Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASBA V ŠOLI IN VRTCU številka 1 letnik XXV leto 2022 NAPOVEDNIK DOGODKOV 20. 5.–4. 6. 2022 Območni Zborovski BUM 2022 (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zavod RS za šolstvo) 25. 6. 2022 UkuleLent 2022 (Art Kamp, 30. Festival Lent) 28. 6. 2022 2. konferenca učiteljev družboslovnih, umetnostnih in humanističnih predmetov: Mladi in ustvarjalnost (Zavod RS za šolstvo) ISSN 1854-9721 Glasbeno ustvarjanje s predšolskimi otroki Slika na naslovnici: Simon Kajtna, “Kraljestvo kačjega pastirja”, 2021, olje na platnu, 150 x 200 cm Uvodnik Dr. Inge Breznik, Črt Sojar Voglar odgovorna urednica Pozdravljeni, spoštovani bralke in bralci, Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) Revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 51 00, faks 01/300 51 99 Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredništvo: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica) dr. Ada Holcar Brunauer, Zavod RS za šolstvo dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo dr. Franc Križnar, muzikolog dr. Katarina Zadnik, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani Petra Juhart Brdnik, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. David Bandelj, Humanistični licej Gorica, Italija dr. Manja Flisar Šauperl, Osnovna šola Janka Padežnika Maribor dr. Marija Mihevc, Gimnazija Vič mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Glasbena šola Ravne na Koroškem Tadeja Vulc, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru Katja Gruber, Osnovna šola Nazarje Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: inge.breznik@zrss.si; simona.vozelj@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Barbara Jarc Prevod povzetkov v angleščino: Bumblebee, jezikovno svetovanje, Polonca Luznik s. p. Oblikovanje: Simon Kajtna Notografija: AccordiA d.o.o. Računalniški prelom: Design Demšar d. o. o. Tisk: Para tiskarna d. o. o. Naklada: 520 izvodov Letna naročnina (2 številki): 22,00 € za šole in ustanove; 16,20 € za fizične osebe, 8,50 € za dijake, študente, upokojence (popust); 27,00 € za naročnike iz tujine; cena posamezne številke v prosti prodaji je 8,50 €. V cenah je vključen DDV. Radi imamo nauk o glasbi pred dvema letoma smo vpeljali prenovljeno podobo in tematsko zastavljeno vsebino revije. Prvo številko smo posvetili glasbeni vzgoji v zgodnjem otroštvu in po dveh letih se temu spet posvečamo. Zakaj? Ker je glasbena vzgoja pomembna za celosten razvoj otroka in ker otroku pomeni svet brezmejne domišljije, svobode ustvarjanja ter bogastva lastnega doživljanja in občutenja. Prispevki avtorjev izhajajo iz vsakodnevne prakse dela s predšolskimi otroki in se ponašajo z veliko idejami, neposredno uporabnimi oziroma prenosljivimi v vrtčevske oddelke, z zanesenjaškimi opisi uspešnih poskusov, predvsem pa z veliko zanosa in srčnosti pri delu z najmlajšimi. Naj vam bo branje v navdih in veselje. Takoj za tem pa naj vas zasrbijo prsti, da bi pridobljene ideje tudi sami preizkusili! 400 ritmičnih, melodičnih in parlato vaj za nauk o glasbi od 1. do 6. razreda Notna zbirka ISMN 979-0-709015-13-9, 80 str., 23,50 € Notno zbirko Radi imamo nauk o glasbi skladatelja Črta Sojarja Voglarja sestavljajo ritmične, melodične in parlato vaje za nauk o glasbi od prvega do šestega razreda in nam odpirajo svet glasbene teorije z natančno določenimi simboli in pravili. Z njimi razvijamo glasbene sposobnosti, kot so ritmični, melodični in harmonski posluh ter glasbeni spomin. V prvih treh razredih prevladuje metoda dela z imitacijo, v višjih razredih postopno preidemo na metodo dela z notnim zapisom. Za enakomernost izvajanja priporočamo uporabo metronoma, pri čemer lahko spreminjamo tempo od počasnega k hitremu in s tem povečujemo zahtevnost. Tovrstnih gradiv v glasbenem šolstvu ni ravno na pretek, zato je to gradivo še posebno dragoceno kot pomoč pri izvajanju ritmičnih, melodičnih in parlato vaj pri pouku. Gradivo sistematično sledi učnemu načrtu, njegovim vsebinam, ciljem in standardom znanja. Nabor vaj je ogromen in vsak učitelj lahko najde vaje za neki specifični razred, za manj sposobne kot tudi za bolj sposobne učence. Kot poprček pa v vsakem sklopu najdemo tudi zahtevnejše vaje za nadarjene učence. Gradivo bo res popestrilo pouk nauka o glasbi in služilo učitelju kot velika pomoč pri osvajanju »glasbenega Olimpa«. Vabljeni k naročilu notne zbirke. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si facebook ZRSŠ twitter ZRSŠ Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) VSEBINA UVODNIK Inge Breznik STROKA 2 8 17 Inge Breznik Vpliv ukrepov proti širjenju covid-19 na izvajanje glasbenih dejavnostih v slovenskih vrtcih Sara Smrekar Reševanje konfliktnih situacij in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri tri- in štiriletnikih v vrtcu Maja Krajnc Razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo in umetnostjo: analiza reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji PRAKSA 22 25 31 35 39 44 48 54 Claudia Uhan Rajalna igra Zajček Skok Lidija Proje Glasbeni vrtiljak: glasbene dejavnosti v vrtcu Petra Pograjc Oblikujmo pravljico z glasbo Tatjana Berkopec Glasbena pravljica Miška želi prijatelja. Gledališko-glasbena predstava v izvedbi strokovnih delavk vrtca Krkine lučke Mirjam Rupar Glasbene didaktične igre v 2. starostnem obdobju Tjaša Šimonka Kavaš Kalilenica Anka Krpan Skomina Razmišljanja o predajanju ljubezni do glasbe in do doma izdelanih punčk iz blaga na predšolske otroke Nataša Arko Gluha učenka med slišečimi – moja izkušnja poučevanja učencev z okvaro sluha pri pouku glasbene umetnosti DOGODKI 58 62 64 Tatjana Sagernik Kovačič Intervju s Tomažem Močilnikom Daša in Matija Tavčar Pihalni orkester se predstavi – pobarvanka in igra spomin Natečaj projektov na področju glasbe in plesa. »Ustvarjalni procesi v glasbi in plesu« NOTNA PRILOGA 2 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Dr. Inge Breznik, Vpliv ukrepov proti širjenju covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti v slovenskih vrtcih Vpliv ukrepov proti širjenju Dr. Inge Breznik covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti v slovenskih vrtcih Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si The Impact of Covid-19 Control Measures on Musical Activities in Slovenian Kindergartens Izvleček V prispevku je opisan posnetek stanja izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih po Sloveniji, pridobljen na podlagi odgovorov 217 strokovnih delavcev. Ugotavlja se, da bi moralo v vrtcih vsakodnevno prepevati z otroki, da bi se oddelke moralo bolje opremiti z glasbili ter da bi se strokovnim delavcem moralo moralo zagotoviti več glasbenih seminarjev. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, petje, igranje na glasbila, ples, zbori. Abstract The article aims to illuminate the state of musical activities in kindergartens across Slovenia, based on the responses of 217 professionals. It is noted that should be sung daily with children in kindergartens, that every class should have better equipped with instruments, and that educators should be provided more music seminars. Keywords: preschool music education, singing, playing musical instruments, dance, choirs. Uvod Glasbena vzgoja v predšolski dobi ima pomembno vlogo pri vzgoji in razvoju celostne osebnosti. Otroku prek glasbenodidaktičnih iger, ritmične izreke, petja, posnemanja, preizkušanja in eksperimentiranja z zvoki, izmišljanja glasbenih motivov, igranja na lastna in druga glasbila, poslušanja in gibalnega izražanja ponuja pomembno spoznavno-učno okolje za pridobitev primarnih glasbenih izkušenj, ki so osnova za razumevanje glasbe, pogoj za razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, temelj za vzgojo bodočega ljubitelja glasbe, poslušalca glasbe ali profesionalnega glasbenika. STROKA Glasbena vzgoja je sestavni del strokovne podlage za delo v vrtcih, imenovane Kurikulum za vrtce (1999), podrobneje obravnavana v sklopu področja »umetnost«, in je zato obvezen del vsakodnevnega življenja otrok v vrtcu. Pa je v praksi res tako? Ali se v vrtcih vsak dan poje, pleše, igra na glasbila? Kakšno je stanje sedaj, ko so bile skupinske glasbene dejavnosti zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 prekinjene? V nadaljevanju so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o glasbenih dejavnostih v vrtcu, izvedenega januarja/februarja 2022 z reprezentativnim vzorcem strokovnih delavcev vrtca, ki odražajo posnetek sedanjega stanja. jev, ki se udeležujejo vsakoletnega seminarja Zborovska šola za vrtce. To pomeni, da so v raziskavi zajeti glasbeno zainteresirani strokovni delavci. V anketi je sodelovalo 217 strokovnih delavcev slovenskih vrtcev (to je velik, naključen vzorec). Pri obdelavi podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kvantitativna kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so prikazani tabelarično ter tudi opisno, z absolutnimi (f ) in odstotnimi (f %) frekvenčnimi distribucijami. Iskal se je odgovor na raziskovalno vprašanje: Koliko in v kakšni obliki so glasbene dejavnosti v vrtcih zastopane danes v primerjavi s časom pred epidemijo oziroma pred marcem 2020? a) Preverjalo se je, koliko zborov je delovalo v vrtcih pred epidemijo v primerjavi z danes ter kako so imeli/imajo organizirane vaje. Analiza anketnih vprašalnikov o glasbenih dejavnostih v vrtcih Januarja 2022 je bil s pomočjo Googlovih obrazcev oblikovan anonimni spletni anketni vprašalnik na temo glasbenih dejavnosti v vrtcu. Povezava nanj je bila poslana na e-naslove vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitel- Število delujočih zborov v vrtcih je v primerjavi s časom pred epidemijo drastično upadlo, saj je bilo delovanje v mešanih skupinah zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 omejeno in je v času pisanja tega članka še vedno omejeno. Večina (več kot 80 %) anketirancev je odgovorila, da je pred marcem 2020 v njihovih vrtcih Preglednica 1: Število delujočih zborov v vrtcih pred epidemijo in danes Nič f (f %) En f (f %) Dva f (f %) Več f (f %) Število zborov pred epidemijo (pred marcem 2020) 35 (16,1 %) 130 (59,9 %) 29 (13,4 %) 23 (10,6 %) Število zborov danes (januar 2022) 145 (66,9 %) 56 (25,8 %) 9 (4,14 %) 7 (3,4 %) 1-krat/teden f (f %) 2-krat/teden f (f %) Večkrat/ teden f (f %) Drugo f (f %) 150 (82,4 %) 22 (12,1 %) 3 (1,6 %) 7 (3,8 %) Preglednica 2: Organizacija zborovskih vaj pred epidemijo Organizacija zborovskih vaj pred epidemijo (f1 = 182 odgovorov o delujočih zborih pred epidemijo) Preglednica 3: Organizacija zborovskih vaj danes Organizacija zborovskih vaj danes (f1 = 72 odgovorov o delujočih zborih danes) 1-krat/teden f (f %) 2-krat/teden f (f %) Večkrat/teden f (f %) V mehurčkih po skupinah 45 (62,5 %) 4 (5,5 %) 0 Z vsemi skupaj 22 (30,5 %) 1 (1,3 %) 0 3 4 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Dr. Inge Breznik, Vpliv ukrepov proti širjenju covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti v slovenskih vrtcih deloval najmanj en zbor, danes pa v skoraj 67 % vrtcev anketirancev zbori ne delujejo. Slednje je razbrati tudi iz zapisov anketirancev: »Pevskega zbora nimamo zaradi pogostih karanten in mehurčkov. Zelo ga pogrešamo.« »Zaradi situacije z epidemijo pevskih zborčkov, kot smo jih poznali pred epidemijo, več ni. Na tem področju so otroci res prikrajšani.« »Žal, pevskih vaj nimamo zaradi porasta okužb in imamo premalo strokovnih delavk, da bi lahko to izvajale v skupinah. Veliko strokovnih delavk zaradi virusa ne želi prehajanja iz ene igralnice v drugo.« Pred epidemijo so zborovske vaje v vrtcih najpogosteje potekale v mešanih skupinah enkrat tedensko (82,4 %), danes pa tistih malo delujočih zborov v mehurčkih po skupinah/oddelkih enkrat tedensko (62,5 %). b) Preverjalo se je, ali se je pred epidemijo (pred marcem 2020) v vrtčevskih skupinah/oddelkih več/enako/manj pelo, igralo na glasbila in plesalo kot danes (januar 2022) ter kdaj se izvajajo omenjene glasbene dejavnosti. Preglednica 4: Primerjava količine glasbenih dejavnosti v vrtcih pred epidemijo in danes Manj f (f %) Enako f (f %) Več f (f %) Petje 12 (5,5 %) 164 (75,5 %) 41 (19,0 %) Ples 18 (8,3 %) 166 (76,5 %) 33 (15,2 %) Igranje na glasbila (lastna, improvizirana, Orffova) 23 (10,6 %) 166 (76,5 %) 28 (12,9 %) Preglednica 5: Čas in količina izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih danes Vedno/vsak dan f (f %) Pogosto f (f %) Redko f (f %) Nikoli f (f %) Zjutraj (npr. v jutranjem krogu) 119 (54,8 %) 17 (3,2 %) 19 (4,1 %) 78 (35,9 %) 99 (45,6 %) 119 (54,8 %) 18 (8,2 %) 86 (39,6 %) 71 (32,7 %) 2 (0,9 %) 15 (6,9 %) 8 (3,6 %) Pred hranjenjem (npr. ko čakamo na zajtrk, malico, kosilo) 46 (21,2 %) 31 (14,3 %) 3 (1,4 %) 118 (54,4 %) 120 (55,3 %) 53 (24,4 %) 50 (23,4 %) 65 (29,9 %) 106 (48,8 %) 3 (1,4 %) 0 55 (25,3 %) Ko smo zunaj (npr. na igrišču, na sprehodu) 11 (5,1 %) 3 (1,4 %) 25 (11,5 %) 95 (43,8 %) 90 (41,5 %) 130 (59,9 %) 106 (48,8 %) 110 (50,7 %) 62 (28,5 %) 5 (62,5 %) 14 (6,4 %) 0 Petje/ples/igranje na glasbila integriram v proces učenja pri drugih dejavnostih (npr. MAT, NAR, DRU) 24 (11,5 %) 7 (3,2 %) 11 (5,1 %) 130 (59,9 %) 123 (56,7 %) 107 (49,3 %) 58 (26,7 %) 77 (35,5 %) 86 (3,9 %) 5 (2,3 %) 10 (4,6 %) 13 (5,9 %) Petje/ples/igranje na glasbila izvajam kot samostojno dejavnost 41 (18,9 %) 34 (15,6 %) 51 (23,5 %) 151 (69,6 %) 147 (67,7 %) 130 (59,9 %) 23 (10,6 %) 33 (15,2 %) 34 (15,6 %) 2 (0,9 %) 3 (1,4 %) 2 (0,9 %) Ob praznovanju rojstnih dni ter praznikih 173 (79,7 %) 134 (61,7 %) 43 (19,8 %) 44 (20,3 %) 76 (35,0 %) 94 (43,3 %) 0 5 (2,3 %) 69 (31,8 %) 0 2 (0,9 %) 11 (5,1 %) Petje spremljam z glasbilom 56 (25,8 %) 96 (44,2 %) 59 (27,2 %) 6 (2,7 %) Čas in količina izvajanja glasbenih dejavnosti danes Legenda: petje/ples/igranje na glasbila STROKA Večina anketirancev (več kot 75 %) meni, da se v skupinah/oddelkih ohranja enaka količina glasbenih dejavnosti, povezanih s petjem, igranjem na glasbila in plesom kot pred epidemijo. Iz zapisov anketirancev pa so razvidne tudi druge okoliščine: »V našem vrtcu so večinoma prve starostne skupine, zato ni zbora. Pred epidemijo smo skupaj izvajali veliko glasbenih dejavnosti, skupaj smo plesali in prepevali.« »Pred epidemijo smo imeli redna tedenska srečanja vseh otrok v avli vrtca, skupaj smo prepevali, ritmizirali, se učili nove pesmi in prepevali pesmice po želji otrok, s pesmico voščili slavljencem, se igrali glasbenodidaktične igre, igrali na lastne inštrumente ... Ob glasbi smo se res veliko družili.« Preglednica 6: Število glasbil za spremljavo otroškega petja S katerimi glasbili spremljate petje otrok? Število (f) Kitara 36 Klavir (akustični, električni) 34 Orffovi inštrumenti 33 Blokflavta 33 Ukulela 32 Harmonika 5 Melodika 3 Prečna flavta 1 Ugotavljamo, da anketiranci z otroki vsak dan/ vedno pojejo v jutranjem krogu in ob praznovanjih, pogosto pred hranjenjem, petje integrirajo z drugimi dejavnostmi, ga izvajajo kot samostojno dejavnost ali pa spremljajo z glasbilom (največkrat s kitaro, klaviaturo, Orffovimi glasbili, blokflavto in ukulelo). Slednje dokazujejo naslednji zapisi anketirancev: »Glasba se izvaja vsak dan, ne glede na čas, prostor, dejavnost. Spontano med igro.« »Otroci zelo radi prepevajo, še posebej uživajo ob spremljavi z malimi ritmičnimi inštrumenti.« »V skupini imam otroke, ki zelo radi prepevajo, in tako je petje pri nas doma.« »Pri nas ne mine dan v vrtcu, da ne bi peli.« »V korona času smo več posegali po glasbi, saj na nas deluje sproščujoče.« »Glasbene, plesne in gibalne dejavnosti potekajo v enaki meri kot pred epidemijo.« »V oddelku izvajamo glasbene dejavnosti nespremenjeno, na ravni vrtca pa se je dosti spremenilo.« Ne smemo pa prezreti naslednjih zapisov anketirancev, ki opisujejo drugačen položaj: »V drugih skupinah po našem vrtcu se poje zelo malo.« »Opažam, da je v vrtcu premalo petja in sploh glasbenih dejavnosti.« »Škoda Otroci zelo radi je, da so te skupne dejavnosti, prepevajo, še kot so pevske in dan za peposebej uživajo smico, pri katerih se je zbral ob spremljavi z celoten vrtec in kolektiv, sedaj malimi ritmičnimi prepovedani. Že tako se preinštrumenti. malo poje in igra, sedaj pa je tega še manj.« »Meni osebno je glasba močno področje. Opažam pa, da se v drugih skupinah zelo malo poje. Na vajah zbora sem opazila, da je večina otrok znala zapeti pesmice, ki so jih slišali na telefonu, pri risankah, v angleščini, da pa skoraj niso znali zapeti nobene pesmi iz skupine/oddelka ali nobene ljudske pesmi.« »Žal so odpovedani ‚nastopi‘ med skupinami, druženja, prireditve z glasbeno-plesnimi točkami, ki popestrijo/združujejo/zabavajo/krepijo samozavest otrok in spodbujajo veselje do glasbeno-plesnih dejavnosti.« Ples vedno spremlja praznovanja in se pogosto izvaja v jutranjem krogu, pred hranjenjem, kot integriran z drugimi dejavnostmi ali kot samostojna dejavnost. Igranje na glasbila je pogosto v jutranjem krogu, pred hranjenjem, zunaj (z lastnimi ali improviziranimi glasbili iz okolja), integrirano z drugimi dejavnostmi ali kot samostojna dejavnost. Nekateri anketiranci pa so zapisali nasprotno od zgoraj navedenih trditev: »V vrtcu se premalo uporablja Orffov inštrumentarij.« »Pri strokovnih delavcih opažam zelo nizko stopnjo uporabe glasbil za spremljavo.« »Premalo petja, premalo igranja na inštrument, premalo vsega z glasbenega področja.« c) Preverjalo se je, kakšna je naklonjenost vodstva glasbenim dejavnostim v vrtcu. Večina vodij vrtcev (85,2 %) podpira glasbene dejavnosti v vrtcih, kar je spodbudno za sistematično uvajanje in razvoj predšolske glasbene vzgoje v slovenskih vrtcih. 5 6 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Dr. Inge Breznik, Vpliv ukrepov proti širjenju covida-19 na izvajanje glasbenih dejavnosti v slovenskih vrtcih Preglednica 7: Podpora vodstva pri izvajanju glasbenih dejavnosti Podpora vodstva S primerno glasbeno vzgojo v vrtcu bi vsi otroci (tudi tisti z manj posluha) v šolo stopili z več samozavesti, skupinskega duha, discipline, globalne kulturne raznolikosti in delovnih navad. Me zelo podpira f (f %) Me podpira f (f %) Me ne podpira f (f %) Drugo f (f %) 73 (33,6 %) 112 (51,6 %) 29 (13,4 %) 3 (1,4 %) Kljub podpori vodstva pa anketiranci izražajo želje, o katerih odloča vodstvo vrtca, kot na primer: • Želje po udeležbi na več izobraževanjih s področja glasbe (zapisi enajstih anketirancev). • »Posodobiti bi morali glasbeni kabinet. Potrebujemo nova glasbila. V vsaki igralnici bi morali imeti na voljo male ritmične inštrumente, da so glasbila dostopna vsak dan vsem (ali vsaj za polovico otrok v skupini) in da so na voljo v vseh oddelkih.« (Na to temo še trije zapisi anketirancev.) • »Čeprav nas vodstvo zelo podpira, se vseeno bojijo izvajanja zborov po enotah, saj ne moremo zagotavljati mehurčkov.« • »Vsi si želijo, da bi se obogatitvene dejavnosti izvajale. Sama vodim pevski zbor, vendar se nikoli ne najde pravi čas za to, vedno ima ena skupina nekaj drugega. In potem iščem kombinacije. Ali pa ni nadomestila v oddelku v času ‚mojih zborovskih‘ vaj in potem zopet vaje odpadejo.« • »Menim, da sta glasba in ples, primerna za vrtčevske otroke, nepogrešljiva za razvoj predšolskih otrok. Žal večina vzgojiteljic po končanem študiju opusti igranje inštrumenta. Žal tudi vodstveni kader tega ne zahteva, pa bi moral.« d) Na odprto vprašanje »Želite na tematiko šolskih pevskih zborov še karkoli sporočiti?« je prispelo 73 odgovorov. Nekateri zapisi so navedeni zgoraj ob interpretacijah rezultatov, nekaj pa je izpostavljenih v nadaljevanju: • »Veliko strokovnih delavcev se glasbi ne posveti optimalno, bolj važen je rezultat namesto procesa. Pri učenju pesmic uporabljajo zgolj celostne metode in le prepevajo pesmi tako dolgo, dokler jih večina otrok ne zna oziroma dokler jih nekaj ne poje na glas, da se ‚dobro sliši‘. Premalo je poudarka na delu po delih – najprej ritem, zatem besedilo, potem melodija, za konec pa vse skupaj; namesto več tednov se z eno pesmico ukvarjajo en teden, vidijo neke kratkoročne rezultate, ki pa dolgoročno h glasbenemu izobraževanju ne doprinesejo dovolj. S primerno glasbeno vzgojo v vrtcu bi vsi otroci (tudi tisti z manj posluha) v šolo stopili z več samozavesti, skupinskega duha, discipline, globalne kulturne raznolikosti in delovnih navad. Za glasbeno nadarjene pa bi bil še dodaten plus, saj bi bili glasbeno pripravljeni za nadaljnje učenje, ker bi imeli usvojen ritem, intonacijo, prepoznali bi spekter glasbenih žanrov, inštrumentov in podobno. Ker je za večino ljudi glasba zgolj postranska stvar v življenju, menijo, da je tudi v vrtcu ‚čisto OK‘, če je glasba tudi tam zgolj postranska dejavnost. Ne zavedajo se učnega potenciala glasbe kot didaktičnega sredstva za tako rekoč celoten del kurikula. Zato je proces bolj pomemben od rezultata.« • »V izobraževanje vzgojiteljev bi morali NUJNO ponovno uvesti preizkus glasbenih sposobnosti: melodični in ritmični posluh. S prekvalifikacijami številnih delavcev, ki so potem tudi diplomirali, se glasbenim dejavnostim v vrtcu ne posveča dosti pozornosti, saj so vzgojiteljice nezainteresirane, ker same nimajo posluha. Takšna je moja osebna izkušnja.« • »Menim, da premalo damo na kakovost glasbenih dejavnosti pa tudi na kakovostno izbrane glasbene vsebine. Redko jih izvajamo v skladu z didaktiko glasbe (vključevanje vseh prvin v dejavnosti). Za- STROKA takne se že pri intoniranju. Tudi študentke pogosto nimajo pravega znanja.« • »Glasbene dejavnosti bi morale biti v prihodnosti predstavljene kot prednostna naloga vrtcev, saj so premalo izkoriščene. Menim, da imamo premalokrat izobraževanja, delavnice na tem področju v okviru našega vrtca.« Sklep Raziskava je pokazala, da je zborovsko petje v času ukrepov proti širjenju covida-19 utrpelo škodo tudi na predšolski ravni. Število vrtčevskih zborov je zelo upadlo. Tisti vrtci, ki imajo zbore, pa so jih organizirali po mehurčkih, znotraj skupin/oddelkov. Količina izvajanja glasbenih dejavnosti, vezanih na petje, ples in igranje na glasbila, je v skupinah/oddelkih enaka kot v času pred epidemijo. Menimo, da zato, ker so bili anketni vprašalniki poslani glasbeno motiviranim vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Slednji pa v odprtih odgovorih izražajo skrb, da se v drugih skupinah/oddelkih manj poje in igra na inštrumente. Podpora vodstva pri izvajanju glasbene dejavnosti je dobra. V nadaljevanju so podana priporočila za večji izkoristek izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih: • spodbujati vsakodnevno, skupinsko petje v skupinah/oddelkih, • povečati nabor kakovostnih (brezplačnih) izobraževanj s področja glasbe za strokovne delavce vrtca, 7 • spodbujati redna strokovna izpopolnjevanja s področja glasbe, • opremiti skupine/oddelke z opremo za izvajanje glasbenih dejavnosti (na primer ritmična glasbila, klaviature/kitara/ukulela, avdio naprave, notno gradivo z zvočnimi posnetki pesmi za predšolske otroke), Zborovsko petje je v času ukrepov proti širjenju covida-19 utrpelo škodo tudi na predšolski ravni. Število vrtčevskih zborov je zelo upadlo. • uvesti preizkus posluha za študente na vzgojiteljskih programih (ta se ne izvaja že več kot 15 let na nobeni od pedagoških fakultet), kajti opažamo porast pomanjkljivo razvitega posluha med vzgojitelji, ki zato posledično ne želijo izvajati glasbenih dejavnosti v skupini. Kljub temu nas dolgoročno ne skrbi, da bi se glasba izgubila iz vrtcev, saj med vzgojitelji in pomočniki obstajajo glasbeni zanesenjaki, kar izžarevajo naslednji zapisi: »Glasba ima blagodejen vpliv na telo in duha, zato naj bo vsak dan prisotna pri delu z otroki.« »Glasba veseli, umirja, daje pogum ...« »Glasba nam polepša še tako turoben dan. Glasba je kljub epidemiji čudovita in bo takšna tudi ostala. Če imaš veselje do teh dejavnosti in če z glasbo živiš, si delo prilagodiš tako, da s svojim znanjem osrečuješ in navdušuješ tudi druge, ne glede na covid.« »Ob glasbi smo srečnejši.« »Otroci potrebujejo glasbo. Glasba jim pomaga premagovati različne ovire tako na razvojnem področju kot v teh čudnih covidnih časih. Prav tako pa nam odraslim pomaga premagovati različne ovire in stres.« Viri Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Kurikulum za vrtce. Pridobljeno s https://www.zrss.si/podrocja/predsolska-vzgoja/kurikularni-dokumenti/. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales. Breznik, I. (2020). »Glasbene dejavnosti v vrtcu«. V: Glasba v šoli in vrtcu, ur. I. Breznik, letnik 23, št. 1/2020. Ljubljana: ZRSŠ, 2–4. 