in sedemnajst mi-tr aljez.
Pred padcem Skadra.
Kotor, 26. oktobra. Do sedaj še ne potrjena vest pravi, da so Turki predali Skader Crnogorcem. Kralj Nikolaj sam je prevzel predajo te važne turske postojan ke.
Cetinje, 26. oktobra. Glasom p o r o č i 1, k i prihaja jo od ano-gorske armade pred Skacirom je Esadpaša včeraj popMdne ponudil kapitulacijo Skadra. Kot pogoj za kapitulacijo je zahteval časten odhod. Kralj je prišel zaradi tega v Ricko, da se udeleži pogajanj. Baje je Esadpaša ponudil prodajo mesta, ker bi se bilo sicer prebivalstvo u prlo.
Pred Skadrom.
Rieka 26. oktobra. Armada generala Martinovića je osvojila bregove zahodno odTaraboša, ki dominirajo nad glavnimi turškimi pozicijami. Armada kraljcvičaDanila je od severo-vzhoda prodrla do Vraka in stoji zdaj pri Stoju, pet km od skaderskih šanc. Crnogorci so danes jeli obstreljevati kader s težkimi topovi.
Turki baje prično z ofenzivo.
Carigrad, 26. oktobra. Turski listi poročajo, da bo turska armada pričela z ofenzivo proti Lozengradu, da bo tursko brodovje jelo obstreljevati bolgarsko obrežje in da se bo na Bolgarskem ozemlju izkrcaja velika turska armada.                              .»
Ob gališko-ruski meji.
Dunaj 26. oktobra. Iz Galicije pri-našajo dunajski listi v zadnjem času čudna poročila. Listi pravijo, da je opažati, odkar se >e začela vojna na Balkanu med enim delom prebivalstva veliko vznemirjenje. Na Ruskem poljskem agitira zlasti socijalistična stranka, ki pravi, da more vplivati vojna na Balkanu tuđi na razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo ter da je treba vse pripraviti, da v tem slučaju izbruhnejo nemiri, kakršni so sledili svoj čas rusko-japooski vojni, .Ta
agitacija se je baje raziiriia tuđi v Galidjo ter je opažati vznemirjenje zlasti med mladimi ljudmi. Sedaj se da pa naenkrat konstatirati to strašno nevarno panslavistično gibanje, ki ga podžiga neoslavistični komite v Var-šavi (?). V preteklem tednu je sedelo za španskim stenami lvovskega dežel-nega sodišča nič manj kakor 60 ruskih špijonov (?). Očividno so vse te vesti samo mahinacija gotovih krogov, ki bi radi skalili dobro razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Katastrofalni dogodki  za Turke   se bližajo.
Stara Zagora, 27. okt. (od našega posebnega izvestitelja). Operacija vzhodne bolgarske armade, kiima namen popolnoma uničiti tursko vojsko, so že toliko napredovale in se nada-Ijujejo s toliko energijo, da lahko koliko mi je od cenzure dovoljeno, trdim, da sebližajo zaTurkekatastrofalni dogodki.
Panika v Carigradu.
Carigrad, 26. oktobra. Fatalne vesti z bojišča so izzvale v vladnih krogih veliko paniko. Vse mesto je v veliki razburjenosti, deloma zaradi slabih vesti z bojnega polja, deloma pa tuđi zaradi bojazni, da bi Mlado-turki vprizorili v teh nevarnih časih novo revolucijo. Neprestano prihajajo vlaki z ranjenci. Govori, se da je med ranjenimi vojaki tuđi mnogo bolnikov. Zato šeširi vest, davturški armadi razsa-jajo tuđi kužne bolezni.
Prodiranje   Bolgarov.
Carigrad, 26. oktobra. Uradno se potrjuje vest, da so Bolgari zasedli Kočano.
Sofija, 26. oktobra. Bolgari so zavzeli mesto Pekčevo.
Prodiranje Grkov. Carigrad, 26. oktobra. Turski listi poročajo, da seje vnela huda bitka pri Greveni z gr-škimi četami. Bitka še ni od-1 oče na.
Židi za bolgarsko armado.
Sofija, 26. oktobra. Veliki rabin židovski je odredil, da se vrše po vseh molilnicah molitve za zmago, bolgarskega crožja. Tuđi Židi nabirajo prispevke za ranjence.
Srbski  ranjenci.
Belgrad, 26. oktobra. Včeraj je dospel sem tretji transport srbskih ranjencev, ki so jih od dali v bolni-ce.
Carina   na    blago    provenijence    o balkanskih   držav.
Carigrad, 26. oktobra. Turska vlada jezvišalacarinonablago, ki prihaja iz dežel balkanske zveze, na 100%.
Častna straža na grobu carja Lazarja.
Belgrad, 26. oktobra. Iz Prištine javljajo, da je srbska vojska ob Tul-bah na Kosovem polju postavila na grob srbskega carja Lazarja, ki je padel v bitki na Kosovem, častno stražo.
Duma.
Petrograd, 26. oktobra. Ruska ljudska zveza je* izdala poziv na vo-liicc, da naj volijo samo poslance »Crnih 100« v dumo, da prisilijo vlado,    da poseže v balkansko vojno v
prilog balkanskim državam.
*            *
Ferdinand Burg.
Dunaj, 26. oktobra. V dvornih krogih zatrjirjejo, da bo cesar v naj-krajšem času podelil ženi bivšega nadvojvode Ferdinanda, ki se je poročil s Czubrovo, baronstvo, ter da bo pri tej priliki bivši nadvojvoda Ferdinand, ki se piše sedaj »Ferdinand Burg« rehabilitiran.
Smrt deželnega poslanca.
Brno 26. oktobra. Moravski de-želni poslanec dr. Schromota je danes zjutraj umri.
Manifestacije za vojno v zagrebškem gtedališču.
Zagreb, 26. oktobra. Včeraj so vprizorili tu Verdijevo opero „Maške-rada". Med opero je prišlo do veli-kanskih manifestacij za balkanske države. Še predno je začela igrati godba ouverturo, je galerija začela ploskati in klicati: „Zivel balkanski sa-saves", Kapelnik je trikrat poskusil pričeti s ouverturo in je moral dva-krat prekiniti godbo. Po vsakem prizoru so se ponavljale manifestacije. Ko je bilo končano 3. dejanje je zapelo občinstvo pesem „Hej Slo-vaniu. Občinstvo na parketu in v ložah je stoje poslušalo pesem. Ćelo v gledališču navzoči korni poveljnik Gerba se je dvignil s sedeža, ter p asivno poslušal himno. Bivši ban Tomašič, ki je bil v svoji loži z rodbino je stoje poslušal petje. Naenkrat je pri-drvelo v gledališče nad50mož policije, ki sozačeli preganjati občinstvo na galeriji in na balkonu. Pri tem je policija afetila 6 dijakov. ObČinstva se je polastilo strahovito razburjenje« Zaceli so kričati: Doli §
tirani, proč s Cuvajem. Le počasi je policija izpraznila gledališče. Toda na ulici so se nadalje-vale demonstracije.
Jukić.
Zagreb 26. oktobra.   Danes ob 4. zjutraj je predsednik sodnega dvora Wendler naznanil Jukiću, da je pomi-leščen, in da je sodni dvor izpremenil njegovo   kazen v   dosmrtno ječo. = Pol   ure   kasneje   so Jukica s  močno ekskorto prepeljali na kolodvor in od tod v znano kazntlnico v Lipoglavi. Ogrska opozija.
Budimpešta 26. oktobra. Ekseku-tivni komite ogrske opozije ima v po-nedeljek pri Kossuthu sejo, v kateri bo sklepal o taktiki opozicije v seji držav-nega zbora dne 30. t. m. ter o de-monstracijah povodom cesarjeva prihoda. Opozicija hočevlado prisiliti, da postavi vojaški kordon. Vlada hočeto sejo spoloh preprečiti. Najbrže bo opozi-cijasklenila tuđi, dah oče provocirati vojaško silo ćelo med delegacijskim zasedanjem. Tuđi naj se uprizori velika de-mostracijska manifestacija za cesarja. Vlada bo sprevod in bakljado prepovedala, nakar bodo opozicijonalci najbrže demonstrirali v posameznih gručah. Tuđi ko se bo vršil pre-stolni govor namerava uprizoriti opozicija velike demonstracije.
Socijalni  demokrati  in  vojna.
Sarajevo, 27. okt. Za jutri so sklicali tu socijalni demokrati veliko zborovanje, na katerem hočejo protestirati proti vojni na Balkanu. Vlada boto zborova je najdrže pre-povedal a.
Novo svaštvo.
Bukarešt, 27. okt. List „Adeve-rul" poroča, da je projektiran zakon med najstarejšim sinom romunskega prestolonaslednika Karolom in naj-starejšo hčerko ruskega carja Olgo. Italijanski konzulat v Solunu.
Solun 26.oktobra. Na italijan-skem konzulatu je zopet raz-obešena italijanska zastava.
Goljuf — Opat.
Brno, 27. okt. V samostanu Nova Rise je izginil opat Drapa lik. Danes je sodna komisija prišla v samostan, ker domnevajo, da je z opatom izginilo skoro vse   samostansko   premoženje.
Današnji list obsega 20 stran!.
Izda jat elj   in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne ;.
Zđrnunlšlio priporočeno.
Ako se zaradi nezadostne ali pomanj-kljive prehranitve ali iz kakih drugih vzro-kov otroci ne morejo prav razvijati, nobeno drugo redilno sredstvo ne zasluži večjega zaupanja nego Scottova emulzija \z ribjega olja, ki se je izborno obnesla za tvoritev m utrjenje kosti in za jacenje telesa. V njej obsežene redilne snovi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvitek tako, da bodo otroci kmalu dobre volje in veseli capljali okoli. Otrokom ugaja Scottova emulzija; z veseljem uživajo sladko, smeta-nasto zmes.
scorcouA
EMULZIJA
je že skoro 40  let   uvedena  po vseh državah,  odrejajo  jo pre-
mnogi zdravniki, ker je v vsakem oziru, za
nesljiv in učinkovit izdelek.
Cena originalni steklenici 2 K .r0 v. Dobiva se po vseh ]-k*mah. Proti vpoSiljam F'O v. v pismenih rnamkah ao-bite od tvrdke SCOT &. BOWNE, H. t. o. * n» Dunaja VII.    skUcevaje    se   na   na§ list   enkratno vpoiiljatev poir
----------        -——- kuSnje od kake lekarne r^rz-------        .     :=
I Ceno donuite »draTilo. Za uravnavo in ohranitev dobreg« prebavljanja so priporoča rtba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega
„Mollovega 8elđlite-praikau, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorn: zalagatelj na Donatu, Tuchlauben 9. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.                                          1    19j3|
Varujte se
ponaredb,
kl ntso „FLORIAN" In zđravju ne koristljol

Kdor vživa, Žabi tešav; Danes vesel ie, Jutri bo zdravi
Naslov za naročlla: „FLORIAN", Ljabljana.
Postavno varovano.
Žitne cene v Budimpešti. Dne 26   oktobra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg 11*10 Pšenica za april 1913     .   .   za 50 kg 11 95 R2 za oktober 1912  ...   za 50 kg 10 05 Rž za april 1913     ....   za 50 kg 10-58 Oves za oktober 1912   .   .   za 50 kg 12 28 Oves za april 1913     ...   za 50 kg 1140 Koruza za maj 1913   .        .    za 50 kg   8*12 Msteorologieno noročilo, Viiina nad morjem 306-2                Srednji zračni tlak 736 nm i   Čas   'shtanie    2 b   i -   '°Pazo"   metra     1«     Vetrovi   !    Nebo 25. "2. pop. 727-1 i     5-9 j si. jug i     dež „  ; 9. zv. j 7286 '      54 \ si. jvzh. jdel. jasno 26. ! 7. zj.   732-1 !     2*2 ! slab jug ■   megla Srednja    včerajšnja     temperatura   4 9a, norm. 87°. Padavina v 24 urah 17*6 mm. Sinoči nevihta.
