Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo ...tl i r v Celovcu,
Vetrinjsko ohmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za i n s e r ate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.
Nemškimacionalci protestirajo.
Napovedano protestno zborovanje ,,Nemškega ljudskega društva" se je vršilo zadnji pondeljek zvečer v hotelu „Sandwirt“. Zborovanje je otvo-ril dr. Honlinger. Čemu protestirajo nacionalci, res ne vemo. Saj so se njihovemu pritisku vdala celovška sodišča. Navzočih je bilo kakih 300 ljudi, ponajveč uradnikov.
Kandidat za dvornega svétnika, poslanec Dohernig, je poročal o svojem poslanskem delovanju ža mesto Celovec. Seveda se je zelo hvalil, in zraven potožil, da ima poslanec ,,težak kšeft“. To mu pa res prav radi verjamemo.
Zopet je govoril slovenski Nemec Dohernig svojim uradnikom - volilcem, to pot pa tako, da smo se res čudili, kako so mu mogli ploskati. Zakaj prvi urednik pri „Freie Stimmen", ki pišejo o Slovencih vedno le zasramovalno, češ, da so Slovenci manjvreden, harbarsk narod, kulturno zaostal narod, da je misel na slovenske visoke šole v Ljubljani „blazna misel", je delal slovenskemu narodu in koroškim Slovencem — hočeš, nočeš, moraš — take poklone, kakršnih od koroških nacionalcev nismo vajeni.
Dohernig je ubral to pot čisto nove, njemu dosedaj tuje strune. Že nekaj tednov sem je treskalo in grmelo po „Freie Stimmen", da so nemški krščanski socialci izdajalci nemškega rodu, ker so se tupatam pokazali Slovanom pravične. S temi ljudmi nobene zveze, so pisale „F. St.“ Črez noč pa se je zavzel poslanec celovškega mesta za to, proti čemur se je še pred kratkim upiral njegov organ na vse kriplje — proti zvezi svobodomiselnih Nemcev s krščansko - socialnimi Nemci v narodnem vprašanju. Dohernig je molil v imenu nemških strank v srce segajoč kes. Liberalnim Nemcem je v Avstriji odklenkalo. Slovani so se ojačili, in njihovemu navalu se liberalni Nemci sami ne morejo več ustavljati, treba bo iti v Kanoso, poljubiti krščansko-socialnim Nemcem roko in skleniti ž njimi v narodnem vprašanju kompromis. Posebno velik strah ima Dober-mg pred združenjem južnih Slovanov. Nemci podcenjujejo Slovence in njihovo delavnost in gospodarsko moč. Zlasti nevaren bi bil skupen pismeni jezik južnih Slovanov, ki je ravno tako mogoč, kakor je bil nemški, ki so se ga tudi oprijeli vsi Nemci, kojih dialekti so bili ravno-tako različni, kakor jugoslovanski.
Kranjski predrzneži (krainerische Frech-linge) skušajo vpeljati pri uradih slovenski jezik. Slovenskega pismenega jezika baje koroški Slovenci ne razumejo in ga tudi nočejo, hočejo z Nemci, od katerih so gospodarsko odvisni, v miru živeti. G. poslanec, kako dobro razumejo slovenski pismen jezik koroški Slovenci, to pač kot slovenski rojak sami dobro veste. Morda Vam še ruščina ne ho tuja. Ne vznemirjajte se preveč zaradi našega jezika, v katerem ste se tudi Vi s svojo materjo pogovarjali. Toliko pismene slo-venščine razumejo že vsi koroški Slovenci kakor Vasi zgornjekoroški kmetje nemški pismeni jezik, čeravno niso obiskovali svojih šol. Sploh pa Vam kot nasprotniku svojega rodu odrekamo pravico, da bi napačno^ tolmačili želje slovenskega ljudstva na Koroškem. Taki „Slovenci“, kakor ste Vi, seveda ne marajo svojega maternega jezika, a te prištevate itak k Nemcem. Heinovo glasilo „Klagenfurter Zeitung" poroča, da je bil Dober-nikov govor stvaren. Nam se pa zdi govor v katerem kdo rohni proti opravičenim željam Slovencev in imenuje postavno delovanje slovenskega odvetnika „robatost“ (Flegeleien), zelo malo stvaren. Dohernig je pozival Nemce, da naj proti slovenskim odvetnikom nastopajo odločno in da ho treba postaviti trgovce in posestnike, ki zahajajo k slovenskim odvetnikom, na sramotilen oder (an den Franger stellen) in njihova imena objaviti.
V Celovcu, 9. maja 1908.
G. poslanec, tu pa ste ubrali napačno pot, za katero se Vam utegnejo nemški odvetniki in trgovci zahvaliti. Kot domač politik bi morali vedeti, da se živi vsa trgovska nemškutarija po južni Koroški od slovenskih grošev. Kaj, ko bi se Vašemu pozivu odzvali Slovenci v celovški, velikovški, pliberški okolici, v Železni Kapli, Dobrlivasi itd. ? Kaj bi naredil drugi govornik tega večera, dr. Knapitsch, če bi mu ne nosili denarja skoro izključno le Slovenci iz Spodnje Koroške ? Res so že začeli Nemci gonjo zoper Slovence. Neki trgovec v Celovcu, ki je inserirai v „Miru“, je prejel iz uredništva ,,Fr. Stimmen", poziv, da naj s tem takoj preneha, sicer ga bodo Nemci bojkotirali.
Dohernig je igral tudi ulogo preroka Jeremije. Težak kamen mu leži na srcu. Trst bo po njegovem mnenju v 50 letih popolnoma slovenski, ker gospodarsko moč v Trstu vedno raste in izpodriva Lahe. Tudi „nemške“ Borovlje se bodo po njegovem mnenju težko vzdržale. Vzamemo z veseljem na znanje! Hvalil je slovansko darežljivost, dočim so spravili koroški Nemci za svoje tiskovno društvo jedva 1000 kron skupaj.
O jezikovnem vprašanju na Koroškem je govoril dr. Knapitsch, ki je § 13 občnega sodnega reda — izza časa cesarja Jožefa II. z leta 1781 tolmačil čisto po svoje, češ, da pomeni izraz „landesubliche Sprache" (v deželi navadni jezik) upravni jezik avstrijskih sodišč, ki je bil vedno nemški. Slovenščina nima torej pri sodiščih nobene pravice. In v tem smislu se mora tudi tolmačiti § 19. državnega temeljnega zakona. Tako-le izvajanje je jurista nevredno. Navedeni § 19. z dne 21. XI. 1867, št. 142, je vendar popolnoma jasen: „Vsi narodi v državi so enakopravni" in enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju se od države priznava."
Čl. 8. drž. tem. zakona istega dne se pa glasi: „Vsi sodnijski uradniki imajo v svoji slu-žabni prisegi tudi neprekršljivo izvrševanje državnih temeljnih zakonov priseči." Iz tega se da izvajati le, da se prelomi služabna prisega, kadarkoli se krši jezikovna ravnopravnost pri sodiščih.
Vobče je govoril ta dr. Knapitsch o Slovencih skrajno žaljivo. O naši pismeni slovenščini se je izrazil, da je zmes hrvaških, čeških in staroslovenskih drobtin, ki je Slovenci ne razumejo. čudno. Nemci blebečejo venomer o nekem novem slovenskem jeziku, Knapitsch pa v njem ni našel nič neslovenskega. Da se potegujemo^ za svoje pravice, imenuje mož posnemanje Čehov. „Kar stori veliki Čeh, o tem ga posnema slovenski palček, če Čeh pljune, pljune tudi mali Slovenec, če češki lev zatuli, začne slovenski krokar krokati." Zgražal se je tudi nad ministrskim predsednikom Beckom, ker je obžaloval, da je imenoval nemški uradnik slovenske „agitatorje“ „bindiš“, „izraz, ki je za tepredrzneže v nemškem jeziku navaden."
Na tem zborovanju so v smislu obeh govorov sklenili tudi resolucijo.
Popolnoma nemoteno pa ni bilo to zborovanje. Profesor dr. Angerer, znani vsenemec, je pobijal Dobernika, češ da je kompromis s krščan-sko-socialnimi Nemci nemogoč.
Slovenci! Kri ni voda. Na to zoper nas hujskajoče zborovanje moramo krepko odgovoriti. Ljudstvo, postavi nacionalce na laž in povej, da ljubiš svoj materin jezik in ga ne pustiš sramotiti. Če nacionalci hujskajo zoper Slovence in napovedujejo pravičnim trgovcem bojkot, nam da to pač misliti, ne hi li kazalo kot odgovor na to ustanoviti povsod, kjer bivajo zagrizeni nam nasprotni trgovci, ustanoviti zadruge in kon-sumna društva. Po Dobernigovem pozivu je dolžnost vsakega Slovenca, da podpira izključno slovenske odvetnike. Zob za zob!
