PROLETAREC STE V.—NO. 991. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 9. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 9, 1926. LETO—VOL. XXI. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockvrell 2864. PREPOVEDI, VZGOJA, VZROKI. Kaj tira današnjo mladino v pogubo? Družba je v velikih skrbeh. Kaj je z našo mladino? vprašuje. Čita vesti o umorih, ropih, posilstvah in drugih zločinih, v katere je zapletena mladina obojega spola, in se grabi za glavo. Včeraj so mladi fantje šiloma ugrabili dekleta, ga oneč^istili ter ga vrgli nezavestnega v jarek. To se je dogodilo v enem mestu. Drugje ravno tako. Danes so se slični dogodki ponovili. Ni izključeno, da se bodo tudi jutri. Od kar je bil pokopan Valentinov sloves zaeno z njegovim truplom, imajo dnevniki zopet običajne kričeče naslove o umorih, škandalih in ropih. Pretekli teden je družba tolovajev prišla v eno postajališče cestne železnice v Chicagu z namenom, da ga oropa. Nekdo je policijo tajno obvestil o nameri, ki je prostor zastražila. Ubila je dva roparja in ulovila tretjega ter dve dekleti, ki sta sodelovali. Nihče izmed njih ni star več kot dvaindvajset let. Otroci, pa podvzemajo take drzne roparske čine! Starši plakajo, sorodnike je sram in reformisti tugujejo nad — mladino. V Chicagu so izdali prepoved, da mladina pod 16. letom ne sme biti zunaj po deseti uri zvečer, razun ako ima spremstvo. In naivneži mislijo, da so našli nekaj velikega, kajti če bo mladina doma, ne bo mogla v slabo družbo in se ne bo pokvarila. Skupinica otrok ki je poskušala izvesti drzen rop, je bila pokvarjena pred deseto uro zvečer in po deseti uri. Dekleta so delala za plačo $15 na teden, kar v Chicagu ne zadostuje niti za borno preživljanje. Kje dobiti obleko, kje zabavo? In s čim? Dečki gredo v gledališča in vidijo junake na platnu. Občudujejo drzne roparje, ki so ob enem tudi prvovrstni ljubimci in "dobri ljudje", čudijo se, kako fino živi družba v filmskih igrah, ne da bi delala. Sami plesi, dirke, razkošne dvorane, orgije, pojedine, poljubi. V tovarnah pa je tako pusto, in doma je tudi pusto. Mladina prične fantazirati, in veliki dnevniki ji z raznimi Dur-kini in podobnimi "heroji" pomagajo na slaba Pota. Cemu se ubijati s težkim delom, ko pa lahko na večer z enim posrečenim ropom "zaslužiš" tisočake? In potem, ko bo denar, hoteli, kožuhi, potovanja v limozinih in pulmanskem v°zu . . . Tako je sanjala skupinica ki je mislila da ima $18,000 ki so bili v omenjenem postajališču, že na pol v žepu. Vse kar je dobila je par grobov, zasmeh in ječo. Slaba literatura ki kvari dušo in apelira na spolne instinkte, filjpi ki igrajo na isto struno, pornografične slike in alky so stvari, ki po-kvarjajo otroke spolno in jih tirajo v abnormalne čine. Posledica je degeneracija in zločinstva. Pridigarji bi radi poboljšali "pokvarjeno mladino" s pridigami, reformatorji s prepovedmi in "poboljševalnicami", "vodilni listi" z apeli na starše, "javno mnenje" pa z — vislicami, ako kdo izmed pokvarjencev izvrši posilstvo ali roparski umor. Mladina dandanes v splošnem ni slabša kot je bila v prošlosti. V gotovih deželah v gotovih časih se pojavijo takozvani "kriminalni valovi", v masah se obudi od časa do časa strast za rajanje in veseljačenje, toda to so bolezni, ki preidejo. Bolezen pa, ki kvari današnjo mladino fizično in duševno, ne preide—ne z zdravili kakršna priporoča vladajoča družba. Ugonablja jo sistem, ki je pripravljen uničiti človeka fizično, duševno in moralno, ako se mu izplača. Izdaja knjige, ki so strup za možgane in za telo, ker se nekomu izplačajo. Izdaja slike, ki dražijo v mladini strasti do skrajnosti, in ni treba drugega kakor še malo alkohola, pa je pripravljena iti v ekstreme. Ko pride strez-njenje, je že prepozno. Kažejo ji filmske slike, v katerih se povišuje samo rajanje, orgije, ljubezenske intrige, sploh stvari, ki so vse samo umetnost ne in škodljive duševnemu razvoju mladine. Izplača se, pa jih kažejo. In poleg tega, resnična umetnost v filmski industriji ne bi bila v skladu z interesi, ki jo kontrolirajo. Časopisje napravi iz navidezno malega lju-bavnega škandalčka "velikansko reč" in publika se trga za naklado, ko vidi ogromne naslove, slike v vseh mogočih pozah, intervjuve in "odkritja" novih misterijoznosti. Mladino kvari profitarski sistem — sistem ki mu ni za dušo ne za telo, ampak edino in samo za profit. Nesreča za ameriško mladino in za deželo je, da nima močne socialistične stranke, ki bi ovirala sistem profita pri njegovem pogubnem delu med mladino in učila ljudi ter jim kazala pot iz sistema pokvarjenosti v novo družbo. Frank Farrington in njegovi gospodarji. Frank Farrington je bil predsednik organizacije U. M. W. v dvanajstem distriktu, katerega glavni urad je v Springfieldu, 111. Bil je prvak v unijskem gibanju v Illinoisu dolgo vrsto let. Bil je, kajti danes ni„več. Frank Farrington ni bil samo unijski voditelj, ampak "delavski" politik. Bil je odkrit nasprotnik socialistične stranke in se ni nikoli navduševal za samostojno delavsko politično akcijo. Farrington je bil in je politik republikanske stranke, kakor je Lewis. Podpiral je sedanjega illinoiskega govera^rja Smalla z motivacijo, da je Small prijatelj delavstva. V kampanji za primarne volitve aprila t. 1. je agitiral za republikanskega senatorskega kandidata Smitha. Smith, kot znano, je dobil par sto tisoč dolarjev v svoj kampanski fond od kapitalista Samuel Insulla, ki je glavar mogočnih public Utilities korporacij v Illinoisu. Če bi bil Frank L. Smith, republikanski kandidat za zveznega senatorja v Illinoisu, res borec za delavske interese, tedaj bi mu Samuel Insull gotovo ne dal četrt milijona dolarjev za kampanjo. Smith je dobil kandidaturo s sto tisoč glasovi večine proti senatorju McKinleyju, ki je sam kapitalist in je zapravil v kampanji da bi dobil nominacijo okrog tri sto tisoč dolarjev. Farrington in precej drugih "delavskih" voditeljev, to je, odbornikov unij, so indorsirali Smitha. Razkritje, da je Smith ne samo "delavski" ampak tudi kapitalistični kandidat, so prišla šele po primarnih volitvah. Tega "delavskega" voditelja in politika Farringtona je John L. Lewis, predsednik U. M. W. of A., koncem avgusta obdolžil, da je na plačilni listi velike premogovniške družbe. To je bila senzacija. Farrington je bil tiste dni na potovanju po Evropi. Eksekutiva premogarske unije 12. distrikta je pričela preiskovati in našla toliko, da je Farringtona suspendirala od predsedniške službe. Vzeti mu jo brez preiskave baje po pravilih ne sme. Farrington je na podlagi Lewisove obdol-žitve napravil s Peabody Coal kompanijo pogodbo, da stopi v njeno službo za $25,000 letne plače. Farrington je izjavil, kot pravi neka vest iz Pariza kjer se je imenovani tiste dni nahajal, da je pogodbo res sklenil, da pa bi stopila v veljavo šele tedaj ko bi on (Farrington) šel iz predsedniškega urada distriktne organizacije. Naslov Farringtona v njegovi službi pri Peabody kompaniji bi bil "svetovalec v delav- skih zadevah". Vse večje ameriške družbe imajo take "svetovalce". Njihova naloga je voditi strategijo v prid družb