Zahvala.
Za obilne dokaze presrčnega socu-tja povodom smrti našega predragega sinčka, bratca
Slavka
učenec IV. b razreda II. drž. gimnazije, kakor tuđi za mnogobrojno sprem-stvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem In znancem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem da-rovalcem prekrasnih vencev za njih Ijubeznjivost. Zahvaljujemo pa se tuđi Čast. župniku, g. ravnatelju Šritofu, g. katehetu, g. profesorjem, kakor tuđi gg. tovarišem na prijaznem sprem-stvu.
Unec, dne 25. oktobra 1912.
3896      Rodbina Onezda.
Pievara alilupestiia?
Že dolga leta dajo občinstvu ustne vode; ki so prav lepo parfumjrane.
Občinstvo jih rabi in jih označuje za prav dobre, ker imajo prijeten okus, ne da bi pa tuđi pomislilo, ako imajo sploh kako medicinsko vrednost. Ako bi ljudje o tem premišljevali, bi ne polagali poglavitne vrednosti samo na okus, nego bi vprašali tuđi po ražkužujočih sestavinah. — Tuđi ni vseeno, ako ustna voda neprijeten vonj zakrife ali pa ga resnično Odstrani. Dobra in učinkovita ustna voda naj ne pariumira samo, nego naj tuđi uniči vse nalez-1||VO SBOVl« Odstrani noprllOtOn TOnJ in vendar osvežuje.
Po   teh   načelih  je   napravljen   lysofform   S   poprovo   meto.
LyS0l0rm S poprOVO motO prekaša po znanstvenih preiskavah po učinku šOStkrat doslej za najboljše znane ustne vode. Beli zobe ! Ker za ko-zarec ustne vode potrebujemo samo 10 kapljic iv^Diorma s poprovo meto, i^ haj amo z brizgalno steklenico polne 3 mesece. Izredno ceno in izdatno.
Originalna brizgalna steklenica lysoforma s poprovo meto stane K l'6O po vseh Iekarnah in drogerijah.
Zanimivo knjigo o »Zdravju in desinfekciji« Vam pošljem gratis in franko. A. C. Hubmann, referent »Lysoformwerke«, Dunaj, XX., Pertasch-gasse štev. 4.
______________   _______..                                              _^^_ ^o^ ^^^^^^^ _^^^^^^—_________________________        —^
247 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 9.
Slovenci in Hroatje.
Dne 20. oktobra t. I. so zborovali v Ljubljani zastopniki hrvaške stranke prava in slovenske klerikalne stranke. Zborovali so sicer pri za-prtih durih in v najožjem krogu, ven-dar kaže značaj objavljenih govo-ik>v, da je imelo to zborovanje mani-festacijski namen ter se je ž njim ho-telo potrditi, da je slovenska klerikalna stranka vstopila v vrste hrvaške stranke prava in v celoii sprejela njen državnopravni program iz leta 1894.
V zgodovini slovenske klerikalne stranke je ta sklep vsekako po-memben. S tem sklepom je namreč klerikalna stranka popolnoma zapustila svoje tradicijonalno stališče in zatajila svojo preteklost. Po 20. oktobra t. 1. je bila slovenska klerikalna stranka vedno samo politična organizacija, ki ni imela absolutno no-benih državnopravnih zahtev, ki je bila v narodnem oziru tako mlačna, kolikor je v danih razmerah sploh mogla biti in ki je vse svoje moči po-svečala edino-Ie utrditvi duhovske-ga gospodstva nad Slovenci. Za vsa prizadevanja zbližati Slovence in Hrvate je vedno imela samo d#bro-notno-ironičen nasmeh,časihse je ćelo krvavo norčcvala iz teh pri/ade-vanj — n. pr. takrat, ko je poskušal sedanji ljubljanski župan dr. TavČar ustvariti tesnejso zvezo med lirva-ško stranko prava in med slovensko napredno stranko in je bil izvoljen v načelstvo hrvaške stranke prava — ter je sploh ne samo skeptično neso rudi prav neprijazno gledala na Iir-Tate, ki so se ji preveč zavzeli za svoje državno pravo in za svoje narodne pravice in vse premalo za cerkvene interese. Treba je le pogledati v »Rimskega Katolika« zloglas-nega spomina, treba je samo čitati, kako je n. pr. mali Mahnič napadal \ elikega Strossmaverja. pa se spozna stališče. ki so je zavzemali slovenski klerikalci specijelno napram Hrvatom in Jugoslovanom sploh. In treba je le pogledati, kaj je pisal Sloveneo in kaj so govorili klerikalni veljaki o reski resoluciji in o veleizdajniškem procesu, pa se spozna, kako bistveno drugačnih nazo-rov so bili do zadnjega časa.
Ni namen teh vrstic preiskovati, zakaj so klerikalci tako naenkrat spremenili svoje staro stališče in kaj /ih je napotilo. da so zdaj naenkrat pripoznali tisto hrvaško državno nravo, eeerar prvi glasnik med Slovenci je bil pokojni publicist Podgor-nik. ki so ga klerikalci prav zaradi tega odurno zasmehovali. Pred na-mi stoji dejstvo. da so slovenski klerikalci akceptirali hrvaski državnopravni program in se zavezali delati na njega uresničenie, torej za državnopravno združenje Slovencev in Hrvatov v eno upravno celoto v okviru habsburške monarhije.
Z ozirom na vso preteklost klerikalne stranke, z ozirom na noto-nčno verolomnost te stranke in na neštevilna narodna izdajstva, ki jih je že zakrivila, je pač naravno, da nirna napredna javnost prav nobenega za-upanja v najnoveišo klerikalno državnopravno stališče. Nihče ne ver-jame, da imajo klerikalci z združe-njem s hrvaško stranko prava resne in poštene namene, vsakđo vidi v tej najnovejši programatični deklaraciji le eno tistih realnopolitičnih potez, l«i so doslej slovenskomu narodu kakor slovanstvu samo škodovale. Toda nekaj. četudi morda samo mo-ralične koristi bo ta korak zbližanju Slovencev in Hrvatov le prinesel, ^e tuđi to morda ni v intencijah slovenske klerikalne stranke, nekaj vo-cie bo to le napeljalo na mlin slovensko - hrvaškega združenja. Doslej so klerikalci vse delo za to zbližanje prepuščali narodnim in naprednim strankam, odslej bodo morali kolikor 'oliko pomagati. Doslej smo bili na-rednjaki edini zastopniki slovensko-hrvaškega združenja, odslej se bo lahko reklo, da stoji v tem taboru tuđi najmoenejša slovenska stranka. Napredek je pa tuđi v tem, da se je hrvaška stranka prava približala Slovencem, kajti dozdaj ni nikoli de-ianisko pokazala posebne vneme za slovensko stvar.
Če pogledamo sedanje razmere na slovanskem jugu in jih primerja-mo z razmerami, ki so vladale tod Pred dobrimi sto leti, se nam pokaže Prav vesel napredek. Kako je bilo Pred dobrimi sto leti! Južno od Sa-ue je vladal Turek, sevrerno od Save N'emec. Jugoslovanski narodi, Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari so bi-]> brezpravni sužnji. Niti narodne za-vednosti se nišo imeli. Ziveli so, ne ^a bi se drug za drugega menili, ne tfa bi se poznali, sama provincijalna ;i verska nasprotja so jih navdajali. \a Slovenskem je vladalo popolno brtvilo in ravno tako tuđi na Hrvačem. Narod hrvaski je živel v fev--ainj in vojaški sužnosti; Hrvaška ni J^Ia narodna država, nego fevdalna •ustorično - politična individualnost, ^ad katero so gospodovali velikaši,
kl so bili ali tujega rodu   ali   odtu-jenci.
Kako silno so se tekom sto let premenile te razmere. Slovani južno od Save so si deloma z mečem pri-borili samostojno narodno življenje, deloma so ostali v turski sužnjosti, deloma so prišli pod Avstrijo — a vse jih je prešinila narodna zaved-nost. Slovani severno od Save. Hrvatje in Srbi v Kraljevini in v Dalmaciji ter v Istri in Slovenci so sicer ostali v prejšnjem državnopravnem razmerju, a vstvarili so si vsaj pre-cej mnogo pogojev narodnemu poli-tičnemu, kulturnemu in gospodarske-mu življenju.
Razmere, v katerih živi slovenski narod so skrajno težke. Razcep-ljeni smo na pet kronovin, politična, gospodarska in kulturna moč naših narodnih nasprotnikov je v primeri z našimi močmi gigantska in vrh tega smo državnopravno loceni od svojih najbližjih bratov namreč od Hrvatov. Če se vpoštevamo, da smo ma-loštevilen narod, ni čuda, da je tako kmalu in s tako veliko silo vzklila med narni ideja političnega in jezi-kovnega združenja s Hrvati. V tem združenju so videli Ilirci spas slo-venstva, v tem združenju ga vidimo več ali manj vsi tuđi dandanes, kajti težave, s katerimi se imamo dandanes boriti nišo nič manjše, kakor so bile v ilirskih časih. Za vsako drob-tinico je treba titanskih naporov in med trudom in žrtvami ter doseže-ninii uspehi je največkrat tak razlo-ček, da požene marsikoga v obupa-nje nad prihodnjostjo slovenskega naroda.
Združenje Slovencev in Hrvatov je ideja, ki med nami od Gajevih in Vrazovih časov ni nikoli ugasnila in ki tuđi ne more ugasniti. Vsak dan nam jo kliče v spomin. Vsak dan nam kaže, da kar ne moremo doseči pogojev, s katerimi bi bilo naše na-| rodno življenje zavarovano, vsak i dan občutimo pritisk nemštva, vsak ! dan spoznavamo, da srno premajhnt, j da bi mogli vse to doseči, kar je potrebno in kar druge narode utrja in jim povećava življenjske sile. In zato gori stara ilirska ideja še vedno med nami, četudi se zdaj in zdaj premi-nja oziroma zadobiva drugo obliko. Gibanje za združenje Slovencev in Hrvatov se je začelo v času. ko nismo imeli niti najprimitivnejsih pogojev za svojo eksistenco. Začelo se je s prizadevanjem. da se ustvari za Slovence in Hrvate skupen jezik. Slovenci moramo biti Prešernu in njegovim tovarišem vedno hvaležni, da so se temu r-oskusu uprli in 2a prepreci!!, zakaj če bi bil Vraz zma-gal. bi danes že sploh ne bilo nobenega Slovenca več na svetu. Samo kratkoviden literat si je mogel takrat misliti, da je mogoče vpeljati hrvasčino kot književni jezik med Slovenci. Takrat še sploh ni bilo slovenskih sol in slovenska literatura je bila rnalenkostna. Kdo se je sploh zanima! za narodno stvar? Nekaj in-teiijrentov — drug nihče. Slovenšči-na je vladala samo v zasebnem življenju, največ na kmetih. narodne za-vednosti ni bilo skoro nič. Uvajati takrat hrvasčino za književni jezik Slovencem je bilo samomorilsko po-četje. Prava sreča je torej. da so se Prešeren in njegovi somišljeniki temu uprli. Ce bi bila obveljala Vrazo-va, bi bilo nekako še tisto, knr se je takrat delalo za slovensko stvar; vsled poloma Vrazovih idej, so slovenske moči ostale ohranjenc slovenski stvari in to je dobro za nas in za vse južne Slovane.
