"Si
Največji slovenski dsendk t Združenih državah.
Velja sa vie leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za Nev York celo leto... $7.00 Za inoumstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki.
The larfeit Slovenian Daily in the United States
Iisued every day except Sundays
and legal Holidays. 9V 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 300. — ŠTEV 300.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NEW YORK, FRIDAY, DECEMEF.R 23, 1921. — PETEK, 23. DECEMBRA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX
RADEK 0 AMERIŠKEM ČASOPISJU
LENINOV PRIBOČNIK PRAVI, DA VODI AMERIŠKA VLADA SOVRAŠTVO AMERIKE PROTI RUSKIM SOVJETOM. — BOLJ ŠEVTŠKI VODITELJI SO IZVA NREDNO ULJUDNI IN IZOBRAŽENI MOŽJE.
1'oro "a
Walter Duranty.
Moskva, linija. 2:.\ decembra. j vzgojen in IMcn najbolj zanimivih m,*/ v ustil značih
glede Poljske j«* 17.-■ilno ugotovilo. <la prif-a--»''Vji-tski Hu . ji K.-ir! Kad< k. _ kuj«- v doplednem ("asu zbližali sicer no ravzema v vladi no-; j, ja mod Poljsko in Rusijo in da 1 ro^a oficijolne^a mesta, «ki p:ijb«. nm^ot'c Poijska <"l«-n mod Ru-jo k!ju!> temu bližj" Leninu kot s:jo in Francijo Večina ljudi tu-kdorkoli drn«ri in ki izvaja vsled j kaj se boji. da bo Francija zo-»•■!» a vol i k upliv v svotili komu- pot naščuvala Poljsko in Rurnun-oisti.'ne intornr.cijonale.	i sko, naj spomladi vnovič napa-
Prva stvar, kaiori culi ."as- o-ta Rusijo, a Radok je ust raja I nikar, ko so sestane z onim te) j i" i svoji teoriji na tenu lju dom-\ »likih rovol.icijonitrnih vod i t o- n»-ve. da je prišla Poljska že do l.i* v. je velikanska razlika, ki ob- sjw>zna»ja in sicer radi finančnega ja med njimi ter strasno in , J-m in trgovskega rnlna. <Ia n -divjo sliko, katero >i je ustvaril niore živeti v večnem sovraštvu < l«iv«-k o njih tekom zadnjih št;-	Nemčijo in da s" približuje
ilh let. Oni niso le uljudni. kajti istemu spoznanju tudi z ozirom in-ki narod je najbolj uljuden na Rusijo.
narod kar sem jih videl na svetu I Č eprav je ponovno zatrdil, da tem ve" tudi na povsem nepriča- . , • ne razume na biznes, je vendar kovan na o in režni in onzirni. Ta-1 zavzel Radek bolj konservativno je prišel naprinn i Radek. ki in primerno stališče plode trgov-je s h 11 j šii 1 do okostnjaka vsle 1 1 skih izgledov Rusije kot pa ve-■ "jejra d vaj- t ur :rajajo.*e^a eina tukajšnih biznes-irveCencev. drla na dan po stopnjieah na- I očim govore slednji o nagli in-\/dol i r. s v. i jejt a uratla v št stem * dust r'jalni rekonstrukciji na te-l idstropju. da govori z menoj, lju koncesij, zavzema Radek 1-.» .je izvedel, da v^ni bolan in stališče, da bo poteklo deset aT-n*>trajal je pri tem. da sedem jaz'<,\ajset kt. predno b<. Rusija tr-
na edini stol v sobi, dočim se jp rn sam naslanjal na visoko mizo. On uriva slovt", (ta je v tesnem stiku / zunanjim svetom in da ve \e<" glede njejrn kot katerikoli drnjri elovek \ sovjetski Rusiji. Loljš.»viški voditelji m* postavljajo da zavzemajo objektivno in realistično stalift-e napram do«
zila z ostalim svetom le prilično v takem obsegu kot \ časih pred vojno in preobratom Povdaril je dejstvo, da j" Rusijr sedaj l>o|j l:ot je bila kedaj poprej, poljedelska dežela in da je rekonstrukcije poljedelstva potreben uvod k vsakemu zdravemu ekonomskemu oživljen ju. To naziranje je
pod kom in jH.litiki, brez vsakih cno najboljše informiranih tu-Mont:meiitalnili. narodnih ali o-1 Kajšnih inozemskih izvedencev, sobnih preds« ni kov Bolj Kot ka-jfcj pričakujejo počasnega prepo-terikoli drugi komunist, s kate- ,.M]a dobesedno iz tal ven lla-iim sem se sestal, upravieuje Ra-i dok je dal izraza svojemu trdne-t.i k to trditev.	nu prepričanju, da bo sovjetska
S svojjiin Jiiitrlim in blestečiin vlada premagala težkoče, ki so se pregledom svetovnega jmložaja pojavile vsled lakote ter označil t» r njegovih možnosti z ozirom kot skrajno smešna namigavanja, na Rusijo, — govoreč vse preje da bo padla radi pomanjkanja kut v žaru revolueijonarnega fa- živil.
ANGLIJA HOČE IZSTRADATI INDIJO
SUYD HOSSAIN PRAVI, DA D OBIVA 60.000,000 LJUDI V INDIJI LE PO ENO PEŠČICO KU HANEGA RIZA NA DAN. — NEKOČ NAJBOCATEJŠA DEŽELA NA SVETU, JE DANES INDIJA ČISTO OBUBOŽANA.
l ijOGA l: .L-Is311 V I Pred kansažkimi prcrnorovnilii lokctiraja ž.p^ke
Vi
i -just
C m a
— a A v -t. ...
: sk ebe rad;
vročih spepadav. Froti t:ni i en - k:-, m niti vcj-' tvc ne irnre veliko
POLOŽAJ NA IRSKEM ^ MANJ ZADOVOLJIV
K Vjo prišlo do csraviti.
STALISOE JAPONSKE JE ZAŠČITENO
ir
TREBA OZDRAVIT!
Predsednik je postal sedaj dni- Celo angleški poročevalci eo mns- Tako •jačnih misli kot pa je bil preje Senzacionalna razkritja.
zdravniki" kot njih panja, da so izgledi za odobrenje cijent se bodo sedaj sestali, da pogodbe vsa prej kot ugodni. se pogovore v načinu zdravlienia
—To so sanje naših sovražnikov izven Rusijet — je rekel sar-kast1<"no, — ki jemljejo želje za dejstva ter upanja z;i realnosti.
i atika. — je napravil Radek utis <.<»bro informiranega, dalekovid-liega iti previdnega državnika. .Mogo«*e ni primerno reei t<», ;t nisem mogel drugaee kot euditi s«*	_
t«'nm možu, katerega je pred dve-'
mi leti socijalistiena Nemeija vr- RAZSVETLJAVA BELE HIŠE
gla v je<-o kot nevarnega hujska-<	__
Ta, - kjer je mimogrede reeeno : Washingtorf D f. L>, dcM? _ porabil svoj ens za to, da se JC|0kna Bell. J^še bodo na bož^nijr
Washington, 1). r
Senzacijo prve vrste K r '".h razori »'*ral ;ii'
■22. dee. — j»- tvorilo v k<»nferene»-
j>oru »ili-de mnenja med preilseil-nikom Ilar linir -m ter našimi «l»--legati v razlagi paeifieriega ]>akta iih<1 štirimi s;lami ter formalno izdana izjava, v katerih j^ obrazložil jn-e<lse<lnik Ilardhig svoje mnenje ter sprej.-l stalile delegacije. Predmeti prvotnih razlik v mnenju med lie I o his> ameriškim t>o»!
London. Anglija. '22 decembra T i »	^ ,
t - • - , - , , , , - , London, Anglija. 22. decembra. Ivo se je 1ki repulil.kanski itarla- -v- i i	, ■	,
'	\ ••sle*.! pogovorov, ki so se vršili
i::ent vteraj pozno popoldne za- ^ i	i - ^ , •	i ,
naknadno razkritje o irlobokem m,,--i	- t * - -	tukaj meti ministrskima predsed-:
Kijucil \ wuniinu svoio st*io ie . :i. i i i /«	.» - '
, .	..	\ " • nikoma J.lovil C.eorge-om 111 liri-
podalo J!) cl"nov parlamenta v .	, ..... ,
.... . 1 .	andom, se bo vršilo nadaljno zbo-
javni ciehati svoje mnenje tried e . . ....	.
,	. . .	e,, ruvanje najvišjega sveta in sicer
angleško- irsk<* mirovne pogodbe r\ ,	>•,• /•
/v t ,	' te.j priliki v C«
Uu teu. govornikov jdi je bilo
petnajst za pogodbo jn trinajst
p-oli njej. dočim je o tal dr.
Patrick Mcf'arten, znan l.ot "prvi
poslanik irske repu) like v Zdru-
ln J).lil- žen j J| državah", nevtralen z o/ -p.;em je obstajal rom „a l0 vprašauje, V vprašanju Z* naj v,-lja statu, Za enkrat ni /naa(^ k(>]iko quo glede pacihenih otokov „, do- i;:nud preostalih 01 -1;i,,ov
minijev
k
ojega «-nranjenje je Janienta
se bo poslužilo
]»ar-svo.ii'
naučil angleški, kateri jezik go- ve^er razsvet!jena z lučmi.	izraza svojemu
upanja. <la 1-
])1'1S10
vori sedaj popolnoma jrTadko. V ]Iartling. j(. sklenila nanovo	;i
voji analizi motivov in ciljev «,ti to staro navado iz Nove	.!' ■ ,VlWM"!lA l1' kmalu do glasova nja.'ni^o tukaj
drugih narodov. čeprav včasih gtije in vsledt«<ga je bilo ž.- odre-1^'*1	' -Japou- ];OSl.ljIJO živahna,
i n - i • ■ • . i i- !s,xa	vsle<1 pogoube tako malo zi- 1...1-; ....	, • , ,
kritičen in oilkiitosret n do cmiz- jeno vse (»otrebno za razsvtutljavo	, , • • . w>ki p,.»i.:im .m tn> mu l ua?i":
um. je Radek le enkrat pokazal hiše.	k-«t«iiei.taliia po- zvetVl. mopoi?e njld;iljno s..j„. če
, . 1 i i - . ... jim , M >r	/••■'nizenih drža v. Sj.h^no i,.,
radikalno pmtranost i__^ot ^ glasi, je pi*edsedi>ik	jt. j(. v/bud;,
•matralo to za potrebno.
To se je zgodilo tafcrar. ko je Harding že pred leti uvedeJ isti|*Vt.tM pl,„lstMlnik (|<; t'ork.;
11 da se zaključi debato
pred
nines, v francoski Kivijiri. Preti tem zborovanjem se bo vršila v naslednjih p;ir dneh v Parizu konferenca i sveta pos'aiukov. 11a kateri se bo ugotovilo posameznosti dne\-nega reda konference v Cannes, ki se bo pričela v prvem tednu meseca januarja.
Oba ministrska predsednika sta si obljubila, da bosta molčala glede pogovorov 111 pogajanj, ki so se vršila med obema. Očividno je bil najvišji svet sklican v namenu. da razpravlja ali o reparacij-! K-kih določbah versaillske mirovne' pogodbe, katere naj bi se revidi-j ralo ali tla razpravlja o primer-j
Washington, 1>. C-, 22. dec. — Angleško vlado v Indiji se je kritiziralo včeraj v nekem nagovoru pred ligo za narodno ljudsko vlado. Predavanje je ini<-] Suvd Ilos-sain. eden izmed treh zastopnikov Indije, ki so predložili zahteve te dežele na konferenci v Ver-sailes. llossain je označil t•» vlado kot vzrok sedanjega splošno razširjenega trpljenja po celi I11-diji. kajti ta vlada nima drugega namena kot izročiti Angliji celo bogastvo Indije, ne da bi bili domačini deležni bogastva svoje dežele.
llossain je dal izraza mnenju. <ia je brez pomena prirejati take konference kot je sedanja raz-< roževalna v Washingtonu, "ko vendar drži angleški imperializem pod svojo peto eno petino prebivalstva celega sveta s jwv močjo brutalnega in grdega sistema.
Veliko upanje je prišlo v Indijo vsled nastopa in "dela ljubezni** Mahatme Gandhi-ja. voditelja gibanja za miroljubno ne-kooperacijo po celi Indiji.
Na vprašanje, v koliki meri zastopa S astri, eden izmed angleških delegatov na razoroževaln? konferenci, narod Indije, je .Mr. Iiosain odgovoril. d:i je glupo in škandalozno označevati Sastri-ja kt it zastopnika Indije.
Mr. llossain trli. da je bila Indija zgodovinska, z.* m t je pisna in kulturna enota, s prav odločno nadarjenostjo za godbo In umetnost in da je ta enota temelj in-d jske narodne moči Angleži sit bdi i>r'vabljt j:i v Indijo le vsled njenega bogastva. — ie rekel. — 11 s pomočjo angleške mornarice se zabranilo drug:m narodom dom vstop v Indijo.
— Indija. -- ena najbogatej-Š.h dežela na sv. tu. je danes obubožana in bankerotna dežela, — je izjavil Hossain — Najti je m:-Ijone ljudi, k: se ne morejo niti enkrat na dnu najesti. Šesttbs^t nilljonov živi od dneva do dneva s tem. da zavžije peščico kuhan -ga r;ža zjutraj predno odidejo ven na polja. Ko pa se vrnejo
z\ cčer domov. i>o]>ijcjo vodo. v katerih se je kuhal riž.
Angleži porabijo skoro j>etdeset odstntkov .1 arodnill dohodkov Indije za vzdržan je angleške o-1 upacijske .•rinade. - je trdil r.atlalje. — in na stotine, na tiso-« naših najbolj krasnih tluš, — nož najfinejš • vzgoje in izobraz-b*., gnije v angleških ječah, čeprav niso zakrivili nobenega večjega zločina kot je ta. da ljubijo vojo domačo diželo
Op sal je Mahat-mo (iantlhij i :ol edinega n.oža. ki je bil kedaj v zgodovini lmlije /inttžen združili Hindu-je iti mohamedanc • k skupni akciji.
- Opaziti je vedno haraščajo-joče razpoloženje za r. publiko, — ;e rekel Ibts. ain. — \" vsakem slučaju pa je angleški mperijali-zem v Indiji mrtev in čimpreje bo za greben, tem boljšt« bt> za angleški narod in ostal', svet.
30LJŠEVIKI IZPREMENILI SVOJE STALIŠČE NAPRAM TURKOM.
Carigrad. Turčija. 22. dec. — Cdnošaji med sovjetsko Rusijo ter turško nacijonalistično vlado so stopili v novo fazo vsled de-finitivne izjave vlade v Angoii, da je za politiko sprave z zavezniki.
Nova politična orijentaeija Ke-malistov, ki je imela za po letlica sklep mini in ekonomsko sodelovanje s Francijo, je razvidno tudi i z pogajanj, ki se v š angleško vlado. Vse to jepavzro-čdo srd boljševikov.