proti delavstvu v sporu z delavstvom, oziroma z unijami. Rekli smo, da so v uradih ameriških podjetij bolj poučeni o delavskem gibanju kakor pa so delavci. Kompanije iščejo sposobne ljudi v delavskih vrstah za boj proti delavstvu, in če so jim taki kakor je Farrington naprodaj, ga najamejo. $25,000 ni majhna letna plača. Kompanija mu jo bo dala ker misli da jo je vreden, namreč da jo je vreden vsled svojih sposobnosti, ki jih je dal na razpolago kompaniji. Taka "izdajstva" slabo vplivajo na moralo članstva unije, ampak kaj naj članstvo od republikanskih politikov pričakuje, ako ne korupcijo? S pomočjo najetih "delavskih" voditeljev, radikalnih in reakcionarnih, so kompanije zrušile resnično radikalno delavsko krilo v U. M. W. 12. distrikta že med vojno in svoje delo dokončale po vojni. Kar ne morejo napraviti reakcionarni delavski voditelji, napravijo hujskači, in rezultat je — Farrington, moralno šibka unija, "delavski kandidat" Smith, in smeh superintendentov Peabody Coal kompanije. Ko bi delavstvo znalo misliti in se ne bi udajalo v takih zadevah kot je unija strastem in sentimentom, bi ne imeli Farringtona v Springfieldu, niti Lewisa v Indianapolisu, pač pa mogočno U.M.W., organizirane premogarje povsod, in unijo, ki bi jo kompanije respektira-le, ker bi se jo bale. Boje se jo tudi sedaj, toda jo ne respektirajo, zato lomijo pogodbe in kujejo načrte, da jo zrušijo še tam kjer ima največ moči. Pošteno vodstvo in pa sposobnost premo-garjev odbijati od sehe "voditelje" ki niso njihovi voditelji, sta stvari, ki bosta rešili njihovo unijo propadanja. jtjtj* Prizadevanja za poravnanje stavke premogarjev v Angliji. Stavka angleških premogarjev traja peti mesec. Vsa dosedanja prizadevanja za poravnavo so bila brezuspešna. Kompanije hočejo da premogarji pristanejo če že ne v znižanje plač vsaj v podaljšanje delavnika iz šest na osem ur. Vse take zahteve so premogarji vztrajno odklanjali. Dne 2. septembra je zborovala delegacija premogarske organizacije in razpravljala o možnostih za sporazum. Vodstvo stavke je poročalo, da je naslovilo v poslednjih par tednih na merodajne faktorje, oziroma na vlado, več komunikacij, toda vse so bile neuspešne zato, ker družbe ne odnehajo od svoje zahteve, da morajo popustiti tudi premogarji, kajti drugače premogovna industrija v Angliji ne bi mogla o-bratovati brez subvencije. Subvencije pa ji vlada ne da več. ' Delavska stranka v parlamentu pritiska kolikor more, a diktirati vladi in večini nima moči; stavka je v stadiju, ki se mora ali nadaljevati brezobzirno, ali pa iskati sporazum na podlagi kompromisa. Kompanije so se odločile da ne sprejmejo vseh pogojev unije, in vztrajajo. Postajajo celo trdovratnejše. Premogarji so se odločili da ne odnehajo od svojih zahtev in tudi vztrajajo. Vztrajati pa je lažje kompa-nijam kakor premogarjem, in če se bi imela stavka zavleči daleč v zimo, bi pomenila za delavce in njihove družine veliko trpljenje. Podpore dobe stavkarji precej, toda ne zadostuje niti za prehrano stavkarjev in njihovih družin. Dolgotrajna stavka je za delavstvo vedno težka reč tudi zato, ker javnost nekako izgubi zanimanje zanjo. Borba angleških rudarjev je herojska in pokazali so Angliji, da so v stanju vztrajati v najtežjih okolščinah. Omenjena konferenca je z 2000 proti 330 glasovom sprejela predlog, s katerim pooblašča eksekutivo podvzeti potrebne korake za poravnavo stavke v premogovni industriji. Glasovi večine reprezentirajo do 600,000 in oni manjšine nad 200,000 premogarjev. Delegatje manjšine so bili za nadaljevanje boja na podlagi zahtev kakor so bile od vsega začetka stavke. Kompanije so se oprijele nove metode v boju proti stavkarjem; odklonile so pogajanja v imenu celotne industrije, so pa pripravljene pogajati se z unijo po okrožjih in napraviti z njo okrožne pogodbe. Angleško organizirano delavstvo je napravilo ponoven pritisk na vlado, da naj posreduje in pomaga poravnati dolgotrajen spor, radi katerega trpe ne samo premogarji, ampak vse angleško ekonomsko življenje. Ob enem svari kompanije in vlado, da naj nikar ne pričakujejo da bodo s svojim zavlačevanjem stavke prisilili delavstvo na kapitulacijo. Sodrugi, pomagajmo angleškim premogarjem k zmagi! i^l t^ K. S. K. J. za protektiranje privatne svojine v Mehiki. Konvencija Kranjske Slovenske Katoliške Jednote je na svoji seji dne 19. avgusta v Pittsburghu sprejela resolucijo, s katero apelira na ameriško vlado da naj intervenira v Mehiki za protektiranje svojine in življenj Amerikancev v Mehiki. Resolucija KSKJ. se pričenja: "Whereas, it appears that properlg rights H AVE BEEN VIOLATED. . .in the present crisis in Mexico." "Ker izgleda, da so bile pravice privatne svojine kršene. . .v sedanji krizi v Mehiki." Ne gre se torej za zakramente, ne za božje kraljestvo na zemlji, ampak za privatno svo-jino. Koliko so člani KSKJ. na škodi vsled "kršitve" pravic privatne svojine v Mehiki? Ali je delegaciji KSKJ., ki je sprejela tako hlapčevsko resolucijo znano, da so praktično vsa mehiška bogastva posest tujcev? Ali ji je znano, da so mehiški prirodni zakladi posest ameriških, angleških, francoskih in nekaterih drugih evropskih kapitalistov? Ali ji je znano, da se sedanja vlada bori vrniti mehiška bogastva mehiškemu ljudstvu, kateermu so bila ukradena? Kapitalistični interesi so poslali katoliško cerkev v Mehiki, papeža in njegovo diplomacijo in trabantke kakor je KSKJ. po kostanj v ogenj za njihovo — PRIVATNO SVOJINO V MEHIKI. V angleščini, tako kot je bila sprejeta in poslana državnemu tajniku Kelloggu, se resolucija KSKJ., glasi: Pittsburgh, Pa., Aug. 19, 1926. Hon. Frank B. Kellogg, Secretary of State, Washington, D. C. Whereas, it appears that property rights have been violated and lives of American citizens jeopardized in the present crisis in Mexico. And, whereas, we believe that the gOTernment of this great nation has ever and does now protect and guard the lives and rights of ali its citizens without dis-crimination. Now, therefore, we the delegates to the sixteenth triennial convention of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America in convention assembled at Pittsburgh, Pa., representing a membership of thirty thousand citizens, urge, through your good offices, that the government of the United States adopt such measures and such policies as will ade-quately protect and guarantee to American citizens their rights which vre believe, are such rights as are recog-nized, exercised and enjoyed by ali liberty loving people. Grand Carniolian Slovenian Catholic Union. By ANT. GRDINA, Supreme President. Resolucijo je predlagal neki Kochevar, ki so mu jo izročili drugi. Revež je bil le orodje. V soglasen sprejem jo je po prečitanju predlagal jolietski Klepetec, ki je šel pred leti v stari kraj poizvedeti, ako bi si tam mogel napraviti eksistenco in biti izvoljen za poslanca liberalne stranke v belokranjskem okraju. Dejal je, da je sit jolietskega katolicizma. Ker poslanca niso rabili in ker za "lahko eksistenco" ni bilo prilike, se je povrnil v Joliet in postal zopet pobožen. Hlapci, rojeni za hlapce! Je razočaran nad