Od tistih časov smo Slovenci znatno napredovali in razvili svojo individualnost: ideja združenja s Hrvati je ostala med nami živa, če tuđi ni vedno stala v ospredju. Udarila je zdaj in zdaj z večjo silo na dan, po-tem pa zopet stopila v ozadje, kakor so pač nanesle življenske razmere, a ostala je do naših dni vedno precej nejasna, ostala vedno v prvi vrsti izraz strahu pred germanizacijo in spoznanja, da se v zvezi s Hrvati ohranimo in resimo — a kako, na kak način in s kakimi sredstvi naj se to združenje doseže, to je še dandanes uganka, to je vprašanje, ki se ga vsakdo ogiba, kakor bi slutil, da je tu premagati velikanske ovire. Vsi vidijo rešitev Slovencev v najtesnej-ši zvezi s Hrvati,vsi pravijo, če se ne združimo s Hrvati, pademo nem-štvu v zrelo, ker mu sami nismo kos, a če vprasaš. kako naj se to zedinje-nje zgodi, dobiš polno odgovorov, samo zadovoljivega odgovora ne dobiš. Tuđi odgovor slovenskih kle-rikalcev, da naj se združenje izvrši na podlagi hrvaškega državnega prava je nezadovoljiv, kakor borno pozneje pojasnili.
Kdor bi danes trdil, da je masa slovenskega naroda zavzeta za združenje Slovencev in Hrvatov, bi go-voril neresnico. Slovenski krneto-valec in delavec, mali obrtnik in tr-govec je v tem oziru še zelo indife-renten; za to idejo so zavzeti naj-bolj inteligenti, zlasti politiki, in pa nekateri literati. Reci se pa mora, da i vladajo tuđi med maso slovenskega '
naroda tople simpatije za Hrvate in da se ni bati od te strani nobenega odpora proti združenju, če tuđi imajo ljudje pri nas jako slabo mnenje o javnopravnih razmerah na Hrva-škem. V primeri z nekdanjimi razmerami v tem oziru je to vsekako zna-ten napredek.
Tište, ki se zavzemajo za združenje s Hrvati, je treba razdeiiti na posamezne grupe, zakaj med njimi ni soglasja.
Pred vsemi je tu omeniti na-slednike nekdanjih Ilircev, ki jim stoji na čelu profesor dr. Uešic. Ta neumorno agilni mož, ki kar gori na-vdušenja za združenje s Hrvati, ho-di neprestano križem Slovenije in oznanja z besedo pa tuđi s peresom, da smo Slovenci izgubljeni, če se ne združimo upravno in jezikovno s Hrvati. Uvidevajoč, da je politična združitev precej težka stvar, se za-vzema dr. Ilešič posebno za literarno in kulturno edinstvo Slovencev in Hrvatov in je v tem oziru pravi na-sjednik svojega ožjega rojaka Stanka Vraza, kajti zdi se, da je njemu sploh več za ohranitev Jugoslovanstva, kakor za ohranitev slovenstva.
(Dalje prihođnjič.)
Na mučne zimske bolezni, pro-tin, revmatizem in ozebline ugodno vpliva, bolečkie tolažeče, vsrkavajo-če sredstvo za vteranje Contiheu-man iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat!)                           II a
fillllAI H    Io{len in m0{in0 ^'^0
M    ■ ■ miS |hS  jfl        /a gospode m dame rozpošiija
iliiiiiu Karel Kocian'
Ljllllllfl    tvornica sukna vHumpolca
^^ ^^^                            ^ ^ rt>' ■ tranko. Tvorniške rrrif
Za vinopivce
za mešanje s irtnim sokom!
fj[nToiw^L^--"—
^—•"                 naravna
—--1""       afkaEscna kislina
nevtraSšzira
ninsko kislico
pHjetno rezočega
okusa. Ne
hapwa   vina.

S&Jfinejće vseh
Proti            18
zoboDolu io gnjili i
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki ntrdi đlesno in odstrantnje neprijetno sapo iz nst
1 steklanica x navođilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ L|nbl{ani, BeslfeTa cesta stev. i
polcg Fraoc Jožcfovega jobilejnega mosta.
V tej lekarni dobtvajo zdravila tuđi člani bolniških blagajn jnž. ieleznice. c. kr.tobaćne tovarne   in  okr. bol. blagajne t Ljobljaii.
Melnsin*-nstna in zobaa voda.
Sunja,   Hrvaško,   2Z   februarja   190a
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče aatistptltne ntalnalna-nstn« zoba« voda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in os vezen je ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočaL
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. po§te meštar
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
KMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Skofijo   štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
■    aP« ■    ■ tmL^J@O I Ljubljana |   Stari   trg   9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in slrokovnjak priporoća svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očaia in ććipalnike, toplomere, zrakomere, hygrometre, dalj-nogleđe vseh vrst, kakor „Zeiss, Bnsch, Ooensl itd., er vse v to stroko spađa-ieče predmete. Vsa popravila izvršujem toćco in solidno v svoji z električnim obraicm urojeni delavnici.
Zahtevaiie etnik,  posijem   ga   zaston{.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
: Apretisra sukna.
PoiiensK! oaslo - Dika ulica \\. k. Sprejemališče
Sclcubur^ova ulica šf. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, Banaiska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkib ceoab
F.K. KaiierjDškar
Ljubljana, \iWmm ulica si 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lofskib potre^in, neli He! koies (fiidkJov)
kakor tuđi
umelalĐi onenj po oajiiii mi
Popravila pušk, samokrtsov in biciklov
točno in solidno. „Cenovnik zastonj  in poštnine  prosta I
Gostilnićanka  želi  dobiti tn v mestu ali v Siški    3834
g^ostiln-o
s 1« novembrom  na  račun.
Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«  pod šifro   nGostilnlČarka".
jTiaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka narnizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, ko-ruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnatesode, termočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON  KOLENC,
Celje, Graška cesta 22. 3095
3000 kupčev
ali deležnikov za vsake vrste tuk^jšnjih in zunanjih trgovin, hotelov, hiš, posestev itd. dobite takoj brez plaćila provizije po
n¥ermltilangs-Refiormu
za   varstvo   interesentov  prometa  z zem-ljišči  itd.
Dunaj I., FEeischmarkt štev. 9.
Generalne agenture: Innsbrnck, Praga, iMenakovo.
Zahtevajte v pojasnitev brezplačni obisk našega generaloega zastopnika za vašo okolico. Istotako prosimo vse one, ki nameravajo kak objekt kupiti ali se kje udeležiti kot deležniki za natančno razlo-žitev vseh želj, da zamoremo brez stroškov služiti, 3719 i_________________________________________
i Vinko jvtaj dlč valjoii in v Krariju
—^^^^^    (Kranjsko).     ——^-^
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:            34
V  Ljubljani,   Cerknici,   Trnovem,
>    Pcdgradu,  Trstu, Puljn, Reki, Za-
]   dru, Splfetu, Ercegnovem, Kotom,
I    Sv. Luciji ob Soči, Seljaku, Celovcu«
Inomostc,  Bolcann   in   Tridentu
Brzojavi:   Valjčni   mlin,  Kranj.
jSđ.odrci scCion   .
Ivccne ScAiZler
\        Sv. Petra cesta. 31
i
)              priporoća
* JcZollZZTze  vseh vrst Izvršuje vsa        3613
pop-rci^nZcL. 1 .v Žolnl TtloljužcL :; \
]          vedno v zalogi.          I
M. DREIIIK
Ljubljana
KONGRESNI TRG SJ\ 7
tora                     ej
priporoča
ŽENSKA U DEU
in prlpadaioći materijal v naj-»ećji izbert. — Predtlskarifa. Tambnriranio. PUsiranf« Itd.
■ Popolna zaloga ■
TELOVADSKfH OBI
Naroda s« lzvrinjei« teta«.
Stran 10.
SLOVENSKI   NAROD.
247 štev.
Hišs z gostilno v Ljubljani
pripravna za vsako  podjctje,  se vsled
gospodarjeve  bolezni pod   jako  ugod-
nimi pogoji proda ali pa da v Baleam.
Vprašama pismeno   na    „poital
predal 123".                            3903
Gospodična
gre b rez plačno k boljši rodbini kot    pomagalka   v   kuhinjo,
če ji je kuharski   pouk   omogočen. —
Ponudbe     sprejema     upravništvo
»Slovenskega Naroda«.                     3898
KontorisI a ikontoristinja
z dolgo prakso in           3894
praktikant se sprejmeta
Ponudbe na    Adolf Llchteaatern,   Masn-factar ca groš,  leka   Via CasteUo 2.
Miti zavod
Jđs.PIi. Goldstein
Ljo&ijasa. Pod trančo 1
priuorota svojo bogato zalogo naočnikOT. šči-palnikoT. daljnu^teđor !n vse v to stroko spi-:: dijoce predmete. ::
Kdor želi kupiti   "*'
polhovke in nodtogs la inje,
na]   se   obrne   do   Franjo   Laba, :::   trgovca, Loi pri  Bakeku.   :::
Cene nizke, postrežba točna, blago lepo in solidno, izvrši se najmaniše naredilo.
Antikvarično
se kupiš Jupčič:
Zbranl jplsl
HL, VIII.  in XI, ZV. — Ponudbe oa
„ Narodno knjigarno"
v Ljubljani.
V reslavrauli pri „Levu"
na Marije Terezije cesti št 16
vsako   nedeljo  in  praznik
doma! fe
:: v vrtnem salonu. ::
Začetek ob 4. popolđne. — Vstop prost. Prlznaao  dobra jedila In pijace.
K obilni udeležbi vabi
Beti  Kos,
3873                                       restavraterka.
Uto
umetniške/,
ta
pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbiri v
Jami kiami"
prekrnova ulica 7.
Ml ooiiiik
mehane stroke z   dobrim iipričevalom,
ftelt takoj stopiti v trafno slmibft.
Naslov pove upravništvo »Sloven-skega Naroda«.                                  3897
Ftonovonie
z 1 ali 2 sobama s kuhinjo in pritiklinami
si ifte za 1. ali 15. eovember.39C4
Saterćn in podstrešje izključeno. — Cenjeni dopisi pod: pv5tranka brex
Otrok11 na   upravništvo   »SI   Naroda«.
liali"
▼ Vrtovi nu, v dobrem starcu, voda stanovima, dobro idoča kupčija, se ——-—^. pod ugodnimi pogoji           —=
ođda v najem ali pa preda.
Pojasnila   daie: J.  Živic,    Skopo    na Krasu.
Plffli piti
ravnateljstva Šentjan^kega premogovni-ka na  Eriavčevi  cesti štev. 2.
se oddajo v podna]em.
Ogledanje in vrrašanja  ravnotam. 3815
^m ppjr aj aTVJI 999 alVi v
Podpisa.ua Evasa Đimslk Iz i BIzovika g tom iijavlfam, da ni res, kar som pisala Ivanki Čo-rin o Antonu Novaku, gost. In trg. v Štepanfl vaši In kar je ta potom oranim ljućem o Djem piipovedovala. Iz Javljam tudl, da no vem o njom nlčesar sla-bet?af tor se mu zahvaljujem kor I© odstopil od toibo.
Ivana  Dininik v Bizoviku.
Ženitna ponudba.
>t{ladt mteligenten vmletrgovec v ugodnih ra^merah, prijeine 3unan» josti S« jf«/i v svrho jenitve spoznati j mlado Stov*ik° & dobrm rodbine, ki trna premo^enja najmanj 40 - 50 H50Č &on.                                   3899
Samo prav resne ponudb* naj 5« pošOcjo pod šifro „A(eranos", 7r%i L. post* rezanim
Restavraterji!
Radi opustitve gostilne
10 proda lop In Rn, tkoraj nov
eleklriiii klavir
nainovejše vrste s ksilofonom in mandolino po nizki ceni. — Ogleda se ga lahko vsaki dan             3544
v gostUnl na Dnnaiskl  cesti  it. 52, sravon arttlorllako voiašnico.