Štev. 19.
fiako naj pride koroški Slovenec — do pravice?
Pri celovškem okrajnem sodišču hi se morala vršiti 1.1. m. obravnava o pravdi dveh slovenskih strank, ki sta imeli vsaka svojega slovenskega zastopnika. Na sodnikov poziv nista hotela razpravljati nemški. Nato jima je vzel besedo in pustil pravdo počivati. Vprašamo, kako naj pride koroški Slovenec do pravice? Prva naloga države je, da skrbi za pravico svojih državljanov. Koroški Slovenci je pa ne najdejo, ker smejo sodniki — zaščitniki pravice — kršiti temeljne zakone nekaznovani. Pri Kleinu so protestirali proti enakopravnosti slovenščine pri sodiščih Dohernig, Marckhl in Hoff-mann-Wellenhof. Vidimo, da se vdaja avstrijsko pravosodje nasilju. Dobro, pograbimo,, še mi to orožje. Poslanci „Slovenskega kluba" Šušteršič, Grafenauer, Benkovič, Fon in tovariši so že vložili zaradi jezikovnih škandalov pri celovškem sodišču interpelacijo in nujni predlog. Pričakujemo od vseh slovenskih poslancev skrajno brezobzirnega postopanja. Če nam je vlada pravična le tedaj, kadar je prisiljena, dobro, pa odločuj sila. Bili so časi in še bodo prišli, ko bo vlada neobhodno potrebovala glasove slovenskih poslancev. Zob za zob!
Imenitno zborovanje v Podljubelju.
Zborovanje tukajšnjega delavskega društva dne 3. t. m. je izvrstno uspelo. Ob obilni udeležbi je govoril gosp. Smodej iz Celovca o strokovni organizaciji delavstva. Dokazoval je potrebo strokovnih organizacij. Delavec ima dve strokovni organizaciji, ki ga vabita v svoj krog, socialde-mokraško in krščansko. Socialni demokratje pa s svojo strokovno organizacijo nimajo v prvi vrsti namena, doseči ž njo delavcem dobrih gmotnih uspehov. Saj je to odkrito priznal ustanovitelj socialdemokraških strokovnih društev, pl. Schweiz-zer, češ, da naj služijo propagandi za socialde-mokraško stranko. In Behel, vodja nemških socialistov, je izjavil očitno, da socialdemokratom ni v prvi vrsti na tem ležeče, da se jim gmotno pomaga, ampak da se agitira za stranko.
Pravi namen socialističnih strokovnih organizacij je, narediti delavstvo samo nezadovoljno in ga spuntati in uničiti ves sedanji družabni red, ter na njegovo mesto postaviti novo državo, o kateri pa noben socialdemokrat ne more povedati, kakšna bo. Vse to nam potrjuje obnašanje socialdemokratskih voditeljev pri stavkah ali štrajkih in njihovo javno delovanje sploh. Nalašč stavijo prevelike zahteve, o katerih že naprej morajo vedeti, da jih ne dosežejo in tako ubogo delavstvo slepé, da mu hočejo dobro, po drugi strani pa jih narede nezadovoljne, ker se je štrajk ponesrečil. Zgodilo se je celo večkrat, da so se socialdemokraški vodje s podjetniki, ki so imeli prevelike zaloge in je niso mogli razpečati, naravnost pogodili za — štrajk; delavci so se lahko nahujskali za stavko in konec je bil — zaslužka nič, še prisluženi krajcarji so šli, delavske družine izstradane, podjetnik pa se je smejal, ker mu ni bilo treba plačevati delavcev. Še bolj pa se je smejal veliki prijatelj in vodja delavcev, ki je stiskal v žepu judeževe groše in naznanil delavcem potrtim srcem, da se je štrajk ponesrečil in da naj gredo zopet na delo.
Namen socialdemokraških organizacij je tudi, zasejati boj med posameznimi stanovi, ker jim to pomaga k vseobčemu prevratu.
Potem je razložil govornik čist namen krščanskih strokovnih društev, katera temeljijo na krščanskih načelih pravice in ljubezni. Nepremostljiv prepad jih loči od socialdemokraških.
Njihov namen je, urejevati pravično razmerje med delodajalci in delavci, priboriti delavcem pripoznanje pravice združevanja, potom organizacije urediti delavske pogodbe, pomagati delavcem, če dobivajo premajhne, krivične plače, do pravičnih plač, zagotoviti jim stalen zaslužek, doseči zanje poleg politične tudi gospodarsko enakopravnost, ker je sicer politična brez večjega pomena; priboriti delavstvu ugled, doseči, da se ž njim postopa dostojno, povzdigniti ga tudi moralno, kjer se še to ni zgodilo in mu podati strokovne in splošne izobrazbe.
Zanimivo je bilo govornikovo izvajanje o razmerju delavcev do kmetov. Tudi proti kmetom hujskajo socialni demokratje in jih imenujejo pijavke delavske krvi, oderuhe itd. Kmetske posle hujskajo in jih vabijo v socialdemokraški tabor. Vse to je sam humbug. Kmetu že itak primanjkuje poslov, in sedaj pridejo še rdečkarji in hujskajo kmetske posle, jim obljubujejo osemurni delavni čas in bogve kaj še vse. Že sedaj kmetje komaj izhajajo, kaj pa bi naj storili, če bi se socialnim demokratom njihove nakane izpolnile ? Kmetijstvo mora iti rakom žvižgat. In posledice bi bile ? Živila bi bila še trikrat dražja, in delavci po tovarnah in- mestih bi to draginjo še huje občutili nego sedaj. Seveda, to bi bilo demokratom voda na mlin, to bi moralo povzročiti revolucijo, puut. Če so posli pridni, delavni in zvesti, bo gospodar trden in jim bo mogel izplačevati tudi večje plače; če pa bodo delali po naukih rdeč-karjev, pa gospodarju sploh ne bo več mogoče izplačevati poslov, ker iz nič se ne skupi nič.
Krasno je govoril domači provizor, č. gosp. Janko Arnuš. Pozdravil je novo organizacijo delavk. Socialni demokratje dosedaj niso vedeli, da se delavkam slabo godi, in da jim je po tesni organizaciji treba pomagati. Kakor hitro pa je začel on delavke zbirati in organizirati, so postala srca boroveljskih demokratov naenkrat tako topla, in naenkrat so zapazili veliko bedo delavk in začeli s svojo organizacijo, toliko, da so enotno, večjo, močnejšo organizacijo delavk preprečili. Nahujskali so nekatere delavke, češ, kaj „farje“ delavstvo briga?
Seveda jih briga, ker mu žele malo boljše, kakor rdečkarji. Govornik potem razloži, koliko morajo delavke pri socialdemokratični organizaciji več plačati nego pri krščanski in zato dobe pri nji povrh manj podpore nego pri naši. Čisto naravno! Naša organizacija daje lahko več podpore, ker delajo naši voditelji brezplačno, socialno-demokraški pa se dajo za vse drago plačevati.
Sploh socialdemokraškim voditeljem ni pri srcu siromašno delavstvo, ampak kronice, ki jih izsesavajo delavstvu. (Zato tudi ni prav nič čudnega, če vidimo po raznih krajih korakati okroglo, špehato postavo kakega socialdemokratičnega voditelja, ki ga redé delavski groši. Op. ured.)
Nato poroča govornik o velikem sovraštvu socialdemokratov do katoliške cerkve, sv. vere in duhovnikov in navede kot dokaz več slučajev, ki so se še pred kratkim zgodili.
K sklepu zakliče neustrašenim delavkam, naj pridobe še druge in naj stopajo s krščansko organizacijo pogumno, neustrašeno in odločno sredi skoz socialdemokraške vrste.
Vsi navzoči so bili navdušeni in prepričani o dobroti naše delavske organizacije. Pevsko društvo je prepevalo krasne slovenske pesmi, plajberški tamburaši so nas kratkočasili z godbo, nas pa je navdajala lepa misel in prepričanje, da se bližajo koroškim delavcem in delavkam lepši časi, socialnim demokratom pa se majejo tla.
Koroške novice.