8 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Sara Smrekar, Reševanje konfliktnih situacij in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu Reševanje konfliktnih situacij Sara Smrekar in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu Waldorfska šola Ljubljana Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana sara.smrekar7@gmail.com Resolving Conflict Situations and Encouraging Social Skills Development Through Musical Activities at Ages 3 to 4 in Kindergarten Izvleček Konfliktne situacije in neprimerno vedênje so del vsakodnevnega življenja v vrtcu. Ta prispevek je del večje raziskave. V njem bomo na vzorcu desetih otrok, starih od tri do štiri leta, opisali pojav konfliktnih situacij in neprimernih oblik vedênja med izvajanjem glasbenih dejavnosti v vrtcu ter predstavili proaktivne strategije za njihovo preprečevanje oziroma blaženje. Ugotovili smo, da se je število konfliktnih situacij in primerov neprimernega vedênja v času izvajanja glasbenih dejavnosti zmanjšalo, razlog za to pa pripisujemo tudi uvedbi načrtovanih proaktivnih strategij za preprečevanje opisanih oblik vedênja. Ključne besede: predšolski otroci, glasbene dejavnosti, socialne veščine, neprimerno vedênje, konfliktne situacije. Abstract Conflict situations and unacceptable behaviour are a daily occurrence in kindergarten. The present article is part of a larger research project. Using a sample of ten 3- to 4-year-olds, it describes conflict situations and unacceptable behaviour during musical activities in kindergarten, and presents proactive strategies to prevent/reduce such behaviour. The findings have confirmed that the frequency of conflict situations and problem behaviour decreases during musical activities, which can also be attributed to the implementation of the aforementioned proactive strategies. Keywords: preschool children, musical activities, social skills, unacceptable behaviour, conflict situations. STROKA 9 Uvod Razvoj socialnih veščin v vrtcu V zgodnjem otroštvu otrok z vstopom v vrtec prehaja od primarnega k sekundarnemu tipu razvoja socializacije (Kompare, Stražišar, Dogša, Vec in Curk, 2006), zato ima poleg družine v tem obdobju velik vpliv na razvoj njegove osebnosti ter na grajenje odnosov do samega sebe in drugih tudi vzgojitelj (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014), ki ima v življenju otroka izredno pomembno vlogo (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Veščine ter zgrajeni in spleteni socialni stiki otroka z družinskimi člani se z njegovim vstopom v vrtec razširijo, v ospredje pa stopa razvoj novih socialnih veščin (Kompare idr., 2006). Njihovo usvajanje otroku omogoča, da se v socialnem prostoru učinkoviteje vede, da vstopa v zadovoljive socialne odnose ter se nauči reševati konflikte z drugimi osebami (Moravec, 2008). Čeprav je novo socialno okolje za otroka pogosto stresno, ima vrtec na otroka ugoden vpliv, saj v njem z druženjem spoznava zgradbo socialnih odnosov in moralnih pravil (Zupančič in Justin, 1991). Otrok se seznani z novim sistemom pravil vedênja, ki predenj postavi nove osebne in medosebne zahteve, širiti se začne njegov socialni krog. Otrok začne oblikovati nove načine komuniciranja, medsebojne interakcije in empatijo ter se uči reševanja socialnih težav (Kranjc, 2011). Vstop v vrtec pa za otroka pomeni tudi novo socialno okolje, ki privede do prvih nestrinjanj (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009), nesoglasij ter s tem posledično do konfliktnih situacij (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014). Ob vstopu v vrtec zaznamo tudi neprimerno in moteče vedênje otroka (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Otrok se reševanja konfliktov in konfliktnih situacij uči postopno ob pomoči vzgojitelja (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014), ki s svojim vstopom v konflikt spremeni kontekst, ustvari drugačno komunikacijo ter vpliva na rešitev spora (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). V nadaljevanju bomo predstavili razvoj socialnih veščin in vlogo vzgojitelja pri njihovem razvoju. Predstavili bomo raziskavo, s katero smo preučevali, kako lahko podpremo razvoj socialnih veščin s temeljnimi glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu. S pojmom socialne veščine so v zgodnjem otroštvu opredeljene veščine, ki jih otrok razvije pri sebi (Rozman, 2005), in spretnosti navezovanja stikov z vrstniki in odraslimi (Hmelak in Lepičnik Vodopivec, 2015). Socialne veščine otroku omogočajo, Preučevali smo, kako da se v socialnem prostoru lahko podpremo učinkoviteje vede, da vstopa razvoj socialnih v zadovoljive socialne odnose, se nauči sporazumevati in veščin s temeljnimi reševati konflikte z drugimi glasbenimi osebami ter zna učinkoviteje dejavnostmi zadovoljiti lastne potrebe, ne pri triletnikih in da bi pri tem oškodoval društiriletnikih v vrtcu. ge (Moravec, 2008). Učenje socialnih veščin prispeva k razvoju otroka ter k oblikovanju zadovoljujoče klime v vrtčevski skupini, saj otrok vzpostavlja različne socialne interakcije, preko katerih se uči deljenja igrač, upoštevanja drugih otrok, komunikacije z drugimi otroki, razvijanja samopodobe in samozavesti, izražanja lastnih čustev, obvladovanja emocionalnih izbruhov, reševanja konfliktnih situacij na kompromisen način, usklajevanja idej z drugimi otroki in se občasno v korist skupine tudi podrediti (Črnak, 2008). V vrtčevski skupini otrok usvaja socialne veščine v času izvajanja različnih dejavnosti, ki jih uvrščamo v naslednja področja: gibanje, jezik, družba, narava, matematika in ne nazadnje tudi umetnost, pod katero so umeščene glasbene dejavnosti, kot so poslušanje, izvajanje, ustvarjanje, glasbenodidaktične igre (Kurikulum za vrtce, 1999). Socialne veščine v posameznih starostnih obdobjih Otrok začne v drugem letu starosti prepoznavati sebe na podlagi videza, v drugem in tretjem letu pa začne uveljavljati svoje težnje po posedovanju stvari ali ljudi. Izpostavljeni lastnosti privedeta do prvih nestrinjanj z odraslimi in drugimi otroki (Marjanovič Umek 10 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Sara Smrekar, Reševanje konfliktnih situacij in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu in Zupančič, 2009). Do konfliktnih situacij privedejo tudi razlike med naučenimi vzorci odnosov in vedênja v posameznih družinah, ki jih morajo otroci vgrajevati in izpopolnjevati v sodelovanju z vrstniki in odraslimi v vrtcu (Grahek, 2006, v Kolar, 2014). Razlike opazimo tudi na področju medsebojnega navezovanja stikov. Otrok je lahko vključen v vrstniške dejavnosti ali pa je osamljen, ločen od vrstniške skupine, morda se v skupinske dejavnosti ne želi vključevati. Zaradi redkejšega odzivanja na povabila k delu ali igri ga vrstniki zavračajo (Stritih, 2011). Najpogosteje so opaženi vzorci neprimernega (agresivnost, nesodelovanje, družabna nezmožnost) in motečega vedênja, ki se pojavijo zaradi prevelike dejavnosti in naglih dejanj (to je povezano z otrokovo biološko naravnanostjo) ali kot odraz neustreznih psihosocialnih razmer ravno pri zavrnjenem otroku. Večina otrok vzbuja pozornost na pozitiven način (z nasmehi, objemi in tako naprej), nekateri jo, zaradi notranje stiske, iščejo z motečim vedênjem (izbruhnejo, kričijo, uničujejo predmete). Pogosto iščejo meje in se neprimerno vedêjo, dokler vzgojitelj ne začne nadzorovati njihovega vedênja. Znanje in izkušnje vzgojitelju narekujejo, kdaj naj takšno vedênje ignorira in kdaj ter kako naj se nanj odziva (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Otrok bodisi zna izražati sposobnost povezovanja z drugimi otroki na skrben in pozoren način, lahko pa se s težavo miselno postavi na mesto drugega in je zato manj priljubljen, zaželen ali manj pogosto izbran za soigralca ter se večkrat znajde v konfliktnih situacijah z vrstniki (Stritih, 2011). S starostjo število konfliktov, to so nasprotujoče si težnje in motivi, ki se hkrati pojavljajo na dveh straneh (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010), med otroki narašča, vse več konfliktov je tudi uspešno rešenih. Do petega leta starosti so razlogi za konflikte igrače ali prostor, agresivno vedênje pa se pojavi za dosego cilja. Med drugim in četrtim letom pridobi otrok boljši samonadzor, lažje odloži potrebe in počaka na želeno. Zaradi razvoja govora postaja agresivnost bolj verbalna kot fizična, po šestem letu pa pada, saj se otrok nagiba k sodelovanju, je bolj empatičen in manj egocentričen (Nemec, 2011). Z reševanjem konfliktnih situacij otrok začenja razumeti, da je pri zadovoljevanju želja treba spoštovati želje drugih, da so občutki drugih pomembni in da je konflikte mogoče razrešiti z izidom, pri katerem sta zadovoljni obe strani (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Vloga vzgojitelja pri razvoju socialnih veščin Otrok v vrtcu za učenje socialnih veščin potrebuje vzgojitelja, saj se v tem obdobju uči na temelju posnemanja, lastnega raziskovanja in odkrivanja ter pojasnjevanja odraslih (Melavc, 2008). Na opisani način se uči tudi socialnih veščin, zato naj bo vzgojitelj pri tem dober zgled. Vzgojitelj ima tudi velik vpliv na dobre medsebojne odnose v skupini, zato naj otroku kaže oziroma izpostavlja pozitivne lastnosti posameznikov. Na ta način bo otroka zbliževal z drugimi (Bela knjiga, 1995, v Perc, 2011). Prav tako naj otroka spodbuja, da se pogovarja z drugimi ter se s tem uči spoštljive komunikacije (Janžič, 2008). Spodbuja naj ga k samodisciplini s postavljanjem jasnih omejitev in preusmerjanjem v bolj sprejemljivo vedênje, komuniciranje (Batistič Zorec, 2008). Otrok medsebojnih konfliktov še ne zna učinkovito reševati, tega se postopno uči ob pomoči odrasle osebe – vzgojitelja (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014), ki ima pri reševanju konfliktov pomembno vlogo. S svojim vstopom v konflikt spremeni kontekst, ustvari drugačno komunikacijo, jo vodi in usmerja ter vpliva na rešitev spora (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Vzgojitelj pri reševanju konfliktov otroku na začetku pomaga, kasneje pa mu dopušča in daje priložnosti, da začne konflikte reševati čim bolj samostojno (Isenberg in Jalongo, 2010, v Kolar 2014), dejavno ga vključuje v proces reševanja in konfliktov ne rešuje namesto njega, kar ustreza otrokovi želji po neodvisnosti (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014). Vzgojitelj konfliktno situacijo s primernim pristopom spremeni v pomemben korak k razvoju (Lamovec, 1993, v Vrbnjak, 2012) in otrok dobi optimalne pogoje za socialno učenje (Grahek, 2006, v Kolar, 2014), z neprimernim pristopom pa v destruktivno silo (Lamovec, 1993, v Vrbnjak, 2012). Glasbene dejavnosti in socialne veščine Vodenje glasbenih dejavnosti in spodbujanje otroka k sodelovanju pri dejavnostih ter z drugimi otroki od vzgojitelja zahteva, da v skupini usmerja socialne stike in spodbuja razvoj socialnih ter sodelovalnih veščin. STROKA Vzgojitelj spodbuja in opogumlja otroka, da v odnosih ravna samozavestno in spoštljivo do drugih (Behavec in Bregar, 2004, v Perc, 2011). Pri petju v skupini otrok prisluhne petju drugih, z medsebojnim poslušanjem se otroci prilagodijo preostalim in upoštevajo dogovore vodje skupine (Denac, 2011). Pri igranju na glasbila se otrok uvaja v skupinsko muziciranje (Borota, 2013), svojo igro na glasbila prilagaja soigralcu ali skupini ter izkazuje občudovanje in strpnost do drugih otrok, ki igrajo na glasbila (Denac, 2011), uči se deljenja glasbil ter upoštevanja drugih otrok (Zadnik, Koren in Sicherl - Kafol, 2015). Z gibalno-plesno dejavnostjo otrok navezuje stike z vrstniki, se navaja na sodelovanje, reševanje konfliktov v skupini, na medsebojno upoštevanje, različnost, strpnost in prijateljske odnose (Kroflič, 1999; Borota, 2006). Z glasbenodidaktičnimi igrami se otrok uri v sodelovanju in upoštevanju pravil, prilagaja se skupinski dinamiki, razvija empatijo in vzpostavlja interakcije z drugimi otroki (Borota, 2013). 11 Prispevek, v katerem predstavljamo 10 vrtčevskih otrok, starih od tri do štiri leta, je del večje polletne raziskave, v kateri smo ugotavljali, ali in kako glasbene dejavnosti spodbujajo sodelovanje in interakcijo med otroki ter ali in kako načrtovane glasbene dejavnosti spodbujajo otroke k vključevanju v glasbene dejavnosti. Izvajanje glasbenih dejavnosti smo spremljali z opazovanjem. Opazovali so izvajalka glasbenih ur, dve vzgojiteljici in dva zunanja opazovalca (Smrekar, 2019). nih ur, ki so potekale enkrat na teden po 45 minut. Glasbene ure je vodila izvajalka načrtovanih glasbenih dejavnosti, vzgojiteljici pa sta kot zgled posnemanja dejavZ glasbenono sodelovali pri izvedbi dedidaktičnimi javnosti. Ure sta sočasno spreigrami se otrok mljala zunanja opazovalca. uri v sodelovanju in Vse izvedene glasbene ure so vključevale temeljne glasbene upoštevanju pravil, dejavnosti: izvajanje, ustvarprilagaja se skupinski janje, poslušanje in glasbenodinamiki, razvija didaktične igre. Na področju empatijo in vzpostavlja izvajanja smo otroke spodbuinterakcije z drugimi jali k petju pesmi in igranju otroki. na Orffova ali improvizirana glasbila. Na področju ustvarjanja smo otroke pri vsaki uri povabili, da so na Orffova ali improvizirana glasbila igrali poljubne ritmične vzorce. Cilji glasbenodidaktičnih iger so usmerjali h gibalnemu ustvarjalnemu izražanju in medsebojnemu sodelovanju v parih ali manjših skupinah, doživljajsko poslušanje pa smo povezali s prostim gibanjem ob glasbi. Cilji glasbenih dejavnosti so bili ob glasbenih dosežkih usmerjeni tudi v načrtovanje spodbujanja razvoja socialnih veščin in interakcij, saj smo z njimi namenoma spodbujali sodelovanje in socialne interakcije med otroki. Otroke smo spodbujali, da so dejavnosti izvajali v paru ali manjši skupini ter pri njih med seboj sodelovali, si delili glasbila, si sami izbrali, s katerim otrokom želijo sodelovati, poljubno izbrali otroka in z njim navezali stik ali komunicirali ter se prilagajali potrebam v paru ali skupini za dosego skupnega cilja. Otrokom smo varno okolje ustvarili z identično načrtovanimi in strukturiranimi uvodnimi ter sklepnimi glasbenimi dejavnostmi, njim znane dejavnosti pa smo ciljno nadgrajevali z dodajanjem novih dejavnosti in vsebin ali pa smo jih zamenjali z novimi izbranimi dejavnostmi in vsebinami. Načrtovanje mesečnih sklopov glasbenih ur, pri katerem sta sodelovali vzgojiteljici, je bilo pogojeno s potrebami in glasbenim napredkom skupine ter z načrtovanimi mesečnimi vrtčevskimi dejavnostmi (Smrekar, 2019). V polletni raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do februarja 2019, smo v vrtčevski skupini otrok izvajali glasbene dejavnosti. Izvedli smo dvajset glasbe- Neprimerno vedênje in konfliktne situacije med otroki pri načrtovanih glasbenih dejavnostih smo spremljali, zbirali in analizirali v drugem raziskovalnem cik- Opis in cilj raziskave V nadaljevanju ugotavljamo, ali so se pri triletnih in štiriletnih otrocih med izvajanjem glasbenih ur pojavili neprimerno vedênje in konfliktne situacije. Ob tem nas zanima, kako lahko s predhodno načrtovanimi proaktivnimi strategijami zmanjšujemo prisotnost konfliktnih situacij in primerov neprimernega vedênja pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Udeleženci in opis poteka glasbenih dejavnosti 12 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Sara Smrekar, Reševanje konfliktnih situacij in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu lu večje, polletne raziskave od 11. do 20. glasbene ure. Proti koncu prvega raziskovalnega cikla opazovanj (do vključno desete glasbene ure) se je namreč med otroki pojavilo več verbalne komunikacije in boljše poznavanje drug drugega, kar je privedlo do naraščanja števila konfliktnih situacij ter medsebojnega opozarjanja otrok na neprimerno vedênje. Oblikovali smo protokole opazovanj, ki so jih izpolnjevali zunanja opazovalca, vzgojiteljici in izvajalka glasbenih ur. Zunanja opazovalca in vzgojiteljici so poročali o opažanjih tudi v obliki anekdotičnih zapisov, izvajalka glasbenih ur pa v obliki dnevniških zapiskov. Zunanja opazovalca sta spremljala in beležila oblike neprimernih vedênj, vzroke zanje, njihovo pogostost pri različnih glasbenih dejavnostih, pojav konfliktnih situacij in vzroke nastalih situacij. Oblike neprimernih vedênj, vzroki zanje in vzroki konfliktnih situacij so se na opisanih področjih opazovanj spremljali in evidentirali na podlagi predhodno oblikovanega opazovalnega protokola z odprtimi vprašanji, pogostost pojavov neprimernega vedênja pri temeljnih glasbenih dejavnostih in pogostost pojavov konfliktnih situacij pa sta bili evidentirani na podlagi zaprtega tipa vprašanj. Vzgojiteljici sta spremljali in beležili pojav in vzroke neprimernih oblik vedênja ter konfliktnih situacij pri drugih vrtčevskih dejavnostih med tednom in na dan izvajanja načrtovanih glasbenih dejavnosti. Pojave neprimernega vedênja in konfliktnih situacij sta evidentirali na podlagi opazovalnega protokola z zaprtimi tipi vprašanj, vzroke za pojavitev neprimernega vedênja in konfliktnih situacij pa sta evidentirali na podlagi usmerjenih odprtih tipov vprašanj. Izvajalka glasbenih ur je po vsaki izvedeni uri opravila refleksijo v obliki dnevniških zapisov z vidika smiselnosti in učinkovitosti vključenih glasbenih dejavnosti in vsebin ter socialnega dogajanja znotraj skupine. Na podlagi opazovalnega protokola je evidentirala in opisovala pojav konfliktnih situacij med glasbenimi dejavnostmi. Podatke, pridobljene s protokoli opazovanj zunanjih opazovalcev, vzgojiteljic in izvajalke ur, bomo prikazali deskriptivno. Pri postopku pridobivanja in obdelave podatkov smo upoštevali standarde etičnega kodeksa, saj smo od staršev opazovanih otrok predhodno pridobili soglasje za sodelovanje v raziskavi. Rezultati in interpretacija Rezultati celotne raziskave so pokazali, da so se otroci med izvajanjem glasbenih ur v glasbene dejavnosti vključevali vse pogosteje. Pri njih so vse bolj dejavno sodelovali, se med dejavnostmi navadili na sodelovanje in komuniciranje z drugimi otroki, vse pogosteje delili glasbila ali rekvizite med seboj in ustvarili nova prijateljstva. Razvili so socialne veščine medsebojnega sodelovanja, empatije, deljenja glasbil in komuniciranja. Ker je opazovana skupina marsikateremu otroku pomenila novo socialno okolje (nekateri otroci pred raziskavo vrtca še niso obiskovali ali pa so ga obiskovali v drugi vrtčevski skupini), je bil začetek glasbenih ur namenjen tudi medsebojnemu spoznavanju. Z navajanjem drug na drugega in povečanjem medsebojne komunikacije pa se je povečalo tudi število konfliktnih situacij in pojavov neprimernega vedênja znotraj skupine. Takšno vedênje je najbolj izstopalo na sredini izvajanja glasbenih ur, torej okoli desete ure (Smrekar, 2019). Neprimerno vedênje v času izvajanja načrtovanih glasbenih dejavnosti Neprimerno vedênje se je med raziskavo pojavilo nepričakovano in postopoma (z boljšim medsebojnim poznavanjem otrok in večjo medsebojno komunikacijo), zato smo oblike neprimernega vedênja začeli spremljati na sredini izvajanja glasbenih ur, torej od 11. ure naprej. Na ta način smo začeli ugotavljati vzroke za nastale vedênjske oblike ter posledično v fazi načrtovanja uric začeli izbirati in načrtovati proaktivne strategije, s katerimi smo omilili in premostili tovrstne izzive. Poročanja zunanjih opazovalcev so pokazala, da je bilo neprimerno vedênje opazovanih desetih otrok od 11. do 20. glasbene ure zaznati na vseh temeljnih področjih glasbenih dejavnosti (izvajanje, glasbenodidaktične igre, poslušanje, ustvarjanje), najpogosteje pa se je pojavljalo pri dejavnostih izvajanja (petje pesmi, korakanje ob glasbi, izvajanje ritmičnih vzorcev). Kljub temu pa je bilo število otrok, ki jih je bilo treba opozarjati, naj se primerneje vedejo, enako številu otrok, ki opozoril niso potrebovali, kar pomeni, da v povprečju polovica opazovanih otrok med glasbenimi dejavnostmi opozoril, naj se primerneje vedejo, ni potrebo- STROKA vala. Pri opazovanih desetih otrocih smo najpogosteje opazili, da je bil otrok za neprimerno vedênje med glasbenimi dejavnostmi največkrat odgovoren sam, torej je neprimerno vedênje izhajalo iz njega samega in ga k neprimernemu vedênju ni spodbudila nobena specifična situacija, oseba ali rekvizit. Zaznali smo tudi primere, ko so neprimerno vedênje spodbudili drugi otroci, ki so začeli sami izzivati preostale otroke, ter različne primere, ko otroci niso dobili želenega glasbila, ko jim je upadla koncentracija, niso dobili pozornosti odraslega, niso prejeli »petke« od izbranega otroka ali niso bili izbrani za pomočnika pri neki glasbeni dejavnosti. Neprimerno vedênje se je pojavilo tudi zaradi želje po tem, da bi bili ob izvajalki, zaradi tega, ker so njihovo pozornost pritegnila pripravljena glasbila ali okolica, ali pa zaradi zavračanja deljenja glasbil z drugimi otroki. Našteti vzroki so opazovane otroke največkrat popeljali v motenje glasbenih dejavnosti z neupoštevanjem pravil ali v otrokovo nedejavnost. Opazili smo tudi pretepanje ali prerivanje z drugimi otroki, neprimerno ravnanje z Orffovimi glasbili in neprimerno igranje nanje, verbalno izzivanje drugih otrok, glasen jok, trmo in uničevanje rekvizitov. Ustvarjanje na Orffovih glasbilih je bilo ena izmed prvih dejavnosti, pri kateri so začeli otroci samostojno oblikovati pare, in hkrati tudi dejavnost, pri kateri je velikokrat prihajalo do neprimernega ravnanja z glasbili. Tako je marsikateri otrok tamburin dajal okoli vratu, vtikal paličice v usta ali pa je z njimi igral po tleh ter po ročnem bobnu. Izpostavili bi dve glasbenodidaktični igri, Pozdrav v slovo in Dirigent, ki sta otroke spodbujali k medsebojnemu sodelovanju (podajanje »petke« za poslovilni pozdrav ter opazovanje, upoštevanje in neverbalno komuniciranje z dirigentom), pa vendar smo pri njiju zaznali neprimerno vedênje, na primer metanje paličic po prostoru, skrivanje pod mizo in jok. Pri dejavnostih izvajanja (petje pesmi, korakanje ob glasbi, ponavljanje ritmičnih vzorcev) se je kot neprimerno vedênje največkrat pojavilo motenje dejavnosti in neupoštevanje pravil, občasno tudi pretepanje, izzivanje in prerivanje z drugimi otroki ter igranje z igračami in tekanje po prostoru. Kot primer otrokovega občutka, da ima premalo pozornosti odraslega, lahko izpostavimo vedênje deklice, ki je prenehala sodelovati pri glasbeni dejavnosti ter se začela skrivati pod mizami in s tem motiti dejavnosti. Podobno lahko izpostavimo tudi vedênje dečka, ki je iz enakega razloga začel tekati po igralnici, se igrati z drugimi igračami in posledično s tem motiti potek dejavnosti. Nekateri otroci so se odzvali z neprimernim vedênjem, kadar niso prejeli želenega glasbila. Pri neki deklici smo opazili glasen jok, pri nekem dečku prenehanje sodelovanja pri načrtovani glasbeni dejavnosti, pri drugem dečku pa neprimerno ravnanje z glasbilom, na katero je predhodno že igral. Zaradi zavrnitve pri izbiri pomočnika smo v zadnji uri pri enem izmed opazovanih dečkov opazili neprimerno vedênje, upad sodelovanja in s tem motenje poteka glasbene ure. Vendar pa se je število pojavov neprimernega vedênja proti koncu izvajanja raziskave na splošno manjšalo. Neprimerne oblike vedênja so bile manj moteče in milejše ter niso toliko posegale v izvajanje glasbenih dejavnosti. Prav tako lahko izpostavimo, da smo okoli enajste glasbene ure opazili nekaj otrok, ki so se na tej uri neprimerno vedli med vsemi izvajanimi dejavnostmi, medtem ko proti koncu raziskovanja tega nismo zaznali več. Iz podatkov v času izvajanja od 11. do 20. glasbene ure, ki sta jih podali vzgojiteljici, smo ugotovili, da je bila večina opazovanih desetih otrok med tednom pri drugih vrtčevskih dejavnostih, tako v času proste igre kot v času načrtovanih dejavnosti, opozorjena na neprimerno vedênje, najpogosteje zaradi neupoštevanja pravil in dogovorov. Med vzroki smo opazili tudi konfliktne situacije zaradi neupoštevanja dogovorov ali pravil, jemanja igrač drugim otrokom ali zaradi prevzemanja vloge odraslega. Primerjava pojavov neprimernega vedênja med izvajanjem glasbenih dejavnosti in med drugimi vrtčevskimi dejavnostmi je pokazala, da se je med opazovanimi otroki večje število otrok neprimerno vedlo pri drugih vrtčevskih dejavnostih ter da je bilo pri glasbenih dejavnostih opaženih več različnih vzrokov, ki so pripeljali do neprimernega vedênja, pri drugih vrtčevskih dejavnostih pa manj. Izpostavimo lahko, da se je v obeh primerih, tako pri glasbenih dejavnostih kot pri drugih vrtčevskih dejavnostih, število pojavov neprimernega vedenja proti koncu raziskave zmanjšalo. Zmanjšalo se je tudi število vzrokov, ki so spodbudili neprimerno vedênje. Med otroki smo namreč zasledili vse več medsebojnega deljenja glasbil in medsebojnega sodelovanja. 13 14 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Sara Smrekar, Reševanje konfliktnih situacij in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu Omenjene pozitivne ugotovitve lahko pripisujemo tudi proaktivnim strategijam za zmanjševanje pojavov neprimernega vedênja. Začeli smo namreč določati glasbene pomočnike, ki so imeli to vlogo med celotno glasbeno urico, in vodje skupin, ki so bili izbrani z izštevankami ali pa so jih pozneje med dejavnostjo izbrali otroci. Na ta način smo zadostili otrokovi potrebi po pozornosti tako odraslega kot vrstnikov. Ob koncu posamezne glasbene ure smo kot zunanjo motivacijo uvedli zbiranje štampiljk. Konfliktne situacije v času izvajanja načrtovanih glasbenih dejavnosti Tako kot neprimerno vedênje so se tudi konfliktne situacije med raziskavo pojavile nepričakovano in postopoma, zato smo jih bolj usmerjeno začeli spremljati na sredini izvajanja glasbenih ur. Na ta način smo začeli ugotavljati vzroke za nastale situacije ter posledično v fazi načrtovanja uric začeli izbirati proaktivne strategije, s katerimi smo konfliktne situacije omilili in premostili. Iz podatkov zunanjih opazovalcev smo ugotovili, da so bili konflikti med opazovanimi desetimi otroki na začetku opazovanj, torej okoli 11. glasbene ure, pri načrtovanih glasbenih dejavnostih zaznani bolj pogosto kot v sklepni fazi izvajanja glasbenih dejavnosti. Najpogosteje je konfliktno situacijo sprožil drug otrok ali pa kar otrok sam, in sicer zaradi nasprotovanja deljenju glasbil z drugimi otroki, jemanja glasbil drugemu otroku brez vnaprejšnjega dogovora in žePojav neprimernega lje po sedežu poleg izvajalke. vedênja pri otrocih Konfliktna situacija je bila navedena tudi kot dejavnik, ki bi lahko povezali je posameznega opazovanega z občutkom otroka spodbudil k navezozavrnitve ter tudi vanju stikov z drugimi otroki s pomanjkanjem pri glasbenih dejavnostih. Kot pozornosti. primer pojava konfliktne situacije lahko navedemo vedênje dečka, ki se je začel prerivati z drugimi otroki, ker si je želel sedeti poleg izvajalke glasbenih ur. Pojav konfliktne situacije lahko izpostavimo tudi pri dečku, ki ni prejel želenega glasbila in je zato začel odrivati druge otroke. Med dejavnostmi bi najbolj izpostavili ustvarjanje na Orffovih glasbilih. Dejavnost je konstruktivno vplivala na reševanje konfliktov med otroki, pri njej so se otroci učili prilagajanja svojih potreb potrebam drugih otrok. V sklepni fazi izvajanja glasbenih dejavnosti smo pri ustvarjanju na Orffovih glasbilih opazili vedno manj konfliktov glede deljenja glasbil. Izvajalka glasbenih dejavnosti je v začetni fazi opazovanja konfliktnih situacij v skupini izpostavila, da so otroci uživali v sodelovanju in komuniciranju z drugimi otroki, kar pa je posledično pomenilo tudi porast konfliktov med njimi (prišlo je do namernega »nagajanja« drug drugemu). V sklepni fazi opazovanja je ugotovila, da so otroci začeli med seboj bolj sodelovati ter da je v skupinah in parih sicer še vedno prihajalo do konfliktnih situacij, vendar pa so bile te milejše in manj moteče kot v začetni fazi opazovanja, kar lahko pripisujemo uvedbi proaktivnih strategij za reševanje konfliktnih situacij, s katerimi smo otroke tudi spodbujali, naj začnejo sami reševati spore. Iz podatkov, ki sta jih podali vzgojiteljici, smo ugotovili, da se je v času izvajanja glasbenih ur zmanjšalo število otrok, ki so bili udeleženi v konfliktih pri drugih vrtčevskih dejavnostih. Največ konfliktnih situacij se je pojavilo v času prostih iger in vzrok zanje so bile največkrat igrače. Opazili smo tudi konflikte, ki so nastali zaradi iskanja pozornosti oziroma boja za prevlado, slabe komunikacije oziroma slabega medsebojnega razumevanja in zaradi neprimernega načina igre. Če primerjamo pojav konfliktnih situacij pri načrtovanih glasbenih dejavnostih in pri drugih dejavnostih v vrtcu, ugotovimo, da se je število konfliktnih situacij med potekom raziskave pri vseh oblikah dejavnosti zmanjšalo. In ne samo to, opazimo tudi večjo pojavnost tistih oblik vedênja, pri katerih so otroci drug drugega začeli spodbujati pri dejavnostih, si med seboj pomagati in se opominjati ob nemirih. Vzrok za opisano vedênje bi lahko pripisali tudi uvedbi proaktivnih strategij za reševanje konfliktov pri načrtovanih glasbenih dejavnostih, ki so vplivale na reševanje konfliktov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih, saj so otroke učile deljenja glasbil oziroma predmetov z drugimi in reševanja konfliktov ter jih navajale, da se med seboj sami dogovarjajo in s tem preprečijo konflikt. STROKA Sklepne ugotovitve Z vključitvijo v vrtec začne otrok prvič v življenju delovati v skupini, kar pomeni, da se začne prilagajati drugim in da ne more vedno uveljaviti svoje volje. S tem se v vsaki skupini začnejo pojavljati napetosti, in kadar se te stopnjujejo ter se nesoglasja med otroki kažejo v vidnih ter ostrih spopadih, to privede do konflikta (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014). V prispevku, ki obravnava vzorec desetih otrok, starih od tri do štiri leta, smo ugotovili, da so se neprimerne oblike vedênja in konfliktne situacije med izvajanjem glasbenih dejavnosti pojavile nepričakovano in postopoma (z boljšim medsebojnim poznavanjem otrok in njihovo večjo medsebojno komunikacijo) ter da so bile prisotne tako med izvajanjem načrtovanih glasbenih dejavnosti v skupini kot tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih. Ugotovili smo različne vzroke, ki so pripeljali do neprimernega vedênja in konfliktnih situacij med otroki, na podlagi katerih smo izbrali in uvedli različne proaktivne strategije za razreševanje nastalih situacij. Opazimo lahko, da je bilo neprimerno vedênje (motenje glasbenih dejavnosti, neupoštevanje pravil, otrokova nedejavnost, pretepanje ali prerivanje, neprimerno ravnanje z glasbili in neprimerno igranje nanje, verbalno izzivanje, jok, trma in uničevanje rekvizitov) opazovanih desetih otrok zaznati na vseh temeljnih področjih glasbenih dejavnosti, najpogosteje pa se je pojavljalo pri dejavnostih izvajanja. Največkrat je nastalo situacijo spodbudil ravno otrok sam ali pa so jo spodbudili drugi otroci, ki so začeli izzivati preostale otroke, ali pa je šlo za primere, v katerih otroci niso dobili želenega glasbila, niso dobili pozornosti odraslega, niso prejeli »petke« od izbranega otroka, niso bili izbrani za pomočnika, jim je upadla koncentracija, se jim ni uresničila želja, da bi bili ob izvajalki, so njihovo pozornost pritegnila pripravljena glasbila oziroma okolica, ali pa za primere, ko niso bili pripravljeni deliti glasbil z drugimi otroki. Pojav neprimernega vedênja pri otrocih bi lahko povezali z občutkom zavrnitve ter tudi s pomanjkanjem pozornosti (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010). Opazili smo, da je konfliktne situacije najpogosteje sprožil drug otrok ali otrok sam zato, ker ni hotel deliti glasbil z drugimi otroki, ker je jemal glasbila drugemu ali ker se mu ni izpolnila želja, da bi sedel poleg izvajalke. Torej je konflikt najpogosteje nastopil kot uveljavljanje svoje težnje 15 po posedovanju stvari ali ljudi (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009). Ker predšolski otrok medsebojnih konfliktov še ne zna samostojno učinkovito reševati (Kompare idr., 2009, v Kolar, 2014) in ker vzgojitelju izkušnje ter znanje narekujejo, kdaj naj takšno vedenje ignorira in kdaj ter kako naj se nanj odziva (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2010), smo v izvajanje glasbenih dejavnoPo vključitvi sti vključili proaktivne straproaktivnih tegije za reševanje konfliktov. strategij smo Začeli smo določati glasbene opazili postopno pomočnike, ki so imeli to zmanjševanje vlogo med celotno glasbeno števila pojavov urico, in vodje skupin, ki so neprimernega bili izbrani z izštevankami ali vedênja in konfliktnih pa so jih pozneje med dejavsituacij ter njihovo nostjo izbrali otroci, ter kot konstruktivno zunanjo motivacijo uvedli reševanje pri zbiranje štampiljk. Prav tako načrtovanih smo začeli otroke spodbujati, glasbenih naj začnejo sami reševati spodejavnostih. re (Isenberg in Jalongo, 2010, v Kolar, 2014). Po vključitvi proaktivnih strategij smo opazili postopno zmanjševanje števila pojavov neprimernega vedênja in konfliktnih situacij (ob pojavitvi so bile to milejše in manj moteče oblike) ter njihovo konstruktivno reševanje pri načrtovanih glasbenih dejavnostih. Predvidevamo, da so vključene proaktivne strategije in izvajalkino usmerjanje komunikacije med otroki v času reševanja konfliktov prispevali k transferju usvojenih socialnih veščin pri drugih dejavnostih v vrtcu. Z ugotovitvami lahko pridobimo vpogled v nekatere razloge za nastanek konfliktnih situacij in pojavov neprimernega vedênja pri glasbenih dejavnostih ter v njihovo reševanje. Opisane oblike vedênja vsekakor odpirajo nova vprašanja in usmeritve, kako se tako pri glasbenih kot pri drugih dejavnostih soočiti s pojavom neprimernega vedênja in konfliktnih situacij v posamezni skupini predšolskih otrok, saj verjamemo, da je možnih rešitev več in so odvisne od znanja in izkušenj posameznega vzgojitelja. 