V sfesnega $nanja 3 < :sdno tjobrajteno go~ Špico, fo tma tudi pri' merno doto, i2Če33t*t. uradmk 5 plača 3300 %ron. Ponidbe pod Tjalkan* na upravn.
^    *Sl°v* Aaroaa*.    J
Hotel
z  dobro vpejano
restavracijo
v neposredni blizini velike industrije in sloveČega letovišča — izletnikom zelo priljubljen kraj in letovišče — ob že-leznici, se radi rodbinskih razm^r za polovično vrednost proda ali zamO-nja za gozd ali atavbišče v mestu, — Hotel je moderno opremljen, ima ves konfort in trgovske lokale. Za trgovino so zelo ugodne razmere, splota se oheta na|1enša   bodočnost   kraju.   — Kopcu
ni treba denar]a, če ima pnmemo
varn< st al' kredtt Ponudbe pod »Ugodni kup 60000« na uprav. »Slov. Naroda«.
3877
Nervozni ste
utrujen? in onemogli, se hitro razburite kakor skoro vsi liudje dandanes, ki morajo nositi težki križ ž vi jenja. Imamo pa proti tej bolezni izvrsten pomorek, in   to je  elektriciteta,  ki se  z najboljim |
usoeh m lahko rah- ob oslabelosti  iivcev,  glavo- I bola, romanjkanja spanja. mntenjn prebave, Crevesni ! malod   nosti kakor   tuđi pri revmatizraa, protinti in pri  no različnejšifi   ženskih  boteznih.   Seznanite se i torej       električni—!   rdravilnim   načinom  Čimpreje! j
Brezplačna knjiga!
Ravnokar je izsel nainovejši natis moderne elektroterapije, ki na 64 straneh v sijajni opremi in s premnogimi slikami opremljena razlagablagodeini učinek elektricitete    To kniigo   dobi  vsak  bolmk
gratis la Iranko.
Za ženske posebna izdaja«
-------Ako nas obisčete Vam radi razkažemo naš zdravilni način.   ==
Clektro Vitalizer, zdravniški zavo9,
Bu5apesta VLt ^ndrm/strasse 27, Jtezzanin 173.                  |
f Ifatiafl!! ilttMBika u •^^^•vaaje preproda-sPlelBcli IDIlPllU jtlcev ia priftUih «scb I zt fozu ktlesa, iitalae strojc ii griraofone išče jako zaiotaa veletrgovina proti visoki proviziji, ob poraanosti pozaeje dobri plači. Posudbe samo resaia reflektaatov. tt mogoće z znaajem nera-škefa jezika aa anončno eksoedicijo Heorik Scha-lek, Doiaj I., WoIUeile ti pod šifro: „Hoher ¥«r41«nat «r. tttlO".                      3885
Agenti 9 se iščejo
LabOk EaalntOk   s prodajanjem lahko   rar; ečjjmh   naboinih  novosti.  Vq-=    lika  provizija.     ^^^^=—
:-:  I MH DTO. ini I easiisgefgasse U.   :-:
3707
kroiaškib pomočniko?
sprejme takoj za malo delo
1 Mestliili. krgjaitvo, Jesenke, Goreoisko.
Ugodna prilika1.         Ugodna prilika! Proda se na novo dođe lana   3863
■ •v«         ob   okrajni   cesti,   sredi   vaši, z
nlflf!!    enim stanovanjem s kuhinjo in I  llilllfl    trem' sobami m dve podstreSni I  UidllU    stanovat.ji s kuhinjo in eno sobo, pripravna   za   kakega   penzijo-ništa, ker bi v nji   ahko imel   majhno trgovino.   Cena ?4^O kron,   đenarja  treba samo 10O*i kron  drugu  se   lahko   plačuse  po  letih. Bavuotam *m   kapljo 3 mali stedilalki (Tischsparherd)   in   tri   ielezne   peći   že ::    rabliene in vendar v dobrem   stanju.    :: Naslov   pove   upravništvo   »Slov    Naroda«.
Tri registrirne
blagajne
od katerih  ste dve še nerabljene,
se iz pite roke teno prodalo.
Naslov pove upravmštvo »SI. Naroda«. 3831
Mladi lovski psi
i so ceno naprođaj. — Odđa se takof lepo suho                 3891
skladišče.
Proda se
radi   odpotovanja   še   dobro   ohranjen
/otogra/ični aparat.
O vsem tem se izve
v Kolodvorski ulici št. 7.
Ljubljana-            3872            Novi Vodmat.
luon Kocin
Prvasloi iuiehoTalmca bannoaljer po aanr. sisteiĐo.
Izdeluje vsake vrste harmonije za sole, pevska društva, privatne i. t d. Spre-jemajo se po najnižjih   cenah popravila
vseh lesenih   in<;trumentov. Bar lahterajt« ilnstrovasl cenlk! "■*■
Zaklani     ^
purani ^:
5 kg traoko 7 K Svinjsko mlado meso in I volovsko meso za pečenje 7 K 5 kg, gosi, race, piščanci, franko 8 K 60, vse očišćeno. — 1 kg suhega mesa in vse vrste klobas 2 K, 5 kg suhih sliv in pekmeza franko 7 K. 3 V2 litra prave slivovke 12 K s steklenico franko. Med,   jajca    in   dr.   —   Cenik   za sto nj
G. Vasiljević, Tuzla, Bosna.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka
mm rmrmmUmr UAIe v tfreli xvesklk, kl #%a#f atm skapa] 45$ strmmi. Ote nuki vellftU IrtUriM a B M ▼, rum 3 I 20 t pošim t# ▼ wmt. r«ill|a m mmmrn pm povsett« mii te m dtmmr naprel pošll«.
Narodna l^Jtijf^ari^La^ Ljubljana.
_____________                                                                        m imii^^^^    .    .u                —               _______.                      ._.._________                 ----        ----   -   —^——------------------------              —                                                                                                                                              __
Mm Dilnika
za Ljubljano in okolico s 50 K fiksne plače in provizijo, s katero si lahko zasluži čez 10 K na dan. — Začetniki nišo izključeni. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3851
Kupim već vagonov sohega lepega
likrnja oglja
Ponudbe na: E. Cociancich, za« loga oql]a, Via Antonio Gaccia štev. 17. Trst.                            3686
Trgovski sotrađnik
IŠČe službe v trgovino z mešanim blagom ali tuđi samo v špecerijo ali železnino. VeŠ^ slov. in nem. jezika voiaščine prost    Nastor> s  1.  novembr..
Ponudbe pod ,Sotrudnik( Vrbnika, poste restante.           3861
Trgovski pomočuk
mešane stroke, tuđi dober manu-fakturist, teli trajne službe. Nastopi
lahko takoi. Ponudbe z navedbo po-gojev pod „Trajnost" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                     3828
Korespondenca.
Mlad gospod (samec) se želi se-znaniti s simpatično damo v svrho korespondence, oziroma zabave. — Dopisi naj se Magovolijo poslati pod Šifro jjDanlca" na poštno ležeče Ljubljana. Tajnost strogo zajamčena, 3708
Lepa prilika!           Lepa prilika I
Starorenomirana             3737
krojaška obrt
lično opravijena, s sortirano zalogo, s« zaradi smrti  takol  cen6 proda« —
Kupi   se   tuđi   lahko   s   hišo   vred   po
ueodnih poeoiih — Marlfa Tabor» Celje,   Oosposka  ulica   štev.   5*
JA :jig 9faa% đ^ VfJI aMV1a^a\ S ^a^ IiIilOvDIlJC
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami
se ođda 11. novembrom na Đolenjskl t. št. 48.
Poizve se istotam pri hišniku, ori-roma v nisamt JankO PopOviČ, Bleiw,
cesta štev. 32.                          3319
Absolvent
kmetijske in vinorejske sole
z večletno prakso, najboljša spričevala, vojaščine prost,             3880
želi primerne službe«
Cenjene ponudbe pod „A. Z.u postno leteće, PtuJ, Štafersko.
Žitne* I^ai>©
najpopolne]§i izdelek zadnjega Časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrećici za K*4— po povzetju na vsako avstro-ogrsko poSto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i dr. porabni predmeti in prav leri okraski za gospodinjstvo. Obr-nite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Pra-0« VII. 5Š6. Cesko.                              3755
Ss mlad vdovec, 6rej otrok, tr* govec, išče inteligentno gosoodiČno, vseh yensfah del, posebno puhanja vešče, pridne, poštene, neomadefa vane, 3drave, varčne, mirne, %rotfa narave bre3 st?a$ti, tafasvane ^utlri" schafterico". trgovsko t^obraseno ali vsaf 3 veseljem do trgovine, 26—36 let stare, Ispe 3vnanjostt jn sicer v bolišo premoćno hišo.
Aastop tako; ali po prilo$nosti-Placa po dogovoru,
Ponudbe 3 naianČnim opisom 3mo3nosti, po gojev ita\ na upravmštvo ,5/ov. /faroda*.                -         3901
247 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 11.
Bojišta najvBčjih vojsko-fodij.
Fr. Hrastovčan. Gdansko- (Danzig) Friedland.
Ruski car Aleksander, ki je ob-Judoval že takoj po bitiki pri Slav-kovem Napoleona kot velikega voj-skovodjo, ni še doživel poraza svo-iih armad v bitki, s kakeršnim je imel francoski cesar navado, vojne zaključiti. Nesreće drugih evropejskih dr-žav ga nišo dovedle do prepričanja, da se z Napoleonom ni dobro igrati, in Napoleon je zopet dobro vedel, da ne bo miru. dokler ne bo tuđi tega vladarja pošteno opraskal.
Dne 16. febr. 1807 je marširal general Essen s 25.000 možmi v Ostro-lenko. General Savary, ki je zapove-doval francoskemu 5. vojnemu koru, ga je premagal. K zmagi so pripomogli generali Suchet, Oudinot in Gazan.
Meseca marca je začel oblegati maršal Lefebvre Gdansko (Danzig). Maršal Kalkreuth je zapovedo-val posadko, ki je skusila planiti vee-krat iz trdnjave, toda vselej brez-uspešno. Dne 15. maja je napadel francosko armado maršalov sin. ruski general Kamenskoi, ki je prišel trdnjavi na pomoč. Napoleon je zve-del o pravem času nakano ruskega poveljnika in poslal maršala Lannesa in generala Oudinota svoji obležni armadi v podporo. Rusi so bili pre-magani pri VVeichselmiindu, 6 kilo-metrov od trdnjave, in so bili potis-njeni ob utrjene prostore, ranjene pa so morali odposlati v naglici na lad-iah v Konigsberg. Ta uspeh je spod-budil oblegajoče Francoze še bolj. OMeganje se je pooštrilo. 17. maja so poznali eno strelnico v zrak. Dne 21. maja je zapovedal maršal Lefebvre naskok in vojaki so se začeli že pripravljati k pogubonosnemu delu. Vsled pomanjkanja streliva se je general Kalkreuth premfsil in pontldil kapitulacijo, ki mu jo je napadale,: tuđi dovolil pod ugodnimi pognji. Po-sadka je zapustila trdnjavo 27. maja 5 pokojem, da ne bo služila eno leto proti Francoski. Prebivalci so morali plaćati dvajset milijonov frankov vojnega davka, maršal Lefebvre je rostal vojvoda Gdanski in Napoleon e zapovedal iz svojega glavnega >tana v Finkensteinu javne zahvalne •nolitve.
