Pa Jugoslaviji Zasedanje banskega sveta zaključeno z zahtevo po slovenski banovini. Zadnjo soboto je bilo zaključeno v Ljubljani proračunsko zasedanje banskega sveta. Ob koncu zasedanja je prebral g. dr. Josip Leskovar resolucijo z zahtevo po slovenski banovini, ki se glasi: Banski svet je tolmač odločne volje in zahteve vseh Slovencev, da se čimprej ustanovi tudi banovina Slovenija, urede ostali deli države in vso preureditev potrdi nato izvoljeno narodno predstavništvo. Banski svet je prepričan, da bi nastala nevarnost za dosledno izvedbo tiste državne politike, ki naj bi bila porok notranjega miru v državi, porok gospodarskega blagostanja prebivalstva in porok varnosti in miru na mejah, če bi se končna ureditev tega, za vso državo tako važnega vprašanja, odlagala. Slovenci vidijo v ustanovljeni državi Jugoslaviji pod žezlom junaške dinastije Karadjordjevičev izpolnjenje stoletnih stremljenj po lastni narodni državi; zato je tem nujnejša njih želja in zahteva, da se ta država po njenem 22 letnem obstoju dokončno čimprej uredi tako, da bo v na novo urejeni Jugoslaviji videl vsak Jugoslovan uresničenje jugoslovanskih političnih idealov. Politični zakoni obsegajo volilni zakon za parlament, zakon o shodih in društvih in tiskovni zakon. Zakon za volitve v narodno skupščino v Beogradu je že sklenjen in podpisan. Zakon o shodih in društvih je v načrtu gotov. O tiskovnem zakonu pa so mnenja v vladi podeljena. Dr. Maček je na stališču, da se naj ne izda nov tiskovni zakon (o listih in časnikih), dokler bodo trajale sedanie razraere. Večina ministrov se strinja s tem stališčem. Politična rokohitrost. JNSarji so ljudje, ki so veščaki v glumljivi politiki. Zdaj glu- mijo to politiko, zdaj drugo. Z veliko hitrostjo skačejo iz enega nasprotja v drugo. Pri decembrskih volitvah 1938 so glumili politiko dr. Mačka, ki jih je bil milostno sprejel na svojo državno kandidatno listo. Ko je vodja hrvatskega naroda zapustil njihovo družbo radi narodnega sporazuma, sklenjenega z Dragišo Cvetkovičem, so od palitike zvezne države skočili nazaj v politiko centralizma. Kot rokohitrcem jim prav za prav niti ni bilo pretežko politiko jugoslavenske celotnosti prikazati iz ozadja velesrbske nadvladnosti v državi. V Sloveniji kajpada prikazujejo sedanjo obliko svoje politike v drugi, slepilni luči. Ljudstvo pa si je o teh političnih rokohitrcih že davno napravilo pravilno sodbo. Srbska fronta: to je težnja vseh političnih strank v Srbiji, katere ne sedijo okoli vladne mize, marveč morajo jesti grenak kruh opozicije. Oblikovanje te fronte sega od Petra Živkoviča in njegovih JNSarjev preko staroradikalov in srbskih demokratov do jugoslovanskih fašistov pod vodstvom Ljotiča in Hodžere. Je to prav pestra družba, ki se bo po potrebi še povečala. Ne more pa se reči, da bi ta fronta, ki je prav za prav fronta velesrbske nadvlasti, bila naši državi v prid. Koristna za državo ni druga politika, kot pošteno in dosledno izvajanje narodnega sporazuma. Velesrbski centralizem se je preživel, ne more ga rešiti nobena srbska fronta. Olajševalna okoluost? Naš list je ugotovil dejstvo, da je »Nova doba« v Celju dala svoje stolpce na razpolago napovedi sokolskih in drugih maškarad, odnosno poročilu o poteku takih »važnih« prireditev, da je celo objavila napoved in agitacijo za neko plesno prireditev v postnem času. »Nova doba« odgovarja, da je to bila plačana reklamna notica. To naj bi torej bila olajševalna okolnost. Drugim pa se zdi, da je to obteževalna okolnost.