Vlada Kemala je ponovi-skvi svojo udanost. a bol * -. ' so zapu tili Turke t -v	*
nudijo več kreditov mi t pošiljajo v< č mor ieijo
NAZNANILO
Na^im strarkam r^ r-nirrfp-^i da bo nara banka v nfr-^v-t 2C d C'Tnbr 1 Tf! 1
sto teh dvn*! d"i p?, bo od - -*n r p^ndeliek 2G decmrra in 2 ia Tiuaria od 9 dc 12 ^cpoMn«^,
Frank Sr.ksor S^.te B-'r1--
govoril o Ameriki. Treba je pri-	v svojem domač«n mestu
znati, da j« takoj v rričetku pri-	?,,:in"n ,v 0hio P°tom ^au^nje
. , , . , ,	svojem listu. |K)znal, da ne pozna dežele na te-
P°- Božičem. Pati pa se je. da ne bo nos,i »klicanja velike mednarodne
melju osebnih izkušenj. On srna-' tra za ugotovi jt no, da izvaja ameriška vlada v družbi velikih finančnih in industrn jalnih vodi- j teljev absolutno kontrolo nad
STAVKARSKI IZGREDI V O MAHI.
ie Vl1>oklm'- , Slnatra ai»eriška dele- mogoče kljub posebni seji zaklju- konference, ki bi se pečala z| jgacija dogovor kot v popolnoma <.jti debato, razven ee bi <e skrči- ^'Prašaiiji mednarodnih financ ter I diametralnem smislu in da.se je ]o tokom katerega smo VRJ,k bila v najtesnejšem stiku z vpra-j po sklepu dogovora eelo dogovo- posamezni govoriti	šanjem reparacije.
posam
inla z drugimi delegacijami-, da se Brez ozira na nazore številnih'	se razmišlja o taki konfe-
jticejo teritor.jalna jamstva po-žlanov parlamenta, da je odobre-	^nci,' ki bo vključevala poleg O U X U o. , , j godbe dejanski tudi prave Japon- nje p0?0tif)e zagotovljeno, so ne- Xemeije in Rusije tudi Združene
______ _____-......-........- ...... _„ V™*11*'	22. decembra. — Harding je sedaj v svoji dru- kateri londonski poročevalci u~o- dražave, je razvidno iz dejstva.
ameriikim časopisjem in da lahko .|<>!1C1J*: oborožena s puškami inlgi izjavi ugotovil, da je šele zdaj tovili. da je včeraj neuradno po- je komisija, kateri se je po-
natveze narodu kar se jim ljubi. JC pretekh ^zpr-^yedel za pnvoleiije delegacije izvedovanje med člani parlamenta	verilo proučevanje ruskega polo V o naziranje temelji očividno na ^^ o^tojeco ve-^druzenih držav v tako razlago pokazalo J J emoma iz žensk, ki se je zbrala dogovora ter dostavil,
tla
enakost glasov, (ilasi
žaja, izdelala poročilo, ki je bilo
ideji, da bi re bila Amerika ta- nntpm ^	"T^^VJ^tT ^	— n°ce (la Jp r»8 članov za ratifikacijo, a izročeno francoskim in angleške-
•_____ . P°tem ko Je blla ^ klavnicarskem <iMgr.:ti sedaj nobenega u g'»vora ravno toliko članov n rot i .inčim mu izved
več proti razlagi.
L
ko sovražna fcovjetskl Rusiji, če	okraju aretirana neka ženska pod
i 1 kapitalistična propaganda ne	obdolžbo. da je motila mir. M110-
vodila za nos proletarijata.	žica je sledila policistom 11a So.
Kot alternativni vzrok tega so-	Omaha policijsko postajo ter za-
vraitva sein omenil jaz, tla pri-	htevala oproščenje jetnice. Več'
\ ada večina Amerikaneev isti	aretacij se je nato izvršilo,
buržuaziji all posestvujočemu	j
razredu, katerega so skušali bolj-	POZOR ČITATELJI!
.ševiki na vsal* način uničiti, do-	---
«im predstavljajo v c\ropskih de- Čitatclje opozarjamo na izvan-
/elah delavci, ki nimajo nikake	redno krasno povest "Tuan-
lastnine, večino prebivalstva. Ra-	fu-čeng", ki je začela izhajati
oek ni soglašpi z mrnoj, a zopet	danes na peti strani naSega lista,
priznal, da j-.* nezadostno infor-	V gotovih ozirih je še bolj zani-
iuiran.	miva kot je bil "Rokopis Jnana
Deiela, katero dobro pozna, je	Serrana".
J'oljaka, kajti tam je bil rojen in	i	Uredništvo.
ncem v nadalno pre-
clanov ])roti. dočim 11,11 1ZV€ ? )	SO štirje neodločni. V nekater h
^ --- dec. Francoski krojni, smatrajo rsled tega za j Vcera jšni sestanek med Brian-111111 istrski predsednik Kriand se moeoče. tla bo treba eelo vpra-'dom ter amer.škim poslanikom je napram ne^nu poročevalcu	predložiti narodu f>otom Ilarvev-em. ki je bil posvečen v
Associated I res> s precej trpkimi splošnega ljudskega glasovnnja gkivnem monariškim vprašnajem beseda,,, izrazd proti ■ sumu'\ aH plebiscita.	!je dal povod za vsakovrstne dom-
kater-a goje v go.ovih krogih --------'neve glede tega. če se niso za-
Franci' e	'nlredbam r>,riaml pr(^ej razburjeno. — da vzniki kouečno vendar zopet od-
n<ije.	Idviirnejo ljudje v trenutku. kt» ločili zainteresirati Združene dr-!
Ljudje očividno pozabljajo, ^ Fr.,neija 0 p^trebi morna. žave za reparacijsko vvprašanje'
Denarna izplačila v jugoslovanskih kroD^h, lircfc in avstrijskih kronah
m potom naAe banke lzvr^ojej« po aiud cen i, zanesljivo io h ur« Vteraj m bile naSe ceoo etedete:
Jugoslavija:
RaxpodUja M srtdoie po4c« in izplavaj« "Kr. po&ni čekovni nrad' in "Jadranska baoka" v IfakijanL
300 kran ......$ 1.35 1,000 kron ...
400 kron ......S 1.80 5,000 kron ..
500 kron ...... $ 2.25 10,000 kron
$ 4.40
$21.50 $42.00
Glasom naretf* dnMirivn m pošt« a brzojav	* JuposLivijl Je sedaj mogoče ftart nakazovati zneske potom p<r\e	edinole t dinarjih; ca VHafce štiri krvne te izpla&B en dinar;	razmerje med dinarjem in krono ostane Unij Mispremenjeno.
Italija 2n zasedeno ose mi je: eadnje i«ito in izplavajo ^Jadranska barXa" *
$24,00
$48.00
— je izjavil, — <?a
roke pr»>t i jiebu ter ter -druga vpašanja, zvezana
je Francija rJce. svoj
obdana od treh mora, Seven,cga	«PratUsoaki lllUitari. tem.	j
inorja. Atlantskega morja ,11 Src- Xi.mV, Pri tpm sta ^ d	J
tZltTv ,n0r?a' 1IUZrtlt^a r	T**«™* <la je Francija rava Lloyd George sredi prfhod-5
pot eLuje franc,ja inornanco. da vztrafno zasledovala politiko mi- njega tedna odpotovati v CanneV
ni h	1 ^ 2 ^ Vi —at"	^ — «ede se tam par dni odpočije, pre!
- ffi^^^aljev^1^ naVel^i	takG ^ " bo f ^ konferenca Lj-
Razpošilja Trat«.
50 lir----$ 2.80	500 lir
100 l*r----S	1000 lir
300 dr ...	$15.CJ	*
Nemška Avstrija:
Razpošilja na zadnja pošto In izpl^vje "Airlafdebe Bank" na Dnnajo.
1,000 nem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nem -avstr. kron 5 5.00 5,u00 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00
Vrednost dinarja sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoše podati natantne eene vnaprej Mi računamo po eeni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopnik! "Jadranske Banke" hi njenih podm* al« imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ho rlstl ca sne. Id se ie ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam Je poslati najbolj po Domestir Money Order, all p» po Nov York Bank Draft.
TO ANK 8AXSEB, STATE BANK. 82 Cortlandt 8t, New York
__(AdTWtlMfflaaM


M

GLAS SABOEX 23. EEC. I92T
"GLAS NARODA^'
4LOVENIAM DAILY
mri sni Published hy	_____
MTPaC PUBLISHING OOMTAn
(a wnwatlen)
fRAMR IAKMK, PIMMM	I.OUI« BENEDIK. Ti
PUM of »min— at tit* Corporation and Addrasaaa af Abovo Offlclora:
m Cortlandt (trMt. Borough af Manhattan, Now York City. N. Y.
"Qlaa Narad«" lakaja vsaki dan Imtmfl nodetj In ptaznlkow.
Za cak> lato valja lial mm Amarlka	Za Now York xa calo lata
lo Canada	NjM sa pol lata
Mm pc) lata	Sa.ooza taoxamatvo za oato Ma
Za totrt lata	HM sa pol lat«
V,
n
9TM
LAI M A R U P A
(Vole ar tXa Poopto)
Day Zxeap* Sundays and Ballday*.
•unacrVtlcrt raarty IMC
to on Acroavaant.
tudi najgloblji vzrok", da je Anglija v albanskem vprašanju zavzela proti jugoslovansko stališče. Ne iz l-asprotstva Jugoslavije, ampak. da podpre Italijo. Tako moramo zda jmi nositi posledice an-gleško-francoskega spora, ki izvira iz bojazni Anglije, da Francija n? dobi v Evropi hegemonije. Francoski listi pa poudarjajo, da sč Franciji očitajo po krivici nameni, katerih nima. Francija rabi močne armade, da se ne ponovi to. kar se je že zgodilo leta 1914. ko so Xcmei preplavili Belgijo, ne da bi Anglija posedla vmes. dokler ni bilo že prepozne. Svetovni mir jo mogoč le, če Anglija in Amerika sl'leneta s Francijo zvezo in ji zasigurata potrebi.o pomoč v slučaju novega napadat ravne tega pa Anglija noče stopiti.,— Navzlic temu pa ostanejo vezi med Angli/o in Francijo prisrčno, ker druga drugo neobhodno potrebuje.
Peter
Ooptal br«r podplaa ta mtfm i «U*tJ po liooor Order. Prt ■ m <31 projtajo thtlHte
aa M prtobčajejo. Donor na| aa bla«ovoK P°-i~n m" kraja naroCulkov pmofo. lanaai. da hitreje nrjdemc
O L A S NARODA Caettantft Mmt. jari»|A o* Manhattan, Nmm Voi*. N. Y.
Tutpttane: Cortlandt 2S76

DIPLOMATICNI TRIK.
Iz Slovenije.
Ubežnika'	jšali nameril na Cokala samokres.
Aktivni podnarednik Frideriki-i pa se je po nesreči sprožil. Pibrovec. rojen v Spodnji Šiški, j Krogla je prasnila Cckalu mimo pristojen v Kropo, je poiejrnil od .glave in mu posnela kožo. Poliri-2. baterije II. polj. div. Mora v- j« je par <«eb aretirala, ranjenca sivega art. polka, Odnesel je re-|I)a ^tbiala v bolnico, dovu Lufci Kovačeviču tudi 200 K| Kontoristka Elizabeta -Teše v denaria.	j Ljubljani je doma pri šivanju po
Strojni pomočnik Radislav Po-''1«**1'« <*' zabodla šivanko v kazalec žar, star 21 let, doma iz Kapel pri^b^n- rnke ter se opasno ranila, lirežieah. je ukradel svojemu to-
«tanovaleu, zasebnemu uradniku' Krajevna občina Trnovci Kregarju več perila in denawja v političnem okraju ptujskem in
\ s odneni okraju ormoškem, se imenuje odslej ''Rucnianei'".
Neosnovana ovadba.
Iz Ptuja se poroča da se je pri
Koiilcrt iu-i. katere uailH-ll je Lil spraviti orožje s«* ic neznano kam iz*iml.
svetil. L i je zadnja ura.	izvozna tvrdka "Mesna" v Mari-
Ni ji ka j posebna f-edna sinrt namenjena. S tega j	t,oru
sveta s«* Lo ločila. kot se loei elovek. ki lii izpolnil svoje se ne zadovoljuje samo s tem. da
življenski* naloge. Ne more se postavljati. <la je pi*epre- j od pošlje vsaik dan veliko število j okrajni sodni j i v Ptuju vršila i-ila Lotioee Vojne. Zapllšra kilav, nerazumljiv testament, živine v inozemstvo, ampak je do- -lavna obravnava zoper Vinkota za stran katerega se bodo <lediei stepli. '	[bila sedaj Še dovoljenje za kvm| Pernata, gostilničarja pri št. Vi-
,, ..	..... i-i-i	ii	:• v i sesti h vagonov svežega mesa v,,lu, na lvnllagi vvadbe radi tatvi-
r < • lt< nI bo med štirimi velesilami Lo zadela prenali-. ... .	, • - ,„	,
j Švico, kjer stane kilograan m,^a,ne lesa m .]<* bil Pernat nopo-lno-
sjej ista uso<la kot je zadela versaillskc mirovno pogodbo. .1-70_2oo jugoslov. kron Senat j<- ne bo nikdar odobril in predsednik Hardiiig.tciu tako visokim <lobrčk»
je ne bo mogel nikdar podpisati.
Se j »red tremi dnevi je bila pogodbi zasignrana ^
popol
Kljub ma oproščen. Pri razpravi se je »m se pa pokazalo da je bila ovadba <popol-ki knie-Jnoma neosnovana in da je isto in-nad odiranjem od strani te seeniral Ignacij K ran je, go«tilni-
j pritožujejo s^>odnj.»štaje
velika vef-ina. Danes je pa ravno nasprotno.
In vse to j«' povzročil gospod senator "Lodge z malo lay. j o.
J'ogodba določa, da Združene države. Velika Bri-
1 vi dlre, za koje račun plačujejo iprekupei kvečjemu po ID kron ki-■ logram žive teže.
Smrtna kosa.
čar pri Sv. Vidu in bivši avstrij-ski orožnik, ki še do danes ni mogel odložiti svojega nemskutar-stva7 v zvezi z zakonskima .Juri-jtMii in Alio Papež, ki st;i si tulvi-
Tri stvari na svetu so vedno nepričakovane — trojčki.
a
Sreči sedimo toliko časa v naročju. dokler nas nesreča ne po-
sndi preko kolen.
*
V Ljubljani se je \rsila te dni zanimiva pravda. Neka tovarna je naročila pri nekem slovenskem umetniku reklamni plakat. Fmet-liik ga je napravil, toda napis na piakatu je bil tako nerazločen, da ni vedel kupec, če kupčuje tovar« ra s suhimi hruškami ali polho-vimi kožicami.
Prišlo je do tožbe. Tovarna je morala plačati.
-K-	*
*
Skrajni <"-as j«* že. da nastopi kako me rod h jn o sodišče proti 'modernim" slovenskim "pisateljem" in "pesnikom*' ter na.j jih
obsodi na dosmrtni molk.
* * *
"Mi in Angiija'' "3Ii in Fran ! ic'ja",	in zavezniki" tako st-
il <>po zapovrstjo čita v sta rok rajskih listih
"Jaz govorim v imenu komunizma" se dere šuštarski ks«-l na javnem zborovanju, '^Ii in Bojr*. pišejo klerika^ri v svoja glasila.
To je približno nekaj takega kot sem čital v Tumuliyjevih sj^o-minih na Wilson a.
"Xeke<ra dne ni bilo Wilsona v Beli hiši. Prišel je diplomatičnl zastopnik in prinesel nekaj listin seboj. Pa mu pHfvi n<»ki črni jxir-ter: Kar tukaj pustite, gospod bova že z Woodrowom skoioan-dirala ..."
Sugnalimanaka
Ustanovljena 1. 1898

Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
pri njem zapustiti službo radi nerodnosti in neizpolnjevanja službene pogodbe. Zoper omenjena Jurija in Ano Papež jf vložena ovadba radi hudodelstva.
nmija. Franeija in Japonska medsebojno šeitijo svoja; V fjubljani j»* umrl nadučitidjjno iz Jrole^ra *šovrašiva napram V. otiH-ja in svojo nadvlado nad njimi.	iv P°l<- Anton Kazafura.	Pcrnatu izmislila, ker sta morala
Jaiionska zavzema torej isto mesto kot jo zavze-! Xa	l,ri Ljubljani je ti-
-i • '	*	iturl pekovski incnster Valentin
niajo ostali trije zavezniki.	' \vbelj
Amerika. Anglija in Francija so se hlapčevsko po-j* v Ljubljani je. umrla hčerka nižale pred Japonsko.	joskarja Skuška. Tatka.
•Japonski morajo pomagati v vsaki njeni vojni, do-' rim ne morejo istega zahtevati od Japonske.	,	Himen.
V slučaju, da bi se sprla Japonska s kako drugo' Kontrolor Mestne hranilnice!