politiko. F. Z. "Ko sem čital kaj je napravil Farrington," mi je dejal odbornik neke organizacije, "sem izgubil vero v vsako politiko." Ne more se zanašati na nikogar več, in ves svet in vsakdo je samo za dolar, je resignirano proglasil. Ta odbornik ni edini, ki ima tako mnenje. Mnogo je razočaranih nad "politiko" in stotiso-če je prepričanih, da so vsi ljudje ki imajo javne pozicije "kruki". "Vsi so za dolar." Argumentiraš, da niso te vrste razočaranci še nikoli izvolili poštenjakov, oziroma da niso še nikoli dali moč stranki, kateri je ljudski interes in poštenje v politiki in gospodarstvu glavno načelo. Zmajeval bo in ti odvrnil: "Socialisti bi bili ravno taki." To, da se boji glasovati za socialiste je dokaz, da ne bi bili ravno taki. To, da glasujejo za stranke katere slone na korupciji, katere zagovarjajo uredbo kakršna je, z vsemi njenimi hibami, dokazuje, da ljudje ki tako govore, obsojajo sebe ne da bi vedeli. Farrington je republikanski politik, kakor so Small, Thompson, Crowe in drugi v Illinoisu. Ako je korumpiran, čemu se je treba delavcu razočarati? Kaj naj drugega pričakuje od poli-tičarja kapitalistične stranke? Ako je ugnezdena korupcija v taboru republikanske stranke v Illinoisu, v Pennsylvaniji, v Washingtonu, čemu naj bo pošten državljan vsled tega razočaran nad politiko? Mar je politika republikanskih in demokratskih politikov edina politika? Ali je kedaj sploh bila poštena? Kadar bodo tisti "razočarani" stotisoči hoteli pošteno politiko, bodo delali in se borili v vrstah stranke, katere program je pošten. Dokler bodo v strankah, katerih program je program sistema korupcije, toliko časa taka masa nima pravice da se bi pritoževala. Ona hoče politiko korupcije. Pokazala je to 1. 1924 in vsa leta doslej. Daš ji lahko največjo priložnost ozdraviti politiko korupcije, a se bo magari zadnjo minuto premislila in vrgla osemnajst milijonov glasov za korupcijo in samo par milijonov za poštenje. Socialisti nismo razočarani nad "politiko". Mi vemo, da je v kapitalistični družbi kapitalistična politika korumpirana, ker drugačna biti ne more. Zato učimo ljudi, da je družba poštenja mogoča samo v socialistični uredbi, in da je stranka ki bazira na programu poštenja in pravice v tej deželi samo socialistična stranka. Kdor je razočaran nad kapitalistično politiko, naj se pridruži naši stranki. Kdor pravi, da je razočaran nad vsako politiko, in da je vsakdo za dolar, ta bo prav gotovo ostal v družbi tistih ki so za dolar in bo ostal med pristaši korumpirane politike. Stoodstotni amerikanizem in ricinovo olje. V McAlesterju, Okla., stavkajo premogarji. Lokalna trgovska zbornica je za stoodstotni a-merikanizem in zato proti stavki. Neko noč so od nje najeti "patriotje" nabili v okolici kjer žive stavkarji in v bližini rovov lepake sledeče vsebine: "Ali you Russian-Reds, Trouble-Making Reprobates, Would-Be-Americans, Hunk Lawyers, Bastard and Sad-dle-Colored Coons, are Hereby Solemnly, Firmly, and UnequivocalIy Warned that you Must Stop Instanter any Agitation that Would Prevent Immediate Resumption of the Mineš or Suffer the Consequences. We are Fed Up Good and Plenty on Your Stripe—Our Ultimatum to You is—Go to Work or Move—Or-Your Bowels Will. 100 Per Cent Americans." To je patriotični ultimatum, ki zahteva od majnarjev, da se vrnejo na delo ali pa se izselijo, če ne, bo driska. To pomeni, da bodo stav-karje po fašistični metodi napadli, jim vlili v usta ricinovega olja, in domovina bo rešena. To je torej stoodstotni amerikanizem! Lepa hvala zanj. Kako se postopa s stavkarji v Italiji. Fašistični režim je ustanovil svoje fašistične sindikate (strokovne unije), toda stavke so prepovedane. Vsak spor med delavstvom in delodajalci rešujejo po fašistični odredbi zastopniki delavskega in delodajalskega sindikata na skupni konferenci s posredovanjem vlade. Ko so fašisti prepovedali stavke, je svet pričakoval in še pričakuje, kako se bo zapoved izkazala v praksi. Kajti do stavk v Italiji gotovo pride, četudi ne še. danes ali drugo leto. Da pa ima fašistična vlada namen zatreti stavke, če se bi pojavile, s silo, je pokazal sledeči slučaj. Delavec po imenu Niccoli je bil obtožen, da podžiga železniško delavstvo v Alivi na progi med Genovo in Sepzijo. Niccoli je izostal od dela, to je, zastavkal je dve uri. Gnan je bil pred sodišče v Sepzijo, spoznan krivim kršitve postave ki prepoveduje stavke in obsojen na deset mesecev zaporne kazni in na trdo delo. Niccolo je stavkal sam in ga ni bilo težko obsoditi. Ampak solnce, kadar zaide, zjutraj zopet vzide. c^® Naraščanje rojstev na Japonskem. Japonski cenzus-biro poroča, da je bilo leta 1925 na Japonskem 521,438 porok, 51,687 razporok, 1,211,-615 smrtnih slučajev, in 2,087,000 rojstev. Rojstev je bilo torej 875,385 več kakor pa smrtnih slučajev. PREGLED DOGODKOV. Po Ameriki. mi eksplozija, ki je zajela sedemnajst rudarjev. Pred __dobrim tednom se je dogodila v Clymerju, Pa., v kate- VOLITVE PREDSEDNIKA U. M. W. OF A. ri se izSubil° življenje 45 rudarjev. Življenja rudarjev ZA 12. DISTRIKT. s0 ve'iko cenejša kakor premog. Na mesto odstavljenega predsednika Frank Far-ringtona v 12. distriktu U. M. W. kandidira za predsednika okrajne premogarske unije U.M.W. sedanji začasni predsednik Harry Fiswick. Proti njemu kandidira Joseph Tumulty, ki ima podporo progresivcev in komunistov. Tuniulty je prijavil svojo kandidaturo za predsednika U.M.\V. proti Lewisu, a jo je sedaj umaknil, ker računa na uspeh v tem distriktu. Naj-jačji kandidat za predsednika unije proti sedanjemu predsedniku Lewisu je John Brophy, predsednik okrajne unije drugega distrikta U.M.W. STAVKA GODBENIKOV V GLEDALIŠČIH. V pondeljek 6. septembra je izbruhnila v raznih ameriških mestih stavka godbenikov, ki igrajo v gledaliških orkestrih. Najbolj so prizadeta vaudevillska gledališča in v nekaterih mestih tudi kino gledališča. V Chicagu imajo gledališki godbeniki $82 na teden in $2 za vaje. V kino-teatrih igrajo za to plačo šest ur na dan in 7 ob nedeljah. Ne igrajo sicer zdržema, ker imajo vsako uro do 20 minut odmora. Sedaj zahtevajo $5 povišanja plače, $4 za vaje in več odmora. Nekatera gledališča so z unijo godbenikov že sklenila pogodbo. SACCO-VANZETTI DOBITA NOVO OBRAVNAVO. Sacco in Vanzetto, ki bi imela na podlagi obsodbe biti obešena, dobita novo obravnavo, ako je še kaj pravice na sodiščah v državi Mass. Zagovorništvo bo predložilo dne 14. septembra sodišču nove dokaze o nedolžnosti omenjenih in zahtevalo, da se prejšnjo obravnavo razveljavi in prične z novo. Sacco in Vanzetti sta bila aretirana in obdolžena roparskega umora, ki se je izvršil nad nekim bančnim klerkom 15. aprila 1920 v South Baintree, Mass. Prič, ki bi mogle dokazati tema dvema krivdo, ni bilo. Sodišče jih je obsodilo na podlagi "obtežilnih okolščin". Oba sta bila delavska agitatorja; organizirano delavstvo se vsa ta leta bori za njuno osvoboditev. Poročajo, da je umor v resnici izvršil neki Cele-stino F. Madeiros, ki je že dolgo v ječi in obsojen na smrt. Usmrčen bi imel biti ta teden, toda je ekseku-tiranje odloženo na apel zagovornika ki vodi legalno obrambo za