„Korošcu“. V št. od 24. aprila tl. je „Ko-rošec“, ki vedno joka nad „Mirovimi“ ^apadr', na grd način poskusil lopniti — kaj neki po kom? — kajpada zopet po dr. Brejcu, ki je gotovim ljudem bolj v želodcu kakor vsa naša najstrupenejša nemškutarija. Ne prihaja nam na um, prepirati se z ljudmi, ki si sami v svoji brezumni strasti napram drugim dovoljujejo vse, prav vse, a takoj teko pred svojo javnost, in kakor otroci javkajo, da smo jih „napadlr‘, ako samo malo švignemo nazaj. Samo konštarirati hočemo, da izreka, ki ga v notici »„Mir“ že zopet napada« „Korošec“ dr. Majaronu podtika, isti ni storil. To smo izvedeli iz zanesljivega vira in smo s tem pribili! Basta!
Romanje v Lurd. Iz Koroške se bodo dne 11. t. m. odpeljali v Lurd sledeči gg. duhovniki: Veleč. g. stolni korar in kancelar J. Vidovič v Celovcu, čč. gg. Ant. Kaplan, župnik v Med-gorjah, Fr. Meško, župnik pri Device Mariji na Žili in Vinko Poljanec, župnik v Št. Juriju pri Velikovcu. (Zadnji trije so bivši kaplani v Ško-cijanu v Podjunski dolini.) Vseh romarjev je 611.
Zločin na sv. Višarjih. Kakor se zdaj razvidi, so cerkev, prodajalnice in poslopja močno
poškovane — a ukradlo se ni nič posebnega. Čudodelna podoba, sv. posode, kinč matere božje itd. — vse je tukaj. Liberalni listi pretiravajo, z namenom, božjo pot uničiti. Katoliški listi so naprošeni za ponatis.
Podkrnos. (Obesil se je.) Tukaj se je zadnjega aprila opoldne obesil Miha Kotnik, oženjen delavec, rojen v Cerkljah na Kranjskem. Ker ga ni bilo k južini, so ga šli iskat in ga našli že mrtvega. Bil je podvržen pijančevanju, in to je gotovo vzrok njegove nesrečne smrti. — Omenim še neko drugo napako, katero sem zapazil že pri več ljudeh: Opustijo pravočasno urediti svoje posvetne zadeve. Zgoraj imenovani se je že leta 1897 dal poročiti, po njegovih delavskih bukvicah je bil pa še „ samskega" stanu. Torej vil letih ni naznanil svoji občini svoje poroke in ni prosil, da bi njegovo ženo in njegovega otroka vpisali v občinski imenik. Sedaj se bo morala zapuščena vdova šele potruditi, da pridobi sebi in svojemu 13 letnemu sinu domovinsko pravico v Cerkljah.
Vabili na shoda
katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem,
ki se vršita
v nedeljo dne 10. majnika, ob 2. uri popoldne
v Vogrčali
na dvorišču gostilne pri Škofu,
in v pondeljek 11. majnika, ob 8. uri zvečer
v Svečah pri Adamu.
Govorita g. državni poslanec Grafenauer in g. dr. Brejc. Pridite v ogromnem številu!
Odbor.
Medgorje. (Še nekaj o volitvah.) Kakor je „Mir“ takoj po volitvi poročal, so zmagali v medgorski občini zopet nemškonacionalni liberalci. Seveda s pomočjo vseh bivših in sedanjih cerkvenih ključarjev in mežnarjev, ker drugače ni zmage. Čudimo se tistim nevednežem, ki so oddali dvojna pooblastila. Kaj šele naj rečemo, če oddajo učitelji, ljudski izobraževalci, tudi — dvojno pooblastilo? Z imeni more „Mir“ na željo postreči! Da je ljuba volitev od strani liberalnih nasprotnikov „prosta“, svedočijo žuganja zbog predplačil dolgov itd., kakor priča neko županovo pismo, ki se nahaja v naših rokah. Slovenska stranka je vložila zoper volitve — rekurz!
Kožentavra. (Žob je izpipal) tukaj nekdo neki natakarici. Ta posel se mu je obnesel slabo, ker je dotični ženski lice močno zateklo. Nekdo ga je pa prijavil sodniji in je moral možakar zato dva dni v — špehkamro.
Kožentavra. (Umrla) je 2. t. m. Urša Schon-lieb pd. Ogrizinja, vrla gospodinja iz znane rodoljubne hiše. N. v m. p.!
Borovlje. (1. maj.) Iz Podljubelja so vzeli delavce v Borovlje, kjer se koncentrira zdaj vse tovarniško delo. Kjer šele tovarne stavijo, nimajo za vse delavce pravega dela, pa tudi pri tovarniškem delu so za daleč naprej preskrbljeni z izdelki. To je tudi vzrok, da gospoda prav nič ni branila pred 1. majem, nasprotno, še veseli so ga bili in so mu pridejali še 2. maj, jim vsaj delavcev ni bilo treba plačati in so si tako samo na škodo delavcev prihranili nekaj tisoč kron. To je vzrok 1. maja, ne pa morebiti pritisk od Neutz-lerjeve strani. Socijev se gospoda prav nič ne boji, ker ve, da imajo samo tačas korajžo, če so daleč od „šusa“, vsaj podljubeljski sociji so taki. Najhujši socialisti, kakor Ugowitzer, Flora, Ibov-nik in Male, niso si upali mimo Pippeja iti v „procesiji“, temveč se daleč od „šusa“ korajžno in možato pridružili Neutzlerjevim muzikantom. V govorih se je zmerjalo kakor navadno čez duhovnike, vero in cerkveno premoženje, hvalilo sebe in svojo poštenost in ljubezen do delavcev. Med potom so delujočim kazali denar, češ, nam ni treba delati, mi imamo, da lahko ob delavniku lenuharimo. V resnici pa je bilo precej takih med njimi, ki še otrokom dovolj ne zaslužijo za kruh. Zvečer so se pijanoveseli vračali domov. Markijev čevljarček je šel v svojem rdečem navdušenju že tako daleč, da je s „Pfaff, Pfalf" zmetal gosp. poštarja v Podgori, mu potrupal nekaj šip, potem pa korajžno odnesel pete. Pripomniti še moram, da so gosp. Neutzler bili jako dobre volje in so se vso pot smejali; menda so se domislili, da je le veliko boljše biti dobrorejen socialistični voditelj, kakor pa suha in uboga črevljarska para.
Sele. Ob cesti iz Zgornjih Bajtiš v Sele je občina pred nekaj leti postavila dvojezične kažipote. Naše nemškutarje pa slovenski napisi silno
v oči bodejo. Zato so v svoji zlobnosti sklenili iste odstraniti. In tako se je znašla med njimi neka brezdelna judeževa roka, ki je vse slovenske napise potrgala! Gospod Anton Šmid, učitelj na tukajšnjem slovenskem razredu, se je pa blagovolil potruditi ter napravil drug slovenski napis; a tudi tega je neki ničvrednež že drugi dan odtrgal. Zlobnež, kateri nima drugega dela, kakor slovenske napise trgati, se priporoča županstvu in pa c. kr. orožnikom, da ga izsledijo!
Sele. (Poštni sel.) Že dolgo željno pričakovani c. kr. pismonoša je vendar začel s 1. maj-nikom hoditi iz Borovelj v Sele. Največ zaslug, da se je zadeva tako zavlekla, ima c. kr. poštar v Borovljah in c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu; kajti visoko c. kr. trgovinsko ministrstvo je že dne 16. maja 1907 dovolilo poštnega sela. Ker je c. kr. poštar v Borovljah proti nekaterim ljudem izjavil, da tako dolgo Selani ne bodo dobili pismonoše, dokler bodo svojo slovenščino naprej tiščali, zato se je županstvo v Selah dne 5. febr. obrnilo naravnost na c. kr. trgovinsko ministrstvo in na državnega poslanca Grafenauerja, da zadevo uredijo. In res, zadeva se je spravila v brzni tok. Pismonoša hodi razen nedelje vsak dan.