S padcem Gdanskega je bila inoč - zadnje zavetje monarhije uničeno. Začela so med Rusi in Francozi mirovna pogajanja. Toda angleški kabinet je hotel imeti nadaljevanje voj^e :n carja je bilo !ahko pregovoriti. Že ". junija se je začela premikati ruska r.rmada in nasprotovania so se privela. Maršal Soult je poskuss! IO. }u-rnja bitko pri Heilsbergu z Rusi pod poveljstvom Bennigrsena. Ker je bilo francosko desno krilo nadkrlljenr. so Franeozi prekinili bitko. Ru^i so zapustili svoj tabor, ter so se napotili proti Konigsbergu. Bennigscn je na-«el 13. junija na tem povratku tr.esto Friedland, ki leži 43 kilometrov iu-?ovzhodno od Konigsber^a. obserie-no. Francoze Je zanovedal sicer rregnati. zađe! je pa pred mestom na vojni kor maršala Lannesa in je po-teernfl zaradi tega še več krdei na le-vo obrežje reke Alle. Napoleon fe i-nei nad 70.000, Bennin^sen okruglo ;r000 mož. Dne 14. juni ja ziinraj ie počela kanonada. »To ie en siečen in. danes je ohletnica bitke pri*TVla-''jnifO'--, je rekel francoski cesar. Maršala Lannes in Mortier sia začela bitko. Dragonci generala Orou-chvja in oklopniki Nansoutvja so fih nr>dpirali. Cei dan je zadrževal Napoleon odločilni udarec, nekoliko. ■er je pričakoval še franeoske vojne kore. tuđi je pa sele okoli petih po-"r'!dne spoznal položaj bojnejca r>o-;i. Takoj se je odločil zavzeti Ftied-:-'nd in je spremenil v to svrlio pročelje. Napad je zapoveda! skrajnernu vsnemu krilu. O pol šestih je začel Tre]jati maršal Nev z dvajselimi tokovi. Ravno v istem trenutku je po-e^nil general Marchand sabljo, se "ostavi! na čelo svoje divizije, vzel niestni zvonik kot vodilfio smer in se 7asrnal v nasprotnika. Ta drzen ra-pad fe odločil izld dneva ;n bitke.
Vsled      strahovitega      i jskesra
^relianja    Je    napad maršala Nevja
r)odletel in Bagration se je zagnal s
carsko gardno pehoto in konjenico,
*"' io je imel skrito v zasedi« v marŠa-
rvo levo krilo. Sunek je bil jjrozer.
J-'^koj je paslal francoski cesar proti
'u som  vojni kor  Viktor ja,    divizijo
: nerafa   Duponta,    Bernadottove^a
r inecra kora in kavalerijsko divizifo
^tour - Maubourg.      NapieJovanje
Dusov je bilo s temi ustavljeno. ZdaJ
[r- nripelja! general Sćnarmont arti-
r:io   nrvega vojnegra   kora v dveh
elikih baterijah pred Ruse iu začel
kartečami strahovito strdjati, kar
■ '- nasprotnika    pregnalo.    Viktor je
"rrna^al    z    drasronci    Latour-Mau-
ourgr.   Maršal Nev   ie zbral skunaj
"ned tem časom svoji    dve   diviziji,
"'i mu jih je razkropil Bennigsen, in
jih postavil zopet v bojnem redu v bitko. General Sćnarmont se je bli-žal sovražniku na 80 korakov in od-bil kavalerijski napad. Zasionj so postavili Rusi vse svoje rescrve v boj; Friedland so zgubili v feroznem klanju in bežali skozi goreCe itiesto, deloma tuđi čez reko Alle.
Francozi so izgubili sedeni tisoc mož, med temi sedem generalov. Rusi petnajst tisoč mrtvih, pet tisoč ranjenih, trideset generalov in esem-deset topov.
Ko je došla vest o zmagi pri Friedlandu v Konigsberg, zapustili so Prusi in Rusi to mesto. Maršal Soult ga je zasedel 16. junija iu na-šel neizmerne zaklade, ter zaioge ži-vil; več kot dvajsettisoč lanjtnih, vsakovrstne vojne potrebščine, posebno stošestdesettisoč pušk, ki so dospele ravno iz Angleške.
Cesar je prestavil 19. junija svoj glavni stan v Tilsit. 21. junija je bilo sklenjeno premirje in 22. iunija je iz-dal Napoleon na armado prokiamaci-jo: »Vojaki! Dne 5. junija je nas na-padla ruska armada v naš.h Sianova-njih po vaseh in trgih. Vzroki naše nedelavnosti so zmotili sovrd/nika. Prepozno ie zvedel, da je bil naš pokoj tihota leva in obžalujc, ko je to pozabil. Od hregov Visle smo dospt?-li do valov Njemena z hitrostjo oib. Pri Slavkovem ste praznovali oblet-nico kronanja; v tem letu ste praznovali obletnico bitke pri Marcngo, ki ie končala vojno druge koalicije. Francozi! \'i ste bili vredni sairega sebe in mene. Vrnili se bodete na Francosko z lovorjem pokriti, ko ste izvojevali slovit mir, ki ima v sebi pogoje svoje trajnosti.«
(Dalje prihodnjiC.)
Spominjajte se
dijaskega Wh .Boimia'. Svila za neveste
od 1 K 35 vin. tnet-er naprei v vseh barvah Franko in ie oe«rliijrn« 86 poSilja aa dom. Bogata izbira vzorcev se poSlje s prvo poSto Tovftrna z* mw%lm Hnt> nfbfrv. ZiirleH.                         3    164
MavrodaphDP. Malvazijec
Special:tet«
^ACnAIA'*, d. d. za prod. vint.
PATRAS, (Grško) Irat ?draVf*iR3 w varnim ma nedssežna.
Gr5ka vina  (mila, slndka, pitna^ vsi   poznavalci posebno  cenijo.
Glavna  zaloga       4298 Sigm.  Wlntor.   Dmia!,   HI 1.
Svijetlim Joi           ^^^^^^^^
jedamput tako Hjepo, odkada   se  čistim   trn   S o 11 r i n o m Sol ari ne    je    tekuće    sredstvo   za
čišćenje kovina. Bez   otrova   —   bez   kiseline!
Zivljenska mm n vsakega
je idrav ielodec. I>o'tinost čioveka je ted»i, da si j obrani adrav ietodec, ali pa, če se pojavijo nered- ' nosti.  jih (viatrani
Po mnogih zahvalnih pitmih, pa *o se iz karala sa po'rtdijo slasti in odstranrtev «=!ahe prehave, tele«snega uprti«, npehavanja, »iabejf« okata, slabosti, r nmaTi; itan'ji Jvjn-i "H v* kr>t tri d^set-i't-< „BlADT-feT« lELODĆHE KAPLJTCB". preje ! »Manjacei ne »upijiC«, kot xanc»t|ivo domaće "redstvo pn motenju prebace pri otrocth hi odra-Scn-h na i uspeli) ej $e.                                                        S7 6     j
Pasiti    me    je    treba    pred    enako    »e    jla»ećjmi ponaredbami   ?n   taltfikacijami   in   naj  «e   pazi   na virttreno tnamko Mater* boife s    p   rj ■   f f f ( Ctrotrorn na desni roki in n* podpis    f »**            /'
Dobila   se ▼ vteh   lekarnah v s*ek1rnirah   po
90  »in.   in   K   1*50.    Rjwpr.*ina   »«   n*  dri^lo  po  ie-
kam^rju   C.   Bra«y|^   Dbb^   L,  PldaehMarltl
a**«*   ;6 steUfmc   K B'f.   3   dvojnate   steklenicc K 4*M bre? vsakih stroSkov).                                         {
___________________________                                                                                                                                        j
M|>ODPETNIKI
soH£MSEŽNl.jy              '•*
PREDPONAREDBftMf seSV/ARI.
\eriex
Že trpežna             ^
i hrani tok ^.       1
cx
Vi
"r3
o
«8 isi
2
a o "**
C/l
3 S0
£?
"rt* ra
o
<< co ta
wr o
ex
O
o
5.
5"
C/i
o «-v
SS* 5*
Gramofonske   plošče
\m\M in Sava-Rekord
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so   izšle in   se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
A. wmi Wm
Sodna   ulica   St. 5.
Um\i zaloga goj^oih avtmoatsf in gramoloeo?.
Cenj.£g.;rostilnčarjem posojDjcm gftdbenc av toraate brez vsakega plačila in dajem še ođ nabraneja denarja od-stotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tndi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::    novejših plošč.    ::
f|       i        se sprejme v službo
I   ■■^^THR    na deželni  cesti (proga   Goričavas-kočevska meja).
■    11^  I mm I      Nataočni pogoji se dobijo pri   ok raj no-cestu em   od-
■   W0 S lili      boru   v   Ribnici,    kamor    je    tuđi   prošnje   vložiti.
VUVlUI    '                Francllc.
Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU"za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne Čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se!               3440         Prosim, prepričajte se!
,    Modni salon
Stuchly Maschkc
I                                                                                                                               ^^
Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-:    zalogo zimskih klobukov za dame in deklice.    :-:
Popravila točno.                             Cene znano nizke.
wammmmm   Zalni   klobuki  vedno v  zalogi.   hhehhh
:   Konfekcijska   trgovina   in  zavod za |          izdelovanje   oblek  po   meri
!                 oma            ^m ^m             ^m ^   ^i^^
I                      SSLSIb«               h«^£    mjia   BS  SSisSes !^&    cav
I                                 SftS^999aW    a^^n             a^Bni wBBm      ^a^B     Kl     nabS SBC^al    B^K      J^Bb
I                                     b^bVb^^tSdH   b^bh              b^BI ^b^b^L    ^bI^b^^^b^b^v    Hb^S ^^BbS    'Bb^9^^h^mT
I                    ■■■■■■■■■■  I ■■■ S%S ■ SM V%Sk  ■■■■■■■■■•
•                ■■■■■■■■■■   kjiiMijcinci   ■■■■■■■■■■
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
!    zimskih oblačil.
I   Strogo solidna posfrežba. Najnižje, stalne cene. j                 :a:::n   Ilustrovani   ceniki   na   razpolago.   ::::::::
roxol
govejejuhina l kocka i
bv                     Ja
. Nedosežno v^ ■Ldobrofi^lP
S^BBH^L^       *       ^^B
r| Družbe ^B
Pri nakupu „pra-
vega Francka"
izvolite paziti na
to-le varovalno
znamko.
*
Tovarna t Zagrebu.
«] im 122 f24h77
Zavrnite pre-
vidno podobne
zavoje  kot ne
„pravi Franck".
FroizTod naj bolja ili širo vin.
|       Bmsetl i« Bneno» Aires 3 grand prix.      |
^mm^m^m^r   ^^m ^^mmmmmUm   ^b^K         ^MW 1/^ i^i^Bl                        Podružnica i
W^^^I0 WW*^ ^ffor*^r BLMI !■        Dunaj III! Am Henmarkt 21.
^  "" vročeparne lokomoMlei
t            m preclzljskiat    LnpZ    VDIltllA
W    2053          n    krmilont    u    li""«*    Venillfli
W    OHfjinalfti «affow gratfbonl n»ćln     ......   10—«000 PS.
u   Obratni stroji najveSje popolnosti in  hranljiwosti
I IT za industrijo in poljedelstvo. ~Wm I
Stran 12.
SLOVENSKI   NAROD.
247 štev.
ZGANJARNA ROBERT DIEHL SiS CELJE
Kapajte la zahteva|te ediao 1#
01 in ilOV [(1J
je najboljii.                                47
Glavna zaloga iri Pnri jloi, zalogi čaja in ruma na debslo f Ljubljani Božna alka Bn. ti.
>       ■■     —      ■'■      ——■■—»B^« ■—■■—■■^■■—Ti«"—«  «^-TI«—■• — ■• — ■» — ■■ "■■-■■—■■"-"■■i     ■■     ■■—■
:                 Naznanllo!                 ?
r                                                                                                            J
•  Naznanjam si. občinstvu, da sem preTiela 26. t m staroznano \
[gostilno „pri Kankertu"?