Sacco-Vanzettija, da se dobi nadaljne izpovedi. WM. M. BRANDT DELEGAT NA KONVENCIJO A.F.L. Sodrug \Vm. Brandt, socialistični voditelj v St. Louisu, Mo., je bil od delavske federacije mesta St. Louis. Mo., izvoljen za delegata na konvencijo Ameriške delavske federacije, katera se bo vršila meseca oktobra v Detroitu, Mich. ZOPET EKSPLOZIJA V ROVU — TO POT V TAHONI, OKLAHOMA. Dne 3. septembra se je dogodila v rovu št. 29 od Smokeless Coal kompanije v bližini Tahone v Oklafao- SOCIALISTIČNA KONVENCIJA V N. MEXICI. V nedeljo 5. septembra se je vršila v Roswellu, država New Mexico, konvencija socialistične stranke. W. F. Richardson je tajnik državne organizacije. SOCIALISTIČNE AKTIVNOSTI. Konvencija socialistične stranke države New Jer-sey je zaključila podvzeti obširno kampanjo za poja-čanje organizacije, za pomoč stavkujočim premoga-rjem v Angliji, za osvoboditev Sacco in Vanzettija in sklenila je posvetiti v bodoče več pažnje prosvetnemu delu. Soc. Stranka v Montani beleži lep napredek. V drugem kongresnem distriktu kandidira v kongres farmarja J. M. Kruse-a, in stranka goji upanje na zmago. Na primarnih volitvah v Montani je socialistična stranka dobila več kot potrebno število glasov, da pride na glasovnico za novemberske volitve pod svojo rubriko. Tajnik montanske soc. stranke je James D. Graham. Konvencija socialistične stranke v državi Wash-ington se bo vršila dne 14. septembra v Seattlu. Zelo aktivni so socialisti v sedanji kampanji v Ca-liforniji, kjer kandidira za guvernerja znani socialistični pisatelj Upton Sinclair, nadalje v Marylandu, New Yorku in Wisconsinu. Inozemstvo. PRAVOSLAVNA CERKEV RUSKIH EMIGRANTOV ZA POVRATEK CARIZMA. V nekem nemškem mestu so prošli mesec zborovali ruski pravoslavni škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki, ki žive izven sovjetske Rusije. Seje so bile tajne, toda toliko burne, da se je o sporu izvedelo tudi zunaj. Modernisti so zahtevali revizijo dogem pravoslavne cerkve. Neki škof je dokazoval, da je čas odpraviti dogmo o sveti trojici, ker take stvari v nebesih ni. Škof Antonij je napisal knjigo, v kateri razlaga sveto pismo in pravi, da Krist ni nikoli trpel telesno, kakor uči cerkev, ampak samo duševno, in samo duševno je bil križan. On tudi zanikuje dogmo, da je Krist navzoč v sveti hostiji, oziroma, kakor pravijo slovenski katoličani, v svetem rešnjem telesu. Visoki božji namestniki niso nikakor mogli dobiti dovolj razsvetljenja in se niso zedinili. Veliko bolj složni pa so bili v želji za povratek carizma v Rusiji. En škof je poročevalecem dejal, da bodo boljševiki na vladi še eno leto, potem pa bo Rusija zopet monarhija in odrešena sedanjega jarma. PAPEŽ IŠČE ZASLOMBE IN VPLIV. Vatikanska diplomacija je poslala na zbor lige narodov svojega posebnega "obzerverja", ki se bo udeleževal sej in o njih poročal sveti stolici. Ta mandat je bil podeljen papeževemu nunciju v Švici. Z njim pride tudi nekaj drugih vatikanskih diplomatov, ki bodo skušali vplivati na zastopnike takozvanih katoliških držav v prilog papeževe "zunanje" politike. ARGENTINA PRIDE MORDA V SPOR S CERKVIJO. Kakor Mehiko, je tudi republika Argentina v južni Ameriki katoliška država. Katoliška cerkev v Argentini je za spoznanje bolj liberalna kakor v Mehiki in s tem nekoliko bolj katoliška. Drži pa se trdno za vsako bilko in povsod skuša igrati vlogo "državne" in vodilne cerkve. Stranka, katera je tej cerkvi v Argentini nevarna, je socialistična stranka, ki naglo raste in je že sedaj ena izmed odločujočih političnih strank v republiki. Socialistična stranka nasprotuje bizniškemu katoličan-stvu enako kakor nasprotuje kapitalizmu. Bori se proti zavajalnijn metodam klerikalizma in zahteva sprejem postav, ki bodo cerkvi zabranile nemoteno zastrupljati mladino in ljudstvo. Socialistična stranka je edina, ki ima konstruktiven legislativni program, za katerega se bori v parlamentu. Njeni glavni zahtevi z ozirom na cerkev sta ločitev cerkve od države in konfisciranje cerkvenih posestev. fe?® e^® Ženstvo v industriji in vprašanje plač. Med socialistične zahteve, ki veljajo za sedanji družabni red, spada tudi ta, da naj se plačuje moškim in ženskam za enako delo enaka mezda. Ta zahteva ima mnogo nasprotnikov. Na eni strani stoje podjetniki, katerim se ni čuditi, da večinoma nočejo nič slišati o taki enakosti. Na drugi strani so še velike množice delavcev, katerim se je nekoliko bolj čuditi, da ne razumejo te zahteve. Za socializem je to stara točka. Odkar se more sploh govoriti o socialističnem gibanju, je bila vedno na programu. Razume se pa samo ob sebi, da je to del minimalnega programa, kajti kadar bo družba tako daleč, da se bo organizirala po socialističnih načelih, odpade vprašanje mezde v današnjem zmislu, prav tako kakor odpade tedaj gotovo tudi žensko delo v takih poklicih, ki niso primerni ženski naturi in ki so škodljivi njenemu organizmu. S tem pač ne mislima reči, da se uresniči v socialistični družbi "ideal" tistih malih dušic, ki venomer trobijo, da spada ženska v kuhinjo in v otroško sobo. Po našem prepričanju bodo ljudje v socialistični družbi bolj napredni, pa ne bolj nazadnjaški, kakor v sedanji in zato bodo imeli tudi boljše pojme o ženski. Toda dokler še nismo v bodoči družbi, se moramo baviti z razmerami v sedanji, ker bi sicer postali puhli pridigarji, ne pa pionirji bodočnosti. V sedanjosti opravljajo ženske vsakovrstna dela, tudi taka, ki se jim prav slabo prilegajo; in prav v današnjih dneh se žensko delo izredno množi. Izpremeniti ne moremo tega, torej moramo računati s tem dejstvom. Kapitalisti označujejo socialistično zahtevo po enakih mezdah za nepravično, pretirano, absurdno. Pri njih je bila od nekdaj navada, da so plačevali ženskam manj kakor moškim, tudi če so opravljale enako delo. Tako je v trgovinah, v pisarnah, v tovarnah in večinoma povsod. Kapitalisti skušajo varovati svoje interese, čim bolje morejo. Nič se ni čuditi, da iščejo cenene delav- ne moči. Če je mogoče, ustanavljajo podjetja v takih krajih, kjer še ni industrije in se dobivajo z dežele roke, ki ne najdejo* zadovoljivega dela na kmetijah. Takih krajev je od dne do dne manj. Ampak najdejo se še kraji, v katere se je naselila industrija, kjer se pa še ni razvila dobra delavska organizacija. Veliki kapitalizem, ki se svobodno giblje, poišče rad take kraje, tudi če leže kje v Aziji ali Afriki. Vsako podjetje se pač ne da ustanoviti kjersibodi ali preseliti kamorsibodi; pač pa se lahko naseljujejo delavske moči iz drugih krajev, iz takih krajev, kjer se proletarci še niso podali v moderne delavske boje. V takem slučaju se ne vprašuje mnogo po narodnosti, po barvi polti, po veri in podobnih rečeh; merodajno je le to, da so importirane delovne moči cenejše od domačih. Enaka je tudi navadno tendenca pri nastavljanju žensk. Pravi namen si pač lahko nadene krinko, za katero se skrije. Tako so podjetniki pogostoma nastopali kot dobrosrčni človekoljubi. "Zakaj ne bi dobile tudi uboge ženske nekoliko zaslužka?" Ženske same so dolgo smatrale in večalimanj še dandanes smatrajo za naravno in opravičeno, da zaostaja njih plača za mezdo enakega moškega