, - ,	•	t.-	,	i. • • i	- iliublianske Fran Abulner, odbor-
dezelo. n morajo nuditi moralno m materiialno pomoč.	,	' . i
..... . .	t i	-r-r -i- !uk naprednet?a političnega v/.-l
Kot se je sedaj izkazalo, ni predsednik Harding obr»ževaine*a društva za dvorski)	--
vedel, da ima pogodba tako dalekosežeil pomen. Nat- okraj, SI- j" poročil z «»dč. Pezdir- ^ndonski pakt je Albanijo iz
.ki. jevo, učiteljico v SpocCiji Šiški. k'ta },913	™"»jSal. V pe-
Londonsks pakt in Albanija.
vezi i so mu bili. da je pogodba naperjena proti Japonsl
Tedaj, ko je bilo že prepozno, se je pa oglasil se nator Lo<lge, Tiardingov zaupnik, predsednik senatne ga odbora za zunanje zadeve in predsednik konferenčne ga odbora za rešitev paeifičnega vprašanja
Poročil se je Ferdo Šentjuic. i meščanske šole v Slovenjgradcu. z jrtlč. Milo Plohi, mešeanskošol-
sko učiteljico iz Celja.	» —	. - .
r - i\* i	i -i • i Kiamsc, ki nam imajo pripasti, le
Jo-ip Dolanec. urednik 111 pod-|_ __ n „	.	1
tem členu te«a pakta se dodel.iu je v južnem Jadranu Srbiji in Orni gori vsa obal od rta Planke pa do izliva Drina v morje. Od pri-
w,«. ..v.,^, !'»• ""	Josip Dolanec. urednik m pod-	V , "	r^'	^
Lod-e je razkril Hardillgu čisto resnico, katero 'vodja Dopisnega urada pokrajin-! ^»dejen iudi Sv Ivan Meje še pred tremi dnevi trdovratno tajil.	ske uprave za Slovenijo, se je po-j	P» pr.pade Albani-, 1 . . , . .. ' 1 yr. . J* ■ r. 1 Ji. Nam bi torej pripadla vsa do-Izza onega časa se je razpoloženje nsto izp>'Cinenil(j. z - Miro&lavo Kotmkovo. lma rpke ^^ ^ važna vsletr
Berača je oropal.
piojekta donavsko - jadranske železnice. Šesti člen londonskega
Japonska se ni vdala v nobenem ozirr, ampak je edina. ki je spravila dobiček.
Kitajci bodo še vedno njeni podložniki. V svoji ^ lastni dežfdi bodo smell k- to delati in le to govoriti, kar France Gregorc iz Preddvora, ki jim l>o Japonska dovolila.	fje beraču obljub:], da mu preskr-
Združene države. Velika Britanija in Francija so bi obleko, če bo dal za žgajije,]panju miru Italiji uspele vse nje-Jtiislilt' Kitajsko lia cedilu.	ikl,r j" le"ta 'tudi storil. Ko sta šh>jne zahteve na Tirolskem, Istri
Drž
Xa Gorenji Savi pri Kranju sra|pakt& dodeIju,e otok Saseno in !a berač Jožef Mam m Valono z zaledjem Italiji. Ta razdelitev se je imela izvršiti brezpogojno. Za slučaj, da bi ob skle-
i ko
I
morju m rešitev pacifimega vprašanja
Obe sta pa eksplodirali na nepravem mestu in ob nepravem easn.
Italija proti Franciji,
Ž" precej časa obstoja med Francijo in Italijo neka napetost, ki j..- že pr.'d meseci (>okazala v obliki vehement, protifrancos-kih demonstracij in dejanskih napadov na razne francoske pred-atavrtelje v Italiji. .Najnovejši škandal pa je povzročil posebni do-pt-nik "Stamp«'", k. ;e poročal iz Washinptona, da je Briand na tarn šnji konferenci ostro napad«! Italijo, ker je njen delegat Schan-*«ir v nasprotiu z P»riandom priporočal misel razorožitve na kop-."ii. last je n tem poročal dobesedno: — M. Briand. ves rdeč. se >bine proti M. Scbarzerju in mu stavi vprašanje,- Kateri so vaši s -vražniki ' Imenujte mi enega' Schanzer, ki m hotel cimeniti Ju-1 »vije. s katero je Italija sklenila mirovno pogodbo, je molčal. Bri;md pa je >■ podvojeno razhnrj« nostjo nadaljeval; Vi se zavze-m?ite /;i razorožitev, ker niste zmožni vzdrževati armado, a ne vsled ljubezni «lo num. Vi hočete zmanjšati svoji armado, n- ker si želite razoro/enja. inar\eč zato, ker se vaša armadi nahaja v stanju razkroja. Vaša razorožitev je pl«> ; moralnega razpada italijanske armade. — l>asi je bil«» /e i z početi; a skrajno neverjetno, da bi bil liriami rabil tak«' bt'sede, je italijanska ulica to jiriliko takoj izrabila za nedostojne demonstracije, kakršne so mogoče samo v domovini fašizma. Sicer pa je Schamei tam to vest odločno dementiral. Pa to na celi stvar« ni interesantne. lnteresantno je, da je italijanski ii>ti cel čas, ko traja washingtonska k.onferenca, Francijo neiz-nemo napad i jo. Še bolj zanimivo pa je, da je v istem času vodja angleške zunanje po!itike. lord Curzon. v svojem govoru v Lonco-
parja so orožniki a ret ovali.	j in Črni gori. na jugu pa Grški._
I Albanska, grška in naša meja bi Nezgode in nesreče.	jst naj strnile ob ohridskem jeze-
Anton Zaje, slu delavca iz De- ru. Zunanje posle albanske države
palje vasi, je bil žogo. V tem pa je prišel mimo lGletni Ivan Dime v/. Depalje vasi in začel razkazovat samokres, ki se je nenadoma sprožil. Krogla je zadela Jtajea in mu obtičala v levi n«)gi. Prepeljali ga v bolnico.
Frane Vilfan, posestnik v D.»r-farjrk pri Škofji Loki, je ho>tel ]»rijeti svojega ]>sa. Pes se je mahoma obrnil in je zagrabil svojega gospodarja za mezinec leve roke. Nastalo pa je tako nevarno vnetje, da se je moral podati v bolnico.
Matija Skobernik, hlapec pri knežji upravi v Konjicah, je cepil drva. Pri tem mu je odletelo poleno v des»io oko ter ga nevarno ranilo.
Mariborski mestni stavbni svetnik Baumel je padel tako uesreč-noopo stopnicah, da si je pri pad-l-u zlomil eno rebro..
ooletnemu pomožnemu delavcu kurilnice južne železnice v J^Iari-boru. Franu Kelbiču, je na lede-uih tleh pred kurilnico spodrsnilo
»>u na nekem bank«*tu s skrajno uljudnostjo prajal Briandovo sta- in Je dobil pri tem tako težke po-lišče v Washingtonn. češ. Francija se zastonj boji Nemčije in Se - škod!>e na sencu, da je moral v zato brani razorožitve: njej ne zadostuje pomoč Anglije in Ameri- jbolnico.
ke in eeleura sveta, k: ne bo dopustil novega krvoprelitja. Tudi to j V nedeljo popoldne je v goistil-morebiti ni br<*z poircna, da je poročilo ''Štampe" prišlo preko — »i Fajdiga na Teznu pri Maribo-lyondona. I*Vaneoska zurnalistika sodi. da ima antifrancoska propa-:'" popivala večja družba, med ganda v Italiji svoj-> korenine v angleški politiki, ki po svojem zna- j katere se je nahajal tudi 291etni nnn zjrodcvinskem receptu ne trpi premoči: wbeijfc -velesile na ev-; postrešček Rudolf CokaL V pija-ropgki Celini in se v to svrbo poslužuje enostavnega sredstva, da iču- nos-ti se je kmalu razvilo prereka-je italijanski nacionalizem proti svoji lastni zaveznici. To je menda nje, tekom katerega je nekdo v,
bi upravljala Italija.
350,000 Slovakov brez šole.
Dubickv je v češkoslovaškem parlamentu povodom proračunske razprave orisal težak položaj slovaškega ljudstva na Madžarskem, kjer nimajo nobenega smisla za izvrševanje določb trianonske pogodbe. Na Madžarskem živi 350 tisoč Slovakov, ki nimajo nobene šole. dočim je za 600.000 Ma džarov na Slovaškem odprtih 682 madžarskih šol. Trianonska in santgermainska pogodba obsegata jasne določbe za ohranitev narodnih manjšin, v katerih se zagotavlja narodnim manjšinam, ako dosegajo v kateremkoli !u-pravnem okrožju 20 odst. prebivalstva. pravica, da občujejo i uradi v svojem jeziku in morajo dobiti manjšinske šole itd. Na Madžarskem je bilo obilo takih upravnih okrožij s 30 odst. Slovakov, ali praviee in šole jim Madžari ne dajo nobene. Poslanec Dubicky je zahteval, naj češkoslovaška vlada v tej tetvars stori primerne korake v Budimpešti.
Moderni svet.
V Hanavru na Nemškem je bila obsojena neka vdova, ki je uimo-
Glavni odborniki.
Pre«]se«lnik: RUDOLF PERDAX, 93:: E. lST>th St., Cleveland, O. Todpredsednik: LOUIS BALAXT, Box IOC Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK, Ely, Miun. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX, .VJ4 E. 2nd Ave., W. Huluth, Miur.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S-j:! E. Uhio Street. X. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbow:
MOHOR MLADIC. 2G0.*i So. Lnwiulale Ave., Chicago, 111. FRAXK SKRABEC, 4b-'2 Washington Strecl. Denver, Colo.
Porotni odbor.
I.EOXARD SLABODXIK, Box 480, Ely, Mini). GREGOR J PORKXJA. Box 170, Iihuk Diamond, Wash. FRAXK ZORIC1I, GlilT St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALEXTIX PIRC, 510 Meadow Ave., RocLdale. Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 531» — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARG To« Market Street, Waukegun, III. - Jetlnotino uradno glasilo: "tJlas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kjkor tu<li denarne iKišilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega Uijnika. Vse pritožbe naj se in&ilja na i»roclsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in tK>lniška spričevala nuj se i>o5ilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priimrvna vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se /.glasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Podnebje Maske v prejšnjih časih,
Starodavna vejretncija aiktivv r.e pokrajine. k<>t j.' razvidna iz proučevanja 'ikamenclili rastlin, iinm kaže. da je Mi!i» p:Mlnehje Teh pnkrji j in ii"k«>č povsem razl i«' m- od sedanji ,.M« io d,i Iti »ib-
Ncki rojak vprašuj«*, zakaj j»-na tr^ru toliko brinjcvili ja«rod ah ka; sc jih uporabila Itd. . . .
Brinjeve jagode so tlobfre za žvečiti, če ima človek slab želodec.
V skrajni sili sc jdi pa lalik« tudi za kaj drugega uporabi.
zelo obširni te/ so edino znani 1r-gvsko vredni min"ta!ni viri te pokrajine.
Nekaj premoga se oil časa do »•asa izkoplje za ladje, katerim je manjkalo kuriva. Ker ni nob»v
stajala ta vegetacija iz mahov in I nega pristanišča, morajo ostati drugih nižjih oblik rc.rstTmskega te ladje daleč proč od obali in par življenja ki Imn- za obst:tuek sredi snega, v skoro vedno zmrznjeni zemlji. -•( IkIh vegetacija v onih časih obdna. tet vključevala tudi palmam podobne rast-
vreč premoga se naloži s pomočjo čolnov
Cape Lisburne znaci severo-za-padni konec kopne mase. ki se steza v Arkti'ni ocean, nekako
line. ki rastejo le v milem pod- 160 milj sevorno od arktičnega
Kdor je v blagostanju ne pn-zna blagostanja. Kdor se valja v zlatu, ga ne zna ceniti. Vse hrepenenje je namenjeno le cilju, katerega ne mor-- doseči.
Jaz sem dom; iz Srebrne doline, ki sedaj propada pod italjan-sko nadvlado.
Zdi se mi, da je minilo pred petnajstimi !■?!• štiristo let. odkril* so začeli kopati tam živo srebro.
Srebra je bilo toliko Iti ga je se sedaj, da se vi i je curek, ko potegne rudar sveder iz skale.
Avstrijska vlada je bila pa dobrosrčna in dobrotljiva. Ob praznovanju štiristoletnice otvoritve rudnika je hotela rudarje presenetiti. Nekaj posebnega jim je hotela dati. Vsakemu je torej dala četrt Htra živega r.rebra.
Ljudje so i/.vedel i. da zmez živega srebra in volovskega loja . dobro sredstvo zoper stenice.
Vse one družine, ki so imele ' toliko denarja, da so si lahko na- J bavile volovski loj, so pregnale stenice.
* * #
Znano Dolfetovo pesem ki jo poje v Jurčičevem "Desetem bratu" bi bilo treba takole prikrojiti za ameriške, razmere:
Vinska trta nima grla, da bi sama vino žrla. Nima rok, . da bi ga strla, . nima shrnmbe, ua ga spravi. Še na misel ji ne pride,
da bi se s suha'! sprla. * * *
Poročajo, da je v srbski armad; polkovnik, kateremu pravijo vsi '•etae".
To je lepo. Vprašanje je le. za-, kaj mu pravijo otac.
Ali je z vojaki res tako dober, kot je dober oče svojim otrokom.'
Ali pa izvira ta primek iz dejstva, da nameri polkovnik ob tej ali oni priliki znano jugoslovansko kletev na mater vsakega posameznega vojaka.
rila dve svoji hčeri in nekega di-.iaka, na smrt. Dotieni dijak je stanoval namreč pri njej in se zaljubil v eno izmed heera. Ker pa je bila lastna mati ljubosumna, zato je u-bila obe hčeri in dijaka.
nebju, v katerem se nikdar ne pojavi slana.
Te vegtacija je uspevala v arktični pokrajin od konca Paleozič-n<: do srednj ' ("enozolPne geološke dobe. pred davnimi miljom let, še predho je človek obstajal r.a zemlji. Čeprav so te dežele sedaj skrajno negostoljubne telle redkoked\j obiskane, je geološki department Združenih držav nabral veliko množino informacij glede fi>siln»» flore ali okamenele-ga rastlinstva.
Proučevanje premogarskih skla dov v Capo Lisburne okraju je
kroga ter nekako tristo milj di-j rektno severno od Neme. I Celo Cape Lisburne pa ni nikakor skrajna severna meja fosilnih rastlin te skoro tropiene vegetacije, k^tjti take rastline se j je našlo v skalah 160 milj severo-
lztočno od Cape Lisburne. ____________
POSDKAV.
Prcdn < odpotujem v slaro tlo-L'hovii;i s parni k o m La Savoie, po-j zdravi jam v=« prijatelje sirom #Amei ;!:e T< r kl'čem na \ eselo svi-jdenje mojemu svaku ilašper .Mi-1 i-ii ■
in njegovi /.»-ni. — Jožef razkrilo obsto j stev'lnih fosilnih i|.,v.;z Uodola
rastlin. Ti premogovni skladi sr> st1}
loiloia [tri
ovem me-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
■eograd, Celje, Dubrovnik, Kotor. Kranj, Ljibrjana, Maribor, Metkov«, Sarajevo, Sp»f\ Šlb^nlk, Zagreb.
IT ALI* A
Trat, Opatija, Zadar.
NEMŠKA AVSTRIJA
Dunaj.
IZVRŠUJEMO Wre in ^oeoU denarna izplačila v Jo^ostavijf, kodUL In Nemški AntrijL
IZDAJAMO čeke v kronah, lirah bs dolarjui, plačljive na vpogled pri Jadranski ioonkl in rseh njuiih p*druxnicai2.
PKOD.V.V.MO parobrodoe in železniške votno liste na vse kraje ia za vse irte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, pla^ljtre v efektivne« zlata pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se upWaJo v napoleonih ali an^le&kih šterHngih, »ko ni na razpolago ameriikih dolarjev » zlata.
BPREJE»L4MO DENARNE VLOGE v dolar^tfc ter plačamo zatasno 4% obresti. Oddelek vlog sano vstanoviL nanovo trn željo mnogih rojakov Sirom Amerike, ki se poslužujejo ea£e banke. Po sprejemu prvega denarja izdamc v loži to knjižico v dolarjih ta jo -»šljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pirau vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Mo^ey Order aH na ao New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zg^asite glede \ retliive Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naSo banke v prvem nadstropju brez ozira o\ to, ako kupite parebrodni listek pri nas ali *l<s gm aogoče že kupili drugje.
Zajamcnčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodnl pogeji, ki bodo velike koristi za vso one, ki Be že ali se bodo posluževati
nase banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrv&t-tke, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Crnegore.	__
Frank S&kser State Bank
i
Najbolj razkošna princesinja Evrope.
Poroea M. Wade.