"                      ¥ Spodnji Šiški VLL itev. 20.                     ?
j  Točila bodem samo pristna   vina:   cviček iz Gadove peči in Šta-  J
•  jerca ter postrezala z gorki mi in mrzlimi jedili.                      3893 ;J >                                                                                                                A y          Za obilen obisk se priporoča                                                     ^
i                                                               Milka Knafličeva.      i
------------                                                        !
Znana,   dobro vpeljana   in   dobro   idoča
Icprna uslilna vKamin
se da  takoj w najem.         s$s9
Eventualno se   tuđi proda.   Potreben kapital 15.—2O.C0O kron.
= Ostalo  se vknjiži.                            =-~         I
I                     _____________________________________
Gobe.
Kupimo čiste, bele, dobre,   suhe gobe. Ponudbe z vzorcem   ter navedbo cene za  100   kg   franko   Praga,   prosimo na naslov :                  3865
Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. Lepo enonaditropno
HIŠA
v   Mlinski   ulici   v   Mariboru   z   lepimi in  obsežnimi                3808
stavbiščl
v Cvetlični in Marijini ulici v Mariboru
ceno proda , dr.  R.  Pipuš v  Mariboru.
G. Flux
mm- Gosposka ulica 4, -«■
;                    I  nadstropje, levo.            3888
Urađno dovcljena, ie 20 let obsto-i       {eča najstarejša Ijubllanska
nosredovalĐics stanovao] in služeli
i je   v    udobnost    cenj.    občinstva    zopet   v sredl&ču   mesta.
u     Priporoča ia nameića lc boljše      s;
slie iskaioco vsake vrste
kakor
privatno irgovsko in gostilniiko osobje
Izbira različnib sluieb, slasti za ženske
Vestna in kolikor motno bitra postreiba
zagoto^lfena.
Pri vnanjib vprašanjita S£ prosi znaraka za odgoyor.
Vpokijencem, uradnikom ii uolelji
se nudi prilika do znatnega postranskega                           3878
zaslužka s tem, da prevzamejo zastopstvo
za največjo vzajemno življenjsko zavarovalnico.
Tzpopoloene   oferte z   navedbo    referenc   pod   flO>  M.   10
F. 32341 na anončno ekspedicijo Kienreich,  Gradec.
I Prava in neprava liuta
I Povest.   —   Spisal   Blaž   Pohlio.
I  Cena broš. 1  K 60 vin., vez. 2 K I  50 vin,, s pošto 20 vinarjev  več.
: Opatov piaporik.:
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1  K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti   najnovejši    zabavni   in    veseli   knjigi    priporoča   najtopleje
]<aro9na knjigama v Ijubljani.
------o----------*----o---------"--------------------1
20°lo do 30°lo znizane cene
radi preogromne zaloge                 I
oblekj ragltniov in zimskih sukettj za go- I »pode in dečke, najmodernejših damskih I kost umor.  ptaščev.  patetotoi\  bluz  in  kri/. I
„^AnglešTzo sJzlctđžšče oblak"
O. J3erna.tovič, J[£est7iž trg št. 5.
Narodna knjigama.
Prešernova ulica štev. 7      v  Ljubljani      Prešernova ulica štev. 7
[                        priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega,
• -.    komptoarskega,   risarskega,  slikarskoga  in  solskega   blaga    .".
|^   naJbolJSe kakovosti in po najnižjlh cenab.   ~W$ Papir                  Pisalne in risalne         Crnilniki in utezi
I      kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in                             DOtPCb^£inG                       za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjihcenah
I      gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za                              m^
I      pisalni stroj;  mali  in veliki  oktav za  navadna  pisma;      peresa, držala, svinčnike, radirke,  risalni   papir,  risalne                            B^iTfiltriWJtf^^
I                    barvasti papir in papir za zavijanje.                   priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve,                             ■»•■fcfjil5MllH*t?
|                i—                      _^        »«      ■■                                                       HTSm#A                                         umetniske in pokrajinske, ljubljanske in kranjske.
I              I l*QOlfSfc©     lCn|iQe                                     ■ in»C                                  Trgovcem pri večjib naročilih izreden popast
I       vseh vrst od najpriprostejših do najfinejbih vsake veliko&ti       najpriprostejše in najfioejše, crne, vijolčaste in barvaste.
M                                                           e_.   - _ mmm^_^                    Jfarodna knjigama sprejema tudi naro&la na
i                 Mape                        »oisiie mape                 m                     m
I                  ra shranjevanje trgovskih pišem.                          ** P^^na in iz usnja ter jermena   za knjige.                   BlSSuIlG    SlTOlO
I                                                                                   Mape za zvezke.                          ■                                     a
|                                  7amULS                                                                                                                        ------ vseh sistemov   ------
|                                                                                          RaSvlv                  •                         po tovarniŠkih cenah;
I               vseh vrst in vseh veli kosti,  barvasti in beli.
Sprejemaio se tudi napila na zav.tke s tiskano fir.no       ^V^^^-JJ^^^^ff ^                        dalje „.ro6il. na         ^
Soiski zvezki                  «..• »bo ta««-, i^u.            vsakovrstne tiskovine
I           vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara.                                       AIPUHII                         !         namreč    smvttko,    Tizltnloe,    OznanUa,    faktor«,
I                        Trgovci dobe poseben popust                                           » slike, razglednice in poezije                                             trpgvska pUma itd. itd.
247 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 10.
I:;;: - VARAŽDINSKE TOPLICE <■—>
I        IV    Mo«f xdravill*k| hotel * »UkMčno razsrattiav*.   "M
■                                ----  —                      Starodavne   radktkuvM   1 «•#!•»•   tspllo^ plus SS* O p«4-
pcročljivo proti
protiu, rerari. isehlas Lti
DitM   TfaffllMU   P1'   trdovmtnih bolesnih ▼ vrstu, jabolku, pnib, niIW    iBIfljnj«             u Udicah, v ftelodcu in čr«vmih.
Električ. masaži, lažne, tglikovokisHiske \m solrtae kopelL
V»# Uto •twg|—.                                        M*4av«a ka^avt
m«t1 h«t»M,              Pr«fcr«MMi alMllMb             Ttfaiha m<Bw>
T#plttkl adnivalh 4r. J. LMkort.                   PvMpakll aaata^.
Izvršilna dražba
1 u Trzaški cesti ta. 19.
z zemljiŠči vred bo
29. ttta 1.1. oii' J ori dop. pri l b. okrajnera sodi ? Ljilljaii.
Cenilna vrednost K 74.069, najmanjši ponudek K 37797 82.             4138
1 N^uši eeSki ..k,..i Tir.   Ceno   posteljno   perje!
1 kg. sivega, dobrega, puljenejja 2 K; boljšega 240 K; prima polbele^a 280 K; belega 4 K; belega puhastejja 5lO K; kg vclefinccra sneinobclegfa, puljenega, 6*40 K, 8 K; kjj ouha, sivejja 6K,7K, beleea, finesa 10 K; najfineiši prsni puh 12 K. Namila 94 o kg uprei franko.
zsolovllene postelje lreirsg? ^en?coa
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cna široka, z dvema zplavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir.f polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol nuh 20 K; pah 94 K: posamezne pernice 10 K, 13 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolea, 140 cm §ir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, ztrlav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamerna za neucjaiaio^e »e vrne denar. — Natančni cenovniki   eratis in franko.       S Benisch, Desenice 4t. 767t Češko.
Tovarna oljnatih faarv. laka ie firneža t
Brata
crtelitaria, faUiaiia. sfavboa
Prodajalnica:
Miklošičeva   ulica   št. 6.
nasproti hotela „Union".
LjĐbljaoa
EBERL
ili poilvena pleskana:.'.
243
Đelavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
lvanJax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17       I
::    priporoča  svojo  bogato zalogo    ::
voznih koles.
Sivalni stroji
za rodbino in obrt.
v   Brezplačni kuni za vezenje v hiii.
IU liji ..ADLER
'   Pletilni stro]l
""      :             \3eh velikosti.            ::
I       Najnovejša Iznajdbal
Velik požar
I                        se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
I     Smekalovimi brizgalnlcaml
I     u 40 0 delavske sile pomaniianim ravnoteien nove sestave, ki od desne
I     in leve strani vlečejo in inečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje I                                                brizgalnic nepotrebno.
■     Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva
1    Krčko, Kostanjevica, Boblafska BUtHca, Metlika, ftenćnr, Koroika Bela
i    Hnu&ica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idri|at Predoslfe, Šora, Stok
I    Trxln, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Rantna gorica, Stotica, ValU vas I                                      ŠL Peter na Dolenjskem.
R. A. SMEKAL
v Zagrebu
I skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnio, I cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih »tro-I                        jer ter motornih mlinow.
Odplačevanje   na   obroke.
I   78             IT 129 odlikovanj! ~M
Aoročila ja           \
s vi%itnice =
&arodna  Hskarna
in
Stara dua knjigama
Hijnfia »loga imiiii ii nalfiBtiiil
otroških vozičkov
te navadu« do nafflaeiae
žlme.
: M.Pakl6
v L|abl|anL
loianiD naroinikon si Mliiji i povzetjem
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja se daj v lastni hiši
Franca Mela testa i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvrši tve.
Tvorniška zaloga najfinejšili angl. in franc. specijalitet blaga.
: Zavod za UDiformiranje.:
0  Najboljši kosmetiški predmeti I
JK       za olepšanje polti in telesa so:     J
Š/^       JM m% milo po 80 h, I ^j         ^B       UH " cream po u I
O        I^B      f|o "   Menthol   Ti I o       B^B     lld natna voda po I
"J      ^^^H     zobni prašek po 60h; I
°      i^^^^l     za oflranilev in rast Ias:
3     m   ■■    mi** tasnavodapo
«.    I    H   Ha       1 K;
•g*    m   _^B_ ^^^ laana pomada
p    Ti izdelki »Ada*, ki so oblastveno —           varovani, so naprodaj le v
I OM iarni
i   Ph. Mr. Josip Cižmar I
J|         v Ljubljani.        I
Knpujte zanpno te domaće  izđeike!     I
Odlikovana
Prva kran|ska
tvornico blooirleo
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5    Recherjeva hiša
Rili JL iRBIK
%
m
o >
m
E
m
m
ir m ■o o
<
<D
<D
O
3T
■
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja
solidno  narejene   planine*   fclavirj«  in
k«riH«ftlj« tuđi a>*m^l«ralit«
ia fotor «toaar9 aa A^laa o*-I         ptaMU ali aap#M«o.
Poprave in  uglaSevanja se izvršujejo  točno
in računijo najceneje. ■alvotia tv«niM ma avsttitooom tm«m
Stertifnike, pufčl .,    ]
^(zzjcl uzUdLat vjCaiičene peče/ \
[ 2)o baoni ruLslovi s* osatotmu. naznanijo
iđ&iitnpfotanacna
\ SžecUInihao in peci *.*.o.zffle£s
! Združeni čevljarjil
I ?^^7^t»đB^siorM   v Linbliani, Wolfova ulica št. 14 |
priporočajo svojo teto zaloga obuva! za poletno sezijo.
Vse vrste moškib, damskih in otroških čevljev
lastnega in tujega izdelka.
Oumi za pete,  vrvice,  zaponke,  čistila itd. *
vedno v največji izberi.
Speclalisti za prave gorske in lovske čuvlje.
Izdelujejo se po meri v lastni delav- i nici, sprejemajo se tuđi popravila. \
Postrežba   točna,  cene  solidne. — Zunanja I   naročila proti povzetiu. — Zahtevajte cenike.