16 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Sara Smrekar, Reševanje konfliktnih situacij in spodbujanje razvoja socialnih veščin z glasbenimi dejavnostmi pri triletnikih in štiriletnikih v vrtcu Viri in literatura Batistič Zorec, M. (2008). Socialne interakcije v vrtcu z vidika subjektivnih teorij. V: Čas, M. (ur.), Socialne interakcije v vrtcu. Ljubljana: Supra, str. 22–27. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Borota, B. (2006). Otrok, glasba in učno okolje. V: Borota, B., Geršak, V., Korošec, H. in Majaron, E., Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, str. 11–51. Črnak, I. (2008). Kako do kakovostnih vrstniških odnosov. V: Čas, M. (ur.), Socialne interakcije v vrtcu. Ljubljana: Supra, str. 52–54. Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Hmelak, M. in Lepičnik Vodopivec, J. (2015). Izbrane teme predšolske pedagogike. Izzivi predšolske pedagogike na začetku 21. stoletja. Koper: Univerzitetna založba Annales. Janžič, N. (2008). Interakcije v prepletu igre in usmerjenih dejavnosti v oddelku prvega starostnega obdobja. V: Čas, M. (ur.), Socialne interakcije v vrtcu. Ljubljana: Supra, str. 99–101. Kolar, T. (2014). Vloga vzgojitelja pri reševanju konfliktov (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2006). Uvod v psihologijo: Učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja. Ljubljana: DZS. Kranjc, M. (2011). Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka v starostno kombiniranih skupinah. V: Željeznov Seničar, M. in Šelih, E. (ur.), Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka. Ljubljana: MiB, str. 151–158. Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Melavc, J. (2008). Učenje socialnih veščin – skupaj nam bo uspelo. V: Čas, M. (ur.), Socialne interakcije v vrtcu. Ljubljana: Supra, str. 49–51. Moravec, S. (2008). Igralne dejavnosti, ki spodbujajo razvoj socialnih veščin. V: Čas, M. (ur.), Socialne interakcije v vrtcu. Ljubljana: Supra, str. 34–36. Nemec, B. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba. Perc, M. (2011). Vpliv vzgojiteljice na socialni razvoj otroka v dnevni rutini (Diplomska naloga). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2010). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Velenje: Modart. Rozman, U. (2005). Treningi socialnih veščin kot metoda dela z mladimi (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Smrekar, S. (2019). Učinki dejavnosti glasbene vzgoje na socialni razvoj v predšolskem obdobju (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana. Stritih, B. (2011). Socialne kompetence predšolskih otrok – napovednik uspeha v šoli. V: Željeznov Seničar, M. in Šelih, E. (ur.), Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka. Ljubljana: MiB, str. 72–79. Vrbnjak, S. (2012). Analiza strategij reševanja konfliktnih situacij pri športni vzgoji ter njihova povezanost s stili vodenja in čustveno inteligentnostjo učitelja (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Zadnik, K., Koren, D., Sicherl - Kafol, B. (2015). The importance of stimulating environment in the early years of musical development. V: Sicherl - Kafol, B. (ur.), Contemporary approaches to music teaching and learning. Saarbrücken: Lambert, str. 183–209. Zupančič, M. in Justin, J. (1991). Otrok, pravila, vrednote. Radovljica: Didakta. STROKA Razlike med spoloma v pogostosti Maja Krajnc ukvarjanja z glasbo in umetnostjo: analiza reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova ulica 6, 2000 Maribor maja.krajnc@sers.si Gender Differences in Relation to Frequency of Music and Arts Participation: Analysis of Representative Sample Among Slovenian Youth Izvleček V raziskavi smo preučili, ali med mladimi v Sloveniji obstajajo razlike v pogostosti ukvarjanja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi glede na spol. Analizirali smo nacionalni reprezentativni vzorec mladih v Sloveniji, starih od 14 do 29 let v letu 2018. V analizo smo zajeli zgolj šolajočo se mladino (N = 702), od tega je bilo 46,7 % deklet, povprečna starost je znašala 20,37 leta. Rezultati so pokazali, da razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo/umetnostjo niso statistično pomembne (p > 0,05). Prispevek smo sklenili s prikazom rezultatov in priporočili za udeležence v izobraževanju. Ključne besede: spol, glasbene dejavnosti, umetniške dejavnosti, šolska uspešnost, mladostniki. Abstract A study was conducted in 2018 to investigate potential gender differences in relation to the frequency of music and arts participation among youth in Slovenia. We analysed data from a nationally representative sample of young people in education, aged between 14 and 29 (N = 702), 46.7% of whom were female, and the mean age was 20.37. The results showed that gender differences in relation to the frequency of music and arts participation were statistically insignificant (p > 0.05). The article ends with the presentation of the results and further recommendations. Keywords: gender, musical activities, arts activities, academic achievement, youth. 17 18 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Maja Krajnc, Razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo in umetnostjo: analiza reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji 1 Razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo in umetnostjo Kako mladi preživljajo svoj prosti čas, je odvisno od številnih dejavnikov, med katere se je v preteklih raziskavah uvrstil tudi spol. To velja tudi za glasbene, kulturne in umetniške dejavnosti, ki se jih, sodeč po preteklih raziskavah, v primerjavi s fanti oziroma moškimi pogosteje udeležujejo dekleta oziroma ženske. Razlike med spoloma obstajajo tudi pri glasbenih dejavnostih. Danska raziskava je na primer pokazala, da so moški sicer pogosteje profesionalni glasFantje se v šoli beniki (za plačilo bodisi igrajo manj pogosto inštrument bodisi pojejo) kot vključujejo v ženske, vendar je večji delež glasbene krožke in žensk (61 %) v primerjavi z tečaje kot dekleta, moškimi (38 %) amaterskih vendar tisti fantje, glasbenikov, pa tudi delež tiski se vključujejo v tih, ki se z glasbo nikoli niso ukvarjali, je večji med moškiglasbene dejavnosti, mi (Ekholm in Bonde, 2018). bolj verjetno Podatki preteklih raziskav glasbene dejavnosti prav tako kažejo, da se fantje v nadaljujejo tudi v šoli manj pogosto vključujejo odraslih letih. v glasbene krožke in tečaje kot dekleta, vendar tisti fantje, ki se vključujejo v glasbene dejavnosti, bolj verjetno glasbene dejavnosti nadaljujejo tudi v odraslih letih (Theorell in Ullén, 2018). Lagaert in Roose (2018) podajata več razlag, zakaj so ženske bolj pogosto vključene v kulturne in umetniške dejavnosti. Ena razlaga poudarja njihovo vključenost v trg dela. Čeprav so denimo razlike v stopnji zaposlenosti med spoloma v Evropi in Sloveniji nižje kot v nekaterih drugih državah, na primer v ZDA, je stopnja vključenosti v trg delovne sile nižja med ženskami ne glede na državo. Posledično imajo ženske, tako Christin (2012) ter Lagaert in Roose (2018), več (prostega) časa za ukvarjanje s kulturo in umetnostjo. Druga razlaga razlik v pogostosti ukvarjanja s kulturnimi in umetniškimi dejavnostmi med spoloma se nanaša na spolno socializacijo oziroma socializacijo v tradicionalne spolne vloge. Dekleta so v večji meri socializi- rana k prevzemanju formalne oziroma visoke kulture, kamor sodi tudi estetska dispozicija. Poleg tega so številne umetniške, glasbene in kulturne dejavnosti, kot so obiski muzejev, baleta, opere, gledaliških predstav in drugo, še zmeraj spolno tipizirane oziroma označene za »tipično ženske«, zlasti s strani tistih, ki izražajo tradicionalna stališča do spolnih vlog (Athenstaedt in dr., 2009; Zinkhan in dr., 2004; po Lagaert in Roose, 2018). Sodelovanje na področju glasbe in umetnosti je torej družbeno v večji meri razumljeno kot »primerno« za ženske, saj tovrstne dejavnosti veljajo za pasivne, zasebne in akademske (Tepper, 2000; po prav tam), kar tudi v sodobnih družbah šteje med družbeno bolj zaželeno vedenje žensk. Skratka, spolna tipizacija lahko pripelje do spolno specifične socializacije že v zgodnejšem otroštvu in kasneje v življenjskem poteku posameznika, posledično pa se dekleta in ženske pogosteje ukvarjajo z glasbo in umetnostjo ter kulturnimi dejavnostmi, kar potrjujejo tudi raziskave mladih v Sloveniji (Flere in dr., 2009; Kirbiš in dr., 2019). 2 Namen raziskave Na podlagi izsledkov preteklih raziskav v tujini je bil namen naše raziskave na reprezentativnem vzorcu mladih v Sloveniji v letu 2018 preučiti, ali med spoloma obstajajo razlike v pogostosti ukvarjanja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi. 3 Metoda 3.1 Vzorec Ciljno populacijo slovenske raziskave Mladina 2018 (Naterer in dr., 2018) so predstavljali vsi državljani Republike Slovenije, stari od 14 do 29 let. V raziskavi Mladina 2018 je bil izbran vzorec 1000 anketirancev, ki ga imajo avtorji raziskave za reprezentativega za Slovenijo (Naterer in Lavrič, 2019). V vzorec smo zajeli zgolj šolajočo se mladino (N = 702), od tega je bilo 46,7 % deklet, povprečna starost je znašala 20,37 leta. 3.2 Merski instrument Glasbeno-umetniško dejavnost smo merili z vprašanjem: »Navedene so nekatere dejavnosti, s katerimi se STROKA mladostniki ukvarjajo v prostem času. Ocenite jih na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa zelo pogosto (vsak dan ali skoraj vsak dan). Kako pogosto se v povprečju ukvarjate z naslednjimi dejavnostmi? Ustvarjalne dejavnosti (pisanje, slikanje, igranje glasbe).« 3.3 Načrt analize Pogostost ukvarjanja z glasbeno-umetniški dejavnostmi glede na spol smo analizirali v okviru kontingenčne tabele, prav tako smo izvedli neodvisni t-test. 4 Rezultati Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo/umetnostjo. Grafikon 1 prikazuje razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo/umetnostjo. Iz njega je razvidno, da je večji delež deklet (15,6 %) vsak dan glasbeno-umetniško dejaven v primerjavi s fanti (11,8 %). Po drugi strani večji delež deklet ni nikoli glasbeno-umetniško dejaven (24,1 %) v primerjavi z deležem nedejavnih fantov (19,3 %). Neodvisni t-test je pokazal, da razlike med spoloma niso statistično pomembne (p > 0,05). Iz grafikona 1 razberemo, da se v primerjavi s fanti večji delež deklet sicer zelo pogosto ukvarja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi, se pa v primerjavi s fanti tudi večji delež deklet nikoli ne ukvarja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi. 5 Razprava in sklep preseneča. V primerjavi s fanti se sicer večji delež deklet zelo pogosto ukvarja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi, se pa v primerjavi s fanti tudi večji delež deklet nikoli ne ukvarja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi. To kaže, da so razlike med dekleti večje oziroma da med njimi obstaja večja variabilnost. Čeprav je razloge treba preučiti v prihodnjih raziskavah, lahko sklepamo, da je med dekleti več tistih, ki bodisi igrajo inštrumente in pojejo, na primer individualno ali v pevskih zborih. Morda je predvsem v slednjih iskati razlog za večjo »pogostost« udejstvovanja deklet V primerjavi s fanti v glasbeno-umetniških dese sicer večji delež javnostih, verjetno pa tudi v drugih oblikah pogostejšega deklet zelo pogosto ustvarjalnega angažmaja deukvarja z glasbenoklet. umetniškimi dejavnostmi, se pa Na podlagi naših rezultav primerjavi s fanti tov je mogoče podati nekatudi večji delež tere predloge za udeležence v formalnem izobraževanju, pa deklet nikoli ne tudi za zaposlene v glasbeni, ukvarja z glasbenokulturni in umetniški sferi, ki umetniškimi delajo z otroki in mladostnidejavnostmi. ki. Zaželeno je, da bi država, občine in druge institucije ustvarjalni angažma mladih spodbujale na različne načine, na primer s (so)financiranjem šolnin za glasbene šole za učence iz socialno ranljivejših družin. Mlade je za ukvarjanje z glasbo, tudi za obiskovanje glasbene šole, treba navdušiti že v vrtcu in nižjih razredih osnovne šole. Vendar pa se zadnja leta V predstavljeni raziskavi smo preučili, ali med spoloma obstajajo razlike v pogostosti ukvarjanja z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi. Ugotovili smo, da med fanti in dekleti v Sloveniji ni statistično pomembnih razlik v pogostosti ukvarjanja z glasbo. Naša ugotovitev, da med fanti in dekleti v Sloveniji ni statistično pomembnih razlik v pogostosti ukvarjanja s glasbeno-umetniškimi dejavnostmi, 19 Grafikon 1: Pogostost ukvarjanja slovenskih mladih z glasbeno-umetniškimi dejavnostmi po spolu 20 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Maja Krajnc, Razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja z glasbo in umetnostjo: analiza reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji žal kaže obraten trend, ko vse bolj narašča poudarek na naravoslovnih vsebinah, tudi z argumentom večjih potreb po tovrstnih veščinah na trgu dela in potrebe po poklicih s tovrstnih in sorodnih področij. Pri analizah bi bilo smiselno kontrolirati tudi druge potencialne dejavnike šolske uspešnosti in ustvarjalnega angažmaja mladih, denimo kulturni kapital družine, kot so glasbeni inštrumenti v družini, umetniške stvaritve, število knjig v gospodinjstvu, ustvarjalni angažma staršev, njihovo zanimanje za glasbo in umetnost in tako naprej. Naša raziskava ima nekatere omejitve, ki jih je treba odpraviti v prihodnjih raziskavah. Pomembno je, da v prihodnje raziskovalci preučijo konkretne oblike glasbenih in umetniških dejavnosti. Zanimivo bi bilo tudi preučiti, kako so glasbene in umetniške dejavnosti povezane s šolsko uspešnostjo mladih. Dosežki in kompetence na glasbenem področju lahko prispevajo k večji stopnji realizacije treh psiholoških potreb, ki predstavljajo temelj optimalnega razvoja mladostnika (avtonomija, kompetentnost/učinkovitost in povezanost/navezanost). Glasbene kompetence denimo lahko te psihološke potrebe spodbujajo tudi v okviru šolskih dosežkov (Deci in Ryan, 2000). Nekatere nevroraziskave denimo kaže- jo, da glasba spodbuja časovno-prostorsko razumevanje glasbeno dejavnega posameznika, kar pripomore k boljšemu razumevanju različnih matematičnih konceptov, na primer deležev, konceptov v geometriji in tako dalje (Edelson in Johnson, 2003). Zanimivo je, da glasba in matematika spodbujata razvoj prefrontalne možganske skorje in temenskega (parietalnega) režnja možganov. Ker glasba krepi navedene predele možganov, lahko spodbuja tudi otrokove in mladostnikove dosežke pri neumetniških vsebinah, vključno z matematiko. V prihodnji raziskavah slovenskih mladostnikov bi bilo zato treba različne oblike ustvarjalnega angažmaja mladih preučiti v odnosu do različnih oblik njihovih šolskih dosežkov, tako na področju naravoslovnih kot jezikovnih veščin in dosežkov. Pri analizah bi bilo smiselno izvesti ne le bivariatne analize, ampak kontrolirati tudi druge potencialne dejavnike šolske uspešnosti in ustvarjalnega angažmaja mladih, denimo kulturni kapital družine, kot so glasbeni inštrumenti v družini, umetniške stvaritve, število knjig v gospodinjstvu, ustvarjalni angažma staršev, njihovo zanimanje za glasbo in umetnost in tako naprej. Navkljub omejitvam pa naša raziskava daje pomembne rezultate in iztočnice za nadaljnje raziskovanje ustvarjalnega angažmaja mladih. Glasbeno in umetniško ustvarjanje mladih bi moralo biti še naprej vključeno v raziskave dosežkov mladih v Sloveniji in po svetu. Viri in literatura Christin, A. (2012): Gender and highbrow cultural participation in the United States. Poetics, letnik 40, št. 5, str. 423–443. Deci, E. L. in Ryan, R. M. (2000). The“ What“ and“ Why“ of Goal Pursuits: Human Needs and the Self-determination of Behavior. Psychological inquiry, letnik 11, št. 4, str. 227–268. Edelson, R. J. in Johnson, G. (2003). Music makes math meaningful. Childhood Education, letnik 80, št. 2, str. 65–70. Ekholm, O. in Bonde, L. O. (2018). Music and Health in Everyday Life in Denmark: Associations Between the Use of Music and Health-Related Outcomes in Adult Danes. V: Bonde, L. O. (ur.) in Theorell, T (ur.). Music and Public Health, str. 15–31. Cham: Springer International Publishing. Lagaert, S. in Roose, H. (2018). Gender and highbrow cultural participation in Europe: The effect of societal gender equality and development. International Journal of Comparative Sociology, letnik 59, št. 1, str. 44–68. Naterer, A. in Lavrič, M. (2019): Metodologija in vzorec. V: Naterer, A., Lavrič, M., Klanjšek, R., Flere, S., Rutar, T., Lahe, D., Kuhar, M., Hlebec, V., Cupar, T., Kobše, Ž. (2019). Slovenska mladina 2018/2019. Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung. Dostopno na: https://www.fes-croatia.org/fileadmin/user_upload/FES_JS_SLOVENIEN_slovenisch_WEB.pdf (28. 1. 2021). STROKA Naterer, A., Lavrič, M., Klanjšek, R., Flere, S., Rutar, T., Lahe, D., Kuhar, M., Hlebec, V., Cupar, T., Kobše Ž. (2019). Slovenska mladina 2018/2019. Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung. Dostopno na: https://www.fes-croatia.org/ fileadmin/user_upload/FES_JS_SLOVENIEN_slovenisch_WEB.pdf (28. 1. 2021). Theorell, T. in Ullén, F. (2018). Music Practice and Emotion Handling. V: Bonde, L. O. (ur.) in Theorell, T (ur.). Music and Public Health, str. 55–67. London: Springer. Bojan Glavina Klavirske kratkice 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja Notna zbirka ISMN 979-0-709015-12-2, 160 str., 29,50 € Notno zbirko Klavirske kratkice – 200 skladbic za 2. in 3. razred klavirja skladatelja Bojana Glavine sestavljajo kratke skladbice za učenje in poučevanje klavirja v nižjih razredih glasbene šole. V svoji majhnosti povedo veliko: otroka spodbujajo k igranju na klavir, ga usmerjajo v usvajanje tehnike in mu igraje predstavijo glasbenoteoretične zakonitosti. Ob notni zbirki se je skladatelju porodila ideja o katalogu kratkih komentarjev v obliki priročnika za učitelje. Priročnik vsebuje koristne didaktične, umetniške, tehnične in druge napotke za poučevanje posameznih skladbic; objavljen je na povezavi www.zrss.si/pdf/kratkice_prirocnik.pdf. Vabljeni k naročilu notne zbirke. Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si facebook ZRSŠ twitter ZRSŠ 21 22 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Claudia Uhan, Rajalna igra Zajček Skok Rajalna igra Zajček Skok Claudia Uhan Vrtec Ciciban Novo mesto Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto senjaro@gmail.com Bunny Hop Movement Activity Izvleček Z rajalnimi igrami vplivamo na celostni razvoj otroka, predvsem v prvem starostnem obdobju. V prispevku vam predstavim svoj prevod nemške rajalne igre »Zajček Skok«. Spada med umetne rajalne igre z vlogami, kar pomeni, da jo lahko prilagodimo glede na svoje želje in seveda sposobnosti otrok. Ključne besede: rajalna igra, zajček, gibalna pesem. Abstract Movement activities stimulate the overall development of children, especially during the period of infancy. In this article, the author‘s translation of a German movement activity called »Bunny Hop« is presented. It is a pretend play game, which can easily be adjusted to the learning objectives and the abilities of children. Keywords: movement activity, bunny, movement song. Rajalne igre krepijo predvsem otrokov glasbeni, plesni in gibalni razvoj. Ugodno vplivajo na otrokovo socializacijo, saj je treba pri izvajanju upoštevati dogovorjena pravila ter se prostorsko in gibalno vključiti v skupino. Rajalne igre so So preproste in sestavljene iz preproste in treh sestavin: besedila, melosestavljene iz treh dije in gibanja. Odsotnost ene sestavin: besedila, od teh sestavin pomeni, da ramelodije in jalne igre ni (Koban Dobnik, gibanja. Odsotnost 2005). ene od teh sestavin pomeni, da rajalne igre ni. Gibalne motive umetnih rajalnih iger lahko med samim vzgojnim procesom v mlajših skupinah ustvari/spremeni vzgojitelj sam, pri starejših pa lahko sodelujejo tudi otroci. Pri tem je pomemben ritmični motiv, kateremu sledijo enostavni in ponavljajoči se gibalni motivi (Denac in Ilič, 1993). Vloga vzgojitelja pri rajalnih igrah je predvsem v tem, da pred začetkom primerno razloži pravila igre; da dejavnosti ne izvaja s preveliko skupino; da s svojim zgledom poskrbi za sproščeno doživljanje rajanja; da spodbuja petje ter enotno gibanje skupine in posameznika v krogu; da poskrbi, da pridejo na vrsto (v sredino kroga) vsi otroci; da uravnovesi konfliktne situacije s tem, da daje primerno čustveno oporo, čas in spodbudo otrokom, ki se ne želijo izpostavljati. Vključevanje v rajalne igre je načeloma prostovoljno, otroku daje obču- PRAKSA ZAJČEK TAM NA POLJU Besedilo: Friedrich Fröbel  j &  44 œj œj œj œ œ Glasba: Karl Enslin Prevod in priredba: Claudia Uhan D Zaj - ček tam Zaj - ček, ti na po li - si j œ j œ j œ œ D  j &  œ 4 6 & A  Kaj s÷te - boj je? o - stre zob - ke A œ Zaj - ček Hi - tro œ hop, stran, Œ œ œj œJ œ  J J G œ - lju ce j œ D œ œj œJ œ  J J D G či - sto sam se - di, zvi - te pa - zi se, j œ j œ œ Si bo - lan, o - na ima, A œ œ zaj - ček hi - tro œ D hop, stran, tek varnosti in sprostitve. Rajalne igre niso tekmovalne narave ter ne temeljijo na storilnosti. Cilji: • Otrok na različne načine sodeluje v rajalni igri (opazuje, sodeluje v krogu, posluša …). • Otrok navezuje stike z drugimi otroki. • Otrok razvija gibalne sposobnosti. • Otrok poskusi posnemati gibanje okolice (gibanje odraslih, gibanje otrok). • Otrok postopno usvaja pesem in pripeva. • Otrok spoznava in utrjuje izraze: stoji, sedi, leži, čepi, kleči. Pesem sem priredila po nemški rajalni igri Häschen in der Grube. Leta 1840 jo je napisal pedagog Friedrich Fröbel (1782–1875) po priredbi ljudske pesmi Karla Enslina (1819–1875) (Aboul-Kheir, 2011). Pesem sem prvič spoznala pri svojem delu v nemških vrtcih in jo prevedla, ker sem jo pri delu z otroki v Sloveniji pogre- či - sto sam se - di. zvi - te pa - zi se, j œ j œ A da ne v÷ta - čko Œ zaj hi j œ ska - češ te bo A  D -  ček tro D j œ j œ œ Œ  kot vsak dan? ugri - zni - la. D œ hop. stran. šala. Ima zelo pronicljivo melodijo, otroke pomiri in pričara nasmehe na obraz. Mlajši otroci jo obožujejo. Gibalno igro lahko povežemo s spoznavanjem domačih ali gozdnih živali. Otroke pred začetkom igre prosimo, naj nam pokažejo, kako se giblje zajec. Pri tem dovolimo individualen prikaz gibanja in ne vztrajamo pri kazanju namišljenih zajčjih ušes z dvignjenimi prsti, saj je to počlovečeno gibanje in ni prikaz dejanskega gibanja zajca. Torej način poskoka ni bistven. 