Najbolj ekstravagantna ženska ški. Ta princ se je namreč vdele-* Evropi je napisala svoje sporni- žil redno vseh zabav in lovskih ne ali memoare. Princesinja, v so- prireditev Rudolfa. Rudolf je o-i >du s številnimi kraljevskimr stal v Meyerhngu od večera dne cružinami v Fvropi. ki je kot o- 2K januarja p^ do jutra dne 30. ir»«k kradla jagode pri cesarju januarja sam z Marijo Vetsero. Viljemu, ki se je poročila s prin- Ko so dospeli njegovi gostje, da cem iz Sachsen-Koburga in ki je se vdeleie kva, je bilo zborova-ivela na najbolj pokvarjenem nje natančno lako kot na pogan-dvoru v Evroji skozi dvajset let, skih slovesnostih v časih Nerona. li je ušla z nekim p >ro?nikora iz lo se je pokli:ala smrt na ban-astrijske armade, katero je njen ket. Gospod, obsojen na smrt, pa jezni mož utaknil v norišnico ter je bil prestolonaslednik sam in s jo držal tam sedem !-*t, ki bo mn-1 sebaj v prepad je potegnil tudi go«"e podedovala $25,000,000 in ki žensko, ki ga je najprvo privedla nna upnike po celi Evropi, nam n?: rob propada, pripoveduje povest svojega živ-J Rudolf je napisal par besed za
Ijenja v knjigi, ki jt bila pred kratkim objavljena, in ki nosi naslov: 4'Moje lastne afere". — To knjigo jfr spisala prineesinja Lu-
svojo ženo. P'smo se je glasilo: Jaz se poplavljam od življenja. Hodi srečna na svoj lastni način. Pazi na svoj i hčerko, ki mi je
jiza. najstarejša hčerka zamrlega zelo draga.
belgijskega kralja Leopolda II. | Princesinja je brez dvoma lah-Princesinja ni sprejela metode ^ ko izvedela za grozne posamezno-Ldvarda Boka, da odloči sebe sa- sti te at rasne zadeve. Njen mož mo od sebe. Ona-govori v prvi t je bil drugi človek, ki je dospel osebi, a kljub temu ni najti v|v gradič, kjer se je tavršil dvoj-knjigi preveč Jazov. Na krut, a r.i samomor Opaziti pa je pomanj-r arkanten način označuje kra- kanje določnosti in meglenost iz-ijfvske osejie, katere je tako do- J ražanja, kar kaže, da je prince-bro poznala, ki so sedaj mrtve sinja marsikaj zadržala. Dejstvo.
ali pa v izgnanstvu, kajti s veto v-ia vojna je pometla z njih prestoli in kraljestvi Ferdinand, bulgarski car, je bil soglasno z njo čudno bitje, kajti pel je himne na naslov hudiča ter sežigal rokavice in kravate, katere je nosil. Franc Jožef, avstrijski cesar, katerega "raenujc princesinja 4'brezsrčno bilje in živo mumijo" ter ga dolži j retežrie večine njenih nesreč, j._» bil kaj 4*vrdrrar'' človek, katerega bi marsikdo za-
da so smeli tniplo Rudolfa pokopati v blagoslovljen-!', tleh. kar r msko-katoliška cerkev odločno prepoveduje za samomorilce, go-
vov' precej ono verzijo povesti. v kateri se glasi, da je Marija Vetset a ustrelila Rudolfa ter izvršila nato samomor Prineesinja zaključuje svojo povest o tragediji z britko obsodbo Avstrije.
— Videla sem, ter vidim v nato sledečih £aloigrah avstrijske
(\ladarske hiše kazen neba . . . n enjal z lakajem, če bi slučajno .Avstrijski dvor je bil določen, da r« tičal v maršalski uniformi, pogine na strašen r.ačin. Pred-Imel je dve sdabi navadi: pulil stavljal je le služabniško sobo za si je brke in znani metli na obeh berlinske lakaje. Potem ko je straneh lica, kar se ni smatralo i prišel Franc Jožef na slavni Ev-;a dostojno v visoki družbi in pri i haristični kongres nr. predvečer obedu se je rad ogledaval v svet- vojne ter stal pred oltarjem kot lo izbrušenem nožu. Kar se tiče I Princ Vere. se je odjeljal v hišo nemškega kajzerja. je bil kot j madamc Schiatt, da zaključi pu-mlad človek dober in vesel dru- sti dan ter po-Iuša dunajske čen-žabnik. a ko i«- odrasel, je postal čarije in spolzke anekdote, zelo slab gledališki igralec, brez;	KU(jolf umri 0d samega
a sake osebnosti ali globine. Ni : ,rmjSa <
imel niti takta, niti prave sodbe.
S pomočjo svojega dobrega spo-
Nekoč je napravil princesmji na-, mina nam slika prineesinja svojo slednji cesarski kompliment: - mladost in svoje življenje v Bru-V; bi predstavljali finega pruske- ^ Jn Laekcn Q svoji materL ga grenat irja. - - Mislil pa je pri kraljjci Mariji Amelijij govori z tem : Pomeranskega.	| ve,ikim spoštovanjem in o svojem
* • *	i očetu Leopoldu II., ki je bil znan
Princesinja Lujiza je bila ro- ' k« t največji razuzdanec v Evro-jena leta 1S5S in njene memoare pi, '*kot o velikem možu, velikem mečejo precej luči na številne do-j kralju, kateremu posvečam to godke, katere je že zagrnila te- knjigo". Govori tudi o svojih ma. To je precej dragocena knji- j mlajših sestrah, Štefaniji in Kle-Ita, ker zrcali dogodke onih ča- mentini ter o svojem bratu, kosov. Soglasno z njeno pretnjo, da J jega prezgodnja smrt ja zagreni-bo povedala vse, nam pripove- la kralju vse ostalo življenje, duje tudi "resnične" povest o j Lujiza se je poročila v starosti smrti avstrijskega prtstolonasled-i sedemnajstih let s princem klinika, kronprinca Rudolfa.	i pom iz Sachsen-Koburga, katere-Rudolf lep in liberalnega mi- ga je videla le parkiat. ki je bil hijenja, "ljubljenec bogov", kot | štirinajst let starejši od nje ter s t. izraža prineesinja, se je poro- sorodnik avstrijskega cesarja. < d z njeno sestro, Štefanijo, s ka-, Njeno življenje z njim v znani tero je imel eno hčerko. Sreča st» Koburški palači na Dunaju je bije smehljala Rudolfu. Bil je de- io življenje nesreče, dič velikega avstrijskega cesar- j	* ^ » stva ter je imel dosti stvari, za j _ Palat-.a n:i Dunaju, impozant-katere se je izplačalo živeti. Nje-jla na zimajt nie je uušila s svo-
gova ljubezen do lep«* Marije Vttsera pa ga je dovedla do te-
jo puščobo. — Moja soba, — pravi ona v spominih, — je bila ta-
«2a. da je izvršil samomor. Lujiza ka da sem se stresia, kadar sem
stopila vanjo. Bila je to precej velika soba in zidovi naokrog so bili do polovice višine obdani od lesenih omar. Sredi tega paradiža je stala velikanska steklena po-
opisuje Vetsero na naslednji način: — Marija je bila cesarska sultana, ki se ni bala nobene dru-t,-e favoritke, tako zelo je bila uverjena o svoji sili in svoji zma-
Šala.
Cilicija — biser Male Azije.
Zdravnik in stara devica. | . Cilicija, ena najbolj važnih pokrajin Male Azije, iz katere se Nekje na svetu je svetoval nekLje umaknilo francoske čete na temelju dogovora med Francijo in zdravnik slari goMpodlčni. naj se.Muštafo Kemal paše. diktatorjem azijske Turčije, o katereiu do-onioži, ker potem ne bo več tožila ■ govoru se je v zadnjem času že toliko razpravljalo, je predmet bu-
0	brezpomembnih boleznih.	let;na katerega je izdala Narodu«-, zemljepisna družba, (jospodična mu je hitro odvrnila: •• Vzemite me *ar vi, gospod' ~~ bi se Posli,1° umetnika, inžinirja, farmerja nli rudarske-zdravnik!" | S*1 prospektorja, da ugotovi, kater; del .Male Azije i" najbolj za-
Ker pa tudi zdravnik ni bil v ž?iJiv z njegovega posebnega stališča, bi ta ali oni dal Cilieiji pred-zadregi z odgovorom, je ■ rekel :|nosI Pred katerimkoli drugim d. lom Male Azije, — so glasi v bu-"Zdravnik le zapiše zdravilo, za-j letinu. — Komaj je mogoče najti kak del v Fvrov.I ali .Ameriki, kjer užje ga pa ne!"	( bi bila narava tako radodarna in velikodušna kot ravno v tem so-
j razmerno majhnem ozemlju na skrajnem severo-iztočnem vogalu Poljub :n zaušnica.	j Sredozemskega morja Čeprav pa se ni človek dosed?.« j še poslužil
V neki francoski pokrajini je-prilike, ki se mu jo nudila z materijalne strani, da izpremeni pobila navada, da je po pnroki ženini tencijalno bogastvo v dejansk.o je vendar le vprašanje časa ali pa oklofutal nevesto z besedami: mogoče svetovne polhike, ko b . Moril to. " faksen Sfin. kadar sem hud." |
1	Zgodilo se je pa. da je Francoz1 °b večini južne < bli Male Azije predstavlja nižina le zelo ozek j v tej pokrajini vzel za'ženo Nem-j r°'>*.Y bližini skrajnega seven iztočnega vogala Sredozemskega j ko. ki ji ta običaj ni bil znan. Ko 'n,orja? na Južni baz: maloazijskega polotoka, pa se planjava razširi i je ženin nevesto oklofutal in po-!tcr tvori precej ravno pokrajino, ki je več kot 7."> milj dolga ter od
ljubil, ga je nevesta tako udarila j dvajset do šestdeset milj široka. Na morskem "v.igalu" se zopet po-po iios-u, da se in ti je vliTa kri kar' Javijo gore in obal skozi Sirijo in Palestino, na razdaljo oOO milj curkoma in dejala: "Takšna sieni,'tl> Egipta, jc skalnata in razorana. z izjemo nekaterih kratkih ko-kadar sem dobra." Potem pa mul sov. Cilicija je vsled tega neke vrste obrežna oaza. je izpulila še polovico las z bese-' .........
Idami: "Takšna sem kadar sem' . Za eillclJskimi	^ Polukrog Taurus pogorja, s
huda!"	1 koje?a ?osto zaraslih obronkov se je jemalo les skozi stoletja in ti-
I Od takrat j- izginil ta ženito-1 soč',etja» da se ^dosti potrebam Egipta, ki nima nikakega takega vanjski običaj iz vse pokrajine, j ^revJa ter tudi Sirije ki je skoro brez drevja. S Taurus pogorja te-;	'če tudi veliko število rek skozi celo leto. Te reke namakajo rodo
SLAVNI ANGLEŠKI GODBENIK
Slika nam kt.že Mr in Mrs. Alb e:ta Coates ob prihodu v Združene države. Mr. Coates je najslav r.ejši angleški glazbenik.
Dober sluga
Oficir jti bil na ženitovanjskem potovanju. Ker mu -io neprijetno, da bi opazoval kot mladega poročenca, je zahičal .strogo svojemu slugi naj nikomur ne pove. da se je šele __________P fed kratkim poročil. Sluga je seje bil določen, da umrje na "tak i ju obdolžbe, da je ponarejal veda trdno obljubil, da se bo po strašen način, da ga ne morem ni- vredne /ne listine. I'rincenlnja je naročilu ravna1.
ti omenitidočim je vzrastla pozneje dokaizala, <la s:> bile ob- Oficir je odšel nato pomirjen v hčerka, da vidi v svoji materi dolžhe pop dnoma neutemeljene, hotel. Ko pa je bil s svojo mlado "najbolj zb.bno. če ne najbolj Sodbo .j- leta 1902 razveljavil av- /eno dva dni v hotelu, je zapazil, bla/no žensko na svetu". Dora je strijski državni zbor	j da se vse skrivaj posmehujv. o
imela sunilo, da se je jn>r<»čila z davno mnenje v Avstriji je bilo vsakim dnem se je stopnjevala ta vojvodo <iuenther-jem iz Slezvik- skrajno sovražno temu samovolj- veselost.
Ilolštajna. bratom nemške cesari- :iemu nas-t<.pu princa KobuHskega Ve-; ogorčen je poklical oficir cc. Prva reakcija princesinje pro- in prineesinjo st» v-led tega na ti- k sebi slugo in mu rekel: "Ali ti ti prošnji vojvode, da mu tla svo- lični cd vedi i v azil Lindenfcurg v nisem dejal, da nikomur ne povej, jo hčerko v zakon, ji i bila brez bližini Draždan. Tam se .je nosto- »la sva jaz in moja žena mlada po-hnmorja.	palo ž njo kot s kratijevo hčerko, ročenea?"
— Kaj, — je vzkliknila, — ali a še vedno je bila pod najstrož-j Sluga: "Saj sem se ravnal po resno mislite povesti mojo hčerko jim nadzorstvom, neprestano ob- ukazu ter vsakemu dejal, da sploh pred oltar, ne da bi si dali preje dans, od elwrrozenih stražnikov in niste poročeni!"
lnUlT"l\'ltl kl'ill ctl"l<lll line '	1* li/ 1-nli	lu.ilvAHA l-» nI'
goslavri lepoti. Imela je globoke, &oda vsebujoča spomine princa črne oči. profil kot grška kame-ja. vrat boginje ter strast vzbujajočo gracijo. Popolnorra se je polastila Rudolfa ter stremela za tem, da bi se poročil z njo. Zve-zaobeh je trajala tri leta.
Lujiza nam pripoveduje, kako jo je prišla Štefanija obiskat tri dni pred tragedijo ter ji rekla:
— Rudolf bo sel v Meverling ter namerava ostati tam par dni. Cn ne bo sam. Kaj naj storimo?
na tuje dežele«, nagačene ptice z dolgimi kljuni, Bude in pagode. Postala sem bolna, če sem se ozrla na to ropot.jo. Kopalne priprava ni bilo nobene. V celi palači bilo najti le dve Lam.
— Polača je postala zame pekel in najhujši pekel je pozlačen pekel. Naslov re pomenja ničesar in slaba domačija je vedno slaba domačija. — Poroča nadalje, kako se je prvikrat sprla s svojim
Naslednjega dne se Je sestala niožem radi čaše kave » mlekom.
Lujiza zadnjikrat z Rudolfom in slednji ji je rekel: — Danes popoldne grem v MeytrTlng. Povej Debelemu, naj ne pride danes zvečer, temveč po jutranjem.
Princesinja pojasnjuje^ da je bil Debeli, katerega je omenil Rudolf, njen moi, princ Kobur-
1'rinc se je držal starega nemškega naziranja, da ne pije noben boljši človek črne kave, a princesinja ni mogla videti mleka. Vsak poročen par bo spoznal v tej malenkosti vzrok za ločitev.
Princesinji je bil rojen en sin, Leopold, in ena hčerka, Dora. Sin
popraviti svoj strašni nos?	v rokah policijske matrone, ki si
Vojvoda je imel v resnici rdeč je zapomnila ter sporočila naprej!	Oh, ta mladina!
nos vsestranske in povsem nego- v kar jc rekla ali storila. Raz-| Stric: "Pepčck, ali »i bil pri-tove oblike. Vsakdo ne nif-re biti ventega pa se je cela njena dru- den, ko si Ml pri teti?" kot prin.- iz t "onde ali Cyrano, a žina obrnila od nje, kajti prepri-j Fantek: "O, da, zelo! Ko sem spačen nos je v resnici velika ne- čana j.* bila, tla je resnici blaz- Prišel včeraj k teti, je bila silno prijetnost.	na. Lo p;«d pritiskom javnega,vesela. Ko sem danes odšel, pa je
• *	mnenja in časopisja je sempatair'1,ila z°pet silno vesela!"
liila .ie kulminaeija številnih kak član družine obiskal nesrečno j vzrokov in pogojuv, ki so imeli za žensko. Njena mati. kraljica, je'	Gasu primerno,
posledico zaroto, s pomočjo kate- umrla in ni ji bilo niti dovoljeno V nekem mestu je bila razpisale se je vtaknilo prineesinjo v no- vdeležiti se pogreba	služba policijskega stražnika. riŠnico v Doeblingu, — in ona pri- - Ko je bil gref Matašič leta 1902|Izm«l številnih reflektantov so p i sn je ve'-ino teh vzrokov želji; oproščen, je pričel takoj kovati sprejeli prosilca, ki je bil brez polastiti se premoženja, katerega načrte, kako bi oprostil princesi-jon<-"a očesa. Ko je vpraišal nato bi ona podedovala p > svojem oče-'njo. a bilo je šele tri leta pozneje, uekdo župana, kako to, da so na-tli. Leopold je postajal star ter se ko se je moglo udejstviti beg. fjt-li ravno invalida brez enega o-je cenilo, da se bo približno lOOOi Nekega dne ji je vrgel v kočijo;^'esa> je odvrnil žuipan: "Časi so miljonov frankov razdelilo med i neki bieiklist listek z napisom: Pa^' taki, da mora policija vedno njegove tri hčeike Upanje na ta- "Tpaj." To je bil prvi znak za'stisniti eno oko'" ko dedšeinc je mogoče zadosten vjeto prineesinjo, da ima sploh
vzrok, da se nakupi en sam dan kaj upa? ja .pri*i v ]»rostost. I*ar	Poravnan dolg.
perila v vretlnosti $12,000, kar je'dni pozneje je našla p<.d svojim -Janez jc priložil Jožetu zaušni-
baje princesinja v resnici storila, j namiznim prtom listek z beseda- c*°' J°že je bil ves ogorčen.