dela. Odkar se je mož postavil za gospodarja v družbi, se je priznavalo ženski manj pravic, kakor moškemu. Polagoma se je ženska v tem razmerju navadila, da se je sama smatrala nekako za manje vredno. V javnem in v privatnem življenju je stala tisočletja v ozadju. In ko so se ji v kapitalistični družbi odprla vrata tovarne, se ji je zdelo, da mora to smatrati za nekakšno milost in biti hvaležna, da se ji sploh daje delo. Kdo naj se čudi temu, ko je še moških delavcev na kupe, ki mislijo, da morajo smatrati kapitalista za dobrotnika, ker jim daje "kruha"? Če so ženske tedaj še slišale, da je njih telesni organizem slabejši od moškega, da so njih življenske potrebščine manjše, da ne pijo in ne kade, da ne čitajo toliko, kolikor moški ali pa sploh nič, da se jim "ni treba" brigati za javne zadeve, ki tudi povzročajo stroške, so bile navadno popolnoma prepričane, da ne morejo zahtevati toliko plače kolikor moški. Moški delavci — ne le ročni, ampak tudi duševni _ so smatrali žensko delo enostavno za umazano konkurenco. Ampak tudi s tega stališča niso postopali dosledno. Da je žensko delo konkurenca, je seveda resnično. Toda pozabiti se ne sme, da je konkurenca načelo kapitalističnega sistema sploh. Edino sredstvo, da se zmanjša ta mora, je organizacija. Konkurenca je med velikimi in malimi podjetji; konkurenca je med velekapitalisti samimi; konkurenca je tudi med delavci. Če se importirajo črnci z juga v severne države, je to konkurenca za domače belokožne in tudi črnopoltne delavce. Vse priseljevanje delavcev je konkurenca. In te konkurence ne bo kraja, dokler ne bo vse delavstvo do zadnjega proletarca organizirano. Ako dobi podjetnik ženske moči ceneje od moških, je to nevarno moškim delavcem. V mnogih podjetjih namreč ne velja pretveza o slabejšem ženskem organizmu nič. Dela pri neštetih mašinah zahteva veliko več inteligence, paznosti, prisotnosti duha, vztrajnosti, kakor pa robustne telesne moči. V takih slučajih nadomešča ženska moškega popolnoma. Ako se zadovoljuje ženska z manjšo plačo, je to za podjetnika očiten dobiček; naravno je, da bo tedaj rajši jemal ženske in s tem se za moškega zmanjša prilika, da pride sam do dela. Le ako izgubi podjetnik to možnost dobička, to se pravi, ako ni žensko delo nič cenejše od moškega, se zopet zboljša prilika za moža. S tem se pa tudi zboljša prilika, da se pridobe ženske za organizacijo. Dva glavna vzroka vplivata na to. Prvi je ta, da se proletarci v najslabših razmerah najteže organizirajo. Predvsem jim manjka za to potrebne samozavesti. Beda tlači človeka v ponižnost. Čim manjši je košček kruha, tem večji je strah, da bi ga bilo mogoče izgubiti. Tudi za ženske velja to, da jim je ideja organizacije dostopnejša, ako dosežejo nekoliko boljši materijalni položaj, da morejo vsaj bolj raz-mišljevati o njem. Drugi vzrok je ta, da bo smatrala ženska moškega delavca za svojega nasprotnika, dokler bo opažala, da ji ne privošči boljšega položaja. V delavcu, ki zahteva zanjo enako plačo, spozna svojega zaveznika, in tedaj bo razumela tudi njegov klic v organizacijo. To pa mora biti cilj moških delavcev. Da bi se odpravilo žensko delo v kapitalistični družbi, je popolnoma brezupno. Preveliko je že število žensk, ki so odvisne od dela svojih rok. Sedanji svetovni dogodki pomnožujejo to število od dne do dne. Poleg tega nastajajo včasi razmere v industriji, ki zahtevajo silno pomnoženo število delavnih rok, razmere, v katerih primanjkuje moških delavcev in je brez ženskega dela nemogoče izhajati. Tak je bil na primer položaj v vojnem času. Vprašanje, s kakšnimi sredstvi se bodo o-mogočila vsakovrstna dela, je sicer še nerešeno; ampak nujnega, neizogibnega dela bo več, kakor se marsikomu sanja, in sredstva se bodo morala dobiti če ne na en način, pa na drugi. Vse kaže, da bo tedaj tudi potreba ženskega dela velika in moški delavci ga bodo sami morali odobravati, da jim ne bo treba nečloveško garati. Da se pa iz tega ne izleže nevarna konkurenca, more preprečiti le organizacija, ki se ne sme ozirati na spol. Taka organizacija je logično le tedaj mogoča, ako priznava vsem svojim članom enake pravice in jih zagovarja in brani. Sejalci sovraštva. Sejalci sovraštva si vsi, ki ne morejo toleri-rati nasprotnega mnenja in ga hočejo uničiti s silo, z vsemi nečednimi sredstvi. Sejalci sovraštva blatijo v dosego svojega namena brata človeka, imenujejo ga tat, iznašli bodo o njemu vsakojake skrivnosti, samo da ga diskreditirajo v očeh ljudstva, ki rajše verjame slabo kakor dobro o človeku. Razumevanje drug drugega je protiutež sovraštvu. Poskušati razumeti človeka, mu želeti samo dobro in nastopati napram njemu prijazno to vpliva blagodejno na vse. Sovraštvo ne skuša razumeti nasprotnika. Skuša samo kako ga uničiti. Sovraštvo je instinkt, ki izvira največ iz neznanja in iz pomankanja človečnosti v človeku. Če vam "Proletarec" ugaja, ali kaj storite za njegovo razširjenje? J. SUCHY: LJUBLJANSKE SLIKE. To sem si dal napravit . . . Ljubljana je bogata na originalnih tipih. V sredini mesta živi bogatin, ki ima tik vseh svojih siceršnih dobrih lastnosti to napako, da se rad baha s svojim bogastvom, s svojimi najraznovrstnejši-mi zbirkami in kar je še enake ropotije. To svojo ničevost in puhlost rad podčrtava z besedami: "To sem si dal napravit!'.' Ako ga vprašaš po tej ali oni krasni sliki, ki je Bog ve po kakem naključju prišla v njegovo posest, ti takoj pove: To sem si dal napravit! Radi tega njegovega izreka je bil v obči posmeh. Posebno pa zadnjič enkrat. Imel je v posetih več gospodov. Ravno so pregle-davali neko zbirko starih manuskriptov, ko priteče v sobo hčerka gospodarja. "Oh, kako srčkan angelček je to! je rekel eden gospodov. Ali je vaša?" "Da, to je moja hči — to sem si dal napravit", je tja v en dan odgovoril vprašani. Lepotilni obližec. Malo je vdov, ki ostanejo soprogu zveste preko groba, to se pravi, do konca svojih dni. Poznam vdovico, mlado in brhko, ki je svoje srce vnovič naklonila zalemu, črnookemu in črnolasemu mladeniču. Zaobljubila sta se in na leto naj bi bila poroka. Preko zime bi še rada vživala prostosti vdovstva. Njemu pa to cincanje ni ugajalo. Nekega lepega jesenskega večera je bila pri znani ljubljanski kapaciteti zbrana pisana družba, med drugimi tudi naša lepa vdovica in seveda čisto po naključju tudi naš črnooki in — lasi mladenič, ki se je v salonu pojavil s črnim angleškim obližcem na gornji ustnici, češ "ker se je pri raziranju vrezal". Po večerji so vsi odšli na vrt, zakaj večer je bil topel in lep. Tam so se zabavali, kakor je to pri tako pisani družbi že v navadi. Ko so se vrnili v salon, so zagorele žarnice. Tedaj se je zapazilo, da naš znanec ni imel več lepotila na gornji ustnici, pač pa mlada vdova na levem licu v bližini ust. Tušljanje, posmehovanje, pomežikovanje. Vdova je kmalu zapazila, da je ona predmet ponašanja gostov in ker si zadeve ni znala razjasniti, je na glas vprašala: "Pa zakaj se smejate?" Tedaj je stopil na pozorišče zali mladenič ter rekel v ceremonielnem tonu: "Čast mi je, gospoda, naznaniti vam mojo skorajšno zaroko s to vrlo spoštovano damo!" Vdova je