23 24 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Claudia Uhan, Rajalna igra Zajček Skok Sodelujoči otroci (v idealnem primeru od 8 do 15 otrok) sklenejo krog in se držijo za roke. En otrok igra zajca in je na sredini. Gibalno igro je mogoče izvesti v bolj ali manj dejavni različici. Pri poteku igre sem naštela različne možnosti izvajanja, ki si jih po želji prilagodite. Za mlajše otroke izvajamo samo polovico pesmi, saj druga kitica (z lisico) vsebuje še motiv lovljenja, ki pomeni nadgradnjo igre in je bolj primerna za otroke od treh let naprej. V igri ulova (podobno kot mačka in miš) vnaprej določeni otrok poskuša ujeti zajca, ki pobegne iz kroga. Potek rajalno-gibalne igre BESEDILO GIBALNI, PLESNI MOTIV Zajček tam na polju En otrok je v sredini kroga, drugi otroci lahko: • hodijo v krogu v eno stran, • stojijo na mestu, se držijo za roke in jih ritmično premikajo naprej in nazaj, • sedijo na tleh. čisto sam stoji/sedi/leži/čepi/kleči, • Otrok na sredini stoji, se nagiba s telesom rahlo v desno in v levo stran ter drži dlani na obrazu. • Otrok sedi/leži/čepi/kleči. Dlani ima lahko na obrazu, lahko se dela, da spi, ali pa ima telo in obraz nagnjena proti tlom. čisto sam stoji/sedi/leži/čepi/kleči. Ubogi zajček, si bolan, da ne skačeš kot vsak dan? • Postopamo naprej v krogu ali pa se ustavimo in nagovorimo zajčka. • Zajčka nežno pobožamo. Zajček hop, zajček hop, zajček Skok! • Otrok na sredini 3-krat poskoči in izbere naslednjega zajčka. • Otroci lahko zraven ploskajo. Lahko so tudi vsi zajčki. Vzgojiteljica poje, otroci oponašajo speče zajčke (poje se samo do tega dela pesmi), in ko se zapoje, da skočijo, vsi poskočijo. IGRA LOVLJENJA Vnaprej se določi »lisica«, ki je zunaj kroga in se priplazi po vseh štirih. Pogovorimo se o tem, da se samo igramo, da »lisica« grize, in da v resnici ne bo ugriznila. Zajček pred lisico pazi se, pazi se! • Otroci sedijo/stojijo, žugajo »zajcu« s kazalcem. Ostre zobke ona ima, • Otroci pokažejo na lisico, ki pokaže zobe. v tačko te bo ugriznila. • Otroci z roko oponašajo ugriz. Hitro stran, hitro stran. Hitro stran! • Zajček odskaklja. Lisica gre po vseh štirih za njim. Večinoma zajčku uspe uiti. Viri Aboul-Kheir, M. (2011): »Häschen in der Grube«. Kinderlied der Woche(8). Schwäbisches Tagblatt. Dosegljivo na: https://www.tagblatt.de/Nachrichten/Kinderlied-der-Woche-8-Haeschen-in-der-Grube-170267.html. Denac, O. in Ilič, O. (1993). Ko pojem, plešem. Priročnik za metodiko gibalne in plesne vzgoje. Radovljica: Didakta. Koban Dobnik, M.(2005). Glasba in gib. Nova Gorica: Melior, Založba Educa. PRAKSA Glasbeni vrtiljak: glasbene dejavnosti v vrtcu Lidija Proje VVZ Slovenj Gradec, Maistrova ulica 2a, 2380 Slovenj Gradec lidija.proje@gmail.com Musical Carousel: Musical Activities in Kindergarten Izvleček V članku so predstavljene glasbene dejavnosti v vrtcu. Teoretični del nam prinaša vpogled v metode dela glasbenih dejavnosti: petja, poslušanja glasbe, igranja na inštrumente in izvajanja glasbenodidaktičnih iger. V praktičnem delu so opisane dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru obogatitvene dejavnosti ‚glasbeni vrtiljak‘. Začetek dejavnosti je bil načrtovan v okviru usmerjenih glasbenih zaposlitev, ki smo jih izvajali enkrat tedensko in jih nadgrajevali z vsakodnevnimi glasbenimi dejavnostmi. Ključne besede: otrok in glasba, glasbene dejavnosti, glasbene metode dela, predšolski otrok, poslušanje, izvajanje, ustvarjanje glasbe, glasbenodidaktične igre. Abstract The article introduces musical activities in kindergarten. The theoretical part allows an insight into the methods of teaching music: singing, listening to music, playing instruments, and music didactic games. The practical implications section of the article explains an enrichment activity called ‚musical carousel‘. The latter began as part of planned weekly musical tasks, which were further reinforced with daily musical activities. Keywords: child and music, musical activities, music teaching methods, preschool child, listening, performance, creating music, music didactic games. 1 Uvod Ob misli na glasbo najprej pomislimo na sprostitev, veselje, izvabi nam nasmešek na obraz, ponese nas v svet umetnosti in notranjih doživetij, nas pomiri, razvedri. Glasbene dejavnosti v vrtcu so izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe ter izvajanje glasbenodidaktičnih iger za razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. V članku so predstavljene metode dela z namenom, da bi bile vse glasbene dejavnosti čim bolj enakovredno zastopane. V praktičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti v oddelku. Glasbene dejavnosti so se v vsakem sklopu začele v okviru usmerjene glasbene zaposlitve obogatitvene dejavnosti ‚glasbeni vrtiljak‘. Nadgrajevali pa smo jih v okviru vsakodnevnih glasbenih dejavnosti. 25 26 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Lidija Proje, Glasbeni vrtiljak: glasbene dejavnosti v vrtcu 2 Teoretični del • v času bivanja na prostem, 2.1 Glasbene dejavnosti v vrtcu • otrokovo slovo od vrtca (Voglar, 1987). Umetnost otrokom omogoča izražanje svojih ustvarjalnih potencialov. Preko nje se otrok izraža, komunicira in razvija svojo sposobnost uporabljanja simbolov, ko pri risbi, plesu, glasbi ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. V umetnosti lahko predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine, opiše ali predstavi dogodek ali stvar (Kurikulum za vrtce, 1999). Na področje umetnosti spadajo tudi dejavnosti s področja glasbe. Voglarjeva (1987) predlaga, da lahko glasbene dejavnosti izvajamo: • v okviru vsakodnevnih glasbenih dejavnosti in • v okviru enkrat tedenskih usmerjenih glasbenih zaposlitev. Avtorica Borota (2013) dodaja, da je pri vsakodnevnih glasbenih dejavnostih pomemben stalen glasbeni kotiček, kjer so otrokom dostopni različni inštrumenti, ki jih dodajamo, menjamo. Pri urejanju glasbenega kotičDa bodo otroci ka naj sodelujejo tudi otroci. dihali glasbo in Priporočene so tudi knjige jih bo glasba zares o glasbi in inštrumentih ter sproščala, pomirjala, zvočila, ki jih otroci sami izjim omogočila delajo. izražanje sebe, svojih želja, čustev, ji moramo pustiti svobodo. Da bodo otroci dihali glasbo in jih bo glasba zares sproščala, pomirjala, jim omogočila izražanje sebe, svojih želja, čustev, ji moramo pustiti svobodo (prosto pot). Otroci bodo veliko več glasbe in glasbenih doživetij pridobili v času vsakodnevnih glasbenih dejavnosti, in ne toliko v času usmerjenih glasbenih zaposlitev. Primeri vsakodnevnih glasbenih dejavnosti: • jutranji glasbeni pozdrav s petjem, • v času iger in zaposlitev v kotičkih po želji otrok, • v času čakanja na nekaj, • znotraj drugih usmerjenih zaposlitev, • v času opoldanskega počitka, Glasbene vsebine so lahko vnaprej predvidene ali naključne. Naključne nastajajo kot odgovor na neko doživetje, dogodek, srečanje. Tukaj so glasbena doživetja otrok lahko zelo globoka (prav tam). »Pri usmerjenih glasbenih zaposlitvah pri načrtovanju poleg splošnih pedagoških in psiholoških zahtev upoštevamo tudi splošne smotre, naloge in načela predšolske glasbene vzgoje, zahteve vzgojnega programa, metodična spoznanja glasbenih dejavnosti, zahtevo po celovitosti predšolske glasbene vzgoje, ki jo izraža njen sistem« (Voglar, 1987). 2.2 Metode dela Predšolskega otroka glasbeno oblikujemo z različnimi glasbenimi dejavnostmi: s petjem, poslušanjem glasbe, igranjem na inštrumente, izvajanjem glasbenodidaktičnih iger. Pri vsaki glasbeni dejavnosti uporabljamo druge metode (Voglar, 1987). V nadaljevanju so predstavljene metode dela, ki jih v knjigi Otrok in glasba opredeljuje avtorica Mira Voglar (1987), in metode dela, ki jih v knjigi Celostna glasbena vzgoja opredeljuje avtorica Barbara Sicherl Kafol (2001). 2.2.1 Opredelitev metod dela avtorice Mire Voglar 1. Metode petja delimo na metode ustvarjalnega in poustvarjalnega petja. Metode ustvarjalnega petja so: izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje melodije na dano besedilo in izmišljanje besedila na dano melodijo (Voglar, 1987). Metode poustvarjalnega petja: pripevanje, petje z vzgojiteljem, petje posameznih delov pesmi, izvajanje ritma pesmi, izvajanje melodije pesmi, izvajanje besedila pesmi, petje ob pomoči starejši otrok, petje ob vzgojiteljevi inštrumentalni spremljavi, petje ob sočasnem predvajanju pesmi z magnetofonom, kasetofonom, radijskim aparatom, sa- PRAKSA mostojno petje, petje z dirigentom, petje z lastno inštrumentalno spremljavo in petje, povezano z gibanjem (Voglar 1987 in 1976). 2. Metode poslušanja glasbe: poslušanje miže, prepuščanje glasbi, izražanje glasbe, ugibanje glasbe ter metoda poslušanja in opazovanja (uporabljamo pri poslušanju vokalne in inštrumentalne glasbe v živi izvedbi; opazovanje pevca ali inštrumentalista in njegovega izraza poglobi doživljanje glasbe) (prav tam). 3. Metode igranja na inštrumente: ustvarjanje, reproduciranje (otroci izvajajo enake motive kot vzgojitelj, poudarek je na natančni ponovitvi tistega, kar je vzgojitelj zaigral) in spremljanje (otroci lahko spremljajo govorjeno besedilo, peto pesem, inštrumentalno glasbo, gibanje) (Voglar, 1987 in 1976). 4. Metode glasbenodidaktičnih iger: primerjanje in razlikovanje (otroci primerjajo zvoke po barvi, jakosti, višini, dolžini, primerjajo hitrost in tako dalje), reproduciranje (otroci reproducirajo posamezne zvoke, ritmične motive, melodične motive z inštrumentom, svojim glasom in tudi z gibanjem), ugibanje (otroci na primer ugibajo, kateri otrok se je oglasil, kateri inštrument igra in tako dalje) in ustvarjanje (otrok ustvarja s svojim glasom in s pomočjo inštrumentov) (prav tam). 2.2.2 Metode dela po Barbari Sicherl - Kafol 1. »Metode izvajanja: Ritmična izreka (demonstracija ritmične izreke, posnemanje ritmične izreke), petje (pevska demonstracija, petje s pripevanjem, petje s posnemanjem, petje s solmizacijskimi zlogi), igranje na otroška glasbila (demonstracija igranja na otroška glasbila, posnemanje igranja na otroška glasbila), gibalno/likovno izvajanje ob glasbi (demonstracija gibalnega/likovnega izvajanja ob glasbi, posnemanje gibalnega/likovnega izvajanja ob glasbi), delo z glasbenim zapisom (branje likovnih/notnih simbolov, solmizacijskih zlogov, ritmičnih zlogov, narek – ritmični, melodični/solmizacijski, zapis – likovnih/notnih simbolov, solmizacijskih zlogov, ritmičnih zlogov). 2. Metode poslušanja: doživljajsko poslušanje, analitično poslušanje (prepoznavanje izraznih in izvajalskih sredstev, ritmična analiza, melodična analiza, oblikovna analiza). 3. Metode ustvarjanja: estetsko oblikovanje glasbenih vsebin (poustvarjalno petje, poustvarjalno igranje inštrumentalnih vsebin), ustvarjanje glasbenih vsebin (ritmično/melodično dopolnjevanje, ritmična/melodična vprašanja in odgovori, izmišljanje: pevsko izmišljanje na dano besedilo, izmišljanje besedila na dano melodijo, izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje inštrumentalnih vsebin, izmišljanje ritmičnih besedil, ritmizacija besedila) in gibalno/likovno/besedno ustvarjanje ob glasbi« (Sicherl - Kafol, 2001, str. 125). Najpomembnejša in poglavitna metoda pri izvajanju glasbenih dejavnosti je metoda igre. Preko nje se otrok najlažje uči. Zato moramo to metodo uporabljati vsakodnevno, saj je igra otrokova osnovna in temeljna dejavnost (Denac, 2002). 3 Praktični del Izvajanje glasbenih dejavnosti je potekalo od septembra do sredine oktobra 2020. V glasbene dejavnosti so bili vključeni otroci starostnega razpona od štiri do pet let. V oddelek je bilo vključenih 24 otrok. Sledijo opisi dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru obogatitvene dejavnosti ‚glasbeni vrtiljak‘. Začetek dejavnosti je bil načrtovan v okviru tako imenovanih enkrat tedenskih usmerjenih glasbenih zaposlitev, ki smo jih nadgrajevali z vsakodnevnimi glasbenimi dejavnostmi. 3.1 Izvajanje glasbe Seznanitev z novo pesmijo Na planincah (ljudska) Otrokom sem predvajala inštrumentalni zvočni posnetek Na planincah. Nekateri otroci so skladbo prepoznali, nekaterim ni bila znana. Nato sem otrokom pesem zapela, pogovorili smo se o besedilu in pesem sem ob spremljavi ponovno zapela. V nadaljevanju sem otroke spodbudila in jih povabila k pripevanju. Na začetku so 27 28 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Lidija Proje, Glasbeni vrtiljak: glasbene dejavnosti v vrtcu bili zadržani, vključevali so se tu in tam, ker pesmi še niso znali peti. Ob večkratni ponovitvi čez dan, ko so jo že znali delno peti, pa smo skupaj pripevali. Med tednom so otroci usvojili vse kitice pesmi. Nekajkrat smo zapeli tudi posamezen del pesmi. Ko so otroci pesem že delno znali, smo izmenično izvajali ritem pesmi z rokami ali nogami. Melodijo pa smo izvajali na različne nevtralne zloge ja, na, la in tako dalje. Ko so otroci usvojili pesem, sem jih spremljala z diatonično harmoniko. Kmalu so bili tako navdušeni, da so sami izrazili željo po nastopanju in pesem tudi samostojno zapeli pred skupino. Tako so otroci premagali tremo, se izpostavili pred Po večkratnem skupino – in tako imenovane poslušanju posnetka karaoke so se začele. To je bilo so vedno bolj posebno doživetje za vsakega prepoznavali posameznika. Korak naprej glasbene motive. Na smo naredili z zborom, v kapodlagi vsebinskega terem so otroci spoznali vlogo motiva pa so izražali dirigentke; pesmi smo pripegibalne motive. vali tudi ob zvočnem posnetNe glede na isto ku. Tudi na ritmično gibanje vsebinsko iztočnico ob petju nismo pozabili. Razso se otroci plesno delili smo se v dve skupini (petje in gibanje). izražali po svojem notranjem občutku, pri čemer so se izkazali kot čudoviti kreatorji. Pesem smo spoznali v okviru obogatitvene dejavnosti, nadgradnjo pa izvajali ob vsakodnevnih glasbenih dejavnostih, kot sta na primer čakanje na obrok, jutranji pozdrav, med drugimi zaposlitvami na željo otrok in tako dalje. 3.2 Ustvarjanje glasbe Poustvarjalno spremljanje pesmi Pesem Na planincah se otroci hitro usvojili. Na podlagi tega smo želeli narediti korak naprej z malimi ritmičnimi inštrumenti. Tako so se otroci najprej naučili z njimi ravnati (improvizirano igranje), preizkušali so, spoznavali zvoke, jih ustvarjali. V nadaljevanju pa so re- producirali ritmični motiv. Poudarek smo dali natančni ponovitvi motiva, ki sem jim ga zaigrala. Pesem smo reproducirali tudi na podlagi mere (takt, doba). To dejavnost smo večkrat izvajali, prav tako po jutranjem krogu, v katerem smo ritem in mero izvajali tudi z rokami ali nogami, kasneje tudi izmenično. Za nadgradnjo smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je izvajala ritem, druga mero, in kmalu smo poskušali skupaj spremljati pesem. Bilo je zahtevno. Otroci, ki so izvajali mero, so naenkrat izvajali ritem – ali obratno. A z vajo in vsakodnevnim igranjem nam je vedno bolj uspevalo. 3.3 Poslušanje glasbe Poslušanje različnih zvrsti glasbe Ker igram diatonično harmoniko, v življenje in delo v vrtcu poskušam čim bolj vpeljati tudi ta inštrument, ki je med otroki vedno bolj priljubljen. Otroci ob spremljavi nanj radi pripevajo ljudskim pesmim Jaz pa grem na zeleno trav‘co, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Čuk se je oženil, Na planincah sončece sije, Mi se imamo radi, Moj očka ima konjička dva, Čin, čin, čin, Drežnica. Prav tako sem jih seznanila z narodno-zabavnimi skladbami, kot je Čebelar, katerega besedilo so hitro usvojili. Harmonika je še posebej pomembna ob praznovanju rojstnih dni, pri katerem petje in ples osrečita ne samo slavljenca, temveč celo skupino. Tako so otroci samoiniciativno pridobili izkušnje primerne plesne drže polke in valčka, posnemali so svoje starše, doživljali veselje, nekateri tudi nelagodje, a medvrstniška spodbuda jih je motivirala k poskušanju in plesnemu izražanju. Ob harmoniki otroci izražajo svoja notranja doživetja, čustva, želje, za kar jim pustimo prosto pot. Nobeno praznovanje in dejavnost s harmoniko se ne konča brez pesmi Na golici, Avtocesta, Kam le čas beži, Na Roblek. Po drugi strani pa ne morem mimo tega, da otrokom ne bi približala tudi drugih zvrsti glasbe, kot je klasična glasba. Ustavila bi se pri klasični glasbi, ki sem jo uporabila pri načrtovanju jesenske obogatitvene dejavnosti, in sicer A. Vivaldi: Štirje letni časi – jesen. Otroke sem spodbudila k zaprtju oči za pozornejše poslušanje. Izkazalo se je, da lahko pesem nadgradimo še PRAKSA z gibalnim izražanjem, kar so otroci sprva izvajali po svojih notranjih občutjih in doživljanjih. V nadaljevanju pa je deklica naslov skladbe povezala s tematskim sklopom in začelo se je razmišljanje ter ustvarjanje skupnega vsebinskega motiva – lista. Skupina je zelo ustvarjalna in pri njih domišljija ne pozna meja. Otroci so hitro ustvarili zgodbo. Po večkratnem poslušanju posnetka so vedno bolj prepoznavali glasbene motive. Na podlagi vsebinskega motiva pa so izražali gibalne motive. Ne glede na isto vsebinsko iztočnico so se otroci plesno izražali po svojem notranjem občutku, pri čemer so se izkazali kot čudoviti kreatorji. Na trenutke so opazovali drug drugega in iskali nove gibalne motive. Dekleta so se vedno bolj gledala v ogledalu, opazilo se je, da dobro sledijo glasbenim motivom, veselje, sreča in notranje zadovoljstvo so se odražali na njihovih obrazih. 4 Glasbenodidaktične igre V nadaljevanju šolskega leta se bomo posvetili razvoju glasbenih sposobnosti in spretnosti z glasbenodidaktičnimi igrami. Primeri glasbenodidaktičnih iger: 1. Glasbenodidaktične igre za ugotavljanje lastnosti zvoka (višina, trajanje, barva) in za razvijanje melodičnega ter ritmičnega posluha Primer igre za razvijanje ritmičnega posluha: otrokom pokažem tri slike različno velikih zajcev in zaploskam ritem velikega (polovinke), malega (četrtinke) in najmanjšega (osminke). Otroci ugotovijo velikost zajca na posamezni sliki in zaploskajo ustrezni ritem. Nato se razdelijo v tri skupine in ob prikazu slike zajca določene velikosti ustrezna skupina zajcev ploska ustrezni ritem (Denac, 2011, str. 68). Primer igre za ugotavljanje lastnosti zvoka (barva): otroci sedijo v krogu, enemu prekrijemo oči in ga peljemo v sredino kroga. Vzgojitelj pokaže, kdo naj pokliče otroka v sredini; pokliče ga po imenu. Otrok s prekritimi očmi mora ugotoviti, kdo ga je poklical; če ugane, zamenjata vlogi (Voglar, 1987, str. 167). Primer igre za ugotavljanje lastnosti zvoka (trajanje): trije otroci so lisice, drugi piščanci. Piščancem narišemo ali postavimo kokošnjake, kamor se bodo skrili pred li- sicami. Vzgojitelj izvaja dolge ali kratke zvoke na blokflavto ali z metlico na tamburin. Pri kratkih zvokih pridejo piščanci iz kokošnjakov in plešejo okoli lisic, ki dremljejo, obenem pa pozorno poslušajo. Ko zaslišijo dolge zvoke, se piščanci hitro poskrijejo, lisice pa začnejo loviti; ujamejo vse piščance, ki niso dobro poslušali in se niso skrili. Ujeti piščanci postanejo lisice in igra se nadaljuje (Voglar, 1987, str. 180). 2. Glasbenodidaktične igre za ugotavljanje smeri zvoka, razvijanje melodičnega posluha in razvijanje pevskih spretnosti Primer igre za ugotavljanje smeri zvoka, razvijanje melodičnega posluha in razvijanje pevskih spretnosti: izberemo pet kukavic in določimo slepo miš, ki bo ugotavljala, katera kukavica se je oglasila. Ko je slepa miš pripravljena, pokaže vzgojitelj na kukavico, ki naj zakuka. Slepa miš z roko pokaže v smer, od koder prihaja kukanje (Voglar, 1987). Primer igre za razvijanje melodičnega posluha: vzgojitelj otrokom razdeli sličice, na katerih so upodobljene pesmi, in nato na melodični inštrument igra melodije teh pesmi. Po vsaki pesmi naredi premor, da otroci izberejo in pokažejo sličico pesmi, ki so jo pravkar slišali (Voglar, 1987, str. 195). Primer igre za razvijanje pevskih spretnosti: otroci sedijo v krogu, vzgojitelj je od otrok odmaknjen od tri do pet metrov in šepeta navodila, na primer »Marko, odpri vrata«; »Majda, poglej skozi okno« in tako dalje. Imenovani otrok mora dano nalogo čim prej opraviti čisto tiho, nato pa sesti nazaj na svoj prostor (Voglar, 1987, str. 202). 3. Glasbenodidaktične igre za ugotavljanje lastnosti zvoka (jakost) in razvijanje inštrumentalnih spretnosti Primer igre za razvijanje inštrumentalnih spretnosti: otroci na sliki prepoznajo vremenske pojave in jih nato z glasbili uprizorijo: sonce, dež, toča in grom. Otroke razdelimo v tri skupine, ki bodo ustvarjale glasbo za dež, točo in grom. Ko vzgojitelj pokaže na dež, zaigra skupina, ki predstavlja dež, in tako dalje. Ko pokaže sliko sonca, ne igra nobena skupina (Denac, 2011). 29 30 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Lidija Proje, Glasbeni vrtiljak: glasbene dejavnosti v vrtcu Sklep Glasba spremlja oddelek tako rekoč na vsakem koraku. Vsako še tako majhno priložnost izkoristimo za glasbeno popestritev bodisi v prostorih vrtca kot tudi med bivanjem na prostem. V tem času so otroci spoznali in usvojili kar nekaj novih pesmi, se seznanili z različnimi zvrstmi glasbe in jih poslušali, jemali v roke male ritmične inštrumente in nanje igrali, se ob glasbi gibalno izražali, spoznavali različne didaktične igre za razvoj glasbenih sposobnosti. Z zastopanostjo vseh glasbenih dejavnosti v oddelku smo vplivali na razvoj glasbenih sposobnosti, na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha. Otroci so razvili intonančno natančnost, vedno bolj doživeto interpretirajo pesmi, upoštevajo dinamiko, agogiko. Pri poslušanju pesmi upoštevamo izbiro poslušanja z odprtimi ali zaprtimi očmi. Opažamo, da otroci vedno bolj doživeto poslušajo, slišijo nekatere značilnosti zvočnega posnetka. Pomemben vidik, ki kaže na pozitiven vpliv glasbe na otroke, je njihov izraz na obrazu. Sreča in veselje jim žarita v očeh, in to nas neizmerno bogati. Otroci samoiniciativno ali ob spodbudi vzgojiteljev prehode dnevne rutine ali čakanje na obrok izkoristijo za popevanje pesmi. Med igro v izbranem kotičku jih vsak dan slišimo popevati pesmi, na znano melodijo si izmišljajo besedilo, večkrat prosijo za glasbene posnetke, ob katerih pojejo, plešejo ali se likovno izražajo. Pogosto ploskajo z rokami ali topotajo z nogami, drug drugega spodbujajo k reproduciranju ritmičnih vzorcev, ki si jih izmislijo, dajejo pobudo za nastopanje pred skupino. Menimo, da k takšnemu razvoju vplivajo tako načrtovane kot vsakodnevne glasbene dejavnosti. Z glasbo rastemo in se razvijamo vsak dan, kajti tudi sama sem z njo močno povezana in to poskušam z igranjem na ukulelo, diatonično harmoniko ter vsemi vsebinami prenesti na otroke. Njim umik v svet glasbe omogoča tudi glasbeni kotiček. Pri načrtovanju glasbenih vsebin si pomagam s priročnikom Z igro v čarobni svet glasbe, v katerem so zapisani primeri didaktičnih enot, ki jih v skladu s tematskimi sklopi prilagodim. Viri in literatura Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Sicherl - Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja: srce – um – telo. Ljubljana: Debora. Voglar, M. (1976). Otrok in glasba. Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije. PRAKSA Oblikujmo pravljico z glasbo Petra Pograjc Vrtec Sončnica pri OŠ Gaber, Veliki Gaber 41, 8213 Veliki Gaber Let‘s Create Fairy Tales with Music petrapograjc@gmail.com Izvleček Pravljica z glasbo je nekaj čudovitega in posebnega, vendar pa je njeno oblikovanje v poseben ustvarjalni izziv tako strokovnemu delavcu kot tudi otroku. V članku je predstavljen pristop k oblikovanju pravljice z glasbo, pri katerem so otroci dejavno vključeni v vse korake ustvarjalnega procesa (izbira besedila, določitev mest za zvočne slike, izbor zvočil, oblikovanje zvočne slike in izvedba glasbeno-dramske predstave). Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica z glasbo, zvočila, zvočne slike. Abstract Although fairy tales with music are extraordinary and special, creating them presents a challenge for both practitioners and children. This article looks at an approach in which children are actively involved in all the steps of the creative process, namely the choice of a text, the position of sound pictures, the choice of sound sources, the creation of sound images, and, of course, the music-theatre performance. Keywords: music fairy tale, fairy tale with music, sound sources, sound pictures. Glasba in pravljica nas spremljata skozi življenje že od samega rojstva. Vsaka posebej ali skupaj oblikujeta posebne občutke in nas popeljeta v svet domišljije. Ko se združita v glasbeno pravljico ali pravljico z glasbo, glasba s svojimi zvoki in harmonijo oriše pravljične junake, nam približa dogajalni čas in prostor ter s tem obogati besedno vsebino. Ljubezen do poslušanja pravljic in glasbe otrokom vlivajo odrasli, najprej v primarnem okolju. Ob vstopu v vrtec pa se njihovi vlogi pridruži še strokovni delavec. Z željo po razvijanju zanimanja za literarne in glasbene vsebine se strokovni delavci srečujejo z najrazličnejšimi izzivi, vezanimi na izbor ustreznih pristopov in materialov, s katerimi bi v največji meri omogočili otrokov celostni razvoj. Na področju otrokovega glasbenega razvoja se strokovni delavci srečujejo s problematiko slabše opremljenosti z glasbenimi pripomočki in posledično z zmanjšanjem glasbenih dejavnosti. Te pa so ključnega pomena za krepitev in razvoj ustvarjalnosti na področju glasbenega ustvarjanja in izvajanja. V procesu oblikovanja pravljice z glasbo smo uporabljali najrazličnejše predmete in materiale, ki so nam 31 32 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Petra Pograjc, Oblikujmo pravljico z glasbo na voljo v vsakdanjem življenju. Predmete smo smiselno uporabili kot zvočila in z njimi ustvarili zvočne slike. Pristop k oblikovanju pravljice z glasbo smo izpeljali ob pravljici Kako je kokoška kuhala čaj avtorice Anje Štefan. Ravnanje z glasbili, ustvarjanje glasbe in igranje nanje otrokom omogoča celostni glasbeni razvoj na več področjih, hkrati pa vpliva na glasbeno ustvarjalnost in razvoj otrokove domišljije. Glasbena pravljica Glasbena pravljica je pravljica, pri kateri pomembno vlogo pri pripovedovanju, poglabljanju doživetij, izrisu značajskih lastnosti junakov in ponazoritvi njihovega gibanja igra inštrumentalna glasba. Kadar je v glasbeno pravljico poleg inštrumentalne glasbe vključena tudi vokalna glasba, ta prevzema vlogo pripovedovalca, medtem ko inštrumentalna glasba razlaga dogajanje ali zgodbo nadaljuje. Glasbena pravljica je glasbeno delo, ki ga pišejo skladatelji (Borota, 2015). Pravljica z glasbo Vodilno vlogo v pravljici z glasbo prevzema besedna vsebina, pri čemer je glasba le povezovalni element in igra vlogo glasbenega premora med pripovedovanjem zgodbe. Glasba, ki jo vključujemo v pravljico z glasbo, je lahko preprosta. Lahko je tudi samo posnet inštrumental (Borota, 2015). Vključevanje glasbe v pripovedovanje ima lahko dopolnilno ali popestritveno vlogo. V obeh primerih je delež vključene glasbe majhen. Vključujemo lahko kratke otroške pesmi ali pa pripovedovanje popestrimo z dodajanjem različnih ritmičnih inštrumentov in zvočil, da zvočno ponazorimo dogajanje (gibanje živali, vremenske pojave, pihanje vetra in podobno) (Voglar, 1981). Glasbila Začetki glasbil in njihovo poznavanje segajo že v pradavnino. Njihov razvoj se je skozi zgodovino stop- njeval in posledično je nastala množica glasbil, ki bi brez klasifikacije ostala nepregledna. Najbolj poznana je klasifikacija iz leta 1914, in sicer klasifikacija nemškega muzikologa Curta Sachsa in avstrijskega etnomuzikologa Ericha von Hombostela, ki razlikuje pet vrst glasbil: idiofoni, membranofoni, kordofoni, aerofoni in elektronska glasbila, ki se med seboj razlikujejo po materialu, načinu igranja in zvoku oziroma zvočni barvi (Borota, 2015). Mira Voglar (1985) je zasnovala obsežno zbirko zvočil, ki jo je moč slišati v njenih glasbenih pravljicah. Z njimi, v obliki zvočnih slik, zvočno ponazarja vremenske pojave in dogajanja. Zbirko je zasnovala na podlagi svoje domišljije, s preučevanjem zvočne barve posameznih predmetov in materialov ter s pomočjo raziskovanja zvoka. Zvočila je razdelila v sedem družin: cin-cin-dongi, pinke-ponke, zing-zongi, bamberbami, brenkice, goslice in pih-puh-pihalke (Voglar, 1985). Izdelovanje, ustvarjanje in igranje na glasbila otrokom vseh starosti prinaša veliko veselje. Ravnanje z glasbili, ustvarjanje glasbe in igranje nanje otrokom omogoča celostni glasbeni razvoj na več področjih (na kognitivnem, afektivnem in psihomotoričnem), hkrati pa vpliva na glasbeno ustvarjalnost in razvoj otrokove domišljije (Pesek, 1997). Izbira besedila in likovno poustvarjanje Pri izbiri besedila za oblikovanje pravljice z glasbo je pomembno, da izbiramo besedila, ki glasbi omogočajo neopazen vstop v dogajanje ter ji dajejo prostor, da se v zgodbi izraža. Že ob branju besedila začutimo značilnosti, mesta, kjer bi si želeli samo dogajanje slišati in ga ob zvokih ali glasbi doživeti (Borota, 2015). Sama sem ob prebiranju različnih zgodb izbrala tri, pri katerih sem že ob vsebini zgodbe želela posamezna dogajanja tudi slišati. Otrokom sem vse tri izbrane zgodbe prebrala, se o posameznem besedilu z njimi pogovorila ter jim po prebranih zgodbah in razpravi dala možnost, da sami izberejo tisto, ki jim je najbolj všeč in bi jo želeli nadgraditi v pravljico z glasbo. PRAKSA zoritev zaporedja zgodbe, hkrati pa so slike igrale vlogo mesta za zvočno sliko. Zvočne barve, zvočila in oblikovanje zvočnih slik »Glasbilo je lahko vsak predmet, iz katerega izvabljamo glasbene zvoke na mehanski način ali z električnimi impulzi.