Slov. Plajberg. (Kako se postopa pri licenciranju bikov.) Splošna nevolja vlada med tukajšnjimi posestniki zaradi izvrševanja postave o licenciranju bikov; njih pritožbe so popolnoma opravičene. Postava, katere namen je, povzdigniti in zboljšati živinorejo, isto le zadržuje. Seveda temu ni vzrok postava, ki je dobra, ampak nekdo drugi, da odkrito povem — komisija za pregledovanje bikov, ker nam jih noče zadostno število potrditi. V kata-stralni občini Sloven. Plajberg imamo približno dvesto krav in junic, pa samo dva licencirana bika; bikov je sicer več, pa niso potrjeni, čeprav nekateri niso nič slabši od obeh potrjenih. Izgovor, da jih ne potrebujemo več, je ničev, ako se pomisli, da se gonijo poleti krave na pašo, in ker je paša daleč v gori, gredo za celi dan od doma. Zato pa gleda vsak posestnik, da ima krave tako uravnane, da nosijo teleta od prosinca do velikega travna ter da jih more v poletju pasti. Iz tega lahko vsak živinorejec izprevidi, da dva bika nikakor ne zadostujeta. Posledica tega je, da ostanejo krave jalove ali pa se tako zavlečejo s teletom in jih mora potem posestnik prodati, seveda v veliko izgubo. Tako se proda veliko najlepšib krav mesarju, ker so ostale jalove! Pri mesarju pa nikdar ne dobiš toliko za njo, kot bi dobil za njo, če bi bila molzna. Druga posledica tega je, da si kupi kmet zmeraj slabejšo živino, če jo hoče imeti za ta denar, ki ga je izkupil prej pri mesarju. Lahko trdim, da ostane zaradi premalo bikov na leto 50 krav jalovih, in ako se računa tele povprečno 50 kron, tako znaša izguba 2500 kron, gotovo velika svota za eno občino. Opravičena je tudi pritožba, ker se mora junčevina dveh kron vsakokrat plačati, čeprav krava ne postane breja, ter se mora večkrat voditi. Ako jo vodiš pet- ali celo desetkrat, tako plačaš skoraj polovico teleta, katerega še potem večkrat ne dobiš. Kako čudno se včasih postopa, nam potrjuje dan 9. aprila, ko je bilo pregledovanje bikov za našo občino v Sapotnici. Večina članov se je prav pohvalno izrekla o enem k licenciranju prignanih bikov; pozneje pa je naenkrat nekdo našel, da ima „kravjo glavo". Izkazalo 'se je tudi, odkar so vpeljali pri nas beljansko pasmo, da za naš kraj nikakor ni tako pripravna, kakor naša nekdanja bela in rumena goved, in sicer zato ne, ker je za vožnjo veliko manj trpežna. Iz tukajšnjih gor in hribov se mora pa zaradi strmih potov večinoma z voli voziti, in pozimi si nekateri posestniki pri vožnji raznovrstnega lesa in drv precej zaslužijo. Za naše razmere je bleda, oziroma marijindvorska goved veliko boljša. Ker pa je v takih pritožbah ena sama občina popolnoma brez moči, bi bilo umestno, da se tudi od drugod, kjer imajo take in enake pritožbe, zglasijo v „Miru“ in povejo svoje misli. Vsekakor pa je potreba, da bi imeli Slovenci svojo popolnoma neodvisno kmetijsko družbo, katera bi nas v gospodarskem napredku podpirala, nikakor pa ne ovirala, kakor se zdaj večkrat godi.
Št. Jakob v Rožu. Čujte, čujte! G. Krebitz so dobili z ozirom na „dolgoletno, zelo prospešno delovanje v šolski službi" naslov „direktor“. Heil, g. direktor!
Melviče v Zilski dolini. (Veselica.) V nedeljo 3. majnika so izborni brnški tamburaši igrali tukaj pri Stabentbeinerju veseloigro „V Ljubljano jo dajmo". Vkljub temu, da so nam nekateri gostilničarji na videz naši, odpovedali prostore za veselico in se je morala vršiti v nemški gostilni, so bili tamošnji prostori docela napolnjeni. Vsi so zadovoljnim srcem ob koncu veselice odhajali, ter želijo, da naj bi nas izborni brnški igralci in pevci še večkrat razvedrili s kako veselico. Vsi brez izjeme so svoje uloge
dobro rešili, posebno pa dekleta, kojih lepi glasovi so nas očarali. Vsem igralcem in igralkam izrekamo za njihov trud najtoplejšo zahvalo. Onim gostilničarjem, kateri se prištevajo našim, pa niso hoteli narodne veselice v svojih prostorih, povemo javno, da se je veselica brez njihovih prostorov prav fletno izvršila. K srcu si bodemo vzeli nauk evangelista Janeza ter se varovali grabežljivih volkov, ki nosijo ovčjo obleko.
Vel fantov iz brdske obline.
Šmihel pri Pliberku. (Zahvala.) Hranilnica in posojilnica v Pliberku je vsled sklepa občnega zbora blagovolila podariti slov. kršč. izobraževalnemu društvu znesek 30 K, za kateri dar se ji odbor najiskrenejše zahvaljuje.
Šmihel pri Pliberku. (Poročil) se je dne 3. majnika naš občeznani in priljubljeni občinski in posojilnični tajnik ter organist gosp. Zdravko S t a n g 1 z gdč. Miciko Miklavc. Mlademu narodnemu paru kličemo iz srca: Bilo srečno in: Na mnoga leta!
Črna. (Prvo sv. obhajilo, birma.) Na belo nedeljo je tukaj prejelo 53 otrok prvo sveto obhajilo. V lepi procesiji z banderi in med zvenenjem so šli otroci o cerkev, kjer je imel gosp. župnik ginljiv nagovor na otroke, njih stariše ter vse navzoče. Bil je to lep, vesel in slovesen dan za vso faro. — K birmi, ki bo 12. majnika v sosedni Možici, pojde iz črnske fare kakih sto otrok. ^
črna. (Igra ,.Lurška pastirica11.) Res dnevi pravega veselja so bili za nas, ko so vrla dekleta iz Globasnice tukaj igrale pobožno igro „Lurška pastirica11. Zanimanje je bilo splošno. Par dni poprej se je govorilo največ o igri, h kateri so vabili veliki lepaki in naš list „Mir“. — Toliko spretnosti pri igralkah, toliko navdušenja in tako sijajnega uspeha ni mogel nihče pričakovati. V soboto, 4. aprila, popoldne se je igralo za šolsko mladino. Isti večer ter drugi dan popoldne in zopet zvečer bili so prostori skoraj prenapolnjeni odraščenih gledalcev. Torej štirikrat se je igrala ista igra — in sedaj še mnogi želijo, da naj bi se majnika še zopet ponavljala. Gotovo je to najboljša in najlepša pohvala in zahvala in najobilnejše plačilo za ves trud. Upamo, da se vrle igralke odzovejo našemu povabilu in nas še enkrat razveselé z „Lurško pastirico11! Od več hiš so šli vsi k igri, nekateri celo po trikrat. Malokatero oko je ostalo suho, tako so bili vsi ginjeni. Saj pa igra tudi mora vsakega pretresti, vsakemu seči do srca. Igrale so vse naravnost izvrstno v vsakem oziru. Izgovarjale so jasno in razločno, popolnoma pravilno. Na vsem kretanju se je poznalo, da so se popolnoma vglobile v svoje uloge. — Vsi so se čudili grofinji (Gradišnikova Ančka), ki se je res obnašala kakor bi bila oblastna grajska gospa. Boljše ne bi bila mogla igrati nobena izurjena mestna igralka. Nadalje še zaslužijo posebno pohvalo: oskrbnica (Branšakova Žalika), Bernardka, Tilka in Zofka (vse tri Huterjeve), mati in Jera (Pa-jančičeva Mojcka) ter učiteljica (Rugova). — Iskreno hvaležni moramo biti tudi domačemu g. župniku Karol Kirchmayerju, ki je mnogo žrtvoval, veliko prispeval k odru in igralke gostoljubno pogostil v župnišču. Sploh je največ njegova zasluga, da se je igra uprizorila in da je šlo vse tako lepo redno in gladko. — Gospa Geršakova ni samo rada prepustila prenovljene prostore svoje gostilne za igro, ampak je odkritosrčno prijazno sprejela in prenočila vse igralke. Njeno gostilno moramo že zaraditega toplo priporočati. I)a si je g. župnik Ivan Hojnik skoraj noge polomil, hodeč večkrat v slabem vremenu zaradi igre iz Koprivne mimo Globasnice v črno, to je vse pozabil, videč, kako se je igra. izvrstno obnesla. — Vrle igralke, na skorajšnje veselo svidenje v Črni!