postala le še bolj zmedena. "Oprostite gospod, je rekla, jaz vas nisem pooblastila — — ". Bila je rdeča kot purman. "Zakaj hočete zadevo še dalje tajiti, je besedo povzel srečni zaljubljenec. "Dovolite mi priznati, da ste mi ravnokar na vrtu dovolila zaročni poljub." "Pa ... ne razumem, kako morete ... je jecljala lepa dama v svoji veliki zadregi. Namesto odgovora, jo je mladenič povedel pred zrcalo, kjer jo je opozoril na — obližec na njenem licu. La donna e mobile . . . Povem vam storijo o lepi mladi zapeljivki, ki je s svojim nevsakdanjim nastopom in pojavom očarala slehernega, ki je podlegel njenemu basilisknemu pogledu. — Zgodilo se je, da je k znani ljubljanski zdravniški kapaciteti v pozni nočni uri prisopihal možakar z nujnim pozivom, da mu takoj sledi v hišo, kjer se je zgodila nesreča. Zdravnika je sel povedel v staro patriarhalno hišo, kjer je v prvem nadstropju stanovala uvodoma omenjena devojka. V stanovanju je vsepovprek dišalo po lizolu. Skrajni čas je že bil, da je zdravnik posegel vmes. Naposled se mu je res posrečilo oteti mladenko neizprosne smrti. Drugega dne potrka na zdravnikove duri star sivolas gospod. "Gospod doktor", je dejal gospod, "vi ste rešili smrti lepo mladenko, do katere gojim globoko in odkrito nagnenje. Oprostili pa ste tudi mene večnega kesanja ter pekoče vesti. Bil sem preveč skop in strog napram njej. Ker sem jej odrekel avto, je revica mislila, da je ne ljubim več ter se je radi tega hotela usmrtiti. Smatram kot svojo dolžnost se vam osebno zahvaliti na trudu. Položil je na mizo kup bankovcev, se poklonil ter odšel. Tretji dan stopi v ordinacijsko sobo velik, robusten možakar, z veliko briljantno iglo v kravati in z enakimi prstani na rokah. "Dragi gospod doktor", začne možakar, potem ko se je oddahnil, "prihajam, da se vam zahvalim radi gospodične, ki se je zastrupila. Napravil sem ji namreč malo sceno radi mladeniča, ki pravi, da je njen bratranec. Postal sem grob ter sem ji grozil, da jo pozabim. Nisem mislil, da si bo to tako vzela k srcu in da me tako silno ljubi. Brez vaše pomoči bi bila sigurno umrla ter bi ona,bila že tretja, ki se je usmrtila radi mene. Pa kaj sem hotel reči — vsak mora živeti od svojega poklica in tako mislim, da sva — kvit. Položil je na mizo kup bankovcev, se poklonil ter odšel. Pol ure pozneje vstopi v ordinacijsko sobo tridesetletni elegant, odeven po najnovejšem žurnalu, dišeč pt> vseh žavbah. "Ste vi gospod doktor X?" "Da, gospod. Česa želite, prosim?" "O, prišel sem, da se vam zahvalim radi vaše požrtvovalnosti napram gospodični, ki ste jo rešili smrti. Veseli me, da ni podlegla strupu, tem bolj, ker mi je žal, da ji takrat nisem spolnil skromno željo, ki jo je izrekla. Žalibog, da sem v igri preveč zabil, tako, da vas trenotno ne morem odškodovati za vaš trud. Bodite pa uverjeni, da imate v moji osebi najboljšega prijatelja." Rekši to je doktorju segel v roke, si popravil pred zrcalom lase ter odšel. Na to je zdravnik stopil v stanovanje tiste mladenke. "Gospodična, je rekel, prejel sem od starega gospoda, ki se je zelo taktno uvedel pri meni, večjo svoto denarja. To obdržim kot honorar za vaše zdravljenje, dočim so vam na razpolago novci, ki mi jih je uročil neki usiljivi bankije ali finansije, ali kar je že. Kar se pa tretjega tiče, vam njega ni treba biti žal. Zakaj radi kvart vam je postal nezvest. Stoji pa, da so vam vsi trije zelo naklonjeni. "Da, da, gospod doktor," je sladko zapela gizda-linka, "če bi me on tako ljubil, kakor ti trije, bi ne bila obupala." "Kaj pravite? Ali še eden?" "I seveda in sicer oni nehvaležni, ki je rajši prevzel angažman v tujini, nego da ostane pri meni. Kaj mislite, ljubi gospod doktor, da sem se radi onih treh hotela usmrtiti?" — Pri telefonu. Polonca je bila zalo dekle. In pa bogata. Ni čuda, če je imela vse polno občudovalcev, med katerimi je naposled dospel na prvo mesto oficielnega zaročnika mladi graščak tam nekje za periferijo mesta. Ker pa zaljubljencima pri tej razdalji ni bilo možno občevati osebno, sta si v to svrho zamislila napravo — telefona. Pravzaprav ga je on imel že oddavna. Po preteku nekaj mesecev pa ga je naposled dobila tudi ona. In telefonirala sta si danzadnevom obligatne ljubezenske nežnosti. "Halo, ali si ti, Polonca?" je vprašal on. "Da, moj zlati!" — "Oh, kako bi bil rad pri tebi, ti moj angel mili! Veš, kaj bi storil?" -— "Ne," je odgovorila nevesta. Tedaj pa se je zgodilo, da se je par nerodnih telefonskih žic zmešalo kar tako v en dan, kar je imelo za posledico, da je Polonca čula nastopno: " — sprednjo desno nogo bi trdo privezal, gobec odprl in poln škaf mlačnega kamiličnega čaja notri vlil —" Zaroka je seveda že zdavni razveljavljena. — Samo Jernej, graščakov hlapec se še danes čudi, zakaj mu je gospodar takrat, ko je bila kobila bolna, telefonično sporočil — "naj jej roke ovije okoli vratu ter jej v uho šepne sladke besede ljubezni--" Kongres ameriškega zadružništva. Peti kongres Ameriške Zadružne Lige se bo vršil dne 4., 5. in 6. novembra v Minneapolisu, Minnesota. V Minneapolisu je dom največje in najbolj uspevajoče delavske kooperative v Zedinjenih državah. Imenuje se Franklin Cooperative Creamery Association in se peča z distribucijo mleka, masla, sira, sladoleda itd. V tem letu beleži že tri in pol milijona dolarjev prometa. Kongresa se udeleže zastopniki ameriških zadrug iz vseh krajev dežele. Zastopane bodo delavske in farmarske zadruge. Med drugim se bo kongres pečal tudi s sledečimi vprašanji: "Ali naj zadruge ustanove kooperativno zavarovalno družbo?" "Ali naj zadruge ustanove veliko zadružno banko?" "Kakšni bi bili idealni odnošaji med delavskim in kooperativnim gibanjem?" "Kakšni bi morali biti odnošaji med organizacijami farmarjev in kooperativnem gibanjem konsumen-tov, da bi bili idealni?" Ameriška kooperativna liga ima svoj urad v New Yorku. Izmed narodnostnih skupin so v nji najjačje zastopani Finci. Imperializem, njegovi vzroki in metode. V času svetovne vojne, zlasti ob času sklepanja miru v Versaillesu se je zelo pogosto rabilo besedo "imperializem", še pogostejše pa se jo rabi v sedanjem času. Kaj je imperializem? Imperializem je beseda, ki je v svojem prvotnem originalu pomenila monarhistični sistem, kjer je imel vladar absolutno moč nad ljudstvom svoje države. 