Mihael Kasfner
Najcenejši nakup za;
špecerifsko bla^jo, knhlnisho in iivinsko sol. Petrole], tuđi v originalnih pločevinastlh kaagljab, obdavčeni in neobdavčeni bendn (za motorje in avtomobile). Gaso-lin, ligroin (za razsvetljavo). Eariino olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne j vode in vsl proizvodi izvirkov vedno svezi v zalogi.   ]
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Tovaraa pohištva J. 1. Nagla:
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.    237
Haivecja zalooa pobištva
za spalne In fedilne  sobe,  salone  in  gosposke
sobe.   Preproge,   zastorji,   modrocl  na vzmst
iimnati modrocl9 otroški vozički itd.
Hajceoejša in oajiiitrejša vožnja v AmeiiKo i parniki Jeveronemškega Lloydau
Bremna
V
NewYork____________
s   cesarskiml  bnoparniki  „KAISER  WILHELM", „KR0NPRINZ Wn.HELMH9 „KAISER VILHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. »
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega   Q) parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite ^£
v L|ubljanl edino le pri                                           ap^j
EDVARDD UU. Kolodvorska ta štev. 35 I
nasproti občeznani gostilni wpri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane |e vsak torek, Ćetrtek in soboto. — Vsa ^m
»•Jasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — bm
Pestrefba poitena, reelna in soUdna.                   fa
Potnikom,   namenjenim   v   zapadne   države   kakor    Colorada, Meksiko, Kaliforaij      W     i
Arizoaa, Utth. Wiomiiig. Nevada, Oregon in WtshiDjfton nudi nas« društvo posebno    ^
ugodno in izredno ceno čez »Uveit«!. Odhođ na tej prao* iz Bremna   A
enkrat mesečno.                                             g^_
M dobivajo pa tuđi listki preko Baltimora in na vse ostal« dele sveta kakor  Vi Vrazilijo, Kibo. Baeaos-Aires, Colombo. Siagapore v AvstraliJ« Itd.
Sfran 14.
SLOVENSKI   N4ROD.
247 štev.

lAvstrceresitna družba zeiDurajjNiuMartiKStrasse7i. 'T.   Tel.22288 1
Edlna zaloga
iivirnih ameriških [tili«.
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
LMana, Prenva «1 \\. I
Pozor!               Velikanska zaloga I — Oglejte sli                  Berite,
Alfoitiz m Breznik
zapriseženl   strokovnjak   c,   kr.    dež.   sod.   in   učitelj   Glasbene   Matice.
: nunske cerkve :   LjUDljalia,    IVOngreSn!    llg   51.  IO   . nunske cerkve :
Za  bolsko   leto   kupite   na obroke   Od   10—15   K   naprej
klavir ali harmon ?:vih >\e-tovnih tvrdk — Bosendorfer, , Czapka, Stelzbammer, -erre-kosljivi klavirj.) & Heitzmann ^ (naboijši planini ali amer. har-monii)Bdrftgei(od90K naprej). lOletna postavnoveljavna ga- | rancima! Naiemnik klavirja postane lastnfk istega dočim doseže rarenn:na visino kumine. — Uglavevan Je In popravila
■-----..-_     točno in ceno'       - -----
Violine, tamburica, sirane in vse clasb. orodje co tvorniških  cenah. — Solske muzi-kalije   kompl.  v  zalogi!   —  Zahtevajte  specijalni   cenovnik  najboljših   harmonik.   —
wm~   Svarim pred nakurom event. laliiflkatov ■?.  navidezno  ceneea po!elna!    "»■
Hajvečia ii oaisposolKiciSa tirfla na aitfrijrtein \w! — Prozna sastave orksjtiai, fami!, zbonv IM.
Slavnemu   občiostvu   v   mestu   in na  dežeb vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nplii vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila  se izrršujejo hitro in točno
|s: Cene  brez  konkurence. ::
IV zalogi je vedno do 500 kosov od 2    60 K I komad,  tako da si vsaksfo  !ahko izbere.
™lf^3    iff*        Ljubljana, ■    lUi^il^   Mestni   trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo   venci v isti   hiši v   I. nadsV.
Štajerske fužine Utega jekla
FBiino: Judendnrg (Štajersko)
Centrala: Đonai VS.. Waiigasse 39
Đanner & Co.
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
Jekla za vrtanje kamenja, Jeklo za sekire, nože In različno domaće orodje, ::   pile, kladva Ltd.   :
::   najboljše kakovosti.   :;
Dopisnje: slovensko, hrvaiko, srbsko, rosk«, h       francosko, anglesko, italijansko IM.       a
mi
^Ivtomobilske vzmcti.
Anton Mi
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
prlporočn svoj«
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in pla£6ev za gospe, nepre-moftljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najuovejših vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
slašćičarna
in kavama
Stari trg štev. 21.
FiKalei
Glavni trg šft. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
5. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manof. trgOTinc priporoča
klobuke
slamnike
čepiće, razno moško perilo. Kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam  solidno,  cene zmerne. Postrežem toCno.
LM1RUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dež ni kov in •oln&nikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Fran Sax, elektrotehnik j
Ljubljana, Gradišće 7              i
oblastv.   kane.   initalater   za   električne   naprave,   luči,   prenos sli« I   dalje   hiinlh   zvonit,   telefonov   itd.   Strelovodne   naprave I |  Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi alago prve vrste, proračuni   na  razpolago.    Opremljen   sem  z   najboljšlmi   In   najno-
vejslml     preskuŠevatnimi    aparati.    —    Cene    In    delo    solidno!
L                                                                                                                                                                    i
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe ¥ TrbovIJab          I
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v   vedno enakomerni,  vse od   j avstrijskega   društva  inženirjev   in   arhitektov   določene  predpise  glede tlakovne in podorne trdote daleč nađkril]afo61 dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno>
i                     Priporočila in  izpričevala               2307
j   raznih    uradov    in   aajslovitejših    tvrdk    so     na  razpolago.
Centralni u rad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Za izdelovalno ceno » prodalamo večjo kakovost preizkušenega dobrega češkega blaga n.pr. 30 m najrazličnejših kolekcijskih ostankov zm perilo, bluze in obleke, vse pristnih barv    „  18-— 30 m velefinih..........................„ 24-— Neugajajoče brez ugovora sprejmemo  nazaj.   Vzorci   različnih   barhentov, flanel, platnine, damasta, kanafasa, rjuh, itd- ter prekr.  ilustr. katalog   gratis in   franko, j
Bratje Krejcar, tkalnica za  opremno perilo.
===^=     Dobruška, Češko.     ======
RalHa in ijnlla pst V AfflSIIkO
z modernimi velikimi brzoparniki iz      .
Ljcbliane \u Antwerpsn v Bew-YorK
32                          je proga                             j
Red Star  Line \ deča zvezda
Na  naših   parnikih   Fini and,   Krconland, Vaderland, Zeeland, Lapland  in* Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Y*orkom je snažnost, izborna hrana, vjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dm
Odhod iz £jnb!jane vsak -orck popolSnc j
Naši parniki vozijo  tuđi na mesec po večkra.l ćex   Kanado  ¥   SeTerno   Amerlko in  je   tri
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York    I
Pojasnili daje vladno potrjea  zastopnik         I
Franc Dolencl
w Ljubljani,
Kolodvorska ulica Odsie, stev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred   znano  gostilno „pri   Starem   Tišlerju'1
[ELCRTROTCBBIJRA      ^ DCLM1JRA DRUŽBA
PREJE
KOLBEN IM DR.
PRAGA-VYSOCAHY
Dinamo strofi in električni motorJL ::
Naprave za električno razsvetl{avo In
preva]an)e električne sile. :: Električni
obrat vseb vrst. :: Venttlator|L :: Tnr-
bogeneraiorji,   električne  ieleznlce In
lokomotive, ierjavi In dvigala. :s Obloč-
nlce  In iarnlce  vseb vrst.   ::  Vodne
I                        turbine vsob sestavov (Francls, Pelton).
I                        b Točna, cena In hitra popravila vseb
I                        električnih strofev dragih tvrdk. :: Vse
L                       potrebo xa instaliranje. ::   ::   s   ::   :: j
247 štcv.
SLOVENSKI   NAKOD._______
Stran 15.
Z- Vedno krasne novosti, dobro blago 5
la p« i* xmm ujalijlh mik teUte
v modni trgovini peter Sterk
Llnbljana, Start trg it 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bini, jutranjih oblek, I" kako-vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobnkov in čepić, dalje čepić za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.            (3^»/j^"N
„BLAUGAS"
je dosedaj najlepša luč na sveto,
gori naTzđol kakor električna, ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažni kakor pn acetilenu (karbid), nobene eksplozije, nobenega smradu, in )e aparat dober za zmeraj. Pripravno za cerkve, gradove, ::     vile, hotele, gostilne, Sole, trge in mesta.      :;
I     Pripraven za laboratorije ra zobozdravnike  in za avtogeno  varjenje.
I   Generalno zastopstvo Blaugas Celje, Zavodna 49.
Proračuni in nacrti franka.              3881
Razsvetljavo z Blaugasom ima g. Jos. Jebačin v Ljubljani. Doienjska cesta.
PoTnlkf i Severno ii Ji&i Amerike
se vozijo seđaj le po domaći avstrijski progi
Avstro-flmerfkana
Trst — Mew Tork, Bnenos Aires, Bio de Janerio, Santos itd.
Z   najnovejšimi   brzoparniki   z   đvema   vijakoma, električno razsfetljavo. brezžićnia briojaTom. na katerib   Je   za vsake?«   potnika   preskrbljeno. da -                   dobi foTolj đomače hrne r Tinotn.  srež kmh. oosteljo, ko&elj itd. =====
8D800 mmf: f Imm Amerika ?sake satsate. ? Jtiit Ameriks tsakih 14 ini.
Vs&kovrstna pojasnila daje ride?oJje breiplačno in prodaia fozac liste slami zastopnik za
Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ni. 26.
E. 286 12-6                                                                                                    3879
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1912 dopoludne ob 9. uri
bo pri  spnđaj  oznamenjeni   sodniji. v   izbi st   2   dražba   Z6 mi Ušća vlož.   >t
113 k. o. Suha, obstoiečega iz hiše zajedno ključavn carske deiavn>ce in 1 njive.
Nepremičnini je določena vrednost na 6600 K. Najmanjši ponudek znaŠa 3300 K;   ped tem zneskom se ne  prodaja.
Dražbene pokoje in listine, ki se tčeio nepremičnine, smeio tišti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št 5 med -ravilntmi uramL
Pravice, katere bi ne pripu?Čale dražbe, je ojjlas'ti pri sodniji najpozneie v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle u*e! avtti glede nepiimičntne same
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvsstijo osebe, katere iTsajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku draž-benega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniii, kadar niti nr sta~?ijejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju =:anujočega  pooblaš^enca za  vročbe.
Določitev draibenega obroka je zaznamcvati ▼ bremenskem Ustu vložka za nepremičnino, ki jo je prodati na dražbi. Dražbeni pogoji se odobrio in rsdaljni izvršilni  stroški odmerijo na 8 K  70 v
C. kr. okrajna sodnija v Skofji Loki,
odd. II, dne  18. septembra  1912
liliaia   Fr. SeVČikatajHi*7,
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih                    58
pušk in samokresov
lastaega Izdelka, kakor tuđi belgilsklh, salsklh m teikih str#ga
preizknšenih puftkf   za  katere   lamčim   za  dober   strel.   Posebno   pri po rocam   lallke   tTOCevke   m pnike Bock   » Kruppovimi   cevmi za brez-
aimni  smodnik   —   Prtporočam  tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
|C    po najnižjih cenah.    "^1 Popravila in narotbe ae izvritajcjo točno in zanoslfiTO.         I
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prost«.
StantpUije
tfrvMra, trvoroo itd.
Anton Cerne
mtmwr te M#tewat»lf hmvšmMmrtk *teaiplU|
LjHUlliifl. Start tri 20.
|         B—IM taaMb   235
Blaž Jesenko
Llabl]«aa, Stari trg 11
priporoča
\Mi slamnike
cilindre,  čepiće  itd.