Le:a 1 S!>7, ko je bila stara ske nri: "Zgodilo se ljo jutri."	| Tedaj je rekel Janez: "Kaj bi!
ro 4<> let, vsa obupana radi svoje- V naslednji noči krog ene ure Dolžan si mi že vso večnost deset ga življenja s Filipom, je napra- zjutraj se ie posrečilo grofu, ki je'dolarjev, sedaj sva pa bot!" vila princ< sinja svoj skok v pro- podkupil veliko ljudi, odvesti' J°že: Ali bi mi ne dal pobotni-stost in se »nlzvala glasu, ki ji jeIprincesir>o v Iierlin. Odt-nu je potem pa še deset dolarjev?" rekel: — Madama, vi ste izgun-.odšla v Pariz, kjer so jo odlični'
V prenočišču.
Gost: "Vso noč me je grizlo. Vso noč nisem spal. Vsc^ noč ni
vitne planjave ter omogočajo obširno irigacijo, kakorhitro bodo na
^ ...........razpolago potrebni r-: sipi in kanrb Celo pod uničujočo vlado Tur-
je bilo skraj-| tcr vsPr'®° dejstva, da je prebivalstvo napol nomadsko in na-i ga ves svet. P°l poljedelsko, ki je dopustilo, da je postal velik del dežele močvirnat, je Cilicija froizvedla dosti riža, koruze, sladkornega trsa, sadja, tobaka in bombaža. Podnebje in zemlja sta posebno ugodna za proizvajanje zadnje omenjenega pridelka.
— Nekatere izmed reV ki te'rjo z visokega Tsurus pogorja, nu-dijo izvrstno priliko, za razvoj vodne sile in v gorah jo najti dosti nedotaknjnega mineralnega bogasUa. Taurus pogorje je znano in naravnost slavno rad- svopih sceničnih lepot, ki so izvajale veliko privlačno silo skozi stoletja na mestne prebivalce, ki so živeli na ci-lieijskih planjaah ipričetka poznane zgodovine. Zgladilo se je vile med gričevjem in v mičnih dolinah, ki se dvigajo n-vzgor proti gorovju tako v dobi Grkov kot v oni Rimljanov. V tej nad vse ugodni pokrajini so nameravali Nemci ustvarit; bazo ali postojanko, ki naj bi priinogla k uresničenju njih sanj glede razširjenja nemškega upliva in nemške moči m. iztok.
Taurus pogorje je predstavljalo ob svojem času eno najbolj važnih vojaških meja v starem s van. To pogorje je bilo skoro ne-prehodljivo, razven* fckozi globo! jarek ali zarezo, znano pod imenom Cilicijska vrata Skozi dolgo časa je tekla cesta, katere so se mogle posluževati le tovorne živali, ob ozki strugi reke. Nekako štiristo let pred rojstvem Krista pc. jc neki nepoznan Lesseps zgrabil cesto skozi ta prelaz katerega so se posluževali tudi vozovi. To je bilo delo, ki je najbrž izpremenilo celi tok zgodovine v tem delu sveta.
Ijena v svetu, v katerem živite. To i francoski znanstveniki proglasili .je strahopetno in jierverzno. — 'a duševno zdravo in normalno.
Ta glas je bil last grofa Gezej V naslednjih par letih so listi	-- —---------- - m*.
Matačiča piročnika v avstrijski prinašali številna poročila o eks-'sem mogel zatisniti očesa." arma<li. V svojih spominih je od-!travaganci princesinje. Nekaj ča- Gostilničar: "Obžalujem, če mi-kritosrčna. Ona je enosta\nio jm>- sa je živela z denarjem, katerega	da boste spali z odprtimi
begnila ž njim. Leta 1S9S sta seJi.je dajal oče ter živela vsledte-
grof in princ Filip dvobojevala in i ga svojemu stanu primerno. Leta	-----
pri tem je bil princ lahko poško-jlW6 pa je Leopold, njen oče, iz-
dovan na roki. Kmalu nato sojročil K'^iigo kolonijo (v Afriki)J Kako se operejo svilene stvari? princes li jo prijeli ter jo progla- v katero je investiral svoje neiz-l Nastrgaj nekoliko sirovega -ili za duševno neodgovorno. O'merno bogastvo, belgijski državL krompirja ter ga ožmL Z d»»blje-tem nam pripoveduje ona sama v -lasno je. da je hotel s tem svojim tekočino oprane svilene stvari svojih spominih-	j korakom razdedhiiti svoje 3 hče-|,,e pOKtanejo le čiste, ampak ob-
—	Zjutraj, krog devete ure. ko re. katerih ni maral, izza časa, ko **r^ tudi lepo prvotno barvo in si-sem Še ležala v post -iji, so bila je umrl njegov edini sin. V svoji JaJ- Mila pri tem ni treba rahiti.
vrata moje sobe s silo odprta, j oporoki je nakratko ugotovil, da "----—-
Vstcp-il je odvetnik princa in sle- nima ničesar drugega kot 15 mi-! Lza smrti Leopolda je tožarila dili so mu gv^spodje v črnih oble- j 1 ionov frankov, katere naj raz- Luiz^i Belgijo za svoj deJež i>ri do-kah, policijski uradniki. Zadaj pa i dele med njegove dediče. Kralj hodkili Kongo kolonije. Njeni dve so vtali zdravnik in bolniška jLeopcld je umrl leta 1900, a v o- sestri se nista vdeležili te&a po-strežnica iz Doeblinga.	nem času so cenili listi dolgove stavnega boja. katerega vodi še
—	Posebni vlak je čakal na po-;Luize na štiri mdljone ameriških ^cdaj sama naprej. Številni juri-staji. Par ur pozneje, ne da bi j dolarjev. Ona sama pravi glede sti izjaHjajo, da ima čisto prav, a imela časa zbrati skupaj svoje lni-itega naslednje: — Popolnoma-res zadeva še «edaj ni rešena.
sli, sem bila naenkrat vržena iz,je: da sem bila ob gotovih časihj Leta 1907 je bil razveljavljen normalne človeške družbe v noriš-j razkošna. Rekla sem ter še vedno "jen zakon s princem Koburskim nieo v Doeblingu. S pomočjo za- ponavljam, da je bila ta potrat- hi ona je dobila nazaj svoj naslov mreženega okna v vratih moje ce- nost način, kako osvetit: se nad belgijske prineesinje. Mora pa žilice so me lahko neprestno opazo-j družino mojega moža, ki mi ni ho- veti v izgnanstvu in tekom vojne vali. iz daljave sem čiria krike in tela ničesar dovoliti. Ljudje go-'so jo zasledovali kot Avstrijko, vpitje. Vtaknili so me v oni del vore o velikanskih svotah denar-1 vsled česar je bila pogosto lačna, azila, ki je določen za besneže. —j ja. katere, .sem baje izdala. Jaz pa To ne zveni kot ekstravaganca, a
Tako velika je bila moč princa, j sem izračunala, da nisem izdala kakorhitro bo dobila denar od da se mu je posrečilo izvesti are- (več kot deset miljonov frankov Belgije, o čemur je trdno uverje-tacijo grofa Matašiča, ki je biljizza leta 1897, ko sem se oprostila na, bo gotovo dohitela zamujeni obsojen na šest let ječ« na teme-j svojih spon. —	čas.
—	Cilieija je postala velika obcestna postojanka za trgovino med Egiptom, Sirijo Arabijo, Mezopotamijo tei- celo Daljnim iztokom na eni strani ter grškim in limljanskim svetom na drugi strani. Skoro natančno po tej w\\k\ karavanski poti je bila pred nedavnim časom zgrajena velika 3agdadska železnico, ki je napravila Cilicijo zopet važno postejanko ob tej veliki prometni žili, ko je namen je bi spajati za,.a d z Orijentom. Angleški vojaki, ki so padli v roke Turkov kot vojni jetniki, so izvršili veliko težkega dela pri rekonštrukciji teža\ne sekcije te železnice skozi Taurus pogorje.
Kadar se je v poteku zgodovine zavojevanje sveta pomikalo proti iztoku ali prot: zapadu, je bila Cilicija v vsakem slučaju na poti takega zavojevioija. Perzije: so imeli to dečelo v svojih rokah tisoč let pred rojstvom Krista. Ksenofon in Cirus sta šla po tej poti. Aleksander Veliki je prišel skozi vrata v Cilicijo leta 333 pred rojstvom Krista ter porazil Darija na planjavi Issus Po njegovi smrti se je pojavilo lam neko grško kraljestvo. Rimski orel je razprostrl svoja krila nod Cilicijo L ta 103 pred Kristom ter ostal tam skozi več stoletij. Tarsus, dom svetega Pavla, je bil v rimskih časih glavno mesto Cilicijo. Tarsus j< pestal svobodno mesto vsled odloka Marka Antonija in tam je .slednjega obiskala znana egipčanska kraljica Kleopatra.
Tudi Arabci so se polastili dtžtlc ter držali • ilieijo od sedmega pa do desetega stoletja po Kristu. Tckon te dobe je vladal Bizanc deželam onstran Taurus pogorja m Cilicijska vrata so predstavljala obmejno postojanko krščanstvu proti mohame lanstvu.
Interesi Francije v Cilieiji, katere se je priznalo po zaključe-njtt svetovne vojne, ko se je dalo 1- ranciji mandat zr» ta del malo-azijskega ozemlja, segajo nazaj prav do Križarskih vojn. Neko fran-kovsko kraljestvo je namreč obstajalo v Siriji skozi več kot sto let in sicer v dvanajstem in trinajstem stoletju. Pred prihodom tega časa pa se je veliko število Armencev preselilo s severa, ker so jih tam ogrožali Turki, ki so že pričeli s svojim osv.jjevalnim pohodom in ti Armenci so ustanovili v Cilieiji kraljestvo Manjše Armenije. S tem krščanskim kraljestvom so imeli Franki ttsne stdce in v poznejših letih so bili številni visoki uradniki cilicijskega kraljestva Franki.
—	Potem ko se je turško cesarstvo polastilo kontrole nad Cilicijo v šestnajstem stoletju, so Armenci med prebivalstvom dežele največ trpeli iz rok mohamedanskih fanatikov.
Adana, glavno moderno mesto na cilicijski planjavi, je bila po-zor'šče enega krvavega masakra za drugim, tekom katerih se je poleg niožkih masakriralo tudi na tisoče žensk in otrok. Dober spomin na masaker iz leta 199, ko se jc pojavilo mladoturško gibanje, ki je bilo baje humanitarno, a v resnici prav tako divjaško kot stari turški režim, in na »nasaker tekom svetovne vojne, on času ko so Angleži zapustili Galipolis in kenečno na masaker iz leia 1919, katerega se je vprizori'o, da se proslavi naraščajočo moč Muštafe Ke-male paše, je' brez vsakega dvoma odgovoren za stran krščanskih prebivalcev Cilieije, ki se jc pojavil takoj, ko :;o Francozi izpraznili ozemlje ter prepusiili deželo KemaListom. ki so jo seveda takoj »asedli.
GT* ROJAKI NAROČAJTE SE HA "GLAS NAHODA". NAJ-viflji iLovtvm nmcmiT* xr	nitAVAv
™ SSs^fSji
Glas' VaWUa. ^ TiF.r Tri?}
G h a n d i.
(Franc Terscjrlev v "Slovencu ".)
Že dolgo se evropski svet zanima za dogodke, ki se od leta 1914 dalje odigravajo v Indiji. Tam se je — ne prvič v teku zacrnjih desetletij — započelo veliko narodno gibanje v svrbo osvoboditve od tujega gospodstva. Voditelj tega zares grandijoznega pokreta je fihandi, kojejja ime se zopet sliž? v zvezi z demonstracijami, ki so jth priredili domačini ob priliki j-oseta angleškega prestolonaslednika po vseh večjih mestih.
Kdo je ta Ghandi!
Katoliški misijonarji v Indiji, ki so gotovo dobri poznavalci on-dotnih razmer, so piscu teh vrstic l&ni ob priliki kratkega bivanja \ večjem indijskem pristanišču dab glede ghan.lizma, ki je že takrat slavil svoje triiujfe, v naglici sledeče informacije;
Ghandi spada med tisto danes zo številno hinduško inteligenco katera je dobila svojo izobrazbo v Evropi, ni pa evropski kulturi žrtvovala svojega narodno-religio*n< ga bitja. Cisto v smislu hindu-šivega življenskega nazora so se ti inteligenti lotili naloge, da pro-»udijo k novemu življ« nju vero, oziroma, da jo reformira jo in okre-pe. Ne samo. da to popolnoma odgovarja ghdioKo religiozni naravi hind uit va. jwid verskim praporcir in etlinole r.a ta način se da naj nsiH-šncjšc zbuditi narodna politična zavest mnogoplenunskill Hindus.»v. V to svrbo je 'Ghandi osnoval versko družbo "Aria Samad-/.i", ki ima «*anes žc velikanski vpliv. Kaino budisti, ki Tina.jo elsio •'.rugi nazor o življ n;u in njegov; vrednosti, se držijo po strani. Ghandi.sti hočejo vpo-taviti prvotno pristno narodno obliko hindu« škega verstva, so krščanstvu zelo nenaklonjeni, so se pi vendar tako navzeli nekaterih evropskih pojmov, da ni izključeno, da bi njl-l.ove verske nreosnovateljnc tendence ne zadele prej ali slej na ve-lil'e teikoče ob kon>e»-vativnostl ljudskih mas v Indiji. Za enkrat ' a pride za Angliji v poštev le politični stran njihovega organiza-toričnega d»-b:. Ta je zato tako nr M.rna. kes se je Ghandi ju posreči lo pritegniti \ svoj delokrog muslimane, ki so d.»zdaj bil? vsled fantastičnega verskega nasprotstva dc " malikovalskih čestilcev krav" n.i strani angleških osvajalcev. — Ghandi je osnoval zvezo "Whole India" (Vsa Indija), ki združuje hinduse in n.;'slimane na enem čeprav še ne vsesk tri -/dejanem in precej nejasnem političnem programu.
Nejasnost je r"1« velika; edinstvo pa vzdržuje bolj globoka i"/erzija. proti angleškemu tujevladju nego bolj trdne smernice političnega boja. Eni so za nasilno revolucijo, za zanetitev elementarnega izbrulia ljudski nevolje proti tujcem, drugi so za taktiko pa-S'\-ne rezistence, zlasti ia takozvani "svadeši". ki se j-' skušal uveljaviti že pred svetovno vojsko in je obstojal v bojkotu angleškega tdaga v svrlio povzdije domačega proizvodstva 1ndije. pa je iz «"i-*to gospodarskih razlogov imel ji opolni fiasko. Nekateri stoje pod plivom ruske boljš«*vi^ke agitacije, ki se opira nr» strahovite socialne razmere indijskega proletari;ata. ali pn vsled neuspeha velikanskih azijatskili načrtov Troekega je v zadnjem času zelo oslabela. —
flb 70-latoici p. UousaUna
Plemeniti »inž.
Ne vem, ?e" bi našlf veliko mož pomembnih v katerikoli stroki predvsem pa v umetnosti, ki bi za. TOletnico podarili svojemu narodu najlepše, najbolj zrelo dovr-šeno delo, katerega /.voki še done po naših uoesih, mož, katerih duh in telo bi bila tako čila, da bi v tej dobi, ko tudi že večina umetnikov uži*a v mirnem večeru sadove truda in dela, še snovali načrte in iskali novih potov za morda še večja in silnejša dela. P. H. 8at«ner je eden izmed j teh redko sejanih. Njegova mla-deniška odločnost, njegova neomajna volja in občudovanja vredna vztrajnost, s katero se je lotil Asuhrpcije in jo vso pre ust rojil in jo nam v novem žaru predstavil. njegova živa, neugnana. stva-riteljska sila, k; je pravkar dokazal tudi s tem, da je prenovljeni
Korejska pravljica.
Kim-bo-remi se je oženil z mlado krasno ženo Čou-si.
Črne mačke kot hudičevi agenti.
Skrivnost črne mačke in njenega peklenskega raznoloženja je Kim-bo-remi pa je mnogokrat. SP<iaj pojasnjena. Mačke katere-odhajal z doma ter je puščal ženo koli vrste so bile leta 1001 bojko-saino.	tirane kot agenti hudiča v Seven-
Neki študent, sin ministra Ni- skern pogorju v Franciji, to je v sv utaja se je zaljubil v Cou - si.' eueul delu stare Akvitanie. kjer S posredovanjem neke starke, ki je ^ danes Qpyziti med narodom jo je dobro plačal, jo izrazil mladi veliko mržnjo do mačk.