0-značevala je vladarje, ki so si poljarmljali tuje teritorije in tuja ljudstva. Tak imperializem kronanih vladarjev je trajal skozi dobo dolgih stoletij. Imperializmu kronanih glav se je tedaj umaknil kapitalistični imperializem, ki je v svojem procesu mnogo popolnejši od prvega, kakor je kapitalizem popolnejši od fevdalnega sistema. Kadar govorimo v današnjih časih o imperializmu, imamo v mislih kapitalistično ekspanzijo. Imperializem je globoko ukoreninjena družabna bolezen in je najdemo v vsaki industrialno razviti državi. Čim več bogastva, čim več strojev, čim več koncentrirane industrije — tembolj ogroža imperializem svetovni mir. Industrija v vsaki deželi postaja čimdalje bolj organizirana in dovršena; kapital se osredotočuje v velikanske korporacije in truste. Stare tovarne se zapirajo ali podirajo in na njih mesto se postavljajo nove, modernejše, ki proizvajajo potem najnovejših metod in s polno silo. In kadar so železnice, oljna, jeklarska, tekstilna in druga podjetja dodobra organizirana in izboljšana, postane polje za vlaganje kapitala doma omejeno in izčrpano. In še več: perfektnost industrialne organizacije se izpopolnjuje še stem, da prihaja kontrola podjetij v roke nekoliko najbogatejših magnatov. Sila teh mag-natov postaja tako velika, da jih nazivljemo vsled tega po srednjeveškem običaju za barone in kralje. Vsa centralizirana moč, vsako pojačanje produktivnega bogastva povečava celokupni kapital, ki se zopet in zopet investira. In ker se ta čezmerni kapital nabira in nabira, mora biti ponovno naložen v podjetja. Toda ker se polje doma na ta način prej ali slej skrči, morajo kapitalisti gledati za vlaganje svojega čezmernega kapitala v inozemstvu. To jih dovede "v zaostale dežele" — v kraje, kjer je še malo domače industrije, kakor naprimer v Perzijo, v Egipt, na Kitajsko, v Mehiko, Južno Ameriko, A-friko itd. Ti kraji so dobro polje za pridobivanje na-daljnega bogastva; kajti treba je graditi nove železnice, prekope, tovarne itd. In velekapitalisti skušajo pre-vrediti "zaostale dežele" po vzoru dežela, iz katerih prihajajo. Pri tem delu pa nalete na težkoče; kajti domačini imajo svoje zakone in svoje vlade, ki skrbe, da ohranijo bogastvo dežele za se. Da dobe od domačinov koncesije, se inozemski kapitalisti takoj zainteresirajo za politiko domačinov, zlasti pa iščejo političnih prijateljev, ki bi jim šli pri svojem delu na roke. Kapitalisti hočejo pred vsem zavarovati svoje denarne vloge dobljena od domačih uradnikov s podkupnino, ali pa v podjetjih. In tako se zgodi, da so taka dovoljenja dobljena od domačih uradnikov s podkupnino, ali pa so direktno ukradena. Če je potrebno, financirajo inozemski kapitalisti tudi "revolucijo" in postavijo na ta način na vlade ljudi, ki jim gredo na roke. Pri vseh teh transakcijah pa stoji kapitalistični investor vedno v ozadju, med tem ko njegovi plačani agentje delajo zanj kjerkoli se nudi prilika. Ti agentje intrigirajo, podkupujejo in izmišljajo naklepe, ki bi dosegli cilj. S tem v zvezi skrbe ti agentje, da se dela javno mnenje v domovini in pošiljajo domov "novice", iz katerih je citati o "nemirih" in napadih na državljane te in te dežele. Na ta način se razvije prijateljski ali pa sovražni proces javnega mnenja o dotični "zaostali deželi" doma. Sorodstva med prizadetima deželama postajajo v zadnjem slučaju napeta. In če trpe naši kapitalisti na svojih vlogah izgubo, kličejo takoj domačo vlado na pomoč, naj jih protežira. Oborožena sila se izkrca, "da ohrani red", če je potreba, se po-streli tudi nekaj domačinov, in naša vlada napove delno ali pa splošno kontrolo v deželi. Da se zavarujejo interesi bankirjev in kapitalistov, pridejo v po-štev bajoneti. In vlada domačinov izgine, ali pa postane servilno orodje kapitalističnih vlagateljev. Domačini postanejo sužnji tujih kapitalistov, svoboda je uničena in dežela postane privesek Standard Oil družbe, bančnih podjetih na Wall Streetu ali kake druge skupine velemagnatov. Na ta način sta bili obvladani potom ameriških sil deželi San Domingo in Haiti. In vsled ravno teh vzrokov hočejo naprtiti enako usodo Mehiki. Če ne bi bilo v Mehiki oljnih vrelcev, velikih posesti in mineralnih bogastev, ne bi bilo proti Mehiki nobenih groženj za intervencijo. Mnogo miljonov dolarjev je vloženih v teh podjetjih; in mnogo koncesij za ameriške in druge kapitaliste je bilo dobljenih tamkaj potom podkupovanja, ko je bil še Diaz mehiški predsednik. Mehikanci žele ta bogastva zase. Vsled tega vedne grožnje, včasih odkrite, včasih prikrite, da se prične z Mehiko vojna. Če pride do vojne, bo ameriško delavstvo prekoračilo reko Rio Grande, da reši nekaj tisočem vlagateljev kapitala njihove investicije. To je kapitalistični imperializem. Kar je v tem slučaju med Mehiko in Ameriko, to je pravilo kapitalističnih vlagateljev za vse druge dežele, kjer je kaj razitega kapitalizma. Kapitalisti vseh narodnosti igrajo enako vlogo. Imperializem Anglije vodi v Perzijo, v Egipt, v Indijo in v Afriko, imperializem Japonske steza svoje roke v Korejo, Šantung in Sibirijo; francoski se razteza v Moroko, na Balkan v Sirijo in druge kraje; ameriški v San Domingo, Nica-ragua, na Filipine, Porto Rico, Panamo itd. Nemški imperializem je nameraval zgraditi trgovsko pot iz Hamburga v Bagdad, da izčrpa Azijo in Mesopotamijo. Rabil je v ta namen umazane taktike vseh vrst in vpo-slil najtajnejšo diplomacijo s pomočjo katere se sklepajo za ljudskim hrbtom sporazumi brez vednosti parlamentov. Ti tajni sporazumi pa ogrožajo življenje miljonov delavcev, ne da bi imeli leti pri teifl kakšno besedo. Njihova dolžnost je ubogati in umreti vse za dobiček vlagateljev kapitala. Delajo se tudi odprte ali javne pogodbe, toda te se navadno pozneje zavržejo potom tajnih sporazumov; toda vse svečano dane obljube so navadne farse, in to vedo diplomtje prav dobro. In ker je to vsepovsod znano, imajo vpeljano mednarodno špijonažo. V zvezi s špijonažo pride na vrsto oboroževanje. Kapitalisti hočejo prodajati oklepne plošče, strojne puške, municijo, strupene pline in vsa druga morilna in razdejevalna sredstva. Vojna pomeni namreč velikanske profite. Magnati podkupijo s svojimi oglasi ali drugače vse večje dnevno časopisje in mesečnike, da naščujejo množice proti tujezemcem; džingoizem se razvije do fanatizma. Vojni izdelki se prodajajo do- mači vladi in sovražni deželi. Pomoč, ki jo dajejo kapitalisti, dobe tiste politične stranke in posamezniki, ki zagovarjajo imperializem, in to krstijo za patriotizem. Narod ščujejo proti narodu, sami pa bogate od vojne. Čezmerni kapital, ki je vložen v inozemstvu, obo-rožavanje in tajna diplomacija "delajo roka v roki, eno izpopolnjuje drugo. Vse moderne kapitalistično razvite dežele so v tem enake — in v tem je tista nevarnost, ki preti zopet z novo svetovno vojno — obsežnejšo in ljutejšo kakor je bila zadnja. Vse to so sadovi kapitalizma. In tako dolgo, dokler imamo velike finančnike in magnate, ki posedujejo ali kontrolirajo tovarne, mline, železnice, banke in naravne zaklade", bodo delavci odvisni od tega razreda — in s tem v zvezi so odgovorni za iskanje tujih trgov za povečanje lastnikovih profitov. (^t Joj, joj, kako je hudo! K. T. Postaven fant je šel na veselico v Kalamazu, se lepo počesal in silil v dekleta. Odbijale so ga, se mu smejale in brile norce za njegovim hrbtom. To so ničvredne ženske, je dejal fant. Drugod so drle za menoj. Dve sta se že ubili radi mene, tretja pa mi je nedavno pisala, da se kmalu ubije, če ne pridem k nji. Tukaj so pa take putke! Pogledal se je v ogledalo, dvignil kozarec in se ozrl po pivcih, češ, kdo izmed vas je tako lep in privlačen kakor jaz. Jedel je človek v restavracijah, in jamral, da se bo oženil ker je doma vendar boljša hrana kakor v takihle jedilnicah. Jamral je nad svojim želodcem in klel ves kontinent, ker je tako pokvarjen, da se niti ne spomni na njegovo vas, kjer nima nihče sprijenega želodca. Spil pa je vse, samo da