Kotlje. (Shod izobraževalnega društva.) V nedeljo, dne 3. t. m., je imelo izobraževalno društvo za Kotlje svoj redni shod. Msgr. Podgorc govoril je o gospodarskem napredku. Marsikje v deželi se vidijo stari razpadli gradovi; nekdaj je tam gospodarila mogočna gospoda, ki le danes ni več nikjer. In ker gradovi še stoje, kakor tukaj v Kotljah, so na prodaj vsak dan. lako so se razmere predrugačile. Marsikje v deželi se je nekdaj sadilo grozdje, imamo še marsikje ime vinograda, kjer danes nikomur ne pride več na misel, da bi sadil trte. Gospodarstvo se je predrugačilo. Ce poslušamo pritožbe naših gospodarjev in štejemo ljudi, ki odhajajo z doma naprej, se moramo resno vprašati, ali' bo res ves kmečki stan propadel, ali pa se mu da še pomagati? Znano je, da je polje v Nemčiji počez slabše, kakor pri nas v Avstriji; in vendar seje izračunalo, da Nemčija pridelava na svojem slabšem polju na hektar (oral = 0-57 ha) počez 19 kv. pšenice ali 15-3 kv. rži. V Avstriji pa se pridelava počez le 11'4 kv. pšenice ah 10'5 kv. rži ! Iz teh številk je razvidno, da naše kmetijstvo ni
tako kos svojemu poklicu, kot so gospodarji drugod. Drugod vedo bolj porabiti gnojila, domača in umetna, oni vedo tudi boljše delati. Torej nam manjka izobrazbe. Če pa pravimo, da nam manjka izobrazbe, ne bomo svetovali, da se kmečki sinovi dado v vse mogoče šole, da bodo vsi odšli in doma ne bo ostal noben. Naglašati pa moramo, da tudi že liberalci tarnajo čez ljudske šole, ki ljudstvo ne vzgajajo za svoj poklic. — Beljaški zidarski mojster Poltnig je nedavno pisal sledeče: „Otročja je trditev, da sme o šolah soditi le tisti, ki ima sam otroke, ali ki je sam učitelj. To se mi zdi enako, kot da bi črevljar prepovedoval, kritikovati njegove črevlje. Ali so črevlji prav ali ne, mora soditi tisti, ki jih nosi in ne tisti, ki jih je napravil. Tako ima soditi, ali so se otroci pravega naučili ali ne, le tisti, ki ima mladino le na šolskih klopeh pred seboj. Naša ljudska šola nas stane mnogo denarja, a nam daje malo sadu.11 Imenovani gospod terja, da se uvede tudi pri nas poldnevna šola in kaže na dobre izkušnje, ki jih imajo v tem oziru v Ameriki, Švedski in Norveški. „Ali naši učitelji o tem nočejo nič vedeti, smatrajo same sebe za najmo-drejše ljudi in so razžaljeni, če jim kdo drug razkrije, kar bi morali sami spoznati. Otroci se uče raznih stvari na pamet, ne da bi pri tem kaj mislili (das Auswendiglernen ohne Denken), ljudstvo ne razume porabiti naravnih sredstev, ki so mu na razpolago, in temu je kriv le pomanjkljivi učni red in pomanjkanje napredovalnih šol. Naj gospodje vprašajo pri obrtnikih, kako so ti s fanti zadovoljni ? Slišali bodo čudne stvari! Ali učitelji uvidijo, da imajo drugi ljudje le plačevati, da pa govoriti nimajo nič.-1 Primerno poučeno ljudstvo bi si znalo bolj pomagati. Omenil sem prej, da se drugod pridelava več žita kot pri nas z zboljšanim gospodarstvom. Neki dunajski list poročal je tudi, kako se dado pašniki zboljšati. V Solnogradu je pri Saalfeldenu pašnik, ki je bil prej skupna last ene vasi; vaščanov pa noben ni poskrbel, da bi se pašnik tudi obdeloval. L. 1901. se je ta planina prodala za ceno 4400 K. V 7 letih je novi posestnik izdal za zboljšanje tega pašnika 4600 K. Izruli so praprot, grmičje, poravnali močvirje, napravili hlev in gnojišče. Popred se je paslo 25 telet, ko je bil pa pašnik izboljšan, se je na njem paslo dvajset molznih krav. Novi posestnik je izračunal, da mu ta pašnik nese čistih 1462 K; 9000 K ga je stal, torej 16°/o kapitala. Vsega doneska je bilo 2494 K, stroškov 1042 K. Krme zdaj zraste sedemkrat toliko kakor prej! Take izkušnje so bile povod, da se je tudi pri nas na Koroškem začelo misliti na zboljšanje pašnikov. Zidajo se na planinah hlevi za živino, napravljajo vodovodi, odvaja stoječa voda, napravljajo pravilna gnojišča, obsevajo se trate, izruva se grmovje. Na slovenskem deln dežele so se tako obdelovale sledeče planine: pri Lipaljivesi, na Večnivesi pri Šmihelu, Mačaška planina (Rož), potem Zahomska in Bistriška planina. Pospravljanje Lipaljske planine je proračunjeno na 5800 K, Večnoveške na 4800 K, Mačaške 8685 K, za Bistriško se je leta 1906 izdalo 1000, za Zahomsko 1500 K. K tem stroškom plačajo posestniki le eno četrtinko. Ako bi hoteli biti ljudje pridni in skrbni, napravili bi delo sami, planina bi se pospravila in zraven bi si še kaj prislužili. Za pospravljanje planin je bilo določeno v celovškem okraju 31.447 K, posestniki plačajo le 8000, v beljaškem 78.797 K, na posestnike pride 21.300 K. — Za kmetijski napredek imamo zdaj v deželi kmetijsko šolo v Celovcu, in ker so pravili, da ta ne vzgaja dosti praktično, nastale so razne zimske kmetijske šole, na pr. tudi v Velikovcu. Slovenci morajo biti proti takim zavodom nezaupni, ker jih vodijo vneti pristaši vsenemcev. Dežela je imela tudi svoje kmetijske napredovalne kurze, 1. 1905/06 jih je bilo 436, imela je svoje potovalne učitelje, svojo kmetijsko knjižnico, a vse to menda ni izdalo nič, propadanje se je razvijalo dalje. V živinoreji, v pridelavanju žita in krme, v sadje-reji, sploh v gospodarstvu nismo tako napredovali kakor druge dežele, na pr. Kranjska. Poročilo zadnjega občnega zbora Gospodarske zveze v Ljubljani pravi, da so zadruge, priklopljene ti zvezi, imele lani prometa 11 milijonov kron! Posojilnice imajo 37 miljonov posojenih, mlekarne so izkupile za mleko 779.000 kron! In iz drugih poročil vemo, da Kranjska eksportira mnogo prašičev in mesa, Korošci pa vse to kupujemo! Tukaj je poklic in dolžnost izobraževalnih društev, v mladini gojiti ljubezen do domovine, učiti jo pravega razumnega gospodarstva in varovati jo pogubne slabe družbe, pijančevanja in nepoštenih veselic. — Potem se je oglasil še župan g. Razgoršek. „Tica tam živi, kjer se zvali11, je rekel govornik, ljudje naj ostajajo doma in ne silijo v tujino, doma pa naj napredujejo v gospodarstvu. Gosp. župan pravil je iz lastne izkušnje, koliko koristi prinaša pametna poraba domačih
gnojil in kolika je vrednost umetnih. Treba bi bilo, da bi se posestniki združevali in naročevali več takih gospodarskih pripomočkov. Posestnik g. Kuhar je opominjal na žalostno prikazen, da se je v okolici toliko posestev prodalo grofu, in da so vsi pašniki prišli gospodi v last, ki ne pripusti več, da bi pasli po planinah ovce. Povpraševal je tudi še, zakaj da zdaj pada cena živine in zakaj se je dovolil uvoz srbskega mesa? Govornik msgr. Podgorc je odgovoril, da bi se cena živine dala regulirati le s pravo organizacijo pri prodajanju živine. Že svoj čas je „Mir“ o tem pisal. Prodajanje se mora tako urediti, da nikoli ne bo prišlo preveč živine na trg, potem se bo tudi cena držala. Ta organizacija bi bila mogoča po zadrugah, zato je treba v ljudstvu vzbuditi in gojiti smisla za zadružništvo. Po dovršenem poučljivem delu so domačini igrali igro-kaz: „V Ljubljano jo krenimo11 prav izborno.
Poglavje za delavce.
Rdeči prvi maj !