ženi svojo ljubezen in jo prosil |	. ,
, i	Jt j Akvitanci so prepričani, da je
sestanka.	1	.
rjy ,	. .	,	sedanji strah človeštva pred cr-
Toda Cou - si je odklonila. ■	• , • , • ,
. ... : . , .	ninu mačkami, ki smukam preko
lu je mladi postopač legel v po-	. ,	. ..
.	. . 1. , , v . poti človeka pruioci, posledica ne-
stelj. a starka je rekla Cou-si, da
umira od ljubezni do nje in da umre prav gotovo, a ko mu ne dovoli priti k nji
Tedaj je C ou-si dovolila in postopač je pričel hoditi v njeno hišo. Toda brat moža Cou-si je poslal njenemu možu kratek dopis: — Pridi! Nesreča! —
Ko je Kim prišel, mu je šel
kega dogodka, ki se je završil pri grajenju takozvanegu Hudičevega mostu pri .Montpcllierju pred približno desetimi stoletji.
Starinoslovei. ki so pred kratkim pregledal V; ta slavni most, so našli tudi devetsto let stare legende, ki mogoče pojasnjujejo izvor zlokobnega upliva. katerega se tako splošno pripisuje črtim mačkam.
Hribovci iz Sevenov so bili pre da obstoia zveza med
WOLFE IINDENFSLD.
Ameriški detektivi so aretirali v Varšavi Wolfeja Lindenfelda, ki je izpovedal, da je bila eksplozija na ncwyorskem Wall Streetu delo Tretje internacijonale. Lind enfeld je to svojo izpoved n&jbrže iupod pazduhe potegnil, kajti on ne more navesti imen atentatorjev in ne ve, kje se nahajajo.	v	*
f oiatorij sam naučil in ga v dveh braT naproti, inu povedal vse, in ' sijajnih koncertih sam izvajal. —. šla sta k hiši Kimovi. Kim je pu-' nas uverja, da bo važne naloge. stiJ brata za ograjo, sam pa jo je
J lu ga še čakajo, brez težav izp>l-; Preplezal, pogledal v sobo svoje pneani. ua oostoja zveza ' nil in važno stališče, k! ga je o djž.-ne. se vrnil ir. dejal: — Zmotil vaa^ko in hudičem /za časa. ko prvega nastopa zavzemal v slo- « ^ma je in spi. —	se je zgradilo Pont de Pmble —
venski glasbi, Iznova podčrtal in Potem se je poslovil od brata in Uludieev most) preko reke ITe-{ podkrepil.	j se delal, kakor da se je zopet vr-	Ta most je zgradil Viljem.
( Pomembnost Sattnerjevega de-!n,i kupčijo. Ali ko je brat od
ila se morda da označiti na slede- šel, se je vrni?, kajti postopač je1 ™jem, ki je bil preje križar
, ter znamenit vojnik, je postal
Manifest radikalne stranke na Slovence.
Albansko vprašanje leta 1913.
Kočevski "Radikal" priobču-1 je manifest radikalne stranke na ko Slovence. Manifest, ki nosi naslov : "Uragi bri tje Slovenci L'
pravi med drugiiu: Naša država Ghandi sani. ki je lo previden in se sam preveč ne izpostavlja — j stopa z ozirom na gospodarsko in kar mu nekateri raifikalci štejejo v zlo — se je odločil za pasivno inoralno konsolidacijo v odločil-rezistenco. to je. da naj se tuje blago bojkotira, da naj domačini ne [ rc faze svojega razvoja. Nastala
Ne bo odveč, ako se ozremo seje na razpravi albansko vpra-<iaj šanje. nazaj v 1. 1913, ko so se določate meje samostojni kneževini Albaniji.
Znano je. da so zmagovite armade takratnih balkanskih zavez-n«kov priborile tudi Albancem o-
< i nači:
Sattner je po svojem bistvti ek-i lektik. to se pravi: cn izbira iz tega, kar najdt dobrega doma in drugod, v sebi predela in na svoj posebni način presaja na naša tla. Ne da bi posnemal — svojo samostojno glasbeno osebnost on skrbno varuje — ampak on hoče ustvariti za naše razmere in z našega čustvovanja nekaj enakovrednega.
Zato je zlasti v cerkveni glasbi vedno prvačil. Njegove cerkvc-re glasbe, (doslej menda 14 del, poleg večjega števila skladb v — Ceciliji" in ''Cerkvenem Glas
pošiljajo svojih otrok v angleške sole, da se drz. strogo abstinence > je neizogibna potreba, da ojaei- I V(lhn- -	»-, „ tri .JVl L	. ,
, , , J ...	7	• i	. *	*. • s\ obojenje. Ni lul sicer to njih na , benikur > se odhkutejc po lzrazi-
vstnn« v VIM1M iir.rav Ifnmrt.-iir.iiP ltd	mo ze giecnO postavljene temelje I	- -	............- -- '	J J K"
ponosni zgradbi našega državne- tev lzpod tlll^e vlade želja Al. | feo obi-ajnih notov so dv5?aj0(,e ga edinstva Ojacenje teh teme-1 bancev Glavno 2aslll.(> na samo. harmoni^ne istrosti živahnem. ljcv in celokupne dr>.avne zgrad- • Stojnosti Albanije je imela Av- samostojnem postopanju glasov.
glede vstopa v višje uprav korporacije itd
Ghandi strašno jxipularen. Lindustanske množrcc ga imajo raravnost za božanstvo Na veliki post. bartal, ki ga je sam uvedel in ki se slavi avgusta vsakega leta. zbira okoli sebe na stotisoče ljudstva.
Na vprašanje, kakšen uspeh utfgne s časom doseči to gibanje, milijonarji za tnkrat odgovarjajo nekoliko pesimistične. To se pra vi. oni ne verujejo v dejanski organizatorični smisel Ilindusov. — Inteligenca tvori v Indiji naravnost kapljo v morju, mas pa so stra-; sod in se uveljaviti kakor zaved- j jugoslovanstva sploh kateremu je ho. ito neizobražene, fatalistične in needine. Kas: v Indiji ni pet alijna harmonična celota . . Pri j nameravala obuditi za hrbtom ne-še:,t, kakor učijo šolske knjig, ampak več sto! Bramanee iz ene ka- | vrševanju tega dela nas ovirajo j spravliivega nasprotnika Italija vte ne vzame v rok« kozarca, iz 1 aterega je pil bramanee druge ka-; ljudje tujih i?i temnih nazorov, j -e *za ^rat imela namen o-s»e. Kaste slone na najrazličnejši, razlikah. plemenskih, verskih. I Ti nam sedaj razdirajo narodno j	0x:ti Avstriii nreveč nro-
men, kakor tudi ni bila osvobodi- melodiki, zajemljivi, vedno pre-
be hočemo izvršiti s čvrstim dr-|slrija ter na drugem mestu Ita. zarvmm ujedmjen.iem vsega naše- Uja Ppva se Jf. trudHa kakor ^ ;a naroda, vseh njegovih vej in , pač dovo]j zn£no> 2a svobodo ^1-delov. ki morajo nastopati pov- banije iz sovrfatva do Srbije in
ko v Indiji ni bilo nobenega angl eš. vo.lfeika, od domačinov pa j kakor tudi v ostali naši državi, ve samo malenkost, straže — da bi se razsodnejši del prebivalstva ne iliko število političnih strank ki '»a! kaotične anarhije, ki bi sledila padcu angleškega gospodstva. J ne dopuščajo, da .bi se mnogosrč-Ilinduška ku'tura je prastara, ima mnogo zelo lepih in etično vLso-(na sila Slovenije udeležila držav-c»h vrednot, seveda tudi veliko cisto destruktivnih, jc v nekaterih j n:h in drugih javnih poslov tako o*;r»h veliko višja o<l za pad ne racionalistične, materialistične, ego- [ vidno, kakor po vsi pravici zaslu-istične in odvajalne civilizacije t* di ni državotvorna in sposobna j ž;. .. Proti temu razdiralnemu de-za ustvarjenje tistega leda, ki ga danes tudi Indija ne bi mogla več i h« se bori narodno - radikalna pogiešati. Tega mnenja je tudi Tagore, ki zago varja mirni razvoj, | stranka z večjim ali manjšim us-
propagira medse bo jiu oplemenitev obeh kultur, evropske iu azijske in je že pred vojske uil nasprotnik revolucije. Neodvisna Indija — tako vsaj menijo nasi informatorji — bi kmalu postala no pet plen kake tuje velesile; danes, ko je izločena Rusija, bi zapadla brez vsa kega dvoma vplivu Japonske, k' počasi in skoro neopazno prodira tudi že semkaj.
Kar se Anglije seme tiče. jc jako značilno, da se \ Indiji drži iste konservativne .-tvari kakor na Irskem, in n:ti oddaleč ne sledi tistim liberalnim metodam, ki so ji prinesli toliko uspehov v ostalih svojih domini jonih Leta 1919 jc general Dver ud uši l nemire v Ain-ritsaru z ognjem in mečem. Proti uvedbi parlamentarnega sistema m' Anglija brani t nerazumljivo trdovratnostjo :n je pristala šele lani na nekako samovlado, samoupravo, ki se izraža v tem, da v vrhovnem svetu podkralja, ki ima zgolj posvetovalen značaj, sedita poleg šest ali s^dem angleških reorezentantov samo eden hindu in en musliman. Cudjic se zdi neangležu tudi to, da Anglija nekdaj svoje tako lojalnv imlske muslimane orži s svoji protitur. politiko v Mali Aziji, kjer bi ficer zares genialni Ghandi nikoli ne dobil tal med njimi. Angleškega vojaštva je v Indiji že leta 1919 kar mrgolelo; — Anglija, so dejali naši ir.kumatorji. je v Indiji do zob obo-rožna; — domačinski polki nimajo strojnih pual: in artilerije.
Ali se bo ta politika obnesla ali ne, pokaže bližnja bodočnost.
pehom po vsej ostali državi. Samo v Sloveniji je izostala njena akcija do poslednjega časa. Zato uprava narodne radikal, stranke smatra, da je prištd zanjo čas, da lahko izpolni svojo neposredno dolžnost tudi napram narodu v Sloveniji. — Manifest se zaključuje : Dragi bratje Slovenci! V imenu državnega in narodnega edinstva in napredka vas poziva narodno - radikalna stranka, da se ji pridružite kakor integralen uel velike državne in vsenarodne stranke. Dovršimo v skupnem naporu in delu močno zgradbo našega skupnega državnega doma in si zagotovimo maksimum dobrega. za. čemer mora stremeti vsak svoboden in čestit narod! — Kakor je svoječasno poročala mitroviška "Srbija", je ta manifest delo poslanca, bivšega ministra Lgube Jovanoviča.
Kako sleparijo?
Znano je, da od bank ni nikdar mogoče dobiti natančnih podatkov, s kolikim čistim dobičkom delajo. Te dni pa se je na Dunaju vendarle pripetilo, da je morala ArUybv-b*t>ka povedati do tpieice
Lokomotiva ukradena.
Dandanes se krade že prav v resnic* vse celo predmeti, ki se jih t^koj niti odnesti ne more. Iz Draždan na Saškem se poroča, da so ukradli tatovi iz tv o Klice za popravljanje železniških strojev
Kcmunisti poneverili denar.
1912 je bil cilj Srbije priti preko severne Albanije, to ie pokrajina ob Drinu do Adrije, saj je bil izhod na morje en poglavitnih ciljev takratne srbske politike. — Ker pa je bil namen Avstrije, — ravno to preprečiti, zato je pred' lagala za Albanijo, ki se je ravno snovala, take meje, da bi bila SrT biji zagrajena pot do jadranske obale. Koncem leta 2912 so bile glede Albanije predlagane sledeče meje:
Avstrija je zahtevala, naj pripade se ustanavljajoči Albaniji vse porečje Jadranskega morja, tako da postane meja med Albanijo in Srbijo ona črta, ki predstavlja razvodje med porečjem Adrije in Egejskega morja. Na t*, način bi vse porečje reke Dri-ma spadalo v Albanijo in z njim vred cela kotlina Ohridskega jezera ter cela Metohija tja do glav nega grebena Šar planine. Tako
miostojnem postopanju glaso Prav vsled tega, ker je bil vedno vsak nekoliko spredaj, »e po mnogih zborih dlje ni mogel povsem uveljaviti, hrana je bila zanje pre krepka. Seveda, če j-i zbor enkrat začutil, kaj v Sattnerjevih — skladbah, ga nobena še tako osla-jena plehka stvar ni mogla več zmotiti. Seveda so tudi ostali — ladatelji poskušali vzdržati ž njim korak. Ce smo torej danes epričani, da je cerkvena glasba pri nas dosegla neko omembe vredno višino, moramo resnici na ljubo Teči, da razen Foersterja ni nihče toliko sloril za njen razvoj iu napredek kakor p. Hugolin Sattner. Njegovo delovanje v — '"Cec. društvu z raznimi poučnimi tečaji je poglavje zase. y
Nič (nanjši ni njegov pomen v svetni glasbi Po svojem značaju svojih skladb je on izpolnil vrzel po Nedvedu; iz te smeri je poteklo predvsem pet zborovskih zbirk; pesmi iz teh zbirk pojo vsi naši, pa tudi hrvatski zbori.
Posebno stališče pa je v novejšem času zavzel kot prvi skladatelj obsežnejših simoničnih pesnitev. "Jeftejeva prisega'' ,Assum-j>tio" "Oljki". "Soči", "V pe-pelnični noči" in prenovljena — "Assumpcija" so od leta >1910 sledile v nepretrgani vrsti, ki se še ni ustavila, To pot je on utrl in dosegel nenavadnih uspehov ter močno dvignil narodovo zau-
od- 1,rki sorodnik Karola Velikega, je
bil v sobi njegove žene.
I on. i žena Kimova sta že spa- pozneje najprvo menih In pozneje la. Na stolčku pa je stalo žganje, ' °Pat nekega samostana ob rekf
Herault. Kot tak je sklenil zgraditi most preko brzo tekoče gorske reke. Kakorhitro so postavili delavci temeljne kamne za oboke, se jih močni valovi takoj odnesli.
Vztrajal je dolgo pri svojih poskusih, a brez uspeha, dokler ni končno ves obupan opustil vsa nrdaljna prizadevanja kajti prepričan je bil. da je bilo to nepre-
s katerim je žena postregla svojemu ljubimeu.
Kim je oprezno prebudil mladega pustolovca. Ko se je zavedel, mu je dejal Kim: — Vidiš, da bi te zdajle lehko ubil. Toda ti si mlad in s svojimi sposobnostmi obetaš še mnogo. Evo, žganje, pij-vai
Ko je mladenič pil, ga je vpra-
bi dobila Albanija tudi mesta Qh- > panje v svoje lastne sile. Njego-rid, Debar, Prizren, Djakovieo in i v a velika dela so jasno zasnova-
Dunajski korauuisti so poneve-1
Reč ter Skadar.
Srbija in Črna gora sta kot mejo Albanije predlagali črto od pogorja Radoni pri Malem Draču na stik skadarskega in prizren* skega sandžaka pri Sv. Spasu na Drimu in odtod v približno ravni črti čez Lurijo do izvira reke — J>kumbe. Na ta način bi pripadlo Srbiji oziroma Črni gori vse poreč je ^Združenega ali Velikega Dri-
natančuo svoj čisti dobiček. An- i lokomotivo. Kako mislijo tatovi glo-banko se prevzeli namreč au-i,,Por^iti lokomotivo, tega paipo-gletrki kapitalisti^ katerim se jejr&«il0 nc P«™-moralo razkriti vse In tako je tu-
di davkarija gvedela, za koliko io je ta bwka osleparila. Po izkazih, ki jih jf dala banka davkariji, je znašal njen čifrti dobiček le 53 miljonov krem. Po izkazih, ki so bili pjradkueni angleškim kapitalistom, pa je znašal čb*ti dobiček celih 1108 miljonov kron. Business je business. Znat' se mora!
Nova rastlina za produkcijo sladkorja.
V 'luž,ni Ameriki je našel nemški generalni konzul Gkiter velike množine snovi, podobne saharinu. Ginter poroča, da je sladkor, izdelan iz te rastline, tridesetkrat slajši kakor navadni sladkor ter da zadustuje košček v velikosti graha za oslacUtev čase kave.