-   - -    najnovejše faione  ——--
po najnilji ceni.
Hastrovaoi ceniki zastonj in postnme prosto.
o c ** b»
o
9 «*
|
n.
m k_
o
i ii
rt
o or
r»
nr
• i :   I
■i
n
r»
3 O
Najcenej&e
dežoike in iliiike
domaćega   izdelka priooroča
tvornica dežnikov in  solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —   Prešemova alica 4.
l*lis i ini lihi!
Fr. P. Zojec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, og^ejte si mojo bogato zalogo pravb, naiflnejših Švicarskih ur iz zlata i n srebra, ure za damez diamanli in brilianti. zapest-nice, nhane, vratne verizice.   poroCne
Iin dru^e prstane, krasne nastavke iz kina srebra. nara i zna orodja   itd.
Zahtevafte cenik,
pošljcm   fa   zastonj!
Vsa popravila   izvrsujem v svoji lasttij ::        delavnici točno in solidno.        :
Teodor Kom
(poprej Hearlk Kom)
pokrivalec M io tlepar, niiaiei strelovoder ter iastalater fidonilo!
Liutliaoa, Poljaosla cesta st. 8.
Priporoča 6e  si. občinstvu   za izvrše-vanjc vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje  z angleSkim, franeoskim   in tuzemskim škriljem z
askeskmentnim ftriljM (Etnit) i^fent latscktk
z izbočno in ploSčnato  opeko,  Icsno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-narska dela v priznano solidni izvršitvi.
lita ii NHijsJn •ran. hsttljm prah
Poprave   točno m ceno. ProraCuai brczplačno in no§t. prosto.
Najmoderneje urejen       ^05
uraetnl in v ioialai
s stalno vodno mocjo, na leto se lahkro zmelje 250 vagonov, dalje stanovalna in gospodarska poslopja, veliko skladiŠče, v najboljŠem stavbnem stanju z okoli 9 orali   zeml iŠČa,   od   katerega   se   en   del   lahko   porabi   za   stavbne   namene,
se ceno proda ali da v najem.
Pojasnila daje g. dr. Ferd. Eger, odv« ▼ L|nbl|anl, Frančiškanska ulica 12.
jPrivatni plesni pouk
I             Naznanjam  s tem  p.  n.   občinns^vu, da sem s svojim  specialnim plesnim
I   tečajem za gospodične in gospode iz boljSih družb pričel v dvorani hotela »Union« I             Plesni pouk, ki se ga udeleže samo one osebe,  ki so se zglasile  pri   pod-
|   pisanem, se bo vrši I vsak poneđel ek in četrfek ob 8. uri zvećer.
IVpisovanje in tuđi vse tozadevne informacije za ta tečaj se dobivajo vsak dan od 11 do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, pa samo do konca t. m. Posebne ure se prirejajo ob vseh dnevnih urah o vseh   starih in   modernih plesih po lahki in hitro naučljivi metodi.                                                            3722
MP" „Two Steeps", nov angleSki ples. Velik uspeh! ^M Ls spostovanjem         Gžulio Mopterray artor. plesni nćifel) ~ hotel „pri Slonu', soba št 73.
Priporočilo.
PodpisanL cenj. občinstvu  naznanjam, da izvrsujem
tesarska dela
vsake vrste najceneie in solidno, ne glede na velikost dela. — Izvrsujem razne nove stavbe vsake vrste, popravila streh, kon struk ci], razne stresne »tole, stolpe, s-rope, ograie itd. na deln in blagu.
Upam, da se bode oziralo cenjeno občinstvo kolikor I mogoče na moje priporočilo ter točno, solidno postrežbo.
1      FRAN MARTINEC
I      mestni tesarski mojster, Lfnbljana, Prale 8.

li Ko. ik dražba k \\\w
Ljubljana. Sv. Petra cesta 4.  -   Kranj.   -   Kofevje.  ■  Noro mesto.
Usokourstno kurluo.
Mehka In trda drva, ćela in razžagana. Trboveljski kosovnik.
Posebno opozarjam na trboveljski kockovnik.
Češki  briketi.     ^24
Od 50 kg do celega vagona,   na dom postavljeno.
Ivana Treo. U na Rudolfovo zlzio I li 274
Na]cenefši  In   najpopolno]ši
pesnemalni stroj za mleko je
[   MATFARTHOV   „DIABOLO". ' Izdelek pire vnte. Preprtisto oprailjanje. Zajamčeno posnarne sa oni 120 litrov. Strojl ma prlprav-               Cefla "mo k 135--.
ljanfe krmef
slamorezniee, krhalnike
za repo, drobilnike, pa«
rilnike za  krmo, črpal-
nike za gnojnico,   stis-
kalnice ?a seno in vse ^r'                   poljedelske strojeizdelu-
jejo in đobavljajo 700 krat odlikovani tvorničarji                   3701
Ph. MajterOi & Co.9 DnnaJ U1
rrmaktarl m. M.         Berlin.          Pariš, f
»•tato« ***w. 941 a gratis in franko.   ^ Z«st«p»ifci «e t*l«.
Stran  .-
StOVENSKf  NAROD.
ć*t siev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delnifrka glavnica K 8.000.000.                                                $tl*itai*JCVS    tlllCS    itCVa   2a                                               Rezervni fond   800.000   kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju lu agencija v Gradežu.
Spreiema vloge na kn|lžice lu na tekoćl ratna JL\    0     Kupnje in prodaja srečke ln vrednostne paplrje ::   ter lita obrestafe od dne vloge po čistih   = HF   2   0::             vseb vrst po dnevnem korzu.             ::
P. n. obČinstvu se priporoča                                                          3616
velika zaloga poitva laiega iidelka.
iz linega snhega lesa, najmoderneiii izdelek za hotele In vile,
posebno   se   priporoča   novoporočeocem   v   nabavo   popolne   hišae   oprave. Za  vse   izdelke jamči
Mate] Gogala, mizar na Bieđu.
Proračuni na xahlevo breiplaćno.                 Proračuni na xahtevo bresplačno.
I=>xiporoča,m.o ©peciistlno
damsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
NI. Kristofič-Bučar
Ljubljana,  Stari  trg   štev. 9. — Lastna  hiša.
Velika izbira najmodernejših
kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki velškosti in fazoni, tuđi po meri.
Bluze, nočne halje, preSpasnikc, perilo, modno in športno bbgo,
nanovo vpeljana kOŽ"O.llOVilia po najnižjih cenah.
Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepiće in klobučke.
Bigieničco   perilo   in   druga   fsotrebščine   za   novorojenčke,
BC Pošilja na izairo tuđi na deželo. -»■
(Anton Sare
iŠPerilo, — opreme za neoesie. pomaci izdelek. č?laf no m platneno blago, švicarske oesenine.
S/ubijana, Selenburgoda ni. S.
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah   (Fer-lach) na Koroškem.
•e priporoča v izdelovanje vsakovrstaih pmmmk. za lovce in strelce po najnovejših aistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pr#> <•!«!• stare aamokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vi vršu je. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene — Iluatro-31            vani oenlkl zaatonj.
Strogo selldna najsfareiša domaća tvrdHa.
Juvelif zlatnina.
srebrnina ter razne ure.
Popravila ln nova dola po nainižfi cenl.
Edina zaloga or
2 znamko
_ . „IBP"
Lud. Černe,
iavelir, trgovec z nrami ter zapri-setenl sodni cenllec
Ljubljana, Woifova ulica št.3.
Ceniki    zastoni   ln   poštnine   prosti.
[ Ohranitev zdravega
želodca
saviti pojrlaTitno r ihranitn, poinsieranja in uraTna-ranjii prebarljenj* ter odstranitvisoprneg« tplesnesr* xaprtj*. Preizknš^no, in izbrano nai-brtljaih in najbo'j nčinkujoćih rdraTilnih zeliia fl^rhno pripravlieno, t«k rhajajoć«, prob»TO po-*r»e§n;<">'« in volino o«1vj»iwio^« dom*č« »draTilo, kl cmasJŠnl« fn ođ«tran?a irane nasledVe n+-Emernontt slab« dlete, prchlajcnostl ln zopr-nega i8lesn*!i|a iiprtjj*. r, pT. noreftlco, nnne-nlanfc, prea'lno troritev klsltue ter kxćns bole čtne, 1« DR. BOSE BALSAM ZA ŽELOUEC lekaroe B. Fragner » Pragi.              ^-»^*
VartlO!       „Ine nosl|o       /#      *A^ ^
oblastveno zavarovano f^^pM^^^^^. ▼aratveno znanko.           *7"^šk^j^J^i
1   Glavna zaloga: lekarna    -^fj^
\m   B. FRAGNER,  A
^W                  c. in kr. dvsrni dobavitelj                 VT
Mm   vPri črnem orlu', Praga   ■■
VV      Mala strana 293.   Qqc! H«rnd«¥a ulice.       Ml
\S       RazpoiUlanl« po pošti vsak dan.       WŠ
■^     1 c«!a  stekienlea SI, 1 poUvlona      X
■B      steklenica 1 K. Ako po*li-^[-> p.>-ti      m^k
IB    ciaprni  K 1*50     1 <hite 1   malo ste'.ie-     11
M^H    n:co,   ako  K  2*80   ono veliko stekle-     ^^K
V^B     uen, 7r>   K 4*70 ''*▼« Teliki steklrnici.    ^A«
M—T     za K 8-— 4 Telik« Btekl . e» K 2t~-     ^M
B^V       p* 14 relikih steklenio poitninr prostu      ^Hl
WK         n* tm post»ie AT«trcM>crr. mon^rliiie          11
H            T Lisbijani:  Marna ks, lt?r. dr G. PtaoTi. bi,            11
^Bw                  f timar   7*mm * Mimak intn-lhnln                    MM
___________________(Cvetlični   sneg)
^^^^^^^VS¥i|^^^^^^^^^^||^n^B^^L^^^^E^9     nova znanstveno izdelana
lalTli^iTl^TiiiVliCT krema za roke in obraz
higiensko najboljše toaletno sredstvo seđanjosti. Dobiva se povsođl  Lonček 80 b., škatlja K 1*60. Zaloga:    MF~   «,AdriaCfi,   B.   Cvaetčara   v   Ljubljani.   "VIS    Zaloga.
Za nabavo vsakovrstne žsleznina se priporoča |
i vtleirgov. z železnino Merkur
I Peter nRajdič :s Celje
Priporoča   se  domaća   najnovejša
i     konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
i                        ■■■
Sprejemajo se naročila po meri, er se  izvrše točno in solidno.
ii                                  ■ ■ s
;           Založniki c, kr. priv. juž. zel.
ii                                ■■■
Solidna postrežba.                        Najnižje cene.
F. L Popper čevlji
—             za gospode in gospe so nogam
najboij priiežni, lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
i                                                                                                      i
±      Goysserski čevlji  za turiste, higijeničnl          i
A   čevlji za otroke ia Lawa-leanis-Čevlji.        M
Izborna kava!
| !! JCajvljučnejša postrežba!!
Izborna kuhinja!
BBUBBaBaaaaBnBBBBaaaaBBB^M^^^MM^^^^^MMi^H^^^^^HM^^»._
Grand hotel pUNION1 v Ljubljani. \
I
Sobe v hotelu zaradi centralne
kurjave ob vsaki uri mm po zimi tople. ■■■
frenovljena najelegantnejša kavama z vsemi udobnostmi.
!! f neh groM centralna kurjava!!
382
Friderik Mayer.
Prenovljena najelegantnejša ::    restavracija.    ::
plzensko pivo „PrafJroj" in   | marčno pivo vodno sveže. |
_ Pristna vina. ■—