Veliki lepaki so^ že teden dni poprej oznanjevali po Celovcu, Št. Rupertu in Št. Petru z velikimi rdečimi in črnimi črkami prvi maj in rotili sodruge k praznovanju 1. maja. Vrhutega so tudi rdeči voditelji napeli vse svoje sile, da spravijo na noge vse, kar rdeče misli. Dan je bil krasen, vreme spomladansko, vabljivo, pričakovati je bilo obilne udeležbe. Toda cela stvar je izpadla klaverno. Le malo delavcev se je odzvalo socialdemokratični agitaciji. Tem pa, ki so prišli, je sodrug Mahrer predpoldne v hotelu Grom er dve uri govoril o pomenu praznovanja 1. maja. Z rdečimi trakovi zaznamovani sodrugi so ga morali poslušati, ali so pa kaj razumeli, in kaj so mislili o dolgoveznosti Mahrerjeve govorance, to je drugo vprašanje! Za popoldne je bil napovedan skupen odhod iz „Knežjega trga11 (Fiirstenplatz) na „rdeči“ raj v Št. Peter. Opazovali smo ta odhod, ki naj bi pomenjal demonstracijo. Spredaj nekaj kolesarjev z rdeče omotanimi kolesi, za njimi ne preveč izurjena godba, za godbo kakih 300 mladeničev-sodrugov, vštevši tudi sodruginje in otroke. v Klaverna demonstracija! Kaj je za Celovec, Št. Rupert in Št. Peter sknpaj 300 „peršon“ ? Delavci polagoma uvide-vajo, da je praznovanje 1. majnika le parada za „rdeče“ voditelje, zato ne gredo več na lim. Obžalovati je le še tiste mladeniče, ki še niso spoznali, da jih socialdemokratična stranka le izrablja in jim ničesar za to izrabljanje ne plača. Tem mladeničem želimo, da se kmalu otresejo rdečih, kričavih voditeljev. Motite se, če mislite, da se je majnik končal brez običajne socialdemokra-ške surovosti. Že med sprevodom v Št. Peter so nekateri mladi petelini pomenljivo surovo dvigali svoje palice proti „Marijanišču“, ki je sicer rdeče pobarvano. Nazaj grede pa so že bolj korajžno dajali duška svojemu rdečemu prepričanju in hripavo vikali: ,.Doli s črnimi!11 Primerno izobrazbi sodrugov se je celo praznovanje končalo s pretepom, ki se je okoli 9. ure razvil v gostilni, kjer se je slavil „rdeči prvi maj11.
Društveno gibanje.
„Slovenska krščansko-socialna zveza" priredi vsekoroški, mladeniški shod v Šmihelu nad Pliberkom koncem majnika (31. maja), kakor se je sklenilo na občnem zboru 12. januarja t. 1. Vsa društva, posebno voditelje vseh društev, poživljamo, da zastavijo vse moči, da bode ta shod veličastna manifestacija slovenske, krščanske mladine na Koroškem. — Prihodnjič priobčimo natančen spored shoda in govornike, ki bodo nastopili. — Zveza šteje sedaj 17 društev! — Dokler jih ne bo 50, moramo smatrati svojo nalogo kot neizvršeno. — Ta shod torej naj ,,Zvezo11 spet ukrepi ter naj privede nove vrste v nje sredo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu priredi svoj letni občni zbor v četrtek, dne 14. majnika, predpoldne ob 1IÌ10. uri v prostorih posojilnice, Pavličeve ulice št. 7. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Volitev odbornikov. 3. Slučajnosti.	Odbor.
Gospodarska zadruga Sinčaves vabi na svoj redni letni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 10. majnika v „Zadrugi Sinčaves11 ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o letnem računu, 2. volitev odbornikov, 3. msgr. Podgorc poroča o raznih gospodarskih vprašanjih. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico priredi v nedeljo dne 17. maja 1908, ob VaL uri popoldne, svoj shod v gostilni pri Rožmanu v Vrštivesi pri Žihpoljah po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsednika. 2. Razni govori in nasveti. 3. Volitev zastop-
nikov za glavno skupščino. 4. Sprejem in vpisovanje udov. Po zborovanju veselicainprosta zabava s petjem in tamburanjem. K obilni udeležbi vabi vse ude ter zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
Škofiče. „Izobraževalno in pevsko društvo ,.Slavčekil v Škofičah priredi v gostilni pri Krištofu na četrto nedeljo po Veliki noči, t. j. 17. t. m., ob 3. uri popoldne javen shod. Predaval bo domači g. župnik o svojem potovanju v Lurd in Rim in o znamenitosti teh krajev. Nato razni nasveti in govori. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Velikovec. Kat. slov. izobraž. društvo „Lipa“ priredi v nedeljo, dne 17. maja. ob poluštirih popoldne, v »Narodnem domu“ v Velikovcu svoje mesečno zborovanje. Na sporedu je zanimiv zgodovinski govor. Z ozirom na to se ^vabijo vsi člani in prijatelji društva, zlasti še Šmarječani in Želinjčani, da se udeležijo zborovanja v obilnem številu.	Odbor.
Železna Kapla. (Veselica) izobr. društva, ki se je vsled slabega vremena odpovedala na Velik, ponedeljek, se vrši v nedeljo, 10. t. m., ob 2. uri ^popoldne, pri Bošteju.
Št. Lipš. „Kat. slov. izobraževalno društvo v Št. Lipšu-1 priredi dne 17. majnika ob 4. uri popoldne pri Habnarju v Kršnivasi svoje mesečno zborovanje. Po zborovanju se bode igrala prelepa igra „Sv. Cita“. Vstopnina k igri 20 vin. za neude, udom prosto. K prav obilni udeležbi vabi	odbor.
Ruda. »Izobraževalno, kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico11 priredi na 4. nedeljo po Veliki noči dne 17. majnika 1908 popoldne po blagoslovu v gostilniških prostorih pri Buch-baumu v Št. Miklavžu (Gorenče) svoje mesečno zborovanje. Ker je zborovanje za tukajšnjo okolico velikega pomena, zato vabi k najobil-nejši udeležbi	odbor.
Politične vesti.
Odprto vprašanje deželnemu poslancu dr. Vilfanu.
Pod tem zaglavjem je objavil ljubljanski tednik »Slovenski Meščan" sledeče: Pri zadnji volitvi ste bili izvoljeni kot odločno naroden kandidat. Kako se strinja s tem, da ste pred koroškim sodiščem tako sramotno odnehali od pravic slovenskega jezika? Ali je Vaše narodnjaštvo veljalo samo do volitev, po volitvah pa ne več? — Zavedni narodni volilci Radovljice, Tržiča in Kamnika.
Tem besedam nimamo ničesar drugega pristaviti, nego vprašanje: Kako more dr. Vilfan kot naroden poslanec vložiti v imenu dr. Oblaka tožbo zoper koroški slovenski list, ker mu bo vendar znano, da bo vsak slovenski list pred nemškimi porotniki vsakokrat obsojen.
Vseslovanski shod.
V	kratkem se snidejo slovanski državni poslanci, da se pogovorijo o nameravanem vseslovanskem shodu, ki bi se naj vršil na Ruskem.
Dr. Herold f.
Umrl je dne 4. t. m. zjutraj v Pragi steber mladočeške stranke, državni poslanec dr. Herold. Bil je sijajen govornik in odličen pravnik. Z rdečimi nogavicami si je zastrupil kri. Pogreba se udeležč v imenu »Slovenskega kluba" dr. Benkovič, Grafenauer, dr. Hočevar, dr. Korošec, Pišek, dr. Žitnik in Gostinčar.
Juhilejski škandal v Gradcu.
V	Gradcu se priredi štajerska jubilejska obrtna razstava s pomočjo velikih državnih in deželnih denarnih podpor. Slovenci, ki tvorijo tretjino prebivalstva dežele, so grdo prezrti pri tej razstavi in so zato spodnještajerski slovenski obrtniki sklenili pri posvetovanju preteklo nedeljo v Celju sledečo popolnoma primerno resolucijo:
Slovenski obrtniki, zbrani na občnem zboru »Občnega slovenskega obrtnega društva" v Celju dne 26. apr. 1908, odločno protestiramo proti netaktnemu, brezobzirnemo in žaljivemu postopanju odbora za jubilejno razstavo v Gradcu, kateri je nas slovenske obrtnike vedoma ali namenoma čisto prezrl, ne pozvavši niti enega slovenskega obrtnika v svojo sredo, čeprav bi se po njegovih proglasih, ki so tudi izključno nemški, dalo soditi, da računa na udeležbo obrtništva cele Štajerske in ne samo nemškega dela naše dežele. Slovenski obrtniki občutijo tembolj živo in bridko to žalitev, ker jim je bila prizadeta ob tako redki, tako slavnostni in svečani priliki, kakor je proslava vladarskega jubileja našega cesarja, katero bi morali proslaviti vsi štajerski obrtniki kot ravno-ceni stanovski bratje in ravnopravni državljani.
Obžalujemo, da so to nekorektno in žaljivo postopanje razstavnega odbora tiho odobrile, ker niso proti temu protestirale, c. kr. vlada, deželni odbor in trgovska in obrtna zbornica, akoprav je tem oblastvom nedvojbeno znano, da je cela tretjina prebivalstva štajerske dežele slovenske narodnosti in da je torej tako zaničljivo in demonstrativno preziranje jezikovne in narodne ravnopravnosti ene cele tretjine prebivalstva ob tako svečani priliki ne samo neumestno, ampak tudi nedopustno draženje narodne občutnosti slovenskih sodeželanov.