. . __ . ma s Skdarom. Lješom in Sv. I-
rili donar, ki ga je poslala Moskva j vanQm Medovskim, in seveda vse-v komunistične agitaene namene. | gori navedenimi mesti, ki jih Na Dunaj je dospele posebna ko-j^ Avstrija reklamirala za Alba-misija iz Moskve pregledat raču- n"
ne komunističnih odborov za Ju-, Avstrijsko stališče sta zastopali goslavijo, Avstrijo in Madžarsko. tudi jtalija in Nemčija. Vprasa-Komisija je dognala, da je poue-j^ mej Albanije se je nahajalo
verjenih pol miljarde kron in da zei0 dolgo v razpravi, ne da bi po posamezni člani cdbora poba-' moglo priti do sporazuma med sali do 20 miljonov kron ter jih |Avstrijo in Rusijo. Kakor znano, vložili na svoja imena v banke. [je nastala radi Skadra, ki ga Čr-Ravno tako manjka ves denar —gora ni hotela izbočiti, velika v znesku 100 miljonov kron — t napetost in bilo bi kmalu že ta-namenjen za komunistično propa- jkrat prišlo do izbruha sovražno-gando v Jugoslaviji. Zaradi teh'sti.
poneverb je bil komunist Matu- ? ..	j . > . - ■<
, zovie izključen iz stranke.	f	—.■■, .
na, polna mehkih lepot, pa tudi krepkih mest in mogočnega stopnjevanja. Glasba sama se giblje v romantičnih smereh, is katerih je vzrasel. Najlepši je zato tudi tam, kjer ga re motijo nikaki o-ziri na glasbene smeri, ki v njegovem glasbenem hotenju nimajo korenin. Sicer si je pa v zadnjih 4elih o svoji poti in svojih ciljih pa tudi izraževalnih sredstvih popolnoma na jasnem. Zato bo njegov odločni talent dozo ril še vsa dela, ki so v njegovi duši zasejana.
Rojen je bil p. Sattner 1851. v Kandiji pri Novem mestu. V sa-nostan je stopil leta 1867. Od 1. 1S90 deluje v Ljubljani kot pe-vovodja* zupn'k. gvardijan, definite, kustos, na koru sploh deluje Že od leta 1863, leta 1924 bo imel zlato mašo.
šal mož: — Ali ljubi*, mojo ženo siono uničevanje njegovega pod-biko, da bi jo vzel za ženo? Ako jetja delo Satana, jo ljubiš, se ločim od nje, a ti se Legenda pravi, da je vsled te-oženi!	j gn poklical hudiča ter sklenil z
—	Zame ni primerna. — je re- ' njim kontrakt. na temelju kate-kel mladič.	i rega bo prva žival, ki bo prišla
—	Torej pij še. — je dejal mož. preko mostu, pripadla njegove-— pa potem odidi ter ne pridi ni- mu satanskemu veličanstvu, če bo koli več k nji, zaka.j jaz jo ljubim hudič dovolil opatu zgraditi most tako, da sem jo vzel za ženo. r Neka mačica. nič hudega slute-
Mladič je izpil, obljubil, da ne ča, je bila prva žival, ki se'.je na-pride več ter ostal tnož-beseda. ( potila preko mosta ter postala Ko je mladič odšel, jc odšel tu- vsled tega last Satana. Vsled te-di Kim, ne da bi bil zbudil svojo £a so pričeli ljudje smatrati vsa-žtno. Sedel je na konja ter od jez- ko mačko za agenta vraga in to dil za svojo kupčijo.	. praznoverje je postalo tako moč-
Mesec dni se ni vrnil. Ko pa se no v onih dneh. da je pustilo svoj je vrnil, je našel ženo. ki je bila trajen pečat vsem r.adaljnim ge-srečna zaradi njegovega prihoda, neracijam. Most je bil dograjen Kim jo je nežno objel, in nikdar leta 1001 ter je bil prav izza one-ji ni dal niti slutiti, da ve njeno ga časa znan kot Pont de Diable tajnost.	ali Hudičev most.
ADVERTISEMENTS.
Nove slov. 'Jugoslavija' DOZIC: PIANO-ROLE
SVETA NOC,	z besedami $1.25 NA MARJANCE. polka .........$1J>0
KJE SO MOJE ROŽICE, " $1.25 MLADI VOJAKI, koračnica .....$1.00
VSI SO PRIHAJALI, "	$1.25 H O LZ H ACKER, marš ..........$1.00
LJUBCA MOJA,	"	$1.25, DONAVSKI VALOVI, valček ...$1.00
ČREZ VALOVE, valček ........$1.00
SE DOBIJO ED1NOLE PSI:
NAVINŠEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Pri naročilu blagovolil« poslati M centov za poštnino.
Želodčni Nervoznost.
Nered. Nečista
Kri in Slaba Cirkulacija
so devet desetin naših bolezni, trpljenja in mizerije. Večina teh bolezni se lahko hitro ublaži če se rabi čudodelno zdra^ vilo Nuga-Tone, ki pov7roča bogato, rdečo kri, močne in stanovitne živce, čvrste može iq žene.
Slabi živci
pomenijo slab, izdelan i a obnemogel sistem. Vsak organ in delovanje telesa jc odvisen za svoje življenje in delovanje od živčib cil. Živčne sile so glavni vir, iz katerega izhaja' kontrola naicga zdravja in naiega delovanja. natega veselja in naiega uspeha. Možje in žene ' z ' onemoglimi in nesoglasujočimi tivci so bolehal, vznemirljivi, prerekujoči, nesrečni In
Tenka, vodena kri-slaba cirkulacija.
prenašati odgovornosti, ki i življenje.
niso ttstanju jim ga nalaga: Nuga-Tone je najbolje zdravilo na svetu za slab in obnemogel živčni sistem. Bogat je na fosforju, ki ustvarja močne, stanovitne živce, dobro zdravje, rdeča lica .in razve-setjivo razpoloženje.
Želodčni nered.
Neprebava, d;s-Pr,.c«
Nuga-Tone vsebuje veliko množino železa, ki je eno -največjih zdravil in poznano za ustvarjanje bogate, rdeče krvi. Nobe na reč nI bolja za blede, sl-botne, slabokrvne ljudi, ki Imajo Lenko-vodeno kri. Poživlja tudi delovanje srca, ki popravi cirkulacUo in pošilja toke gorke
n čregah, vzdigo« vanje, kisel Mo*
tr
PetrogTad — mednarodno prista-mide.
Kfkkor se $K>roča, bo baje postali Petroprad t sovjetski Rutsiji med-.R- F-D narodno jiristaniSče.	'
in hranljive krvi
vsak organ in telesno ž Ho. Nuga-Tone deluje tudi na jetra in črev*. ter povzroča, da so čreva odprta in talo preprečuje zaprtje.
Naša absolutna garancija.
Cena Nuga-Tone Je 51 .»O steklenica In
ZADOSTUJE ZA EN MESEC ZDRAVLJENJA, ali šest steklenic za $5.0«. Jemljite Nuga-Tone 20 dni, in če ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnite ostalo kjer t te ga kupili in dobite denar takoj nazaj. Zgubiti ne morete niti centa. Mi prevzamemo ves rizik. Pošljite nam naročilo danes in si pridobite nazaj svoje zdravje, moč in življenske sile. Nuga-Tone je na proda j po vseh dobrih lekarnah po enakih cenah in garancijah.
POŠLJITE TA KUPON SE DANES
National Laboratory, S. 7W, 1018 So. Wabash Ave., Chicago, m.
Gospodje:—Priloženo dobite t_____za kar ml pošljite	- , , ..steklenic
Nuga-Tooe, poitnine prosto.
Naslov_______________
dec, sJLab Udih. jezik pokrit z belina, trebuhobol, rigan je,žgoča a zacija, želod bol, krči v želodcu In' podobni neredi so ponavadi hitro ozdravljeni, če se v porab i dobro zdravilo Nuga-Tone. Povzroča dober tek. poveča težo, dobro spanje in se počutite kot novorojena i
•■••■•••••■•••■a
Mest.,

era*	23. EEC." 1S2T
Tuan-fu-ceng.
Pod tem imenom se mi je pred-	temveč pastorja, kateri se ni niti stavil v hotelu v Pekingu kot tol-	malo pomišljal, da žrtvuje E\V mač, nakar je v klasični angles-	ropejca, od katerega itak nima ilni pristavil: — Ampak jaz ime	nnopro pričakovati, če more s tem Karol — jaz dolgo delati pri in-	koristiti svojemu varovancu. — ženirju Santunjr železnice — jaz	Tako mi je torej moj pastor trtam zelo dobro učiti po vase go-	niasto nastavil svoje čelo. Areta-voriti. — Kolik« zahtevaš na me-	c.ji da s** ho uprl. njegov Liu je-see? — Petnajst dolarjev — toda	r«jpobožnejši in ra jpoštenejši j cz zunaj stanovati in jesti. . .	njegovih krščjncev — obrnil se — Dobro — lahko takoj pričnes,.	bo za pomoč na konzulat, in preje toda opravljan moraš tudi službo	je pripravljen odromati s svojim
'•bova" (služabnika . Tu >o ki juri od mojih kovč«»ov — tu leži srebrni drobiž — in če mi pri na-kupovunju oslepariš za več kakor petinsedemdeset procentov, ti od-režem kito in ušesa, razumel? . . — Oh, jaz ii*j tak lrakor <1 rutri služabniki. . . .Jaz n.* lažem. jaz
nedolžnim an<relora v zapor, kakor <la ga pusti na cedilu. — Ve-del je le predobro — žalibog — (i;, ga njegov poklic varuje pred tem. da ga enostavno ne postavim pr«*d vrat:., kakor mu je šlo. tfr da sem napram njemu brez moči. Liu p a j • bil £»• tako veli-
c «•! pridni mož. ... — Jezik za kodušen, da je hotel pozafiiti, da
zobe! Jaz te iiis«-m ničesar vprašal Pospravljati imaš sobe, nosili prat perilo in ob d«'\etih zvečer lahko vedno	—
Prosim, gospod nekaj denarja naprej »2?«t i — jaz dolgo nič službe — imam dolgove in obleko v zastavijavniei. . .	I
—	Koliko *
—	Deset dolarjev !
Dobro — tu, vzemi jih. . . in misel sem.
Mož mi j«- ugajal Jiil je po pol -ri protitip m »jega zadnjega tolmuna. T.» "^or-jMHl Liu" je bil kiistjan, znal je zapisati .štiriti-*oč pismenih kitajskih znamenj ter je služil mojemu bratu tekom vojne. V Mukd. nu je bil z bratom vred od Japoucev ujet, nakar ju je usoda ločili«. Mojega brata so odvedli zmagovale! v Šisuoko. '" gospoda Lia pa so poslali čez mandžursko mejo na Kitajsko. Moj brat je /el< dosti držal nanj ter mi ga je v pismi toplo pri|K»-ročil. vsled česar sem ga poklical iz Tientsina v Šanghai. Toda bil mi je pref in. ta gospo<I. — li i pokrit najčiatej*" sorte, vedno j>obo-/tn ko oltarski svetnik, s ponižno pobesenimi očmi, vedno obdan z rjžnimi venei in škapulirji. skro-men in blag kakor devica. — t. eno besedo, bil je vzor kitajskega kristjana, to se pravi ničvredna krastača in lopov največje vrste. Tri leta sem potoval jh> Kitajskem. imel sem na stotine služal/ nikov in kulijev v svoj: službi, toda nihče njih me še ni tako nesramno okradcl nihče mi še takih naigral. kakor "gospod Liu" (»r. pa je bil tudi prvi in edini kitujfcki kristjan, ki je bil kedaj \ moji službi, i:i po naštetih izkušnjah. ki sem jih dobil v kitajskih >tRsijonih. sem prišeldo prepričanja. da Liu še ni najslabši med kitajskimi krščanskimi ovčieaini. Svoje niojslersko del«, j«' opravil
ob priliki našega od potovanju iz šanghaja pr.»ti severu. Dal sem i.m denar, da bi ž njim plačal vse male trgovce m upnike, in on se je skliceval n i Boga :n na vse sve tnike božje, da j«* vse v redu. Ko Hva hotela stopiti na parnik. pa so ga napadli .o ki Kitajci ter i*>-klicali policij.*. Jaz sem vso to fi-ro družbo povabil v bližnjo trgovini*. J.) tam dam stvar pretol-mačiti, kajti pričel sem sumiti ter nisem hotel verjeti Liu, da je cela stvar zmota in da sc gre za zamenjavo osebe, kakor mi je hotel natveziti. Dognal sem. da ni niti centa lačal. temveč, da je ves denar pognal v veseli družbi.
Rad ali net.ol. plakati sem moral še enkrat, in Liu je moral gotovo slutiti, (hi tra bom dal v Ti-entsinu zapreti, kajti komaj smo tam pristali, j< <>d*»l s parnika. pusteč na parniku vse svoj«' stvari, kater*' sem jaz začasno vzel ter jih dal odnesti v Astor hotel. Šele dva dni pozneje je prišel na spregled, »premijevari od nekega misijonarja, ki je reklamiral za Lina okoli trideset dolarjev, katere mu jaz b;» Je dolgu jem. In pobožni .Liu stal zraven s pobeše-nimi očmi. skromen in zardeya-joč _ podoba preganjane nedolžnosti, usmiljenja vredna žrtev brez4-K*nega oderuha
Spregovoril nisem niti besedica, temveč pozvonil. — Pošljite mi takoj kakega evropskega policaja! —	misijonarju: ._ In vi, častiti gospod, odstopite. če nočete, da sem prisiljen, da tudi vas zapletem v to zadevo. — Vsak drugi smrtnik bi ta poziv hvaležno sprejel, kajti enostavna logika bi morala moža prepričali, da Liu gotovo ne bi pustil me-ii i nič tebinič svoje prtljage, če bi mu bil jar. dolžan, da je nadalje tudi izključeno kaj takeg? vsled mojega socijainega stališča in vsled mojega poklica. Toda jaz nisem imei pred aeboj Evro-
vprašal: Gospod tudi na potovanju vsak dan briti ?
—	Vedno, kakor v Pekingu — če bom hotel kaj izpremeniti. ti bom že povedal.
—	Da. gospod.
In odsihmal me ni nikoli več ničesar vprašal, skrbno pa je o-pazoval, kake predmete potrebujem na potovanju in pozneje jih je imel vedno pripravljene, četudi jih nisem potreboval.
V Jeholu .mio ostali dva dni. Jaz sem bil naznanjen in predstavljen pri kitajskih oblastih kot literat, zato sem dobil takoj nebroj obiskov in vabljen sem bil k dinejem. kjer se je serviralo
Sekta Menonifov na Jugu.1 po dveh ali treh generacijah bi-
* _____i vanja in delovanja v snlnenem
Prvi menonitsk> kolonisti, ki so P"«11 v Zalivu.
ADVERTISEMENTS.
zapustili Canado, so dospeli v če-1 tretek v Yellow Pine, Alabama. V nekem poročilu se glasi, da štejejo ti kolonisti tisoč ljudi, da so privedli s seboj svoje krave.
Mlad zukon.
Mož: "Takoj, kakor hitro mi >o mogoče pridem nazaj!" ovce in konje, rvoje pohištvo, svo- j Žena: "Pridi še rfialo prej!"
ja poljedelska orodja in da so ta-,--------'----
ko j pričeli orati in pripravljati (	AP V £RT IHFiM iSN^fg.
zemljo za pridelek bodočega le- -
ta. Ti kolonisti pa predstavljajo DESET DOLGIH LET JE TR-1«- prednjo stražo osem ali deset	PELA ŽENSKA,
tisoč Menonitov iz Manitobe in Sophia Stein. 423 Atlantic Ave.
3
Saskatchewan, ki se bodo nase- McKeesport. Pa., je sedaj vesela, i p.avuti morskih volkov, lastavič- j:h v isti okoiiej. Yellow Pine, ki p,;lVi: _ "Deset let sem trpela'
mu dolgu jem trid—ct dolarjev. s*imo če mu izročim njegovo prtljago. Ko j>a Ma videla. da ničesar ne opravita, sta odšla. *oda mnofjo manj .,amozavestna, kakor -ta prišla.
Jaz sem si za trdno obljubil, i«, ne bom nikdar več najel no-benega kitajskega kristjana.