« (Borota, 2015, str. 77) Zanimanje za glasbene dejavnosti tako s področja glasbenega izvajanja kot glasbenega ustvarjanja se pri otrocih kaže zelo izrazito od četrtega leta starosti, ko oblikujejo enostavne ritmične spremljave k peti pesmi, ritmične vzorce, ritmizirajo besedila pesmi in oblikujejo enostavnejše zvočne slike. Oblikovanje slednjih poteka v štirih fazah: 1. Zbiranje idej za zvočno sliko in raziskovanje zvoka 2. Odbiranje glasbil/zvočil in izbiranje zvokov 3. Snovanje idej in oblikovanje glasbenih zamisli 4. Oblikovanje glasbene celote (Borota, 2015) Slika 1: Likovno poustvarjanje po pravljici Izbrano pravljico sem otrokom večkrat prebrala, da so vsebino globlje doživeli. Ob posameznem dogajanju smo se ustavili in se pogovorili o zvokih, s katerimi bi ga ponazorili. Same zvoke smo primerjali z vsakodnevnimi zvoki, ki so otrokom znani, bližji in jih lažje opišejo. Besedilo pravljice smo razdelili na več delov, v skladu s številom dogodkov. Otroke sem spodbudila, da si izberejo eno dogajanje in ga poskušajo tudi likovno uprizoriti. To jim je bilo sprva v velik izziv, saj je težko poustvariti gibanje, vendar so bili zelo motivirani in so izražali veliko zanimanja za tovrstno dejavnost. Vse nastale likovne stvaritve smo uporabili za slikovno upri- Ker se strokovni delavci v vrtcih pogosto srečujemo s problematiko slabše opremljenosti z glasbenimi pripomočki, sem se pri oblikovanju pravljice z glasbo odločila, da otrokom ponudim predmete, ki so nam vsak dan pri roki, in jih spodbudim k ustvarjanju zvokov s ponujenimi predmeti iz različnih materialov. Pri raziskovanju zvočne barve smo se sklicevali na posamezna dogajanja in ugotovitve o zvokih, ki bi bili primerni za zvočno ponazoritev. Otroci so ustvarjali zvoke in raziskovali zvočne barve s predmeti, kot so: kuhalnice, plastična embalaža, kovinske škatlice, PVC-vrečke, lesene kocke, plastične ščipalke, sobni copati, kovinske posode z različnimi polnili (riž, fižol, koruza …), kuhinjski lončki in podobno. Izbrane predmete so polagali na slike, ki so jih poustvarili po pravljici. Pri oblikovanju krajših zvočnih slik so s pomočjo izbranih predmetov, v skladu z dogajanjem, poskušali ustvariti krajšo zvočno sliko, o kateri smo se kasneje tudi pogovorili. Če se otrokom zvok ni zdel najbolj primeren, smo dodali ali odvzeli katerega izmed predmetov. To smo ponavljali, vse dokler nismo bili zadovoljni z oblikovano zvočno sliko. Po- 33 34 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Petra Pograjc, Oblikujmo pravljico z glasbo Poleg predmetov smo uporabljali tudi lastne inštrumente, kot so: topot z nogo ob tla, tleskanje z jezikom, pihanje zraka (ponazoritev vetra), udarjanje z rokami ob kolena (padanje dežja) in podobno. Slika 2: Priprava scenskih rekvizitov leg predmetov smo uporabljali tudi lastne inštrumente, kot so: topot z nogo ob tla, tleskanje z jezikom, pihanje zraka (ponazoritev vetra), udarjanje z rokami ob kolena (padanje dežja) in podobno. Oblikovane krajše zvočne slike smo združili v celoto. Za bolj spontano izvajanje posameznih zvočnih slik sem pravljico otrokom večkrat prebrala, oni pa so izvajali zvočne slike v skladu z vrstnim redom dogodkov. Pri izvajanju so se usedli v polkrog, in sicer glede na to, pri kateri zvočni sliki so sodelovali, in glede na zaporedje dogodkov oziroma zvočnih slik. Poleg oblikovanih zvočnih slik sem v pravljico vključila tudi krajšo pesem, katere melodija se je skozi zgodbo ponavljala, spreminjalo se je le besedilo, ki je bilo oblikovano v skladu s posameznimi dogodki v pravljici. Sama izvedba kot celota, torej pravljica z glasbo, se je izvajala vsakokrat, ko so se izvajale dejavnosti z namenom oblikovanja glasbene pravljice. Otroci so izrazili željo, da nastalo pravljico z glasbo nadgradimo in jo izvedemo kot glasbeno-dramsko predstavo. Ker smo vsebino zgodbe večkrat ponovili, so otroci ponotranjili vsebino in se hitro naučili besedila. V oblikovani pravljici nastopa ena sama oseba, zato se je za njeno vlogo javila ena od deklic, drugi otroci pa so izvajali zvočne slike na izbranih in oblikovanih zvočilih ter peli pesem. Skupaj z otroki smo oblikovali potrebne scenske rekvizite in pripravili sceno. Otroci so se dejavno vključevali v vse korake ustvarjalnega procesa in v izvedbo. Oblikovano pravljico z glasbo smo v glasbeno-dramski predstavi uprizorili za ožji krog gledalcev. Slike, ki so jih likovno poustvarili otroci, smo projicirali na platno kot slikovno zgodbo. Sklep Glasbene dejavnosti s področja glasbenega ustvarjanja in izvajanja pozitivno vplivajo na razvoj otrokovega mišljenja, ustvarjalnosti in kreativnosti, hkrati pa otroku približajo svet glasbe in glasbenega ustvarjanja kot nekaj pozitivnega, prijetnega in zabavnega. Dejavno vključevanje otrok v proces oblikovanja pravljice z glasbo otrokom omogoča razvoj domišljije, reševanje problemskih situacij, sodelovanje v skupini in krepljenje zmožnosti prilagajanja. Kot glasbilo lahko uporabimo predmete iz različnih materialov, ki so nam vsak dan na dosegu roke, zato kupljena glasbila ne igrajo ključne vloge pri oblikovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti. Viri in literatura Borota, B. (2015). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Voglar, M. (1981). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Voglar, M. (1985). Mali instrumenti. Ljubljana: Državna založba Slovenije. PRAKSA Glasbena pravljica Miška želi prijatelja Tanja Berkopec Vrtec Krkine lučke pri OŠ Vavta vas Vavta vas 1, Straža berkopec.tanja@gmail.com Gledališko-glasbena predstava v izvedbi strokovnih delavk vrtca Krkine lučke Music Fairy Tale The Little Mouse Wants to Have a Friend Music-Theatre Performance by Preschool Professionals at the Krkine lučke Kindergarten Izvleček Predstavljam izvedbo glasbene pravljice z naslovom Miška želi prijatelja; avtorica besedila je Nina Mav Hrovat, avtorica glasbe pa Bernarda Rakar. Odigrale, zaigrale in odpele smo jo strokovne delavke vrtca Krkine lučke pri OŠ Vavta vas v dobrodelni namen. V prispevku predstavim pomen odnosa med pravljico, glasbo in gledališčem ter nato opišem potek izvedbe glasbene pravljice od izhodiščne ideje do izvedbe. Ključne besede: glasbena pravljica, glasba, pravljica, gledališka igra, predšolska glasbena vzgoja. Abstract In what follows, the production of the music fairy tale The Little Mouse Wants to Have a Friend is presented. The authors of the story and music are Nina Mav Hrovat and Bernarda Rakar respectively. It was first performed by a group of preschool professionals from the Vrtec Krkine lučke pri OŠ Vavta vas Kindergarten. All the proceeds from the performance went to charity. The paper underlines the relationship between fairy tales, music and theatre, and outlines the production of a music fairy tale from the initial idea to a public performance. Keywords: music fairy tale, music, fairy tale, theatre performance, preschool music education. 35 36 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Tanja Berkopec, Glasbena pravljica Miška želi prijatelja. Gledališko-glasbena predstava v izvedbi strokovnih delavk vrtca Krkine lučke Uvod Pogosto zasledimo, da je glasba v vrtcih prisotna v zelo okrnjeni obliki, da se le prepeva, da je malo usmerjenih glasbenih dejavnosti, glasbenih vsebin, da ni uporabe različnih glasbil. Tudi raziskave kažejo, da vzgojitelji najpogosteje načrtujejo dejavnost petja pesmi, medtem ko so druge glasbene dejavnosti zastopane v veliRaziskave kažejo, ko manjšem obsegu (Denac, da vzgojitelji 2010). V vrtcu smo želeli, najpogosteje da bi otrokom v večji meri načrtujejo dejavnost podali glasbo preko poslušapetja pesmi, medtem nja, ustvarjanja in izvajanja. ko so druge glasbene Zato smo v vrtčevskem letu dejavnosti zastopane 2019/2020 po nekaj letih v veliko manjšem za prednostno nalogo vrtca obsegu. izbrali glasbo. Na novo smo zasnovali glasbene urice, v posameznem oddelku smo več pozornosti namenili igranju na inštrumente (izdelani iz naravnih materialov, lastni inštrumenti, mali inštrumenti), prepevanju ter ustvarjanju ob glasbi, strokovne aktive pa smo zasnovali in obarvali z glasbo. Med pomembnejšimi glasbenimi projekti je bila izvedba glasbene pravljice Miška želi prijatelja, s katero smo želele otrokom predstaviti glasbo na drugačen način – ob poslušanju spodbuditi veselje, poglobiti željo po poslušanju glasbe, preko glasbe doživeti pravljico ter razvijati sposobnost pozornega poslušanja. Poleg vsega omenjenega pa O. Denac navaja (2011), da se cilji poslušanja glasbene pravljice vpletajo tudi na področje estetske vzgoje in vrednotenja glasbene umetnosti. Odnos med pravljico, glasbo in gledališko igro Glasba in pravljice igrajo v otrokovem življenju pomembno vlogo. Pravljica ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem, razvojnem, psihološkem in socialnem smislu. Z njo lahko vzgajamo in poučujemo otroka na ravni, ki jo razume. Ob pravljici otrok čustveno, moralno, intelektualno in socialno dozoreva, ob njej razvija domišljijo, razum in spoznava njemu neznana čustva (Rutar, 2008). Vsaki pravljici pa lahko dodamo glasbeno vsebino, ki v otroku vzbudi bogato predstavo in mu omogoča nepozabno doživetje. To je glasbena pravljica, pri kateri glasba pripoveduje, opisuje, širi in poglablja doživljanje, besedna vsebina pa glasbi omogoča, da enakovredno vstopi v dogajanje. Tako je glasba skladna z besedno vsebino (Borota, 2013). Gledališče kot umetnost je otroku izredno blizu. Umetnost otrokom pomaga, da si svet, v katerem živijo, lažje predstavljajo. K udejanjanju tega pripomorejo tudi pravljice, ki jih otroci tako radi poslušajo, preden zaspijo. Da si otroci lažje predstavljajo, da so stvari v resnici žive, pridobijo vero v to preko gledaliških predstav (Sitar, 2008). Za otroke je priporočljivo, da glasbeno pravljico poslušajo v koncertni dvorani ali gledališču, saj s tem vstopajo v okolje, v katerem se glasba sliši drugače, kjer poslušajo na drugačen način in kjer glasbo doživljajo z vsemi čutili (Borota, 2013). Z obiskom gledališča otroke vzgajamo, in sicer v skladu z bontonom, ki velja v gledališču. O tem smo se z otroki predhodno veliko pogovarjali v vrtcu. Poleg tega otroci spoznajo različne podrobnosti, ki so pomemben del gledališke predstave: prostor, oder, vstopnice, osvetljava, različni zvoki, značilen dvig zavese ob začetku predstave in drugo. V nadaljevanju je predstavljena izvedba omenjene glasbene pravljice. Izhodišče in ideja V vrtcu smo dve leti zapored decembra organizirali dobrodelni prednovoletni bazar. V vrtčevskem letu 2019/2020 pa smo želeli otrokom in staršem ponuditi nekaj novega, drugačnega. Ker je bila prednostna naloga našega vrtca glasba, smo se strokovne delavke odločile, da otrokom odigramo glasbeno pravljico v Kulturnem domu v Straži. Izbor in načrtovanje glasbene pravljice Izbira glasbene pravljice ni bila lahka, saj je na knjižnih policah velika izbira kakovostnih ponudb z ome- PRAKSA njeno vsebino. Želeli smo preprosto in lahko razumljivo pravljico, ki nima veliko besedila, temveč veliko dogajanja, in ki je primerna za predšolske otroke. Ob prebiranju različnih glasbenih pravljic sem zasledila novejše delo priznane slovenske mladinske in otroške pisateljice Nine Mav Hrovat z naslovom Miška želi prijatelja. Prepričala me je njena vsebina, sporočilo, predvsem pa melodična in ritmična pestrost pesmi avtorice Bernarde Rakar.1 Z načrtovanjem in vajami smo začele že oktobra. K sodelovanju smo povabile tudi starše, ki so se z veseljem odzvali vabilu (pomoč pri igranju na glasbila, vezno besedilo, šivanje kostumov). Vzgojiteljice smo se razdelile v skupine, in sicer: • glasbena (skrb za pridobitev notnega gradiva in asbil, igranje na glasbila), • scenografska (skrb za sceno, razsvetljavo, opremo ter različne pripomočke) in • gledališka (gledališka igra, skrb za pridobitev kostumov). Priprave na izvedbo glasbene pravljice Vaje za glasbeno pravljico smo izvajale najprej posamično, po skupinah. Potrebnih je bilo kar nekaj ur vaj, da smo se dobro naučile besedilo, petje pesmic in igranje na inštrumente. Po dobro usvojenem znanju je sledila prva skupna vaja in za njo še nekaj skupnih vaj v vrtcu, nato še v kulturnem domu. Gledališka skupina je pripravila scenarij, ki ga je nekoliko priredila zaradi letnega časa – namesto lika vetra je nastopal sneg. Glede na scenarij in zapis dramskega besedila je pomemben videz nastopajočih. Vzgojiteljice in starši, ki so priskočili na pomoč pri šivanju kostumov, so to delo odlično opravili. Kostumom so na koncu dodali različne dodatke, ki so popestrili posamezen gledališki lik – krta z velikimi očali, dihurja z velikim repom in košarico jabolk, sneg s snežnim dežnikom in košarico snega, miško z zanimivimi čevlji in uhlji. Še 1 37 posebej pa je med njimi izstopala kresnička, ki je s svojo lučko vzbujala pozornost pri otrocih. Vzporedno z gledališko skupino je imela vaje tudi glasbena skupina, ki se je razdelila na melodično in ritmično skupino. Ritmična skupina je imela vlogo izvajanja zvočnih slik za noč, Za otroke je dan, prihod snega, dihurja in kresničke, nevihte in gozda. priporočljivo, da Uporabili smo male ritmičglasbeno pravljico ne inštrumente, ki smo jih poslušajo v takrat imeli na voljo v vrtcu. koncertni dvorani Melodična skupina je odigrala ali gledališču, saj melodije pesmi s sopranskim s tem vstopajo v in altovskim metalofonom, s okolje, v katerem se tremi melodičnimi basovskiglasba sliši drugače, mi resonatorji C, F in G ter kjer poslušajo na z altovskim in basovskim ksidrugačen način in lofonom. Na vaji se nam je kjer glasbo doživljajo pridružil tudi eden od staršev, ki nas je spremljal s kitaro. z vsemi čutili. Za uprizoritev glasbene pravljice je zelo pomembna tudi scena. Nekatere vzgojiteljice so na ustvarjalnem področju zelo uspešne, zato so sceno pripravile in naredile kar same. Pri težjih tehničnih stvareh jim je na pomoč priskočil hišnik Rožle. Pripravile in izdelale so krtino za krta, zelo domiseln miškin dom, gozd, ki so ga krasile naravne smrečice, ter »sneg«, ki je padal z neba. Sceno so nadgradile s svetlobnimi učinki. Ko je gledališka skupina dobro znala besedilo in glasbena skupina usvojila pesmi, smo začele dele združevati v celoto in izvajati neprekinjeno gledališko-glasbeno pravljico. Ob tem smo pridobivale občutek, kako bo glasbena pravljica videti v celoti. Izvedba glasbene pravljice Glasbeno pravljico smo vzgojiteljice na treh nastopih uprizorile otrokom in njihovim staršem. Izvedba glasbene pravljice se je začela z uvodnim besedilom pravljice. Zbrano in prepletajoče smo odigrale, zaigrale in Celotno notno partituro in besedilo najdete v scenariju za gledališko-glasbeno predstavo Miška želi prijatelja; avtorica je Nina Mav Hrovat, avtorica glasbe pa Bernarda Rakar. 38 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Tanja Berkopec, Glasbena pravljica Miška želi prijatelja. Gledališko-glasbena predstava v izvedbi strokovnih delavk vrtca Krkine lučke odpele gledališko-glasbeno predstavo, ki se je končala s kratkim besedilom pravljice. Za konec smo vzgojiteljice odpele sklepno pesem ob spremljavi klavirja, kahona in kitar. Odziv staršev in otrok je Ritmična skupina je bil zelo pozitiven, z veliko pohvalami. Izkupiček dobrodelimela vlogo izvajanja ne predstave je bil namenjen zvočnih slik za noč, obogatitvi glasbenega kabidan, prihod snega, neta z novimi inštrumenti ter dihurja in kresničke, povečanju zbirke lego kock. beno pravljico in se je spominjali, predvsem pa so želeli prepevati pesem glavnega lika – miške. Priprava in izvedba glasbene pravljice je bila za vse nas doživetje, ki je spodbudilo in razvijalo našo ustvarjalnost ter nas urilo v veščinah dobrega sodelovanja in vključevanja lastnih idej ter čustev. nevihte in gozda. Po vseh treh uspešno izvedenih glasbeno-gledaliških predstavah smo se februarja 2020 prijavili na območno Linhartovo srečanje gledaliških skupin, ki je bilo razpisano za marec 2020, a se ga žal nismo udeležile zaradi razglasitve epidemije covida-19. Sklep Pri svojem delu stremim k vedno novim glasbenim vsebinam in kakovostnim glasbenim spodbudam, s katerimi želim otroke spodbuditi k poslušanju glasbe in h glasbeni ustvarjalnosti, predvsem pa k doživljanju lepote glasbe. Pomembno je, da otrokom približamo glasbo na način, pri katerem jo tudi čim bolj dejavno doživijo. Z odlično gledališko igro ter vokalno in inštrumentalno glasbo smo otroke spodbudile k dejavnemu poslušanju, saj so po izvedbi še nekaj časa v vrtcu podoživljali glas- Slika 1: Glasbeniki in igralci glasbeno-gledališke predstave Miška želi prijatelja (Vir: Irena Bobnar) Viri in literatura Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora. Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. Rutar, P. (2008). Pravljice kot socialnopedagoška intervencija. Socialna pedagogika. Ljubljana: letnik 12 (3), str. 293– 316. Sitar, J. (2008). Lutkovna umetnost v okviru kulturne vzgoje. V: N. Požar Matijašič in N. Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja. Ljubljana: Pedagoški institut, str. 129–137. PRAKSA Glasbenodidaktične igre v 2. starostnem obdobju Mirjam Rupar Vrtec Hrastnik, Novi Log 11a, 1430 Hrastnik mirjam.rupar@gmail.com Music Didactic Games in Second Age Group Izvleček V Kurikulumu za vrtce je glasba kot dejavnost opredeljena v sklopu umetnosti. Odločila sem se, da bom otrokom predstavila področje glasbe preko glasbenodidaktičnih iger za spoznavanje parametrov zvoka. Razvijali smo glasbene sposobnosti, spretnosti in pridobili nova znanja. Otroci so se igrali, poslušali, izvajali, si izmišljali zvoke in glasbo ter odkrivali in spoznavali značilnosti zvoka: glasnost, trajanje, barvo in tonsko višino. Dejavnosti smo izvajali v skupini otrok, starih od štiri do pet let. Otroci so dejavno sodelovali in pozorno poslušali ter ustvarjalno dopolnjevali glasbene zamisli. Glasbenodidaktične igre so v otrocih vzbudile veselje do glasbe in glasbenega ustvarjanja ter jih nagovorile k pogostejšemu gibanju in hitremu odzivanju na zvočne in glasbene spodbude. Ključne besede: glasbena dejavnost, glasbenodidaktična igra, parametri zvoka. Abstract In the Curriculum for Kindergartens, music is defined as part of arts. In this particular case, music didactic games were used for the purpose of familiarizing children with the parameters of sound. They thus acquired musical abilities, skills and knowledge. In addition to playing, listening, performing, inventing sounds and music, the children discovered and learned about the characteristics of sound: loudness, duration, timbre, and pitch. The activities were carried out with a group of 4- to 5-year-olds. They actively participated, listened attentively, and contributed creative musical ideas. The music didactic games fired the children with enthusiasm for music and stimulated their musical creativity; they encouraged them to move more often and to respond quickly to sound and music stimuli. Keywords: musical activity, music didactic game, parameters of sound. Glasbena umetnost v vrtcu vpliva na estetski, moralni, telesni in intelektualni razvoj otrokove osebnosti. Glasbeno izražanje je samostojna oblika glasbenih dejavnosti. Otroku omogoča veselje do igre, gibanja in spoznavanja zvoka. Vpliva na njegovo družabno vedenje, jezikovno komunikacijo, gibalne spretnosti in sposobnosti zaznavanja. Igra je prisotna pri vseh dejavnostih v vrtcu, zato je zelo pomembno, da vsako dejavnost 39 40 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Mirjam Rupar, Glasbenodidaktične igre v 2. starostnem obdobju izpeljemo preko igre. Otrok spozna nove stvari, pridobi nove izkušnje in razvije pozitiven odnos do glasbe (Voglar, 1989). Glasbenodidaktična igra B. Borota (2013) opredeljuje glasbenodidaktično igro kot načrtovano, strukturirano in k ciljem usmerjeno glasbeno dejavnost. Vpliva na učenje, ohranjanje motivacije in razvijanje pozornosti. Spodbuja medsebojno sodelovanje in tekmovalnost ter vsebuje jasna, razumljiva navodila in pravila. Vsebuje pomembne elemente, kot so glasba in zvok, vsebina, naloga, pravila in cilji, ki jih dosežemo z upoGlasbenodidaktična števanjem navodil in pravil z igra spodbuja igralnimi partnerji. Glasbenoglasbeni razvoj didaktična igra spodbuja glasotrok in ohranja beni razvoj otrok in ohranja zanimanje za glasbo. zanimanje za glasbo. Otrok se Otrok se tako uči in tako uči in spoznava glasbo na spoznava glasbo na način, ki ga razume. Z glasbenačin, ki ga razume. nodidaktičnimi igrami otrok razvija in utrjujejo različne spretnosti ter pridobiva novo znanje in sposobnosti. Glasbenodidaktična igra ima velik vpliv na otrokov govor, gibanje, čustva, navezovanje socialnih stikov s prijatelji in na upoštevanje navodil. Vsebinsko je za otroka zelo privlačna, saj lahko v njej sodeluje na različne načine. jalnost in pozornost na zvok. Pridobiva sposobnost slušnega prepoznavanja, razlikovanja in primerjanja, uporablja strokovne glasbene izraze ter širi in utrjuje glasbeni spomin z usvajanjem glasbenih vzorcev. Spoznava elementarne glasbene predstave, kot so zvočna barva, trajanje zvoka in višina tona, melodične obrise ter manjše glasbene oblikovne dele in celote. Na afektivnem področju glasbenega razvoja otrok pridobiva izkušnje z doživljanjem in izražanjem doživetij, prepoznava razpoloženja, sproščeno in samoiniciativno sodeluje, ohranja zanimanje in razvija radovednost. Na psihomotoričnem področju glasbenega razvoja poje in igra na glasbila ter usklajuje gibanje in dihanje z glasbenim potekom. Na področju socialnega in moralnega razvoja se otrok nauči upoštevati pravila in se prilagaja skupinski dinamiki, razvija empatičnost in vzpostavlja interakcije z drugimi (Borota, 2013). Glasbenodidaktična igra za spoznavanje parametrov zvoka Vsem zvokom lahko določimo parametre, kot so barva, glasnost in trajanje, tonom pa tudi višino. Glasbenodidaktična igra za spoznavanje parametrov zvoka omogoča otroku razlikovati svetle in temne zvoke, tišje in glasnejše, krajše in daljše ter nižje in višje zvoke. Takšna razlikovanja se uporabljajo na podlagi krajših zvočnih ali glasbenih celot oziroma motivov. Značilnost glasbenodidaktične igre za spoznavanje parametrov zvoka je njena raznovrstnost. Najbolj pogosto izvajamo take igre, pri katerih prepoznavamo zvočno barvo in glasnost. Z glasbenodidaktičnimi igrami, pri katerih ugotavljamo tonsko višino in trajanje, spodbujamo razlikovanje približkov, in sicer višjega in nižjega ter daljšega in krajšega. Pri tem se izogibamo natančnim opredelitvam, kot so visok ali nizek ton in dolg ali kratek zvok (Borota, 2013). M. Voglar (1989) meni, da z glasbenodidaktično igro otroku predstavimo dejavnost na njemu ustrezen in neprisiljen način. Cilj glasbenodidaktične igre je otroku omogočiti, da intenzivno razvije določeno glasbeno zmožnost. Glasbenodidaktična igra vsebuje določene naloge za razvijanje duševnih funkcij, dejavnosti in sposobnosti, ki jih otrok potrebuje za dojemanje, doživljanje, ustvarjanje in poustvarjanje glasbe. Vsebuje manj izrazita in zahtevna pravila ter vsebino, ki je otrokom privlačna. Otrok z glasbenodidaktično igro dobi priložnost, da igro poveže z glasbo ali s pesmijo. Izvedba glasbenodidaktičnih iger Z glasbenodidaktično igro dosežemo široko paleto ciljev. Na kognitivnem področju glasbenega razvoja otrok razvija čutila, zaznavo, slušno občutljivost, ustvar- Opazila sem, da otroci v oddelku nimajo dovolj izkušenj z izvajanjem glasbenodidaktičnih iger oziroma da imajo izkušenj premalo, zato sem želela otroke z nji- PRAKSA mi seznaniti. Osredotočila sem se na glasbenodidaktične igre za spoznavanje parametrov zvoka. V oddelku smo izvedli štiri glasbenodidaktične igre za razlikovanje svetlejših/temnejših, tišjih/glasnejših, krajših/daljših ter nižjih/višjih zvokov različnih avtoric. Zvočna barva: Zvočni pari (Sicherl - Kafol, 2009) Za razlikovanje zvočne barve sem izbrala glasbenodidaktično igro »zvočni pari«. Pripravila sem različna Orffova glasbila. Vsako glasbilo sem poimenovala, ga predstavila in nanj zaigrala preproste ritmične vzorce. Po predstavitvi glasbil sem preverila, ali otroci glasbilo prepoznajo po zvoku in ga pravilno poimenujejo. Otrokom sem še enkrat pokazala vsa glasbila po drugačnem vrstnem redu in jih spraševala, kako se posamezno glasbilo imenuje. Ker sem izbrala glasbila, ki jih otroci poznajo, pri odgovarjanju niso imeli težav. Glasbila sem razdelila otrokom, da so jih lahko preizkušali, nanje igrali in si jih izmenjavali med seboj. Razložila sem jim potek igre in pred začetkom preverila njihovo razumevanje. Zaradi boljšega individualnega pristopa sem otroke razdelila v dve skupini, v vsaki skupini je bilo po osem otrok. Otroci iz prve skupine so se usedli na tla v dve vrsti. S hrbti so bili obrnjeni drug proti drugemu, ločevala jih je pokonci postavljena telovadna blazina. Otrokom sem razdelila po dve enaki glasbili, eno otroku v prvi vrsti in drugo otroku v drugi vrsti. Glasbila sem pomešala. Postavila sem se pred prvo vrsto otrok in dala posameznemu otroku znak, da začne igrati na svoje glasbilo. Otroci iz druge vrste so morali medtem pozorno poslušati. Otrok, ki je imel glasbilo z enakim zvokom, se je pridružil igranju prvega otroka. Oba smo spodbujali, da sta nekaj časa igrala skupaj na enaki glasbili. Nato smo isto glasbenodidaktično igro izvedli še z drugo skupino otrok. Igro smo izvajali toliko časa, dokler nismo preizkusili vseh glasbil. Po končani dejavnosti smo se pogovarjali in ugotavljali, kakšni so bili zvoki posameznih glasbil. Otroci so jih označili za vesela in glasna. Ker je bilo zanimanje otrok za igro veliko, smo jo nadgradili. Izdelali smo si lastna glasbila. Prazne lončke smo napolnili z različnimi polnili: riž, fižol, koruza, pesek, žagovina, plutovinasti zamaški, kovinski zamaški 41 ter kovinske sponke. Pravila igre so ostala enaka. Svojim ropotuljam smo iskali glasbene pare. Otroci so se po kosilu igrali glasbenodidaktično igro Značilnost na svoj, prirejeni način, ki so glasbenodidaktične si ga zamislili sami. V skupiigre za spoznavanje ni so si razdelili ropotulje in parametrov zvoka je se postavili po prostoru. Eden njena raznovrstnost. od otrok je bil iskalec. S svojo Najbolj pogosto ropotuljo je hodil po prostoru, od otroka do otroka. Ko izvajamo take je pristopil k posameznemu igre, pri katerih otroku, ga je pozdravil z zvoprepoznavamo kom ropotulje. Drugi otrok zvočno barvo in mu je odzdravil. Če je prvi otglasnost. rok svoji ropotulji našel par, je nehal igrati in je igro končal. Otroci so igro izvajali toliko časa, dokler niso vsem ropotuljam našli parov. Slika 1: Glasbenodidaktična igra »zvočni pari« (Foto: Mirjam Rupar) Glasnost zvoka: Bobnarček (Voglar, 1989) Z glasbenodidaktično igro »bobnarček« smo razlikovali med glasnejšimi in tišjimi zvoki ter se nanje ustrezno odzvali. Zaradi potrebe po večjem prostoru smo jo izvedli v telovadnici. Otrokom sem razložila potek igre ter pred izvedbo preverila njihovo razumevanje. Pri igri sem uporabila boben, ki sem si ga nadela okrog ramen. Otrokom sem pokazala, kako zvenijo tihi in kako glasni zvoki pri igranju bobna. Pri igri so otroci igrali vlogo pajackov. Kadar sem na boben udarjala glasno, je bil 42 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Mirjam Rupar, Glasbenodidaktične igre v 2. starostnem obdobju dan, in takrat so pajacki tekali in skakali po telovadnici. Na tiho udarjanje bobna pa je bila noč, zato so legli na tla in zaspali. Začela sem z glasnim udarjanjem po bobnu. Otroci so tekali in skakali po telovadnici. Ko sem udarjala po bobnu tiho, so se otroci ulegli na tla in počivali. Začeli smo s počasnim tempom, med igro pa smo ga postopno pospeševali. Ko so otroci usvojili potek igre, smo jo malce priredili. Z izštevanko smo izbrali otroka, ki je dobil vlogo bobnarčka. Ta je z bobnom sedel na tla in začel udarjati po bobnu. Nekateri so imeli sprva težave, zato sem pomagala pri izvajanju tišjih in glasnejših zvokov. Otroci so upoštevali pravila igre in pri igri dejavno sodelovali. Ker je bilo zanimanje za bobnarčka veliko, je vsak otrok dobil možnost, da se je preizkusil v njegovi vlogi. nekajkrat ponovili. Pri tem smo bili pozorni, da smo se za odrasle živali oglašali z daljšimi zvoki, za mladičke pa s krajšimi. Ko smo dojeli razlike med oglašanjem živali, sem otroke seznanila s potekom in pravili nove glasbenodidaktične igre. Posedli smo v krog in razširili noge. Za igro smo uporabili žogo. Tisti, ki je imel žogo, je zastavil prvo glasbeno vprašanje »krava hodi po travi in pravi …« ter zakotalil žogo drugemu otroku. Otrok, ki je žogo ujel, je moral odgovoriti na zastavljeno vprašanje oziroma posnemati oglašanje krave »muuuuuuuuuuuuu«, nato pa zastaviti novo vprašanje in podati žogo naslednjemu otroku, na primer: »Mala kravica hodi po travi in pravi: ‚Mu, mu, mu.