Protestiramo proti temu, da se je dal tej razstavi izključno nemški značaj, ter obsojamo naredbo, da morajo vsi razstavitelji svoje razstavne predmete z nemškimi napisi označiti, kot nacionalno šovinistično in za jubilejno razstavo dvojezične dežele nedostojno in neprimerno!
Nemški minister-rojak Peška f.
V petek 1. t. m. je presenetila avstrijsko javnost vest o smrti nemškega ministra-rojaka Franca Peschka. Prejšnji dan se je še udeležil seje v zbornici, potem pogovora nemških poslancev s Češkega z ministrskim predsednikom. Zvečer pa se je kratkočasil v hotelu v prijateljskem krogu in igral ž njimi tarok. Okoli 1. ure se je poslovil od prijateljev rekoč: »Vlada mora prej domov nego drugi." Prišedšemu domov mu je postalo slabo. Šel je na stranišče, kjer se je pred vrati zgrudil na tla. Njegova postrežnica je slišala padec in takoj prihitela; našla je ministra hropečega in ranjenega na čelu. Takoj je poklicala hišnega zdravnika dr. pl. Bielka, ki pa je našel ministra že mrtvega. Še ponoči so telefonično sporočili baronu Becku vest o ministrovi smrti. Cesar, kateremu je sporočil to vest ob 7. uri zjutraj ministrski predsednik, je takoj brzojavno izrazil sožalje vdovi in pokojnikovima sinoma. Peschka ni bil tako zagrizen Nemec, kakor njegov prednik. Še kratko pred smrtjo se je pogovarjal s češkimi agrarnimi poslanci o narodnem sporu in se bridko pritoževal črez nemške zagrizene tovariše. Ko je prišel od pogovora nemških poslancev s Češkega pri ministrskem predsedniku, je rekel češkemu poslancu Udržalu: »Tega ne bom vzdržal, zadela me bo še kap." Njegove besede so se kmalu uresničile. Bil je priljubljen mož ne le pri nemških, temveč tudi più slovanskih, zlasti čeških poslancih, s katerimi se je večkrat pogovarjal v češkem jeziku. Truplo ministrovo so prepeljali v nedeljo v njegov rojstni kraj Absdorf. Peška je bil star 52 let. Njegova smrt pomeni za Beckovo ministrstvo hud udarec, ker bo težko najti pravega naslednika.
Železna roka krvatskega bana.
Zadnjo nedeljo bi se bil moral vršiti v Zagrebu velik protestni shod proti nasilnemu vpo-kojenju dveh vseučiliških profesorjev, ki sta podpisala odprto pismo koalicije na bana Raucha. Vlada je pa shod prepovedala. Nekateri hrvatski voditelji so sklicali nato zaupni shod. Pred zbo-rovališčem se je zbrala velika množica ljudstva. Orožnikov in redarjev je pred zborovalnico kar mrgolelo. Pa tudi ta zaupni shod je vlada prepovedala, in redar je pozval množico, da se nemudoma razide. Poslanec dr. Lorkovič je proti tej protipostavni odredbi protestiral. Občinstvo je bilo razburjeno, in ogorčeno klicalo »abcugRauch", »proč s pijancem" in prepevalo Rauchu sramotilne pesmi. Redarji in orožniki so potegnili sablje in potisnili ljudstvo v drugo ulico. Demonstrantje so začeli metati na policaje kamenje, in le uglednim politikom se je posrečilo s posredovanjem preprečiti prelivanje krvi.
Književnost in umetnost.
Joseph II. und die aussere Kirchenver-fassung Iimerosterreichs. (Jožef II. in vnanja cerkvena ustava notranje Avstrije.) V nemščini spisal dr. jur. J. R. Kušej, c. k. sodni pristav v Gradcu. — XVIII in 358 strani, 8°, s 3 kartami.
Slovensko - nemška meja na Koroškem. Spisal Ante Beg. — 104 strani, 8°, s karto jezikovne meje.
O obeh zelo zanimivih in priporočljivih knjigah še spregovorimo obširneje in natančneje v eni prihodnjih številk.
»Balkan11, hrvatski politični dnevnik, ki je izhajal poldrugo leto v Trstu, je prenehal s 1. majnikom.
Cerkvene vesti.
Župnik Aleš Jelen f. V najboljši moški dobi je pobrala kruta smrt 1. maja zjutraj župnika Aleša Jelena. Pred veliko nočjo je zbolel na pljučnici, potem pa je zopet okreval. V sredo, 29. aprila je še maševal. Zadela ga je kap. Po-
greba dne 3. t. m. se je udeležila velika množica občinstva. Sprevod je vodil preč. gosp. prošt Flor. Izop. Nagrobnico je govoril č. g. Jos. Rozman, ki je bil svojčas rajnemu tovarišu in prijatelju pridigar pri novi sv. maši. Pogreba se je udeležilo 8 duhovnih sobratov in pokojnikova mati. Rajni se je porodil 30. julija 1868 v Št. Petru na Va-šinjah, ter bil v mašnika posvečen 22. julija 1894. Služboval je v Hodišah, Krnskem gradu in zadnjih sedem let kot župnik na Ojstrici. N. v m. p.!
Šolske stvari.
Premeščen je v Timenico E. Goltschnig, učitelj v Medgorjah.
Razpisano je mesto drugega učitelja na dvorazredni, dvojezični ljudski šoli v Podgorju in mesto nadučitelja na utrakvistični šoli v Št. Primožu v Podjuni. Za drugo šolo se zahteva znanje slovenščine, za prvo pa ne, čeravno so Podgorje trd slovenski kraj.
Kaj je novega po svetu.
Kako podpirajo Čehi domačo industrijo.
Splošno je znano, da se češki narod strogo ravna po geslu »Svoji k svojim" in da je ravno s tem najbolj pospešil razvoj češke narodne industrije. Po vsakem predmetu, ki ga je pričel izdelovati češki obrtnik ali podjetnik, je z veseljem seglo na sto in sto tisoče rok in v kratkem se je tako udomačilo v čeških obiteljih mnogo najraznovrst-nejših čeških izdelkov, narodni industriji pa je bil s tem zagotovljen obstanek in temelj za najlepšo bodočnost. Posnemanja vreden zgled so nam podali Cehi pri kupovanju kavine primesi (cikorije), katere uporaba je danes razširjena povsod. Pred približno desetimi leti še ni bilo nobene večje češke tovarne za izdelovanje kavi-nih surogatov in so bila večina vsa podjetja te vrste v nemških rokah. Ko pa se je ustanovila v Kolinu velika češka tovarna za kavine primesi, so pričeli češki trgovci s tako vnemo uvajati izdelke tega podjetja, da se je morala nemška konkurenca v kratkem umakniti. Tudi slovenskim trgovcem se baš pri tem predmetu nudi lepa prilika, da koristijo domači stvari in naročajo izdelke iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani, katere lastnik je g. Ivan Jebačin, ter priporočajo svojim odjemalcem predvsem izvrstno »Zvezdno" kavino primes, ki prav nič ne zaostaja za podobnim nemškim blagom. Od te tvrdke imajo razna narodna društva lepe koristi, ki bi se zdatno povečale, ko bi vsaka Slovenka kupovala ta izdelek. Tudi društvo slov. književnikov in časnikarjev je zopet prejelo od omenjene tvrdke znesek 100 K ter ob tej priliki vsakemu zavednemu Slovencu priporoča njene izdelke.	_____________________
Tržne cene v Celovcu
30. aprila 1908 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (hiren)	
			od		do			
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....									
Rž				19	66	20	33	11	80
Ječmen ....								
Ajda				18	80	19	20	9	50
Oves				16	28	17	—	5	84
Proso				—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	25	40	16	—
Turšeica ....			—	—	16	50	9	20
Repica (krompir) .			—	—	4	44	2	—
Seno, sladko . .			7	40	9	—	—	—
„ kislo . . .			5	30	7	20	—	—
Slama ....			4	80	5	60	—	—
Mleko,	1 liter .					22	—	24	—	—
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	40	2	60		—
Snrovo maslo (pntar), 1		»	2	40	3	20		—
Slanina (Špeh), povoj	; 1	»	1	80	1	90	—	—
„	„ surova	, 1		1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	70	1	80		—
Jajca, 1 par . .			—	11	—	13		—
Piščeta, 1 „ . .			2	40	2	60	—	—
Kopuni, 1	.			—	—	—	—	—	—
30 cm drva, trda,	1 m2		3	—	3	40	—	—
30 „	„ mehka, 1 „			2	80	3	—	—	—
			100 kilogramov				11	
Živina	rocrez		živevage		zaklana			JO
	od j	do	od	do	od	do	.S?	0
		v	k r	o n	a h		L	Oh
Biki									
Voli, pitani . .							2	—
„ za vožnjo	380	410	—	—	—	—	24	6
Junci		24G	280	—	—	—	—	7	4
Krave ....	154	380	—		—	—	52	24
Telice		160							1
Svinje, pitane . .								