je teklo. Čim močnejše, tim boljše. Vselej, kadar ga je želodec posebno zabolel, in to je bilo mnogokrat, se je šel "zdravit". Izvedel je za skrivno klet, kjer se je dobilo posebno močno žganjico. Kupil je stekleničico in jo izpraznil za vogalom. Do doma je še prišel. Kaj pa ti je, ga je vprašal sostanovalec. Ta prokleti želodec—naj vrag vzame ameriške restavracije. Zjutraj ni več vstal. Poklicali so policaja, ta je telefoniral pogrebniku, in ena želodčna tragedija je bila končana. Druge se nadaljujejo. Poznal sem možiceljna, ki je vsaki dan preklinjal Evo, ker je zapeljala moškega, in namesto da bi ona trpela, je morel iti moški v fabriko in majno. Baba je hudič, je ponavljal. Kadar pa je bil posebno razjarjen, je klel tudi Mater Božjo, katero je obdolžil, da je rodila Odrešenika samo za jude. Zvečer, predno je šel spat, je Marijo vselej prosil odpuščanja, in ji pojasnjeval, da jo je žalil v jezi. Eve ni nikoli prosil odpuščanja. Ona ni bila svetnica, je rekel. Ob nedeljah zvečer je naš možicelj nekam zahajal. Vračal se je okrog polnoči, včasi dobre, včasi slabe volje. Nekega nedeljskega večera je prišel malo preje kakor po navadi. Ti prokleta Eva, je rentačil, plačal sem ji, pa je rekla, tukaj v veži me počakaj, potem greva takoj, pa se hudič babji ni več vrnil. Dolgo je mrmral in ni utihnil preje dokler ga ni eden boar-derjev potisnil na posteljo in mu rekel, ne brenči, osel! Mešetarstvo lobbyistov v ameriških zbornicah. V kongresu Zedinjenih držav so poslanci "razdeljeni" na dve stranki: republikansko in demokratsko. Enako v legislaturah. Namreč, izvoljeni so eni na listi prve in eni na listi druge stranke. Programi obeh so v bistvu enaki, in obe sta kapitalistični. Kandidate obeh podpirajo eni in isti interesi. Reedova preiskava v Illinoisu je to posebno pokazala. Kongresniki in senatorji gredo v Washington kovati zakone. Ljudstvo jim je poverilo veliko moč. Ali gospodje poslanci nimajo v mislih ljudskih interesov. Glasujejo kakor piha veter interesov, kateri so jim omogočili nominacijo in jih finančno podprli v kampanji. Vendar pa so poslanci v nekaterih zadevah manjše važnosti tudi svobodni. Včasi jim interesi puste sprejeti kak navidezno zelo koristen zakon, in take zakone sprejemajo zato, da se socialistična misel, in s tem socialistična organizacija, ne širi prehitro. Da pa ljudstvo vidi kako posamezniki glasujejo, je v vežah washingtonskih zbornic, in ravno tako v legislaturah, vse polno lobbyistov. Eni so plačani od trustjan-skih korporacij, in ti so najvplivnejši. Kajti kadar dajejo instrukcije, jih -morajo poslanci ubogati. Izjem je malo. Nekaj lobbyistov imajo tudi unije, katere potrošijo v ta namen velike vsote. Unijski lobbyisti nagovarjajo poslance, naj pristopijo v vrste "prijateljev delavstva" ter glasujejo za postave, katere so v interesu delavskega ljudstva. Kot omenjeno, zbornica včasi sprejme kakšno tako postavo, in med unijskimi lob-byisti zavlada veliko veselje, češ, glejte, kako velikansko zmago smo dosegli z našo "nestrankarsko taktiko". Propagatorji prohibicije so potrošili milijone za lobbyiste, predno je bil sprejet 18. dodatek, in potem so jih obdržali v Washintonu, da pazijo na to velikansko "pridobitev". Marsikakšen poslanec, ki je govoril v prilog prohibicije, je čital govor ki so mu ga napisali prohibicionistični lobbyisti; in čital ga je, ker so ga plačali za to delo. To je prišlo na dan šele nedavno, ko posebna senatna komisija raziskuje poslovanje Protisalunske lige. Čikaška Tribuna poroča, da nekaj reformističnih organizacij, katerih namen je napraviti iz človeka svetnika vsaj ob nedeljah s pomočjo postav, ako jih drugače ni mogoče, potrošijo za svoje lobbyiste okrog tri milijone dolarjev letno. Kje so druge organizacije, unije in trusti! Te vrste mešetarstva ni nikjer na svetu toliko kakor v tej deželi. V večina drugih dežel ga sploh ni. In tudi tukaj poneha, kadar bo ljudstvo nehalo "nagrajevati" s službami posameznike in se oprijelo programov. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sotrudnike in tajnike ter druge ki pošiljajo dopise in naznanila prosimo, da naj ne odlašajo do zadnjega dne, ako hočejo, da je stvar priobčena v tisti številki lista kateri je namenjena. Pondeljek je zadnji dan za vse tako gradivo. Ce ga dobimo pozneje, je priobčeno šele naslednji teden — ako ni prepozno. Prosimo, vpo-števajte to. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. AKTIVNOSTI KLUBA ŠT. 1, J. S. Z. — NAŠA PRIHODNJA DRAMSKA PREDSTAVA. CHCAGO, ILL. — S prihodom jeseni se prične za klub št. 1 JSZ. običajna sezona notranjega dela. Agitacijo bomo podvojili. Neš pevski zbor "Sava" bo priredil koncert kakršnega še ni priredil noben slovenski pevski zbor v Chicagu. Dramski odsek kluba bo dal predstave prvega reda. Redne vaje pevskega zbora "Sava" se vrše vsaki torek zvečer v dvorani SNPJ. Ako vas veseli petje in ste pevec, ali ako mislite postati pevec, se prijavite zborovemu tajniku takoj na prihodnji vaji. Članom pa: prihajajte redno k vajam, kajti koncert je blizu. Le ako se boste vestno udeleževali vaj, boste vsi v stanju nastopiti v zboru na dan koncerta in peti. Namreč peti, ne pa skaziti petje. Učitelja imamo da boljšega želeti ne moremo. Priliko imamo učiti se petja v domačem zboru. Izrabimo jo. Našemu ženskemu svetu v Chicagu: Morda katera izmed rojakinj pevk še ne ve, da je zbor "Sava" mešan pevski zbor. Kot tak bo prvič nastopil na svojem prihodnjem koncertu. Pridite v torek večer v dvorano SNPJ., ako ste pevka ali ako hočete postati, in se vpišite med aktivne članice zbora. Naša prihodnja dramska predstava bo v nedeljo dne 24. oktobra v dvorani SNPJ. Vprizorjena bo igra "Hrbtenica", katero je spisal Ivan Molek. Igra ima tri dejanja, prolog in epilog. Je polna življenja. Ima slovenski boardinghouse, sitno gospodinjo, dobrega "boi--denbosa", ljubosumno deklo, domačo hčer, pobožne, brezbrižne in napredne boardarje, stavkarje in stav-kokaze ter harmonikarja ki je ne samo godec, ampak tudi naprednjak. Videli boste kompanijskega bosa kako vabi na delo in grozi stavkarjem, podana vam bo slika, kakršno naredi v premogarski naselbini eksplozija, sledili boste rajanju, prepirom, veselju, debatam in ljubavnim spletkam. Igra je spisana s posebnim ozirom na SNPJ. in pričakujemo, da poseti to prireditev do tisoč članov te organizacije. Vstopnice se dobe pri članih in članicah kluba in v uradu "Proletarca". Vstopnina kot običajno 75c za osebo. V nedeljo dne 5. decembra bo imela "Sava" svoj prvi koncert, od kar je pridružena klubu. Izvajala bo ves koncertni program s svojimi močmi. Na sporedu bo tudi krajša igra s petjem, prirejena nalašč za ta koncert "Save". Režijo za prvo igro v tej sezoni na našem odru vodi Andrew Kobal. S kooperacijo članov in članic kluba bomo tudi v tej sezoni ne samo dosegli uspehe ki smo jih imeli v Prošli sezoni, ampak jih prekosili, ker šteje klub št. 1 JSZ. več članov in članic kakor pred letom dni. Več članov pa pomeni več moči za delo v področju kluba P. O. Koliko ste v vaši naselbini storili za pojačanje socialistične stranke? Koliko za razširjenje njenih glasil, me