‘« Med dejavnostjo smo vsi pozorno poslušali, ali smo pravilno posnemali oglašanje živali. Glasbenodidaktično igro smo večkrat ponovili, dokler niso prišli na vrsto vsi otroci. Otroci so pogosto sami po kosilu pokazali zanimanje za igro. Potek igre so priredili in jo izvajali za mizo v smeri urnega kazalca. Na sredino mize so položili narobe obrnjene sličice z različnimi živalmi. Otrok, ki je bil na vrsti, si je izbral eno sličico, poimenoval žival in oponašal njeno oglašanje. Če se je pravilno oglasil, je dobil sličico. Zmagovalec je postal otrok, ki je dobil največ sličic. Slika 2: Glasbenodidaktična igra »bobnarček« (Foto: Mirjam Rupar) Trajanje zvoka: »Kozica hodi po travi in pravi« (Voglar, 1989) Za razlikovanje med daljšimi in krajšimi zvoki sem izbrala igro »kozica hodi po travi in pravi«. Sedeli smo v krogu in se ob fotografijah pogovarjali o domačih živalih. Živali na sličicah smo poimenovali in posnemali njihovo oglašanje. Opazili smo, da so na sličicah odrasle živali in mladički. Otrokom sem zastavila vprašanje, kako se oglašajo odrasle živali in kako njihovi mladički. Odgovori otrok so bili različni. Nekateri so odgovorili kar s posnemanjem njihovega oglašanja. Vsako kartico s fotografijo posamezne živali smo si skupaj ogledali, poimenovali žival, določili, ali je odrasla ali mladiček, in ugotavljali, kako se oglaša. Oglašanje vsake živali smo Slika 3: Glasbenodidaktična igra »kozica hodi po travi« (Foto: Mirjam Rupar) Višina tona: »Potovanje žogice« (Borota, 2013) Nižjo ali višjo lego melodije smo ugotavljali z glasbenodidaktično igro »potovanje žogice višje in nižje«. PRAKSA Ob demonstraciji sem nazorno razložila potek igre. Z otroki smo posedli na tla v krog. Sodelavka je na pianino igrala v nizkih in visokih legah. Pozorno smo prisluhnili melodiji. Ko smo slišali višje tone, smo si podajali žogico visoko, z iztegnjenimi rokami, ko pa smo slišali nižje tone, je žogica potovala od otroka do otroka nizko pri tleh. Dejavnost smo začeli izvajati počasi, nato smo tempo stopnjevali. Počasen tempo nam ni povzročal težav. Igro smo nadgradili z igranjem višjih in nižjih tonov v hitrejšem tempu. Pri tem so imeli otroci težave takoj pri prehodu iz nižje v višjo lego in obratno. Po več ponovitvah smo igro v celoti usvojili, zato smo jo priredili. Vsak otrok je dobil svojo žogo. Pozorno smo poslušali glasbo in lego melodije nakazali z dvigovanjem žoge v zrak ali spuščanjem žoge k tlom. Dejavnost je bila za otroke zabavna in privlačna. Slika 4: Glasbenodidaktična igra »potovanje žogice« (Foto: Mirjam Rupar) Sklep Glasbenodidaktične igre smo izvajali v igralnici ali vrtčevski telovadnici. Pred začetkom izvedbe smo sedli v jutranji krog in se pogovorili o temi posamezne glasbenodidaktične igre. Za začetek dejavnosti sem izbrala uvodno motivacijo, s katero sem otroke pritegnila k sodelovanju. Pogosto sem za to uporabila zgodbe, pesmi in uganke. Otrokom sem zastavljala vprašanja, na katera so z veseljem odgovarjali. Pred vsako izvedbo glasbenodidaktične igre sem otrokom podrobno predstavila vsebino in potek posamezne igre ter pred začetkom dejavnosti preverila njihovo razumevanje. Z glasbenodidaktičnimi igrami smo urili glasbeni spomin in slušno zaznavo ter razvijali domišljijo. Spoznali smo različna glasbila in pridobili veliko izkušenj iz igranja na glasbila. Glasbenodidaktične igre so nas spodbudile k pogostejšemu gibanju in razmišljanju ter k hitremu odzivanju. Upoštevali smo pravila iger, ki so bila prilagojena zmožnostim in starosti otrok. Vsi otroci so pri glasbenodidaktičnih igrah zelo radi sodelovali, zato smo jih pogosto izvajali. Opazila sem, da so otroci zelo živahni in dovzetni za sodelovanje, za odkrivanje in pridobivanje novega znanja s področja glasbe. S pomočjo glasbenodidaktičnih iger sem v otrocih vzbudila veselje do glasbe in glasbenega ustvarjanja. Glasbene izkušnje so jim ostale v lepem spominu, saj so tudi v času po kosilu pogosto izvajali glasbenodidaktične igre v spontani igri. Priredili so jih na način, ki jim je bil blizu. Potek iger je bil drugačen, cilji so ostali enaki. Odločila sem se, da bom odslej v vrtcu pogosteje izvajala glasbenodidaktične igre kot usmerjene dejavnosti, in sicer zato, da bodo otroci dobili dovolj možnosti, da bodo preko igre in na zabaven način spoznavali elemente glasbe. Viri in literatura Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. Ministrstvo za šolstvo in šport (2007). Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Sicherl - Kafol, B. (2009). Ringaraja, pesem nam ugaja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Voglar, M. (1989). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 43 44 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Tjaša Šimonka Kavaš, Kalilenica Kalilenica The Kalilenica Project Tjaša Šimonka Kavaš OŠ lll. Murska Sobota, Trstenjakova ulica 73, 9000 Murska Sobota tjasa.simonka@gmail.com Izvleček V prispevku je predstavljen pomen glasbe za razvoj otroka. Nekoč se je veliko pelo v družinah, danes pa tega skorajda več ni. Glasbeno vzgojo prevzemajo izobraževalne institucije, za otroka pa je še kako pomembno, da pride v stik z glasbo že kot dojenček. V tujini, predstavljen je primer srečanj Ringató na Madžarskem, se spodbuja starše k petju svojim najmlajšim. Predstavila sem potek priprav, da bi se srečanja, podobna srečanjem Ringató, začela izvajati tudi pri nas v Sloveniji. Ključne besede: glasbena vzgoja, Ringató, ljudsko izročilo, razvoj otroka s pomočjo glasbe, petje v družini. Abstract This article draws attention to the importance of music in child development. The tradition of singing that used to be cherished in families has almost disappeared, and music education is now mostly provided by educational institutions. However, it is vital to expose children to music as early as possible. Elsewhere, parents are encouraged to sing to their children. One of such examples is the Ringató project in Hungary. The objective of the sessions is to motivate parents to sing to their children. This paper describes the arrangements for the implementation of a similar project in Slovenia. Keywords: music education, Ringató, folk tradition, child development through music, singing in families. Glasbena vzgoja v Sloveniji Glasbena vzgoja kot pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje zagotavlja temelje za skladen osebnostni razvoj. V povezavi z drugimi umetnostmi sooblikuje celostni razvoj otrokove osebnosti (Denac, 2010, str. 37). V Sloveniji se veliko dela vlaga v to, da bi bila glasbena vzgoja zastopana na celotni vertikali izobraževanja. Velik poudarek je na glasbeni vzgoji v vrtcih, in prav tako se zelo spodbuja vzgojiteljice, da imajo že v vrtcih pevske zborčke. V osnovni šoli imajo učenci predmet glasbena umetnost vseh devet let, na nekaterih šolah lahko v višjih razredih izbirajo tudi med glasbenimi izbirnimi predmeti. V zadnjih letih se ponovno precej obuja in razvija zborovstvo. Učitelji glasbe imajo sistematizirane ure pevskega zbora, kar še dodatno pripomore k temu, da se na vsaki šoli prepeva. V naslednjem šolskem letu bodo sistematizirane tudi ure pevskega zbora na srednjih šolah. PRAKSA Glasbene dejavnosti so za otroka in mladostnika še kako pomembne, saj spodbujajo samozavest, veselje do gibanja, igre, razvijajo socialne vedenjske veščine, pomagajo pri motoričnih spretnostih, znanju jezika in še bi lahko naštevali. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbenih vsebin pomembno prispevamo k otrokovemu čustvenemu, socialnemu, intelektualnemu in telesnemu razvoju (Denac, 2010). Pri vsem tem pa zmanjka en pomemben člen – prepevanje in muziciranje v družini. Pesem v družini Pesem človeka že od nekdaj spremlja skozi vse njegovo življenje. Ohranile so se ljudske pesmi ob rojstvu, uspavanke, otroške zbadljivke, izštevanke, pesmi o ljubezni, svatovske in vojaške pesmi, pesmi o smrti in še bi lahko naštevala. Ali pa če citiram Miro Voglar (1973, str. 9): »Nastale so pesmi za vse pomembne dogodke od rojstva do smrti, od jutra do noči, za vsa dejanja, vsa hotenja in vsa razpoloženja.« Ko še ni bilo radia, televizije in interneta je bila ljudska pesem v družinah še kako prisotna. Danes je veliko enostavneje glasbo imeti za ozadje in jo predvajati na raznih napravah kot pa prepevati. Izpostavljeni smo zvočni nasičenosti, saj so z glasbo velikokrat celo nasilno zapolnjeni bivalni in delovni prostori (Sicherl - Kafol idr., 2011). Takšen način »poslušanja« glasbe se je prenesel tudi na dojenčke in malčke. V veliko družinah se danes ne poje več. Marsikateri otrok prvič pride v stik s prepevanjem v živo v vrtcu. Pomembnost glasbe v zgodnjem otroštvu Otrokom bi že zelo zgodaj morali vzbujati veselje do glasbe, saj s tem hkrati lahko vplivamo na razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti, poleg tega pa prispevamo k vsestranskemu oblikovanju in kultiviranju osebnosti. Pesem bi morala biti prisotna v vsakdanjem življenju otrok kot nekaj samoumevnega. Ob petju in poslušanju glasbe otrok širi svoj besedni zaklad, razvoj govora in umske sposobnosti. Z glasbo jim širimo obzorja, saj pridobijo odnos do narave, okolja, v katerem živijo, in izvejo marsikaj novega (Denac, 2010; Pesek, 1997; Voglar, 1973). Že v prvi polovici leta otrok kaže znake zadovoljstva ob poslušanju glasbe in se kaj kmalu začne nanjo tudi odzivati. Ker do prvega leta starosti še nima razvitih pevskih organov, je pomembno, da nezmožnost svojega prepevanja nadomesti s poslušanjem. Pomembne so predvsem izkušnje, ki jih otrok pridobi doma, kjer bi glasba morala biti živa, kar pomeni, da je pomembno, da jo otroku izvajajo starši. Razvoj petja se namreč začne s poslušanjem odraslih (Voglar, 1973; Pesek, 1997). Dednost ima sicer v človekovem razvoju pomembno vlogo, a prirojene dispozicije pri otroku še niso same po sebi dovolj. Za njihov razvoj sta pomembna okolje in vzgoja, same od sebe se ne bodo razvijale. Vsak otrok naj bi imel ob rojstvu dispozicije za glasbo, nekateri več, drugi manj. Da se še te razvijejo v sposobnosti, je pomembno ugodno okolje, v katerem se otrok razvija in raste. Že v prvem letu naj bi otrok rasel s pesmijo in v mirnem okolju. Obvarovati bi ga morali pred hruščem in glasbeno prenasičenostjo, saj ga ta spodbuja h kričavosti in ga razburja (Voglar, 1973). Pri dojenčkih lahko že zelo zgodaj vzbudimo željo po poslušanju glasbe. Dojenček naj uživa ob petju staršev in zaspi ob petju uspavanke, saj je na tak način deležen začetne glasbene vzgoje. V tem času naj sliši čim več pesmi, ki so zvočno in ritmično privlačne. S pesmijo dojenčka najlažje potolažimo, ko ga boli trebušček, ko mu izraščajo prvi zobki ali ko ne more zaspati. Glasba pri nas doma Z možem sva oba glasbenika, zato je pri naju vedno veliko glasbe. Odkar se nama je rodila hčerkica, je glasbe 45 46 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Tjaša Šimonka Kavaš, Kalilenica le še več. Sama ji veliko pojem, zapoje tudi mož, ki pa ji velikokrat igra še na različne inštrumente. Dojenčici se prav vidi, da uživa. Kot veliko mamic sem v času nosečnosti in tudi po rojstvu otroka začela prebirati različno literaturo o vzgoji, iskati pa sem začela tudi možnosti, kaj vse lahko že v času porodniške storim za svojega otroka. Nekaj mojih prijateljic se je odločilo za plavanje za dojenčke, sama s hčerko hodim na pedokinetiko, Pesem bi morala pri kateri se spodbuja otrokov biti prisotna v naravni gibalni razvoj, obstaja vsakdanjem celo angleščina za dojenčke in življenju malčke … Na glasbenem podotrok kot nekaj ročju pa ni ničesar. samoumevnega. Ob petju in poslušanju glasbe otrok širi svoj besedni zaklad, razvoj govora in umske sposobnosti. Za božič je najina hčerka dobila za darilo madžarsko pesmarico Ringató. Za srečanja Ringató sem slišala že pred leti, a takrat še nisem bila v starševskih vodah. Začela sem prebirati pesmarico, poiskala informacije o tem na spletu in bila navdušena. Takoj se mi je pojavilo vprašanje – zakaj tega nimamo pri nas v Sloveniji? Glasbene urice za najmlajše in njihove starše – Ringató Ringató v prevodu pomeni »zibanje«. Ideja, da bi se začela izvajati takšna glasbena srečanja za starše in najmlajše otroke, se je porodila Iloni Gállné Gróh, ki je po poklicu zborovodkinja in učiteljica glasbe. Otroci na srečanjih poslušajo petje pesmic, in če želijo, uživajo v naročju svojih staršev ter sodelujejo pri izštevankah. Njihovo sodelovanje torej ni obvezno. Izštevanke, zbadljivke in pesmice se izvajajo kot igra v naročju. Toda kakor sem že zapisala: če otrok ne želi biti v naročju, ni to nič hudega. Tako majhni otroci namreč ne morejo ostati zbrani dolgo časa, zato ne moremo pričakovati, da bodo pol ure sedeli staršem v naročju, poleg tega pa to ni vrtec ali šola – izvajalci stremijo k temu, da bi ustvarili vzdušje domačnosti. Srečanja se lahko udeležijo nekajmesečni dojenčki in malčki do tretjega leta starosti (na Madžarskem matere ostanejo na porodniški tri leta, saj se otroci lahko vključujejo v vrtec z dopolnjenimi tremi leti). Dojenčkov in malčkov nikoli ne razporejajo glede na njihovo starost. Srečanj Ringató ne obiskujejo samo matere z otroki – prihajajo tudi očetje in stari starši. Srečanja trajajo 30 minut. Izvajalci naprošajo udeležence, naj ne zamujajo, ne klepetajo med seboj in naj izklopijo mobilne telefone, saj vse našteto lahko moti potek delavnic. Sedijo lahko na stolih, preprogi; oblečeni so v udobna oblačila in obuti v nogavice (tudi poleti) ali pa s seboj prinesejo sobne copate. Če pobrskamo po spletu, lahko vidimo, da je zadeva iz neke dejavnosti, ki so jo na začetku obiskovale predvsem mamice z otroki, res prerasla v nekaj družinskega, saj so v preteklih letih organizirali srečanja, poimenovana »Tisoč mamic prepeva« (»Ezer anya énekel«), sedaj pa organizirajo že prireditve, preimenovane v »Tisoč družin prepeva« (»Ezer család énekel«). Mar ne bi bilo krasno, če bi nekaj takega imeli tudi pri nas? »Zibalnice« v Sloveniji? To so posebna srečanja, učne urice, katerih namen je, da se starši povežejo s svojim otrokom preko glasbe. Tam se ne učijo otroci, temveč njihovi starši. Vpeljani so v svet ljudske glasbe, pesmic, zbadljivk in izštevank, ki se jih na srečanjih naučijo. Izvajalci srečanj Ringató bi staršem radi pomagali oziroma jih opogumili in jim vlili samozavest, da prepevajo svojim otrokom. Ob prebiranju pesmarice Ringató sem se začela zavedati, kakšno srečo ima najina hči, ker ji z možem res veliko pojeva in igrava. Kot učiteljica glasbe pa sem seveda pomislila tudi na druge otroke. Mar ne bi bilo čudovito, če bi bili tudi oni deležni toliko petja in glasbe že od mladih nog? Da bi se ob petju staršev zabavali in umirili, kadar to potrebujejo. Drug cilj srečanj Ringató je, da otroke že zgodaj vpeljejo v svet glasbe, da postanejo zanjo bolj dovzetni. Tako glasbena vzgoja zares poteka že od mladih nog. Pri dr. Inge Breznik sem se pozanimala, ali obstaja kaj takšnega tudi pri nas v Sloveniji. Ko mi je povedala, da tega pri nas ni in da glasbeno vzgojo pri nas za najmlajše PRAKSA prevzemajo vrtci, je v meni vzklila želja, da bi začela tak projekt, saj sem namreč že zgoraj povzela, s čim vse lahko glasba prispeva pri razvoju otroka. Po tehtnem razmisleku, kako bi se zadeve sploh lotila, sem poklicala svoji prijateljici, prav tako mladi mamici, in jima celotno zadevo predstavila. Damjana Pajžlar je po izobrazbi športna pedagoginja, Jasmina Šinko pa socialna pedagoginja, obe sta pevki v pevskih zborih že od osnovne šole. Po njunem navdušenju nad mojo idejo sem dobila potrditev, da nisem edina, ki bi si nekaj takšnega želela za svojega otroka. Strinjali sta se, da se mi pri izdelavi in kasneje pri izvedbi projekta pridružita. Moj predlog je bil, da bi bila osnova teh naših »zibalnic« slovensko ljudsko izročilo – ljudske pesmi, izštevanke in otroške zbadljivke. Menim, da ni bolj naravnega za otroka, kot je naša ljudska pesem. Glede na to, da se v družinah ne prepeva več toliko, bi šla ta, če ne bi bilo zborovskih priredb, nekaj etno glasbenih zasedb ter programa v vrtcih in šolah, že popolnoma v pozabo. Prvi korak je bil, da sem na naša srečanja prinesla čim več gradiva, knjig, v katerih smo iskale ljudske pesmi in zbadljivke, ter se odločale, katere se nam zdijo bolj zanimive za dojenčke in malčke. Med izbranimi so se znašle tudi pesmi, kot je na primer Čuk se je oženil, saj sta me dekleti opomnili, da bi bilo dobro peti tudi zelo znane ljudske pesmi, češ da sami priznata, da pri takšnih skladbicah znata večinoma samo prvo kitico, in bi bilo lepo, če bi se naučili še kakšno. Dodale smo tudi nekaj pesmi, ki bodo bolj zanimale starše. Če bodo starši uživali ob petju kakšne pesmi, bo ta posledično všeč tudi otrokom. Sedaj ko imamo velik nabor izbranih skladb in izštevank, smo se lotile dodajanja gibov, ki jih izvajamo z dojenčki v naročju. Pri tem so nam v veliko pomoč naša tri dekleta, stara 9 mesecev, 1 leto in 16 mesecev. Po njiho- vih odzivih vidimo, kaj se obnese in kaj ne, tako da bi lahko rekli, da so tudi one soustvarjalke tega projekta. Ko bomo do konca ustvarile gradivo, pa so načrti sledeči: zbrati želimo gradivo, da bomo izdale knjižico, ki bi lahko bila staršem v pomoč, ko bodo peli te pesmi ali zbadljivke in izštevanke izvajali s svojimi dojenčki in malčki doma. Ker se zavedam, da je nekaterim staršem neprijetno peti – veliko ljudi zase pravi, da nimajo posluha (iz izkušenj vem, da ni tako in da je velikokrat težava samo v pevski kondiciji ali pa da ljudje nimajo zadosti samozavesti) –, bom pesmi tudi posnela. Posnetki bi bili priloženi h knjigi. S prijateljicami z dojenčki smo dogovorjene, da bomo pred tem še z njimi izvedle nekaj glasbenih uric, da res vidimo, kaj je dobro in kaj ne. Same »zibalnice« smo si zamislile na podoben način, kot jih imajo na Madžarskem. Srečanja bi trajala 30 minut, na njih bi se samo pelo, brez inštrumentov (inštrument imajo lahko zgolj izvajalci), saj tako majhni otroci še ne razumejo, zakaj jim po določeni pesmi inštrument vzameš stran, poleg tega pa bi bilo preveč kaotično. Otroci bi sodelovali samo, če bi to želeli, starše pa bi s srečanji spodbudili, da svojim otrokom prepevajo. Cilj teh srečanj bi bil, da se starši opogumijo, da se naučijo čim več pesmi, med katerimi lahko izbirajo in svojemu malčku prepevajo tiste, ki so mu najbolj všeč. Poleg tega gre za ljudske pesmi – in ni nič narobe, če kaj besedila pozabiš in dodaš kaj svojega. Naša srečanja smo poimenovale Kalilenica, po naših treh najmlajših – Katarini, Liji in Leni. Vedno bolj razmišljamo o tem, da bi takšno ime tudi ohranile, saj so naša tri dekleta prva, ki pri tem sodelujejo, nam pa pomenijo dodatno motivacijo za delo. Upamo, da nam bo zastavljeni projekt uspelo uresničiti in da bo čez kakšno leto zaživel v Prekmurju, in če bo dobro sprejet, si želimo, da zaživi tudi širom po Sloveniji. Viri in literatura Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Sicherl - Kafol, B., Denac, O., Borota, B. idr. (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja – Priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih šol in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Voglar, M. (1973) Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Ringató. Pridobljeno s https://www.ringato.hu/. 47 48 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Anka Krpan Skomina, Razmišljanja o predajanju ljubezni do glasbe in do doma izdelanih punčk iz blaga na predšolske otroke Razmišljanja Anka Krpan Skomina o predajanju ljubezni do glasbe in do doma izdelanih punčk iz blaga na predšolske otroke OŠ Ivana Roba, Vrtec Šempeter Andreja Gabrščka 1, 5290 Šempeter pri Gorici anka.krpan@gmail.com Moj prvi živi spomin na glasbo, ki mi še danes vzbuja občutek radosti, občudovanja ali pravzaprav prve otroške zaljubljenosti, so rdeči nohti moje glasbene učiteljice, ki skupaj z nasmehom potrkavajo po črno-belih tipkah pianina v glasbeni učilnici. Moja, naša učiteljica Jožica. Vedno lepa, urejena, nasmejana. Tista, zaradi katere sem z veseljem ostala še eno uro po pouku in sprostila vse zavore ob petju. Moja prva motivacija ni bilo zgolj veselje do petja, temveč oseba, ki me je ob tem vodila in spodbujala. In čeprav je zbor množica ljudi, sem imela občutek, da je učiteljica tam zaradi mene. Neprecenljiv občutek pripadnosti in zaželenosti v prav vsakem otroku. Danes imam za sabo polnih 37 let dela v vrtcu. Množico otrok, množico glasbenih dejavnosti. Množico pesmic, tistih, ki jih znam še iz svojega otroštva, tistih, ki mi jih je prenesla še moja mama – tudi vzgojiteljica, še iz časov, ko je bila prva dama otroških pesmic gospa Mira Voglar njena vrstnica v srednji šoli in ko je dobrodušni gospod Janez Kuhar s harmoniko potoval med vrtci ter učil vzgojiteljice in otroke prepevati pesmice, katerih besedila smo še razmnoževali na ciklostilni stroj. Kasneje sem imela to neizmerno srečo, da je bila Mira Voglar moja glasbena učiteljica na srednji vzgojiteljski šoli, da sem z njo usvajala prve glasbenodidaktične napotke, da sem skupaj s sošolci in sošolkami sodelovala pri snemanju glasbene pravljice v studiu RTV-ja. Še danes jo vidim, kako nam s svojo pojavo kaže majcene in velike tone in kako nam pripoveduje, kako naj s toni osvajamo otroško dušo … Ljubezen do prepevanja imam v sebi. Rada jo delim z otroki. Pojem, ko sem vesela, ko sem jezna (takrat samo malo glasneje zapojem) in tudi ko sem žalostna. Izražanje čustev, razmišljanja ali preprostih dnevnih navodil otrokom preko petja je del mojega vsakdana. Najbrž se tudi zaradi vseh teh močnih čustvenih doživetij ob glasbi, ki so me spremljala skozi vse življenje, še vedno vprašam: kako naj to prenesem otrokom, ki so danes tu pred mano, kako naj jim dam to radost? Otroci, ki niso tisti, ki sem jih vzgojila lani, ki niso tisti, ki so prišli k pevskemu zboru zato, da bi peli in peli, ampak so otroci, ki so mi zaupani v varstvo in vzgojo ter prihajajo vsak iz svoje družine, vsak s svojim predznanjem in zanimanjem, taki, ki doma nikoli niso PRAKSA slišali petja, in oni, ki imajo doma glasbene pedagoge in glasbene navdušence; taki, ki radi pojejo, in taki, ki godrnjajo, in taki, ki jim je še govor v izziv. Minilo je že kar nekaj let, odkar sem se srečala z mamo Mojco (ko sem bila v vlogi vzgojiteljice njenemu sinu) – še eno glasbeno pedagoginjo z najvišjim moralnim, osebnim in čustvenim odnosom, z neizmerno predanostjo petju. Pred njenim znanjem sem se počutila velika dva centimetra … Rada sem jo poslušala in gledala, kako čara in s svojo roko v dirigentski drži vleče čarobne zvoke iz vsakega, ki stoji pred njo. Vedno znova me je spodbujala k izvajanju glasbenih dejavnosti, tudi ko sem previdno prevzela otroški zbor v vrtcu, ko sem glasbo predajala otrokom v njihovem vsakdanu. »Ampak, Mojca, jaz še sedaj note berem tako, da si kažem s prstom, in se vsake stvari naučim, preden grem pred otroke …« »Ne skrbi za note, pojdi tja in poj, predaj jim ljubezen do petja!« Če pravi tako Mojca, bo že nekaj na tem! To je bil zame čas, ko so se vprašaji spremenili v klicaj. Prav! Pa bom! To pa znam! Seveda se še vedno in vsak dan sprašujem, kako naj. Pa, saj so vendar pred mano vedno znova novi otroci! K sreči je mojo življenjsko pot prekrižala naša Inge. Prepričana sem, da bi moral vsak vzgojitelj vsaj enkrat stopiti pred njo in se okužiti. Z radostjo, z njenim nasmehom, ljubeznijo in neizmernim spoštovanjem do vzgojiteljskega poklica, do nam zaupanih otrok. S tem spoštovanjem, ki nam ga v strokovni in širši javnosti še vedno primanjkuje, saj je mnenje, da v vrtcu pazimo na otroke, prepevamo in se igramo, na žalost preveč prisotno. Ker je prepogosto zanemarjen ves tisti del zavedanja, da se v predšolskem obdobju nastavlja nova osebnost, nova skupnost mladih ljudi, da se ravno tukaj in tem času gradi trden zametek naše družbe za jutri. In ravno Inge in njena/naša Zborovska šola za vrtce vsako leto znova odgovarja na naša vprašanja »Kako?