Praseta, plemena	14	40				—	216 i 82	
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Galiciji
bo imela svoj
letni občni zbor
dne 10. majnika t. L, ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih pri p. d. O g r i s n s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in odobrenje letnega računa.
2.	Razni nasveti.
Opomba: Ako bi ob omenjeni uri ne bil občni zbor sklepčen, vrši se ob 4. uri popoldne istega dne drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
najimenitnejše
zakaj kdor odda pri trgovcu, pri katerem kupuje „Ceres‘--jedilno mast, obezi od 'la kg ceresovih zavojev, dobi za vsakih 10 obezi 1 kos naj finejšega cvetličnega mila št. 650 čisto zastonj.
ni samo cenejša od drugih masti, ampak tudi izdatnejša. Treba ie vzeti 15—20°/„ manj nego surovega masla ali svinjske masti, potem dišd jedila imenitno.
B
Hranilnica in posojilnica v Borovljah
uraduje ysako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne y hiši št. 50.
Tloge se obrestujejo po 4°/o Izposojila se dajejo proti plačilu 4%0/o obresti.
Med tednom dajeta pojasnila ravnatelj posojilnice gosp. Ludovik Borovnik v Borovljah in tajnik gosp. Mihael Turk v Resnici.
k
Sanatogen
Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo.
Krepi telo. Jači živce.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : C. lìrady, Dunaj, L, Fleisehmarkt 1.

V	------------
Častna izjava.
Jaz Filip Esel, tesar v Kotmarivesi, obžalujem, da sem g. MatijaProsekar-ja, posestnika p. d. Razaj na Plešivcu, nepoštenega dejanja po krivem obdolžil ter ga prosim s tem javno za odpuščenje.
Celovec, dne 5. maja 1908.
Filip Fsel.
Hiša za krojača
dobro idočo šivarnico na ugodnem kraju z večjim prometom se proda zajedno s travnikom za 3000 kron. Natančneje pove Janez Stattmann, krojaški mojster v Tigrčah, hiš. št. 5.
Pravo ime Schichtovega
perilnega izvlečka je
,Frauenlob‘.
Ta je najboljši prašek za namakanje perila in popolnoma nado-mestuje druga belila.
Dobiva se povsod!
Na prodaj je
Največja trgovina te stroke:
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom naj novejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
ICdino pristen je le
Thierry-jev balsani
z zeleno var- ••prlnvnip#! Najmanjša pošiliatev 12/2 ali 6^ stveno znamko 1 OUU¥1111/0.. ah patentirana družinska steklenica za potovanje K 5'—. Zavoj brezplačen.
MKVl. 1. 1 IVI V VVftJLUU Vil IkJOV IllUlfillV*
Najmanjša pošiliatev 2 lončka K 3'60. — Zavoi brezplačen.
Obe domaci sredstvi sta povsod znani kot najboljši zoper tiščanje v želodcu, gorečico, krče, kašelj, zasbzenje, vnetja, ranitve, rane itd. Naročila ali denarne pošiljatve se naj naslavljajo na :
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge skoro v vseh lekarnah.
2—4 krone vsakdanjega, stalnega, neodvisnega, lahkega in prijetnega
belo, rdeče in črno vino
v sodih od 56 litrov naprej, liter po 38 vin. in više v trgovini
J. Kolenc, Prevalje.
Loterijske številke 2. maja 1908 : Gradec	49	75	48	47	33
Dunaj	81	79	64	48	15
—= zasiuzKa.
Brezskrbno delo na lastnem domu.
Iščejo se osebe obojega spola za izdelovanje nogavic
-----------za naše podjetje. Ni treba
nobenega predhodnega znanja. Pouk zastonj. Sta-novališče postranska reč. Dobra postrežba. Za razprodajo Vaših izdelkov skrbimo sami.
Zahtevajte prospekt.
F. Schòndorfer, Gradec, Volksgartenstr. 12—43.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
!• proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine * in pridelke;	F
|C#J 2. proti prelomom zvonov, in	fgr
3. za življenje, oziroma doživetje, in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
Svoji k svojim!
Ph. Mayfartha & Co.
patentirana samodelavna „Syphonia“ je pač najboljša brizgalnica
za uničevanje drevesnih škodljivcev, za vinograde in hmelj, za zatiralce bolezni na listju, za uničevanje grintave zeli in divje gorčice itd. •W'" Brizgalnice, ki se nosijo in vozijo, so za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine s pripravo za mešanje s smrdljivcem ali brez nje.
Zahtevajte podobe in opis od tvrdke
Ph. Mayfarth & Co.
tovarne za stroje, posebne tovarne za vinske stiskalnice in strojev za uporabo sadja.
Odlikovan s 600 zlatimi in srebrnimi kolajnami itd.
DUKTAJT, II/19 Taborstrasse št. 71.
___________Obširni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo.
Poi	pira U	te Ciri	-M)(	OTO (	rui	k
						
Po Najvišjem povelju Nj,c. in kr. Ap. Veličanstva.
XXVI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.390 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 513.580 kron.
Glavni dobitek iznaša
300.000 v «o.Ti»,.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 14. maja 1908.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih ko-lektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
Oddelek za državno loterijo.
Ivan Schindler, Dunaj lil/!
ErtTberg’strasssie IS
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskanice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščil-nice za koruzo,slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske I komade za vse stroje, ‘četudi niso bili pri meni naročeni. Kose _ j slamoreznice iz prima jekla
! po izdatno znižanih cenah!
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steher-sketehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih	tudi na obroke! “^1
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupci in agentje zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
Ivan Schindler, Dunaj III/i
Ergbergstrasse 12.
Pozor!
Pozor!
Slamihrska zadruga v Mengšu
na Kranjskem
priporoča
svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikoT.
Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti.
Narodno podjetje! Solidna postrežba!
Ilustrovani ceniki franka in zastonj.
Vsakemu se na željo” pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi.
Išče se zastopnik za Koroško.
Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike !
Svoji k svojini!	Svoji k svojim!
Kupujte narodni kolek!
Išče se najemnik za gostilno v
»Narodnem doniu“
v Velikovcu.
Gostilna ima 5 gostilniških sob z lastno opravo razen posode in perila, vrt, ledenico, dve kleti, sobe za tujce in hlev za izpre-ganje in mesarijo. Kavcija 2000, najemnina 1200 kron. —- Več se izve pri načelnlštvu „Hranilnice in posojilnice44 v Velikovcu na Koroškem.
Preselitev trgovine.
Emil Mehlhoferja vdova
si dovoljuje obvestiti veleč, duhovščino in vse velecenjene odjemalce, da se nahaja nje
pasarska obrt in trgovina z bronastim blagom
zaradi prodaje hiše od 20. aprila 1908 v
Domgasse štev. 4 "'•«pfj
v hiši trgovca gospoda Karola Zier.
Zahvaljujoč se za dosedaj ji izkazano zaupanje, prosi, da se ji ohrani še zanaprej.
Potrudila se bo, da bo to za nje častno zaupanje vedno in v vsakem oziru opravičila z
bogato zalogo hlaga in točno postrežbo.	^ velespoštovaniem
Emil Mehlhoferja vdova
pasarska obrt in trgovina z bronastim blagom.
Stanje hranilnih vlog: nad 241/20/o milijonov kron.
-fSEJb-
(Èb>
Rezervni zaklad :
nad 900.000 K.
-S3E2-
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgn zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da hi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. ^ Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.	>
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti m potom c. Kr.
poštne hranilnice.	.	, .	.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa placa, vsak
dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa zeli dolžnik nonlačati dole z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto G0/, izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi
poprej poplačati.	.	. x
Posoja se tudi na menice m na vrednostne papirje.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
— Kolodvorska cesta št. 27.- “a ’ LUlblia"i- p“druž"i,!a v S|,lie
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestnjemo po
II O 2 O
Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinknluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskojnpt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8*— za komad.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.
Prodaja vseh vrst vrei papirjev proti antovini po dnevnem kurza.