«. Ta šola nam daje občutek povezanosti in množične predanosti skupnemu cilju, saj se nas vedno zbere najmanj 150 glasbi predanih vzgojiteljev. In vsako leto, po koncu Zborovske šole za vrtce, se vrnem v svoj vrtec z novim elanom. Bom, to bom tudi jaz. Vsako leto znova, opremljena z novimi idejami, pogumom in toplo energijo skupnosti množice vzgojiteljev in strokovnjakov zborovske šole stopim pred nove otroke. Pred tiste v skupini, pred tiste v vrtčevskem zboru. Z novim elanom in zavestjo, da so otroci pred mano vredni mojega navdušenja in veselja do petja. Z zavedanjem, da je moja notna pismenost pomanjkljiva in moram zaradi tega delati malo več. Z zavedanjem, da sta moje veselje in navdušenje dovolj obsežni, da zmorem. Mnogokrat me seveda zanese in med otroki postanem nekdo, ki samo razmišlja, kako bo v naslednji minuti zopet vzbudil pozornost, novo motivacijo in podal 49 50 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Anka Krpan Skomina, Razmišljanja o predajanju ljubezni do glasbe in do doma izdelanih punčk iz blaga na predšolske otroke vsebino tako, da ne bodo odtavali v svoj svet navihanosti. Takrat je odlično, če imaš ob sebi koga, ki malce glasneje udari po klavirski tipki in te pokliče nazaj v tukaj in zdaj. Ker pa je to v našem vrtcu čisto razkošje, sem začela iskati lasten »Kako?«. Ne zgodi se namreč vsako leto, da odkriješ otroka, ki mu note predstaviš in jih razume in po dveh mesecih z zvončki že spremlja vrtčevski zbor pri petju. Tudi ne naletiš vedno na otroka, ki mu zapoješ in v naslednji ponovitvi pesmi zapoje tako ubrano, da spustiš roke, ki vodijo zbor, in popolnoma začaran poslušaš … Se pa vsak dan srečuješ z otroki, ki želijo peti, ki se s petjem izražajo, ki s petjem usvajajo ritem, dihanje, ki se učijo novih besed in pravilne izgovorjave, ki pojejo zato, da ugodijo meni, mami, lastnemu dobremu počutju. Pa vendar vem, da je otrokov glas, njegovo telo en in edini inštrument, ki ga je treba samo spodbuditi, da zazveni v njemu lastni in edinstveni barvi. Včasih otroci prepevajo iz lastnega navdiha ali ugodja ali pa zato, ker želijo ugoditi odrasli osebi. Petje je pravzaprav prvo umetniško izražanje dojenčka. Je način komunikacije in sprostitve, je izraz veselja ali žalosti ter drugih čustev in od nekdaj prisotno v vseh kulturah. Dokazano je, da otroci s petjem bistveno izboljšujejo govor, razumevanje, pomnjenje, motorične in socialne spretnosti, sproščenost telesa, izgubijo strah pred nastopanjem in izpostavljanjem pred skupino, urijo telo v lepo držo. Petje v malih možganih sproža procese vedno novih nevronskih povezav. Sprosti mnoge zavore. Ko včasih gledam, kako so se otroci sposobni predati, se zdi, da so pesem sama. Nič čudnega, saj se ob petju sproščajo hormoni, ki nas navdajajo z občutki ugodja, miru, sprostitve. Pri petju v skupini si prisluhnejo, se uglasijo, upoštevajo drug drugega. Naučijo se pravilno vdihniti, zapeti, ujeti ritem, slediti zborovodju, si zapomniti besedilo in pravilno zapeti, pa morda še ploskati ali igrati na male inštrumente. In otroci ob tem še in še uživajo! Ker petje omogoča izražanje čustev, se krepi njihova samozavest, spoštovanje, sposobnost za delo v skupini, občutek pripadnost skupini. Petje v skupini pa ustvarja posebno skupinsko energijo, ki pozitivno in navdihujoče združuje. In poskusila sem še nekaj drugačnega: predajanje glasbe sem želela združiti z drugo svojo ljubeznijo – z izdelovanjem punčk iz blaga. Vsaka punčka, ki jo zašijem, je ena in edina. Kakor pesem. Vsaka ima en in svoj in sebi lasten značaj. Kot pesem. In samo otroci imajo to neizmerno moč, da predmete oživijo. Da s punčkami zaplešejo, da zaradi njih govorijo, da jih pogledajo v zašite očke in poslušajo, kako jim govorijo. Punčke iz blaga, te z ljubeznijo zašite igrače iz znanih, toplih materialov, pomagajo pri izkoriščanju otrokove razvojne značilnosti sugestibilnosti. Omogočajo čustven pristop in pogled na njemu lasten in edinstven razvoj, pogled ne glede na spol ali socialno-kulturno okolje. Mehka in voljna punčka iz blaga je prav lahko motivacija ter vzbuja dodatno veselje do petja in spoznavanja glasbenih vsebin. Punčka kot igrača govori univerzalni jezik, tako kot glasba. Tega pa razumejo otroci iz vsega sveta, taki, ki obvladajo naš jezik, in oni, ki ga ne, tisti, ki jim je glasba blizu, in oni, ki so še pravi brundavčki. Otroci, ki živijo v okolju, ki je glasbeno bogato, in oni, ki glasbo slišijo le na radiu in telefonu. Otroci z vzgojnimi in razvojnimi primanjkljaji in nadarjeni otroci. Punčke šivam zelo dolgo. Prve sem si zašila, ker se že od nekdaj rada igram z njimi. V moji družini je bilo znano, da moraš pogledati k meni, če ne najdeš svojega robčka, ker sem najbrž z njim pokrila kakšno palčko, ki me je tisti trenutek spominjala na punčko. V mnogih letih sem tehniko izdelovanja, šivanja in polnjenja izpopolnila. Materiali niso več zgolj tisti, ki so pri roki, izbiram jih premišljeno in skrbno. Niti dve punčki si med seboj nista enaki. Medtem ko punčka nastaja, zgradi svoj značaj, pogled. Velikokrat si po tem, ko jih končam, premislim in izberem novo oblekico. Včasih se tudi zgodi, da ji moram zamenjati kakšen del telesa, ker ji po značaju ne pristoji. PRAKSA Vsaka moja punčka ima popek, ker predstavlja vez do mame, in srček. Vsaka ima pegice. Z vsako se navadno ukvarjam kakšnih 40 ur. Vsako izdelujem z mislijo na osebo, ki jo bo dobila, ki mi je izrazila željo, kakšna naj bo ali komu bo podarjena. Ko je končana, je ena in edina osebica. Od vsake se moram posloviti. Moja priljubljena družba ljudi so odrasli, ki so v sebi ohranili otroka in me prosijo: »Naredi mi rdečelasko, z mnogo barvami in oblekico vseh barv! Naredi mi babico, tako kot sem jaz! Jaz bi imela ‚rokerico‘ in jaz ‚pankija‘! Prosim, zašij mi majhnega fantka, ki bo postal velik košarkar! Naredi mi punčko!« le spi zdaj, dete moje, Bajuški, baju, Zajček že spi, vrabček že spi, Medvedek ni bolan, medvedek je zaspan. Pospremili smo jih z najnežnejšimi inštrumenti, na primer s citrami, zvončki, ksilofoni. In kako sem združila svoji dve ljubezni v praksi, v vrtcu, pri delu s predšolskimi otroki? Takole. Spominjam se dopoldneva, ko smo v vrtcu, ki je postavljen v vaško okolje, prepevali vsi otroci enote. Kar tako, ob spremljavi kitare. »No, kaj bi še? Katero še znate?« Vprašanji, ki malce namigujeta na tekmovanje. Korajžni fantje iz starejše skupine so seveda glasno in strumno na ves glas ubrali: »Kostanjček, zaspanček na veji visi, zavit ves v lupino prav sladko še spi …« »Čakajte, čakajte, fantje! Ampak kostanjček še spi! Nežen v mehki lupinici, ovit z dlačicami. Nežno z njim!« Prisluhnili so in najbrž prvič zares pomislili, kaj pripoveduje pesmica, ter poskusili svoj glas umiriti tam, kjer je tako pripovedovalo besedilo, in glasno zapeti le ob besedilu pesmi: »Kostanjček, zaspanček, jesen je, na plan!« Prinesla sem prvo punčko. Povedala sem jim, da je še zelo majhna, pravzaprav dojenček, ki potrebuje veliko nežnosti in spanja. In da bo njeno spanje bolj mirno, želi, da ji pojemo uspavanke. Zanjo smo se naučili celo vrsto uspavank, uspavank s celega sveta, na primer Spi, Ko je vrtčevski zbor stopil pred občinstvo v pižamicah in z medvedki v rokah ter zapel uspavanke majceni punčki … No, saj si lahko mislite. Uspavanke so bile tudi zaradi medvedkov in zaradi punčke zapete tako, da je zaradi njih mirno spala ves čas nastopa. In med občinstvom, čeprav smo nastopili v telovadnici, ni ves čas nihče niti pisnil. Vzgojiteljice otrokom kot motivacijo večkrat ponudimo lutke, punčke ali fantke, palčka, zaradi katerega je umivanje zobkov bolj vztrajno in natančno. Pa tistega, ki otroke spremlja 51 52 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Anka Krpan Skomina, Razmišljanja o predajanju ljubezni do glasbe in do doma izdelanih punčk iz blaga na predšolske otroke po gozdu in jim pomaga odkrivati ljubezen do narave, pa tistega, ki bere pravljice in se vedno znova navdušuje nad novimi zgodbami. Eden mojih najljubših fantkov je gotovo Pedenjped. In vsi otroci ga vzljubijo, ker je tak kot oni sami, ker so pesmi o njem zgodbe iz vsakdana otrok. Zaradi njega je čisto enostavno usvojiti besedilo, ki je včasih pomešano z besedami, katerim otroci še ne vejo pomena, na primer pesem Pedenjped je vešč vrtnar, ki razume svojo stvar …, Pedenj srajčka, pedenj hlačke, pedenj čevlji na nogah … Ko punčka s svojo račko pripoveduje zgodbico Ele Peroci Smetana, zgodbico o prijateljstvu in deljenju med seboj, ji otroci verjamejo in zaradi nje vedno znova pomislijo, kako se ta trenutek počuti prijatelj. In pripravljeni so ji obljubiti, da bodo zagotovo vedno prijatelji. ni – ljubki kokoški, ki odkriva lepote in skrite kotičke. Ko pred otroke stopi Mišmaš in pove svojo zgodbo, je kruh slajši in diši drugače, je zopet hrana, ki jo otroci spoštujejo in z veseljem jedo. In drugače gledajo na razne oblike štručk in rezin, ga vohajo in občutijo v ustih, kako je sladek in mehek. In so pripravljeni pogristi ne zgolj mehko sredico, temveč tudi skorjico. Ob zgodbi, ki jo pripoveduje Mišmaš, otroci razumejo, da je narobe kogarkoli po krivem obdolžiti. Preprosti zajčki, sešiti iz pisanih nogavičk, čepijo v svoji vreči in čakajo na otroke, da bo vsak odšel z izbranim zajčkom na ležalnik k popoldanskemu počitku in mu zapel: »Zajček že spi, vrabček že spi, tiho potiho zaprimo oči …« Pika Nogavička pa že tako ali tako živi s sposobnostmi, ki bi jih želel imeti vsak otrok. Pokovček je nastal po likovni predlogi Ivane Žigon kot dopolnitev pobarvanki za učenje v Komenski godbeniški šoli avtorjev Daše in Matije Tavčar. Ob pobarvanki in družabni igri spomin Pokovček otroke vodi in seznanja z inštrumenti godbe na pihala. Seveda se je predstavil tudi v naši skupini in otroke popeljal v svet ritma in kasneje inštrumentov. V trenutku, ko se je otrokom predstavil, ko je potoval od enega do drugega otroka, je čudežno oživel. Punčka, ki je oblečena v slovensko narodno nošo in ki v svoji obleki ponosno nosi simbole naše domovine, je tista, ki jih prepriča, da se sprehodijo po naši domovi- Sposobnost otrok, da projicirajo v lutko čustva, razmišljanja, doživljanja, ki jih občutijo ali pričakujejo, je neizmerna. Pokovček je takoj z njimi spregovoril, povedal jim je na uho, kaj misli, kaj pričakuje od njih. Povedal jim je, kateri inštrument je namenil njim, kateri PRAKSA toni so kratki in kateri dolgi, kdaj naj ploskajo in kdaj tlesknejo. In tako pritegnil tudi pozornost nemirne deklice s kratkotrajno pozornostjo. Le kako, da ga slišijo le oni! Nastal je na željo Godbeniške šole Vogrsko. Na rokah otrok iz glasbene pripravnice bodo barvne lutke dobile imena tonov, ki so zapisana na ruticah, in prav slišim jih, kako se bodo poklicala po imenih ali solmizacijskih zlogih in skupaj zazvenela v ubranem akordu. V današnjem času, polnem vtisov z vseh strani, močnih vidnih in slušnih dražljajev, nizanja sličic in tonov v hitrem, glasnem, marketinško dobro premišljenem nizanju intenzivnih dražljajev, je delo vzgojitelja predšolskih otrok, ki mora vsemu temu konkurirati s preprostimi vtisi, da vzbudi otrokovo pozornost, zahtevno. Po drugi strani me vedno znova poboža, ko vidim, kaj vse so otroci še vedno pripravljeni narediti za en sam bombon, eno zvezdico, ki jo podari čarovnica Mica, za to, da danes jaz nesem palčka v gozd ali da bo punčka ležala na mojem ležalniku. Zahtevnim izzivom še vedno uspeva kljubovati naša vzgojiteljska, že pregovorna iznajdljivost. Vedno znova se zatekamo h glasbi, naravi, lutki. Vzgojitelji muco Copatarico vedno znova kličemo na pomoč, ko se pogovarjamo o pospravljanju za seboj, urejenosti svojih stvari, o skrbi za igrače. Najmlajšim sem jo prinesla v igralnico, in vedno znova nas spomni, če kaj pozabimo. Čarovnica Mica pa sedi na najvišji polici in prešteva, koliko čarobnih zvezdic bo vsak dan znova razdelila med otroke, ki so jo razveselili. Glasbeni oktet v barvah tonov boomwhackerjev postavlja tone na ustrezno mesto v notnem črtovju. Verjamem v petje, verjamem v moč glasbe, verjamem v lepote, ki jih ustvarijo narava in človeška domišljija, človekove spretne roke. Verjamem, da je treba otroke obdati z zvoki in tišino in lepimi stvarmi, da bo njihova mala osebnost sposobna videti, čutiti, čustvovati. Verjamem, da lep svet pomaga ustvarjati lepe ljudi in prijazne odnose. Verjamem, da je vredno majhne otroke obdati z najlepšim, kar imamo, da bodo potem, ko bodo zrasli, tako polni lepote, da bo v njih zmanjkalo prostora za grdo in slabo. Torej obdajte otroke in seveda tudi sebe z lepimi stvarmi. Pojte in nikoli ne prenehajte peti! Ne bodite prestrogi, ne izbirajte pesmi, ki niso napisane za otroke ali vam preprosto niso všeč. Če se ne spomnite, kaj bi peli, zapojte ljudske ali tiste, ki ste jih sami peli v vrtcu. In pojte otrokom uspavanke! Ne skrbite, ali bo vsaka nota na svojem mestu, samo pojte, pojte, pojte! Veselite se stvari, ki vam polepšajo dan, pa čeprav so to samo lepa majčka, čipkaste spodnje hlačke ali objem s punčko iz blaga. Verjamem v vse, kar nam pomaga, da smo boljši ali da nam je boljše. Jaz si pomagam z glasbo in svojimi punčkami! 53 54 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Nataša Arko, Gluha učenka med slišečimi – moja izkušnja poučevanja učencev z okvaro sluha pri pouku glasbene umetnosti Gluha učenka med slišečimi – moja izkušnja poučevanja učencev z okvaro sluha pri pouku glasbene umetnosti Nataša Arko OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, Šolska ulica 2, 1310 Ribnica natasa.arko@guest.arnes.si A Deaf Pupil Among Hearing Pupils – Personal Experience of Teaching Music to the Hearing-Impaired Izvleček Inkluzija otrok s posebnimi potrebami je za učitelje velik strokovni izziv. Tako sem se soočila s poučevanjem glasbe pri gluhih učencih. Sluh je človekovo osnovno čutilo pri zaznavanju glasbe, zato poučevanje glasbe pri gluhi osebi poteka drugače. Kako ta oseba sliši, zaznava glasbo? Kakšna čustva ji vzbuja poslušanje glasbe? Ali lahko pleše ob glasbi? Prispevek izpostavlja metode dela z gluhimi učenci prek moje lastne izkušnje v šolski praksi. Ključne besede: osnovna šola, glasbena vzgoja, gluhost. Abstract Inclusive education can be arduous for teachers. The author of the article, too, was faced with the challenge of teaching music to deaf pupils. One of the key functions of hearing, a basic human sense, is the detection of music. This is why teaching music to the deaf is specific. How do they hear or perceive music? What types of feelings does music evoke in them? Can they dance to music? In light of her own teaching experience, the author proposes some instructional strategies to meet the needs of deaf pupils. Keywords: primary school, music education, deafness. PRAKSA Uvod Slišeči si ne predstavljamo življenja brez zvokov, še posebej ne komunikacije. Sluh je osnova za razvoj poslušanja, govora in jezika (Hernja, 2010). Čeprav vemo, da sta telesna govorica in obrazna mimika zelo močno sporočilo sogovorniku, smo zelo odvisni od besed, njihove barve, melodije, naglasa … Potem pa je tu še glasba, ki lahko govori tudi brez besed, samo z zvoki. Gluhi imajo razvito komunikacijo z drugimi jezikovnimi sistemi, brez glasovnega jezika, in niso nič manj inteligentni kot slišeči. V šolskem letu 2015/2016 sem bila postavljena pred izziv poučevanja glasbe dveh otrok z okvaro sluha, ki sta se priključila učnemu procesu slišečih. V nadaljevanju se bom osredotočila na poučevanje gluhe učenke, ki sem ji bila kasneje tudi razredničarka. Z nekaj majhnimi spremembami v poučevanju je pouk glasbene umetnosti tekel tako, da so se učili slišeči učenci in gluha učenka. Potrebni so bili zavesten očesni stik, komunikacija s pantomimo, enoročna abeceda, sprotno preverjanje razumevanja, več predstavitev v PowerPointu in drugi vizualni pripomočki. Ure glasbene umetnosti so vsebovale vse potrebne dejavnosti: petje, poslušanje glasbe, delo z besedilom, ustvarjanje. Slišeči učenci so pridobili na več ravneh: spoznavali so slovenski znakovni jezik in medsebojno različnost ter se urili v prilagajanju. Način poučevanja je vezan predvsem na zvok – na slušno komunikacijo, pri gluhih pa na znakovni jezik – na vizualno komunikacijo. Učenka je zato imela pomoč strokovnih delavcev: individualne ure s surdopedagogom, pri pouku pa tolmačko, ki je govor pretolmačila v slovenski znakovni jezik. Kadar tolmačke ni bilo, se je morala učenka pri urah znajti sama – z branjem z ustnic in prebiranjem učbenika. Velikokrat je odtavala v svoj svet z risanjem na prazne strani zvezka. O sluhu Slišečim delujejo vsi deli slušnih čutil: zunanje, srednje in notranje uho. Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti in oviranosti, ki jo je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, izgubo sluha opredeljuje na naslednji način: lažja naglušnost, zmerna naglušnost, težja naglušnost, težka naglušnost in gluhota. Naša učenka je bila težko naglušna. To pomeni izgubo sluha od 71 do 90 dB na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz. S pomočjo zaušesnega slušnega aparata je slišala zvok, ki ga slišeči ne bomo nikoli slišali in razumeli. Pouk glasbe Preden sem stopila v razred pred gluhega učenca in tudi že prej so se mi porajala vprašanja: Ali me bo slišal vsaj malo? Kako sliši glasbo? Kakšne izzive, naloge naj mu sploh dam? Kaj naj od njega zahtevam? Med prvimi učnimi urami sem počasi ugotavljala, da gluhi kljub vsemu lahko sledi pouku in se nekaj nauči. Pri tem je bila zelo pomembna tolmačka. Učenec in učenka (brat in sestra) sta nekaj malega razumela iz počasnega in razločnega govora, a ko je bila pri pouku tolmačka, je bilo sporočanje v obe smeri najbolj kakovostno. Osredotočila se bom na poučevanje gluhe deklice. Nekaj mesecev sva potrebovali, da je začela intenzivneje slediti pouku. Sprva je pogosto risala v zvezek ali leno poležavala na klopi. Z nekaj truda z obeh strani sem postopoma pri vsaki dejavnosti našla nekaj, s čimer je bila učenka bolj vključena. Opisala bom glasbene dejavnosti pri pouku. Petje Po opazovanju glasbenih uric po metodi E. Willemsa sem na začetku ure poskusila s petjem samoglasnika ali zloga (na primer »tu«) na različnih višinah. Ob tem je celoten razred risal po zraku in pel. Tako učenci dobijo predstavo, kaj je visoko, kaj nizko, kaj raven ton. Ob učenju novih pesmi sem stala v bližini učenke in ji večkrat zrla v obraz. Učenci v razredu so razumeli, da zato njih manjkrat pogledam. Pesmi sem učila po metodi odmeva. Učenci so imeli pred sabo bodisi notni zapis z besedilom ali samo besedilo. Ob petju sem rahlo udarjala po mizi 2-, 3- ali 4-dobni metrum. Tako ga je učenka čutila s telesom. Zelo pomemben je bil ritem. Učenka je v tem zelo močna. Preden smo se začeli učiti pesem, smo s celim razredom z lastnimi glasbili zaigrali metrum pesmi. Tako so vsi bolje začutili pulz pesmi. Ko 55 56 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Nataša Arko, Gluha učenka med slišečimi – moja izkušnja poučevanja učencev z okvaro sluha pri pouku glasbene umetnosti smo znali zapeti prvo kitico, smo se spremljali na isti način. Upala sem, da bo učenka sčasoma bolje začutila metrum in ritem pesmi. Čutila sem majhen napredek. Ko se sedaj oziram nazaj, mislim, da bi bilo za večji uspeh dobro ritem pesmi večkrat odploskati. V pomoč je bila tolmačka, ki je ob razrednem petju tudi sama pela in s prstom kazala učenki potek besedila, kadar tolmačke ni bilo, pa sem to delala sama, seveda kolikor se je dalo. Učenka se je vedno bolj trudila z ritmom pesmi in intonacijo govora, ki ni bila več tako monotona. Sošolci so se kmalu privadili učenkinemu glasu. Največ težav s tem so imeli romski učenci. Nekaj pesmi ali samo refrenov nas je učenka naučila v slovenskem znakovnem jeziku. Teh nekaj znakov v slovenskem znakovnem jeziku smo se naučili tudi pri pevskem zboru in pri pouku drugih razredov. Še danes se refren pesmi Siva pot poleg petja učimo tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Proti mojim pričakovanjem je bila učenki všeč pesem En hribček bom kupil. Včasih sem jo ob petju povabila h klavirju, roko je položila na klavir in zraven pela. Zelo uspešno je bilo povezovanje petja s koreografijo. V spominu mi je ostala koreografija pesmi Tisoč iskric. Del pesmi smo izvajali sede, nato stoje v gibanju pri mizi, končali pa smo sede. Vsi smo uživali in se ob tem lažje učili. Na koncu 9. razreda je učenka znala skoraj vse pesmi zadnjega šolskega leta zapeti in pokazati v slovenskem znakovnem jeziku. Pri tem je bila zelo dejavna, čutila sem, kako pesmi doživlja. Tudi ona je bila ocenjena v petju. Samostojno je na svoj način solistično odpela pesem pred razredom. Poslušanje Pri poslušanju ji je pomagal napihnjen balon, ki ga je držala v roki. Pomagal ji je čutiti vibracije zvoka. Največkrat pa je stopila k zvočniku na steni, se ga z roko dotaknila in opazovala gibanje izvajalcev na računalniku. Posnetki igranja orkestra se mi zdijo zelo učinkoviti, saj vidimo ritem glasbe, na primer v lokih violin, gibih dirigenta in drugih izvajalcev. Vse to, tresljaji zvočnika, gibanje glasbenikov, je podprlo učenkino skopo slušno zaznavo. V kontrolni nalogi ji slušne naloge nisem ocenila. V 9. razredu je v slovenskem znakovnem jeziku prikazala izbrano priljubljeno popularno skladbo. Vsi njeni gibi so z glasbo tekli tako sinhrono, kot bi to naredil slišeč človek. Nepozabno mi je ostalo v spominu tudi njeno izjemno dejavno in doživeto plesanje ob glasbi. Ustvarjanje Ustvarjalne naloge, ki jih ni bilo veliko, je učenka naredila po svojih močeh. Na primer: izmisli si rimo na ribniško ljudsko pesem Pajmo u Zadulje ali ustvari ritem v 4/4 taktovskem načinu. Sama je doma ustvarjala risane videospote. Enega nam je pokazala v šoli. Znanje o glasbi Učenka se je pri glasbeni umetnosti naučila poimenovati in vidno razlikovati vsa glasbila, ki jih poučujejo v glasbenih šolah pri nas. Zna jih uvrstiti v družino glasbil po praktični delitvi (pihala, trobila, tolkala …) in razume, zakaj se neko glasbilo uvrsti v določeno družino. Spoznavala je zgodovinski razvoj glasbe, večkrat je v zvezi s tem kaj vprašala. Pozna vidnejše ustvarjalce glasbene zgodovine. Sklep Časovna omejitev mi ni dala, da bi z učenko delala kakšno dodatno uro. Obe sva imeli veliko dejavnosti. Delo na glasbenem področju bi ji koristilo, da bi lažje oblikovala melodijo v stavku in da bi bil njen govor manj monoton. Učenka ima odličen občutek za ritem, kar bi lahko še okrepila z igranjem na glasbila, kot so bobni, klavir, Orffova glasbila. Učenka se je zelo odzivala na glasbo. Več bi delala z njo na področju petja. Njeno poskušanje petja pesmi bi se dalo še nadgraditi z bolj izrazitim nakazovanjem melodije, tudi ritem bi lahko bil boljši. Če bi ponovno imela možnost poučevati otroka, ki je gluh, bi vključila več ritmizacije besedila, podprte z igro na lastna glasbila, in veliko več vaj za intonacijo govora po Willemsovi metodi. Zelo bi koristilo večje zanje PRAKSA Slika 1: Enoročna prstna abeceda (e-vir: sszj.si) slovenskega znakovnega jezika in brezhibno obvladanje enoročne abecede. Naša učenka je bila v razredu zelo priljubljena. Nekaj sošolcev je izjemno tekoče obvladalo enoročno abecedo pri komunikaciji z njo (gl. sliko 1). Lahko bi rekla, da je bila zvezda razreda. Nekaj pravil za sporazumevanje z gluhimi (Košir, 1999: 66): 1. Govori z obrazom obrnjen proti osebi. 2. Ne premikaj se med govorom. 3. Govori počasi in z normalno jakostjo glasu, le bolj doživeto in živahno. 4. Uporabljaj kratke stavke. 5. Na drugo temo preidi počasi, ne preskakuj z ene teme na drugo. Učenka je proti mojim prvotnim pričakovanjem in strahovom spremljala pouk glasbe. Strah me je bilo, da z njo ne bom vzpostavila stika, da ne bo popolnoma nič razumela, da ji bo svet zvokov preveč tuj in zato pouk dolgočasen. Presenetilo me je, da pri pouku z njo ni bilo tako, kot sem se bala. Učenka je bila vedno bolj odzivna, saj v sebi nosi izjemno veselje do ritma, plesa. Občutek imam, da ji je glasba izjemno všeč, še najbolj, če je povezana z gibanjem. To je tisto, kar potrebujemo, kar globoko v sebi nosimo slišeči: ob glasbi, ki nam je všeč, bi plesali, se kakorkoli gibali, se prepustili ritmu in melodiji. Vse popestritve pouka, ki sem jih morala vnesti zaradi učenke, so pomagale in popestrile pouk tudi vsem slišečim. Še vedno mi je v izziv glasbo predstaviti tako, da jo bodo otroci čim globlje občutili. Učenkino gluhoto sem zavestno vzela kot izziv. Vedno znova sem se odločala, da sprejmem njeno gluhoto takšno, kot je, in da naredimo skupaj, kar lahko. Brez pomilovanja. Večkrat sem potrebno snov povedala na kratko in preprosto, s kratkimi stavki, zanimivo, razumljivo. Seveda to koristi vsem učencem. Moj pouk je drugačen kot pred leti. Vse, kar počnemo, je povezano s temo ure: petje, poslušanje glasbe, gibanje, igra na lastna ali druga preprosta glasbila, nekaj teorije. V tej smeri vidim smisel glasbenega pouka pri nas. Glasba naj bo veselje, globoko doživljanje. Tudi sama vidim še veliko možnosti razvoja pri svojem pouku. Pogrešala sem oseben stik z učenko. Zelo malo bolj zapletenih stvari sem ji lahko povedala brez tolmača. Komunikacija se mi je tako zdela zelo skopa. Navdušena pa sem bila nad učenkinim globokim odzivom na pesmi. Doživljala jih je s celim telesom. Mislim, da gluhi tako govorijo. Slišeči se skrivamo za besedami, saj slišeči učenci pogosto ne pokažejo veselja nad pesmimi, sploh v višjih razredih. Viri in literatura Hernja, N., Werdonig, A., Brumec, M., Groegl, S., Ropert, D., Varžič, I. (2010). Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Košir, S. (ur.) (1999). Sluh: naglušnost in gluhost. Ljubljana: Zveza gluhih in naglušnih Slovenije. Slovar slovenskega znakovnega jezika: Enoročna prstna abeceda. Dostopno na http://sszj.fri.uni-lj.si/?stran=abeceda. crkuj (18. 12. 2019). 57 58 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Tatjana Sagernik Kovačič, Intervju s Tomažem Močilnikom Mag. Tatjana Sagernik Kovačič Intervju s Tomažem Močilnikom Igrati v enem izmed najimenitnejših orkestrov so sanje mnogih mladih inštrumentalistov. Kako pa je videti avdicija, kako se lahko pripravimo nanjo, kako je igrati v orkestru, ki slovi po odličnih koncertnih izvedbah s slavnimi gosti ter po izjemno kakovostnih koncertnih posnetkih na Youtubu, največji platformi na svetu, nam bo zaupal priznani glasbenik Tomaž Močilnik, solo klarinetist frankfurtskega radia, ki je igral s slovitimi umetniki, kot so Zubin Mehta, Simon Rattle, Daniel Barenboim, Gustavo Dudamel, Martha Argerich, Leonidas Kavakos, Joshua Bell, Lisa Batiashvili in drugi. Kako dolgo igrate v tem orkestru in kakšne so vaše izkušnje z igranjem v profesionalnih orkestrih? V tem orkestru sem zaposlen pet let, pred tem pa sem bil v orkestrski akademiji berlinske opere. Izkušnje sem si nabiral tudi v različnih mladinskih orkestrih v času študija, med njimi tudi v Gustav Mahler Youth Orchestra.V nemški orkestrski kulturi vladata kakovost in tradicija, zato so pri izbiri solističnih mest izredno zahtevni. Solo klarinetistična pozicija je bila razpisana kar nekaj let in kljub rednim avdicijam niso sprejeli nobenega kandidata. Ko so izbrali mene, so se mi s tem odprla vrata tudi v mnoge druge orkestre, tako tudi še sedaj kdaj gostujem v dresdenski Statskapelle, WDR Köln, NDR Elbfilharmonie Hamburg in drugje. Pred nastopom te službe ste igrali tudi v orkestrski akademiji berlinske opere, ki jo vodi Daniel Barenboim; bili ste tudi njihov štipendist. Orkestrska akademija je nam precej neznana institucija. Nam lahko pojasnite, za kaj pri tem sploh gre, komu je namenjena in kako poteka? To je specifična, izobraževalna ustanova orkestra, katere namen je izobraziti mlade, nadarjene inštrumentaliste do te mere, da si orkester zagotovi podmladek, ki bo lahko nadaljeval glasbeno tradicijo na najvišji ravni še naprej. Avtor te ideje je bil Herbert von Karajan, ki je ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja tudi ustanovil prvo orkestrsko akademijo pod okriljem orkestra berlinske filharmonije. Izkazala se je kot izjemna priložnost za mlade glasbenike, saj s tem dobijo možnost igrati v enem najimenitnejših orkestrov na svetu, in sicer takoj po koncu študija, četudi so brez vsakršnih orkestrskih izkušenj. Idejo so takoj prevzeli še nekateri drugi orkestri tako v Nemčiji kot drugih državah. Za vstop na akademijo je pogoj biti študent glasbene akademije, starost do šestindvajset let ter uspešno opravljena avdicija, na katero te povabijo glede na reference in življenjepis. Na avdiciji sprejmejo enega kandidata za vsak orkestrski inštrument, izobraževanje pa traja dve leti. Akademistu dodelijo štipendijo, mu omogočijo pouk inštrumenta pri članih orkestra, igranje v orkestru in izvajanje komorne igre z drugimi akademisti. Igral sem z odličnimi gosti, lahko sem se udeleževal predavanj in delavnic v njihovi organizaciji, poslušal vse vaje, spremljal avdicije in ves proces odločanja komisije, skratka izkusil vse orkestrske procese v celoti enakovredno kot vsi drugi člani orkestra. Izobraževanje poteka kot stalen proces ne glede na to, ali orkester potrebuje določenega inštrumentalista ali ne, mesta pa odprejo vsako drugo leto. To je izjemno učinkovit most med študijem in profesionalizmom ter odlična referenca za poklicno prihodnost. Koliko ste bili stari, ko ste prišli v orkestrsko akademijo, in kako je potekala vaša avdicija? Bil sem star štiriindvajset let, na avdicijo nas je bilo povabljenih štirideset kandidatov, prostor pa je bil le za enega. Avdicija poteka v nekaj etapah; zadnjo etapo smo opravljali tako, da smo bili vsi štirje finalni kandidati hkrati na odru (po navodilu direktorja Daniela Barenboima vsak kandidat avdicijo opravlja sede za svojim notnim stojalom, tako kot se igra v orkestru). Komisija je izbrala Beethovnovo šesto in najprej jo je zaigral prvi kandidat, nato drugi in tako naprej smo drug za drugim nadaljevali še z ostalimi orkestrskimi parti. Bilo je edinstveno, saj sem slišal igranje ostalih kandidatov, toliko različnih izvedb drugo za drugo, a to je bil velik pritisk. Na koncu me je presenetila hitra odločitev komisije, saj so mi takoj po avdiciji sporočili, da so izbrali mene. Po tem seveda nisem šel domov, ampak sem s prijatelji slavil uspeh še dolgo v noč. DOGODKI Kaj mislite, da bi mladim, ki si želijo profesionalne kariere v orkestru, lahko koristilo? Imate kakšen nasvet za opravljanje avdicij? Avdicija je res edinstvena in tako stresna situacija, da se z njo ne more primerjati noben nastop ali koncert. Na nastopu poslušalci sprejmejo, kar jim ponudiš, na avdiciji pa veš za ocenjevanje komisije in ga čutiš, prav tako čutiš dokazovanje in tekmo, ki jo doživljaš tudi sam s sabo in konkurenti. Koncertiranje in služba se s tem sploh ne moreta primerjati, to je zame čisto drug svet. Nemogoče je izbrati strategijo za priprave, ki bi ustrezala vsem. Poznam ljudi, ki se na avdicijah počutijo zelo prijetno, poslušajo drug drugega, kako se ogrevajo, vadijo in kljub tremi ohranijo dobro koncentracijo ter odlično zaigrajo. Meni pa igranje na avdiciji prinaša grozen občutek. Igrati pod takšnim strašnim pritiskom zahteva veliko prav posebnega napora in meni bolj ustreza čim manj ukvarjanja z drugimi glasbeniki in njihovim igranjem. Maksimalno sem se poskušal osredotočati na lastno igranje in pomembno mi je bilo opraviti svojo nalogo kar najbolje, zato sem se trudil puščati ob strani moteče faktorje in vse, kar sem doživljal kot pritisk. Pripravil sem inštrument, pih- nil nekaj tonov, med čakanjem spil vodo, nato pa sem odšel na sprehod, da sem se umiril. Da najdemo pravo strategijo, potrebujemo izkušnje. Zato svetujem mladim, da opravljajo avdicije tudi takrat, ko še niso dobro pripravljeni. Čeprav še nimajo možnosti biti sprejeti, lahko opazujejo, kako poteka ves proces, in spoznavajo tudi sebe, kako to doživljajo in kaj potrebujejo, da bodo lahko nekoč opravili avdicijo. Se vam zdi, da ste avdicije bolje opravljali zaradi izkušenj iz preteklih tekmovanj? Ne, tekmovanja niso vplivala na opravljanje avdicij. Zame je avdicija veliko močnejša tekma kot tekmovanje samo. Šolska tekmovanja sem doživel bolj kot nastope. Avdicija pa ni nastop. Res verjetno nekateri ocenjujejo tekmovanja s tem, koliko napak je kdo naredil, a jaz ne bi ocenjeval tako, saj ne gledam napak. Iščem muzikalnost, kaj je tisto, ki me pritegne in nekaj pripoveduje, kakšno atmosfero ustvari, kako se počutim kot poslušalec. Ali nam lahko poveste, kako vam je uspelo; kaj je tisto, kar dandanes iščejo orkestri na tako visoki ravni? V izjemnem orkestru je na primer sto nadpovprečnih inštrumentalistov, in zaradi tega je orkester boljši 59 60 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Tatjana Sagernik Kovačič, Intervju s Tomažem Močilnikom od povprečnega. Če so drugi na visoki ravni, jih moraš dosegati v vseh malenkostih tudi sam. Ob izvajalski tehniki in glasbeni inteligenci so še mnoge druge kvalitete, ki ločijo dobrega glasbenika od zelo dobrega: predanost, motivacija, želja po izražanju, samozavest, želja po raziskovanju in napredovanju, pogum, mentalna pripravljenost in podobno. Na solistični poziciji iščejo še veščine glasbenega vodenja in prilagajanja. A recepta, ki bi zagotavljal zmago, še vedno ne poznamo, saj je v igri preveč dejavnikov. Se igranje tako kakovostnega orkestra vedno ujame z namenom, z roko dirigenta, ali se zgodi, da ga kdaj tudi ne razumete? Glasbeniki na delovnem mestu poskušamo ostati profesionalni, ne glede na to, kdo stoji pred nami in kaj zahteva od nas, tudi če se ne strinjamo z idejo ali zahtevo dirigenta. To je del profesionalnosti, in mislim, da je tako tudi prav. Kaj pa glasbeno in osebno ujemanje s sodelavci? Včasih nekomu tudi ne uspe in zaigra z napakami, a tega si ne očitamo. Vsak posameznik dobro ve, kaj je zaigral dobro in česa ne, zato je poudarjanje tega odveč. Je spoštovanje, zaupanje sebi in drugim. Starejši odhajajo, mladi prihajate … Vam je kdo izmed njih podelil kakšno modrost? Po naravi sem zelo radoveden in sem se od nekdaj želel učiti od starejših, ki jih vodijo izkušnje in razum. Eden takih vzornikov je zdaj že upokojeni fagotist, s katerim sva dve leti igrala skupaj. Odprl mi je pogled na našo majhnost, kako ne moremo biti dovolj veliki, da bi lahko imeli vse pod nadzorom. Ne glede na popolnost načrtov se lahko zgodi nekaj drugega in največkrat tudi se. Kaj se med igranjem inštrumenta zgodi še posebej pogosto. Kako gledate na napake? Dovoljeno se je motiti, vsi delamo napake, nihče ni popoln. Že kot otroku mi je učitelj na tekmovanju rekel, da ni nič narobe, če se zmotim, a takrat mi to ni kaj pomagalo. Tega sem se naučil na orkestrski akademiji, ko sem poslušal avdicije in spoznal, da se je čisto vsakemu zgodila kaka napaka. Nato sem videl, da to ni čisto nič vplivalo ne na komisijo ne na rezultat. Ko sem to uvidel, mi napake resnično niso več pomenile težave. Ko lahko napake odpustiš sebi, jih lahko odpustiš tudi drugim, pa čeprav jih še vedno delajo. Opažam, da tisti, ki z odnosom do napak še niso opravili, navadno opravljajo druge za hrbtom. Kdor tega ne prenese, lahko zelo trpi in poskuša delati še več. Kdor pa je pomirjen s tem, da o njem kdo govori tudi grdo, nima težav in lahko živi tudi z napakami prav mirno še naprej. Kako vzdržujete formo solo klarinetista? Kako zdržati tako zahteven tempo? Formo vzdržujem z dovolj priprave in vaje. Količina tega je odvisna od težavnosti programa. Zame pa so tudi pomembni šport, gibanje in narava. Vse to mi daje fizično in mentalno formo. Se tudi vam zgodi, da vam ni do vadenja, a morate? Kaj je tisto, kar vas motivira, da se kljub vsemu odpravite vadit? Tudi meni se zgodi, da mi ni do vadenja, a pripravim se zato, da uživam na koncertu. Odkar pomnim, iščem načine, kako bi užival ob tem, kar delam. Kako narediti tako, da bo čim bolje in da bom za to porabil čim manj časa. Lahko rečem, da na neki način iščem bližnjice. Vidim, da je bolje, da se bolje in pravočasno pripravim ter tako lahko še bolj uživam. Kot je rekel Nietsche: »Kdor ve zakaj, mu skoraj noben kako ni pretežak.« Moj »pripravljalni proces« se razvija z izkušnjami, ki sem jih uspel pridobiti na poti. Mislim, da je za dobro vajo najbolj pomembna zelo čista, detajlna ideja, ki si jo vsak posameznik razvije sam pri sebi. Tako med vajo stremiš k temu idealu in se mu želiš čim bolj približati, s tem pa istočasno rešuješ določene probleme, ki nastopijo med procesom z veliko mero koncentracije. Takrat glasbenik po mojem mnenju ne potrebuje ogromno vaje. Kaj pa pred koncerti, kaj je za vas dobra priprava? Dober nočni spanec in še po kosilu 45 minut počitka mi dasta moč, ki jo rabim. Na dan koncerta se dobro ogrejem, da začutim inštrument. Tam moram biti dovolj zgodaj, da se v miru pripravim, preoblečem in na odru malo zaigram. Pred koncertom pa le preverim funkcioniranje inštrumenta in v dvorani zaigram DOGODKI težje stvari, da dobim občutek za akustiko. Čeprav na odru vedno občutim vsaj majhno tremo, me ta nikoli ni prekomerno obremenjevala ali zavirala. Mislim, da je prava mera treme zelo koristna pri samem igranju in koncentraciji. Kako dirigentu uspe, da mu sledite? Vsak ima svoj pristop. Orosco je na primer naredil odlične koncerte s tem, da je orkester vodil s svojo izredno močno energijo. Zelo nam je zaupal, kar je pokazal s svojimi spontanimi gestami na koncertih in mi smo zlahka odreagirali. Kakšen drug dirigent vzbudi pozornost na vaji tako, da namerno govori čisto tiho in ga moraš dobro poslušati, nekdo drug pritegne s karizmo. Redkeje pa se zgodi, da kdo uporabi ustrahovanje. Pritegniti orkester na dolgi rok je za vsakega dirigenta težko. Na začetku vsi poslušamo, ker smo radovedni, kako bo. A že naslednji dan vaj lahko koncentracija zelo pade, saj že vemo, kaj lahko pričakujemo. Dober dirigent to ve in najde kakšno drugo metodo, da nas še pritegne, a mislim, da tega ni zmožen vsak. Kljub temu pa naš orkester odreagira maksimalno pri vsakem dirigentu. Vam kdo od njih ostaja v posebnem spominu? Name je napravil največji in nepozaben vtis Zubin Mehta, ki nam je v Berlinu dirigiral Mahlerjevo prvo in tretjo simfonijo. Zame sta to bila dva najboljša koncerta v življenju. On je človek, ob katerem čutiš mir in popolno ravnovesje. Kot dirigent in kot človek razume stvari na tako visoki ravni, da že s pogledom nakaže, kaj želi, in orkester gre za njim. Takšnega nadzora nad orkestrom ne pomnim pri nikomer drugem. Med koncerti sem čutil, kot da orkester igra na življenje ali smrt, in bilo je neverjetno, kako veliko je storil le z majhnimi preprostimi kretnjami. Takrat glasbo začutiš izredno globoko in veš, da ji služiš. Ne izrabljaš je za to, da prezentiraš sebe, ni se ti treba dokazovati, to počneš zase kot največjo možno umetnost. Ko to orkester čuti, naredi vse. Kaj pa publika, kako vpliva na vas? Publiko slišim, kdaj tudi vidim. Včasih mi pomaga to, da si v občinstvu koga izberem in igram za tisto osebo. Jo pogledam in kakšen solo izvajam zanjo. Mi pomaga, da se lahko bolje povežem z občinstvom. Rad imam, da publika zares posluša, takrat vem, da se dogaja prava stvar. Ko na primer ne slišim kašlja in v najbolj tihih momentih simfonije ali pa na koncu koncerta, ko se konča, ne slišim prav ničesar in nastopi tišina … takrat vem, da jih je glasba ujela. Ob delu v orkestru sodelujete s slovenskimi glasbeniki, ki tudi delujejo v tujini, in dosegate odlične kritike. Res je, to so Matjaž Bogataj, Geja Pantner, Jaka Stadler, Iztok Hrastnik, Tonko Huljev, Marko Zupan, Živa Luštrek in Andrej Žust, ki je tudi glavni organizator. Sodelujemo vsaj dvakrat letno, termine pa imamo zastavljene kar za nekaj let naprej. Kljub temu da je vsak od nas visoko profesionalno osveščen, je za nas v prvi vrsti pomembno to, da se srečamo ter kot prijatelji muziciramo v prijetni družbi. Vse življenje igrate tudi v domačem pihalnem orkestru. Je tudi to vplivalo na vašo kariero? Društva pihalnih orkestrov so v Sloveniji zelo pomembna, še posebno v bolj odročnih krajih. Tudi na Koroškem, kjer sem odraščal, je tako, in po mojem mnenju moramo to ohranjati, negovati in spodbujati. V mojem življenju je pihalni orkester, v katerem sem dobesedno odraščal po več dni na teden od svojega desetega leta starosti vse do danes, igral veliko vlogo. Na mojo srečo sem odraščal v Pihalnem orkestru železarjev Ravne na Koroškem, ki je bil po kakovosti in številu članov na tako visoki ravni, da smo se v priredbah lahko dotaknili pravega klasičnega repertoarja, ki je meni najbolj drag. To so bil tudi moji prvi stiki s to zvrstjo glasbe, ki me še danes vsakodnevno spremljajo in me bodo verjetno tudi vse življenje. Kaj pa je tisto, za kar bi lahko rekli, da vam je v času šolanja najbolj koristilo? To, da sem imel ob sebi vedno ljudi, ki so me spodbujali in verjeli vame na moji poti. Čisto za konec, se morda spomnite, kdaj ste se odločili, da boste postali glasbenik? Da, bil je trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil. Star sem bil devetnajst let, študiral sem klarinet v Gradcu, rad sem poslušal glasbo in igral; čutil sem, da je to neka materija zame, a še nisem vedel, kaj pravzaprav želim 61 62 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Daša Tavčar, Matija Tavčar, Pihalni orkester se predstavi – pobarvanka in igra spomin postati. Po celem dnevu predavanj in vaj smo s prijatelji šli na koncert Dunajskih simfonikov, pri katerih je igral tudi moj takratni profesor Gerald Pachinger. Študenti glasbe smo brezplačno dobili vstopnice za stojišča ob zadnji steni dvorane. Orkester je igral Schubertovo Nedokončano in Brucknerevo Peto simfonijo. Vizualnih prizorov se ne spomnim toliko kot zvoka, ko so basi in violončeli začeli izvajati postopni crescendo iz skrajnega pianissima ter pričarali tisto skrivnostnost, ki te pritegne in ne izpusti. Od trenutka, ko so začeli igrati, sem s široko odprtimi očmi in ušesi absorbiral iz orkestra vse, kar sem lahko, dobil sem mehka kolena, sedel sem na tla in doživljal občutke, ki jih do takrat še nisem poznal. Bil sem prerojen kot otrok, ki ima pred sabo še popolnoma neraziskan svet ter želi videti in doživeti vse. Po koncertu nisem mogel najti besed, s katerimi bi se poslovil od prijateljev, domov sem odšel kar sam in med pešačenjem sprejel odločitev, da bom igral v orkestru. Zakaj se je takrat to zgodilo, ne vem, saj sem že pred tem obiskal kar nekaj koncertov in oper, a morda je k odločitvi botrovala kombinacija izvrstnega simfoničnega orkestra, odlične dvorane, odličnega dirigenta in še prava glasba zame je bila. Ta trenutek se mi je zelo močno vtisnil v spomin, saj je bil prelomnica v mojem življenju. In še danes si želim tega, vsak dan. Daša Tavčar Matija Tavčar Pihalni orkester se predstavi – pobarvanka in igra spomin Glasbeno ustvarjanje, medsebojno druženje, povezovanje ter podajanje glasbenih znanj in izkušenj na različne načine so pomembni elementi večje skupine inštrumentalistov, denimo pihalnega orkestra. Pri ra- zvoju in nadgrajevanju orkestrskih vrst je širjenje spoznavanja inštrumentov bistvenega pomena, ki pa se začne že v predšolskem obdobju. S ciljem predstaviti inštrumente v Pihalnem orkestru Komen na dostopen in motivirajoč način sta nastali igra spomin »Glasbeni svet« ter pobarvanka z avdio-vizualnimi vsebinami. Pihalni orkester Komen Glasbeno-umetniško društvo Pihalni orkester Komen združuje glasbenike, ki so vključeni tako v različne oblike glasbenega ustvarjanja kot tudi v vzgojno-izobraževalno delo, namenjeno najmlajšim, ki šele odkrivajo orkestrsko igro. S posebnim občutkom za individuum vsakega posameznika, a hkrati s ciljem medsebojnega druženja in glasbenega ustvarjanja v domačem okolju je organizirana poletna orkestrska šola MusiKras. Štiridnevni glasbeni tabor z odličnimi lokalnimi glasbeniki, ki svoje znanje dokazujejo na najprestižnejših tekmovanjih in se izpopolnjujejo širom Evrope, nudi mladim glasbenikom pristno glasbeno izkušnjo, pri kateri imajo pomembno vlogo igranje, spoznavanje inštrumentov in tudi ustvarjanje skupne orkestrske celote. Ker pa je najprimernejši čas za pridobivanje pozitivnih glasbenih izkušenj ter hkrati tudi znanja prav v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, izvajamo tudi glasbene delavnice za najmlajše nadobudneže, ki se prvič srečujejo z inštrumenti pihalnega orkestra. Pri izvajanju glasbenih delavnic so poleg mentoric soudeleženi tudi člani orkestra, ki otrokom predstavijo glasbila iz skupine pihal, trobil in tolkal. Glede na odzive otrok sta njihova dejavna vključenost ter iskanje novih pristopov glede na potrebe ključna dejavnika uspešnega vzgojno-izobraževalnega dela. Igra spomin »Glasbeni svet« Z mislijo širjenja orkestrske glasbe med predšolskimi in šolskimi otroki v časih, ko sta bili medsebojno druženje in glasbeno ustvarjanje malodane nemogoči, je ob 25-letnici PO Komen v sodelovanju z oblikovalsko ekipo Papirus Print d. o. o. nastala dobro znana igra spomin z imenom »Glasbeni svet«. Kot pravi Marjanovič - Umekova (2002, str. 18), igro spomin uvrščamo med družabne igre ali igre s pravili. Otrok vnaprej sprejme postavljena pravila in se jim prilagodi DOGODKI Slika 1: Igra spomin »Glasbeni svet« Slika 2: Naslovnica pobarvanke (Marjanovič - Umek, 2009). Pri igranju družabne igre spomin »Glasbeni svet« otrok spoznava skupine glasbil, vključene v pihalni orkester (na primer pihala, trobila, tolkala), pa tudi druge skupine (na primer brenkala, godala, glasbila s tipkami), uri pomnjenje, koncentracijo in zaznavanje. Pobarvanka »Orkester se predstavi« Ker je bila epidemiološka situacija v državi še vedno negotova, smo želeli otrokom omogočiti hiter dostop do avdio-vizualnih predstavitev, ki bi drugače potekale večkrat na leto tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (vrtec, šola) kot pri glasbenih delavnicah. Skupaj s člani Pihalnega orkestra Komen in snemalno ekipo smo tako pripravili kratke predstavitve inštrumentov pihalnega orkestra. Poleg avdio-vizualnih vsebin pa smo idejo želeli nadgraditi in pihalni orkester predstaviti tudi z avtorskimi ilustracijami domače oblikovalke Ivane Žigon. Nastala je pobarvanka, sestavljena iz štirinajstih ilustracij različnih glasbenikov in pihalnega orkestra, razvrščenih po vrstnem redu v partituri (pihala, trobila, tolkala). Z dodajano QR kodo ob vsaki ilustraciji smo želeli slediti še enemu od namenov pobarvanke, to je otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem omogočiti hiter dostop do avdio-vizualnih vsebin. V zadnjem delu pobarvanke se ilustracijam glasbenikov z inštrumenti Slika 3: Ilustracija s QR kodo pridruži tudi lik Pokovček, ki v obliki lutke že čaka na obisk najmlajših pri glasbenih delavnicah. Sklep Spoznavanje inštrumentov s pomočjo natančnih ilustracij tako pri družabni igri kot pri pobarvanki ter nadgradnja z ogledom avdio-vizualnih predstavitev je pri dosedanjih uporabnikih različnih starosti in strok pustilo pozitiven odziv, ki se nadgrajuje z novimi idejami, na primer z obiskom lutke Pokovčka, ki je eden izmed elementov pobarvanke. Družabna igra in pobarvanka sta lahko glede na zelo dobre odzive ob izidu ter ob kakovostnem medsebojnem dopolnjevanju vseh sodelujočih v skupno vizijo širjenja pozitivne glasbene energije med najmlajše odličen pripomoček tako pri vzgojno-izobraževalnem delu v predšolskem in šolskem obdobju kot tudi sredstvo za pridobivanje glasbenih izkušenj v domačem okolju skupaj z najbližjimi. Več informacij o igri spomin »Glasbeni svet« in pobarvanki »Orkester se predstavi« je dostopnih na spletni strani https://www.pokomen.si/. Viri Marjanovič Umek, L. (2002). Dobra igrača. V: Gologranc Zakonjšek, B. (ur.). Celje: Muzej novejše zgodovine, str. 11–20. Marjanovič Umek, L. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 63 64 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) | Natečaj projektov na področju glasbe in plesa Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2018 do 2022 Vseživljenjsko učenje Druga konferenca učiteljev družboslovnih, umetnostnih in humanističnih predmetov Mladi in ustvarjalnost, 28. junij 2022 Natečaj projektov na področju glasbe in plesa »Ustvarjalni procesi v glasbi in plesu« Natečaj obsega prikaze ustvarjalnega dela učencev pod mentorstvom učiteljev. V ustvarjalnih izdelkih je potrebno prikazati opravljene korake ustvarjalnega procesa. Izdelek je v obliki kratkega filma v trajanju največ treh minut. Lahko uporabite tudi slikovno gradivo, ki ga z ustreznimi programskimi orodji uredite v filmsko obliko v formatu mp4. Še posebej zanimivi so projekti, ki jih je mogoče izvesti oziroma so bili izvedeni pri delu na daljavo1. Video posnetek naj bo objavljen tako, da je javno dostopen (video.arnes.si, Youtube, šolska spletna stran, …). Posnetek naj bo objavljen pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0)«. Tudi če bo dodana glasba, mora biti objavljena pod to licenco. ELEMENTI USTVARJALNEGA PROCESA Na filmu je potrebno prikazati naslednje elemente ustvarjalnega procesa: • IZVAJALCI: dva ali največ trije učenci, mentor učencev. • RAZISKOVALCI VIROV – prikaz nabora elementov, ki jih na »delovno mizo« prispevajo izvajalci. • USTVARJALCI – opis in prikaz iznajdljivih, ustvarjalnih, umetniških idej, ki so povezale elemente na »delovni mizi« v novo celoto. • STROKOVNJAK in VODJA – tukaj mentor lahko opozori na strokovne dileme, odločitve ali sodeluje 1 2 pri presoji dosežkov; vlogo strokovnjaka lahko prevzamejo tudi učenci. Njihove odločitve vodijo potek projekta v nadaljevanje in zaključek. • SODELAVCI V SKUPINI – učenci, pa tudi učitelj si porazdelijo vloge in naloge2 pri delu. • UREDNIK, PREDSTAVLJALEC: tisti, ki uredi film in vsi, ki sodelujejo pri predstavitvah. Učenci in njihovi mentorji naj prikažejo ključne uspehe, ki so jih dosegli na posameznih področjih ustvarjalnega procesa; lahko pa se dotaknejo tudi nevarnosti, ki so se jim pri delu izognili. Seveda si želimo videti predstavitve, kjer dobro prevlada nad slabim, svetloba nad temo in znanje nad nevednostjo. Nagrade: • Vsi udeleženi ustvarjalni projekti bodo prejeli zahvalo, priznanje oziroma potrdilo o sodelovanju. • Izbrani projekti bodo predvajani na posameznih stezah konference Mladi in ustvarjalnost. • Najboljši projekt ali dva projekta bodo predvajani na uvodnem ali zaključnem delu konference Mladi in ustvarjalnost. Mentorji teh projektov bodo prejeli letno naročnino na revijo Glasba v šoli in vrtcu. Pri ustvarjalnih projektih vam želimo kar največji uspeh! Odbor natečaja »USTVARJALNI PROCESI V GLASBI IN PLESU« Breznik I., (2021). Pouk glasbe na daljavo. Glasba v šoli in vrtcu, št. 1, letnik XXIV. Zavod RS za šolstvo. Holcar Brunauer, A., Beuermann, D., (2021). Načrt ustvarjanja glasbe ali plesa v dvojicah. Slika na naslovnici: Simon Kajtna, “Kraljestvo kačjega pastirja”, 2021, olje na platnu, 150 x 200 cm Uvodnik Dr. Inge Breznik, Črt Sojar Voglar odgovorna urednica Pozdravljeni, spoštovani bralke in bralci, Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 1 (2022) Revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 51 00, faks 01/300 51 99 Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredništvo: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica) dr. Ada Holcar Brunauer, Zavod RS za šolstvo dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo dr. Franc Križnar, muzikolog dr. Katarina Zadnik, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani Petra Juhart Brdnik, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. David Bandelj, Humanistični licej Gorica, Italija dr. Manja Flisar Šauperl, Osnovna šola Janka Padežnika Maribor dr. Marija Mihevc, Gimnazija Vič mag. Tatjana Sagernik Kovačič, Glasbena šola Ravne na Koroškem Tadeja Vulc, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru Katja Gruber, Osnovna šola Nazarje Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: inge.breznik@zrss.si; simona.vozelj@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Barbara Jarc Prevod povzetkov v angleščino: Bumblebee, jezikovno svetovanje, Polonca Luznik s. p. Oblikovanje: Simon Kajtna Notografija: AccordiA d.o.o. Računalniški prelom: Design Demšar d. o. o. Tisk: Para tiskarna d. o. o. Naklada: 520 izvodov Letna naročnina (2 številki): 22,00 € za šole in ustanove; 16,20 € za fizične osebe, 8,50 € za dijake, študente, upokojence (popust); 27,00 € za naročnike iz tujine; cena posamezne številke v prosti prodaji je 8,50 €. V cenah je vključen DDV. Radi imamo nauk o glasbi pred dvema letoma smo vpeljali prenovljeno podobo in tematsko zastavljeno vsebino revije. Prvo številko smo posvetili glasbeni vzgoji v zgodnjem otroštvu in po dveh letih se temu spet posvečamo. Zakaj? Ker je glasbena vzgoja pomembna za celosten razvoj otroka in ker otroku pomeni svet brezmejne domišljije, svobode ustvarjanja ter bogastva lastnega doživljanja in občutenja. Prispevki avtorjev izhajajo iz vsakodnevne prakse dela s predšolskimi otroki in se ponašajo z veliko idejami, neposredno uporabnimi oziroma prenosljivimi v vrtčevske oddelke, z zanesenjaškimi opisi uspešnih poskusov, predvsem pa z veliko zanosa in srčnosti pri delu z najmlajšimi. Naj vam bo branje v navdih in veselje. Takoj za tem pa naj vas zasrbijo prsti, da bi pridobljene ideje tudi sami preizkusili! 400 ritmičnih, melodičnih in parlato vaj za nauk o glasbi od 1. do 6. razreda Notna zbirka ISMN 979-0-709015-13-9, 80 str., 23,50 € Notno zbirko Radi imamo nauk o glasbi skladatelja Črta Sojarja Voglarja sestavljajo ritmične, melodične in parlato vaje za nauk o glasbi od prvega do šestega razreda in nam odpirajo svet glasbene teorije z natančno določenimi simboli in pravili. Z njimi razvijamo glasbene sposobnosti, kot so ritmični, melodični in harmonski posluh ter glasbeni spomin. V prvih treh razredih prevladuje metoda dela z imitacijo, v višjih razredih postopno preidemo na metodo dela z notnim zapisom. Za enakomernost izvajanja priporočamo uporabo metronoma, pri čemer lahko spreminjamo tempo od počasnega k hitremu in s tem povečujemo zahtevnost. Tovrstnih gradiv v glasbenem šolstvu ni ravno na pretek, zato je to gradivo še posebno dragoceno kot pomoč pri izvajanju ritmičnih, melodičnih in parlato vaj pri pouku. Gradivo sistematično sledi učnemu načrtu, njegovim vsebinam, ciljem in standardom znanja. Nabor vaj je ogromen in vsak učitelj lahko najde vaje za neki specifični razred, za manj sposobne kot tudi za bolj sposobne učence. Kot poprček pa v vsakem sklopu najdemo tudi zahtevnejše vaje za nadarjene učence. Gradivo bo res popestrilo pouk nauka o glasbi in služilo učitelju kot velika pomoč pri osvajanju »glasbenega Olimpa«. Vabljeni k naročilu notne zbirke. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si facebook ZRSŠ twitter ZRSŠ Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASBA V ŠOLI IN VRTCU številka 1 letnik XXV leto 2022 NAPOVEDNIK DOGODKOV 20. 5.–4. 6. 2022 Območni Zborovski BUM 2022 (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zavod RS za šolstvo) 25. 6. 2022 UkuleLent 2022 (Art Kamp, 30. Festival Lent) 28. 6. 2022 2. konferenca učiteljev družboslovnih, umetnostnih in humanističnih predmetov: Mladi in ustvarjalnost (Zavod RS za šolstvo) ISSN 1854-9721 Glasbeno ustvarjanje s predšolskimi otroki