šele v Pek ngu sem se moral sj.et odločiti. da najamem novc-ga tolmača, kajti namenjen sem bi i na Mongo'sko v taborišče kitajske severu- armade. Potovanje na vozu in na konju je trajalo d« set dni. in razumljivo je. da bi brez izkušenega potnega maršala nikamor ne prišel. Karol mi je ugajal. Bil je srednjevelik, zelo čokat, širokopleč, redkobeseden, ne zaupen ne hlapčevski, a neizobražen kot kak baškir. Poznal ni niti enega pismenega znamenja bil je zelo p>nosen. sovražil je mandarine te.* se je počutil neznansko boljšega kakor navaden Kitajec. Med vsemi Evropejci je ni ene posebno sovražil. Meni ni namreč nikdar v glavo padlo, da Li mu dal razumeti, da razumem prav dobro kitajski, in tako sem bil z tajnim veseljem lahko več-ki at priča, kako je tvezil tam, kjer moji interesi tega niso zall-tevali, da sem jaz literat prve vrste, on pa da je moj prvi sekretar. v«"asih me je pa predstavljal n slikal kot najneumnejšega be-iega bebca, katerega se lahko vleče, kolikor sice poželi, ki je ta-ko neumen, da se veil no vmešava v stvari, ki ga prav nič ne briira-jo ter da daje pomoč vsem mogočim ljudem, ne da bi imel sam :>d tega kake koristi
Ko smo se pripravili na odhod proti severu, je vzel Karol vse svoje stvari seboj. Ase to pa je obstajajo iz jedva desetih funtov perila, ki je imelo morda vred nost šestih dolarjev Toda na — predvečer našega od po to vanja, je zahteval povišanje plače. Petnajst dolarjev je bilo mi potovanju premalo, danes mora jesti tu.1 jutri tam — končno mora torej gospod, ki je velik mož. razumeti, la je dvajset dolarjev najmanj, kar sme zahtevati. Seveda pa je bil mladič dovolj pameten, da je zahteval povišanje plače šele v zadnjem trenutku, kajti vedel je J a se za petak ne bom pulil ter rsditega svojega odpotovanja pre ložil, ko so bili pripravljeni že konji in voz ter da bi me vsak na-daljui dan. ki bi ga preživel v hotelu, stal nadaljnih dvanajst dolarjev. In da ne bom mogel v teku dvanajstih ur dobiti nobenega tolmača, to je tudi dobro vedel. Tega sem dobil s posredovanjem prvega hotelskega tolmača.
Seveda sem pristal v to, da mu povišam plačo na dvajset dolarjev. yZato pa mi je Karol prisegel — nikakega denarja delal, ne goljufal. . . — Takt) smo odpotovali in prva naša p.istaja je bila Mi-vun. Nisem se motil. Karol je bil idealen dečko. Preklinjal je kakor zlatoiskalcc. pretepal je lene kulije. nad katerimi je vodil železno gospodstvo — - gostilničarje. ki nam niso nakazali najboljših sob, je prijel za vrat t< r jih pometal ven, sploh je bil vsestran sko poraben in koristen človek. Povsod je poprijel .kjer je bilo ootreba. nikdnr ni brez dela sedel *er- je že v Pekingu natančno preštudiral moje navade ter ni skoro nikdar vpraševal za navodila. Kakor pri vsakem Kitajcu, tako je bilo tudi pri njemu: vse svoje znanje si je pridobil z opazovanjem. Bil je pač tak. kakor d ga je človek želel. Jaz sem bil kratek in osoren, govoril sem glasno in vojaško — Karol me je posnemal ter me kopiral, in sicer triko smešno, da sem včasih dobil vsled smeha krče. Komaj smo na
ja gnezda, krokodilski repi in gnila jajc«. Karol je moral kot tolmač seveda povsod z menoj in jaz sem se moral odločiti, da mu kupim svilene obleke. Moji papir-j in priporočila so šele Karla pre pričali, da sem v resnici velik nož. prvi pravcati t a-jen sei, da se me ni tako tituliralo le iz ulju-dliosti, zato je tudi or: hotel vleči iz te^ra svoje koristi. Mandarini naj bi mislili, da je tolmač velikega tujega i i t era tu tudi učen-1 j;;k in pričel je nastopati tako. da so <ra ponižno prosili, naj izvoli vzeti prostor pri mizi poleg mene. In ta nesramni kuli — ka-1 i kot analfabet ni imel absolutno nikake pravice d:> kakega višjega naslova - - je res hotel sprejet i vsa ta vabila, ne da bi j»oka-zal niti najmanjše vznemirjenosti a;i zadrege. Jaz nato z najprijaznejšim obrazom s^etn: — C'e boš sedel poleir mene, Ij ibi Karol. te vržem s stola! — K;:j pravi veliki mož? — vpraša mandarin. — On pravi, naj eesariea živi de.set-t;«očkrat desettisoč 1< t! . . .
— Can, čau ! — so aplavdirali ž'»lti Kitajci. Toda Karol je vedno vztrajno odklanjal, da bi sedel. Ko si je hotel po obotavljanju prižgati cigareto, sem dejal: — Karol, vrzi jo proč. ali pa ti -o zabijem v zobe! — On je ubogal in prevel: — Yeliki mož pros' svoje starejše brate, da mu s svojo sijajno učenostjo pokažejo pot čednosti in kreposti. . .
Karol je opravljal svojo stvar dobro. Deset let je preživel med Angleži in Nemci v Kiaučau. kjer je bil tudi rojen, dolga leta .je živel med vojaštvom, kai vse je iz-vajalo nanj svoj vpliv. Polnokr-ven Kitajec p i se ne sramuje, on sploh ne ve, k ij je sram. Ko smo zapustili Jehol ter dospeli v Pa-kou. kjer sem en mesec študiral metode kitajske severne armade, sem se nastanil v belgijskem miši jonu. Poveljujoči general M#> kura - pau m? je večkrat povabil k sebi. Karol pa je popolnoma iz-borno tolmačil. Zvečer pa je prisil v mojo sobo ter se mi nastavil na pot. Ira«d mi je nekaj povedati. pa je čakal, da ga vprašam. Jaz sem porabil svoj srebrni denar in ke rse mi je hotelo izplačati za moje bankovce Hon-kong šanghai banke samo šestdeset procentov, sem zahteval od generala Ma specij&lnega kurirja, kateri naj bi odjezdil z mojimi bankovci v Peking, odkoder naj bi mi prinesel srebrni denar Ta stvar mi je bila zelo neprijetna. kajti vsled tega sem moral svoje potovanje skozi Mongolijo v Karbin za najmanj šestnajst dni odložiti. Ravno sem bil z za-pečatenjem pisma gotov ter sem hotel Karla s pismom poslati h generalu, ko je ta ves ogorčen vzkliknil:
— Kaj, gospod, neumnost de lati! Kaj gospod denar v Peking poslati — zakaj ne gospod denar--ja od generala Ma zahte -ati! — Sicer bi moral Karola ošteti. ali če prav stvar pretehtam, ima dečko prav. Jaz bi prav lahko zahteval od generalismusa gotovi denar, če mu pustim svoje bankovce. Toda zdelo se ml ni primerno. da bi kot Evropejec za-h+tval usluge od kakega Kitajca, pa če je še tako visoko stoječ. — Odvrnil sem torej Karlu, da kot velik literat r.c smem kaj takega storiti, ker moje privatne zadeve generala prav nič ne brigajo. Tedaj pa me je čokati kuli pogledal s pogledom, polnim ogorčenja in zaničevanja, tako da sem se začudil ter za trenutek popolnoma pozabil, da bi prijel za svoj jezdni bič.
(Dalje prihodnjič).
leži nekako petdeset milj sever-	vsled želodčnih bolezni in revma-'
no od Mobile, je v bližini sredi-	t izma. poskušala vsakovrstna zdra i
sča novega menonitskega koloni-	vila, pa mi ni nobeno pomagalo, j
zacijskega ozemlja ki se bo ste-	Nekega dne sem poskušala Bol-'
zalo ob zalivu od centralne Loui-	garski Krvni Čaj in v enemn j
siane pa v zapudno Florido.	t(1( 1,111 sem l)ili' boljša. Danes mo-
Menoniti trdijo, da so zapustili \a biti Bolgarski Krvni Caj ve-j _
, , --i - • -	dno pripravljen za	uporabo, da .
t anado. ker se iih ,ie vznemirja-	, , »- ,	- - , , 1 ---
, ...	me obdrži zdravo,	uoj želodec--
lo tekom svetovne vojne in icer , .	.. .	.r .
........	Zdrav in regulira črevesje. Hočem
so se bali. da iih bo javno mnenje v krajih
T| v • v	-i v*
Bazične luči.
V uekein svarilu proti nevarnostim po-rajajoein se <*! J uči na božičnem drevesu. pravi bostonska National Fire Protection As-sociatiou —
'•rpornMjajte električne luei ter okraske, ki se ne vnamejo. Stran s žveplenkanii."
V nabili izložbah ali pri prodajalcu električnih imtrehSein lab-ko l upile luei za božične drevo —	eiu; skupina.
The New York Edison Company
General Offices: Irvint; Place and i 51ii Street rc-j-„2niee. kjer yrodajajo In Kjer »o ra "^led olektričr.« prt-
pra.ve. v»i.TnenJene za učobnust ••Wli»at\a.
i o Norfolk tit 10 Irving Place
1 24 West 421I St 151 Kart S6th Si 15 Ea.t iz5:hSt
36:	14.9th St
55 5: Premont Ave
pristen Bolgarski Krvni Caj z inu*-'
v katerih so živeli, lsom R H von SehIk.r, na škal!ji.; prisililo, da se odpovedo pnvile-'kcr vem dii jo llajholjši z^nr«." »ijem, o katerih domnevajo, da To Plia izmetl tisočerih oseb. si jih je zc.ro,.»vila njih sekta te- ki slave Bolgarski Krvni Čaj. Za koni njih dolgega bivanja v Ca- gotovo vprašajte lekarnarja zaii^ouCMj KNJHiK. nadi in sicer privilegijem, ki se pristni Bolgarski Krvni Čaj. iz- Aqgleiko-slovenski slo.ar-tičejo vzgoje njih otrok ter opro- delati od H. H. von Seld'eka. \	i>r Kern
ščen ja od vojaške službe.	Bolnikom, živečim na farmah, kjer j Slovensko angleški siov:»>'
Da dobijo te privilegije, katere ni lekarn, bom z veseljem ]>oslal (Sloveiijko-angleSka slovnica iščejo na temelju svojih verskih moj velik družinski zavoj, poštni- JJ^kL ^St 'uii^i prepričanj, so odšli prvi Meno- "n plačana m zavarovano./« *1.2ailVairIU
niti vVanado leta 1736. Prvi Me- :,Ii	^ ali G za	!
Knjige! - Knjige!
Pravilo dostojnosti ^lovensk^-nemšk> dorer —
noniti. ki so prišli v sedanje o-
.siov II. H. von Šchliek. President ' (Janežič Dariol)
j Cirilica. Na v odi L> =a čitrnje pisanje srbšOOie v cirllM .
, -	Marvel Products Company. 9 Mar- Anglosfina brez otitelja ......
zemlje /dru/enth držav, pa so	t-,- ^ , , "«	-----.... __ ..—,
. ./ ,, V. vel Building. Pittsburgh. Pa. sprejeli ponudbo W llliama Penn,	___^_
ki jim je dal	16.^.';	na ■■■■nHMMHMp
mestu, kjer stoji sedaj German-	^
town. Iz istega vzroka so pobeg-' NAZNANILO IK ZAHVALA nili iz Nemčiji* v Rusijo v osemnajstem stoletju in ko je neki.
t 7. zv.: Prihaja. Za Daniva po-
i vest ..........................6|
$5.00 o. »v.: tirencel j : b.«ko seoi m . l.D» j jai likal, 1. zvezek	1.0«
^ 10. «v.: lirencelj: Kako sem m ' ~ jai likal, '2. zvezek	l.Q#
sv. - liretinsU: Kak« mb m JK2 likal. 3. zvezek	1.0*
OC 14. ur.: H 1e1.ee]j: ljubljanske sll-.	(Po',ol»e Ijuoljan^kega me-
jii 36. n.: P. Coloma: Juan Mlseria. Uekletou. Spisal Anton B JegPC JW Pove««.' Iz <%[>anski^a življenja Miospodiifitvn — Purg^j. Prak- 16. zt. Ke v Amerike. Po resničnih
; tična knjiga za naše gosncJl- | dogolbslr. ....................
nje.fTruo rezana » .......... 130
(Hitri ratnnar. Priročne velikosti J>0 srcem nazmuijam vs*m|Praktifcii raennar .............SO ^PriMAWVT POVESTL
Tužnim
, -,,1-, , sorodnikom, prijateljem in znan-*Knj!fra o lepem vedenju TrbantM,
poznejši car prelomil obljubo, ka- ^ dj| najn jt. nemHa sjnrt vzda, .Trdo v..7fti)o) .............. ieo £ zr.: Maroo, krtanski dei5ek iz
ieio jim je dala carica Katarina na^0 nei>0zab]jeil0y skrbno, 1 jub-lRIladeniiftw- ^ B-	Liba-on-x ....................
t€l jih skušal prisiliti k vojaški jjeno mater ln saprogo	j f	....................«»! 3- xv : Alarljina	pr.ve^t I.
službi, jih je prišlo leta 1874 ne- :	J0HAN0 VOLK.	U^eT*	^^^eK' po^'ii
kakih 20.000 v Ameriko.	j i>anjka je bila rojena 8. marca' knjiga za vsako Ui5o ........1.00j nati« .............. .........
Značilna faza sedanjega prese- t v Obrovu v Istri Umrla ie)^ravi,a "	Dr. J. Dostojen .65 j K zv. : indijbAo povesti......
Ijevanja je, da je to prvo giba- ' v starosti :i7 ,et. Tukaj zapušča^ S,abe iD	^iiin n^k. Zgodorln-
, , , 1 „;-.<„ 1	. , . .	_ I e *-lts'e ...................... 1 ska pove«»f iz Japonskega
nje ve':je menonitske kolonije z mene žalujočega soproga s 5 ne-1
mrzlega severi v milo ln solnčno dorastlimi otroci, eno sestro ini
RAZNE PO\'ESTI IN KOMAM
podnebje*'. Iz Švice, kjer se Je	dva brata tukaj v Ameriki, eden;-Io»- Juriii, 4. zv.: C.et ln sad.
ta sekta najprvo pojavila, so se	je v Chicagi, za drugega <pa ne' Hci. ™®»tne»ja so-jnika Itd.
.	.. .,. ...	1 i - - 1 1 . j	Jurflt, 5. zv: Sosedov na Sla
Menoniti najprvo razširili po Ni-	znam. Obolela, je o.	14. dec. '
zozemski 1
Polštajnu.
10. zv. :Zvestl sin, povest 1z *Veae
Akbarja Velikega ............
ill. »v.: IMecfl in hel* »rtnica,
,75 i resi.........................
i 12. -v ; Korejska Vrat*. Črtica la
-	j	i kmetskega cesarja itd........ >: misi^onov v Koreji............
zozemski ter pozneje po Prusiji. .I*- Pa zaspala za vedno. Pogreb se joa. Jurči4, 6. zv.: Doktcr Zober, j 13. zv.: Ifoj hi tmaga, povest iz skandinavskih deže- VI';il 19-	°b 9. uri dop. iz roman. — Tngoraer, trageuija "5 Amaca .......................
lah. Finskem in severni Rusiji.	žalosti.	Vt^^ ^ V.....40^	tnwaskeg. vla-
I ijC,pa hvala društvu Zora št. 17 Hud* hre^dne. ve* zlato, kar ae T*r)\, poveitf ls zgodovine ka-Sprejeli so ponudeno jim -emljo	i ] " us	1 ^ sveti itd. .........................nadske ......................
v zapadni Ca:mdi. ker so mislili.	KdiKOr Tuai	Pstria, povest ls irske junaške do- ilS. zv.: AngeU rofcUcv — Frazil-
...	^	.... 111 prijateljem za mnogoštevilno ka	of"
da bodo našli tam podnebje, ki • . ,	T 0 , I °f *••;••...................... ^, sk povest ..................
,	. .	.	.vdelezbo pi i jiogreou. I^epa hvala ."»od svobodnim solncem, ijodovln- 1C. zv.: ZlatokopL covest ......
jtm bo ugajalo. Ostre zime niso tud; tem	^ ^^ ^^J &ka ^^ zv.............lJtS lr „ . Prvi4	%u
imele nikakega strahu zanje, ker kator ste pt>ložili na kl^to Ln | od svobodnim Fincem, zgooovln-	vožnja v Sikarajno ..........
so jih bili vajeni.	'ji izka/ali zadnjo čast. sestre, he-VIV'.....L25'18" zv : Preganjim> tndi^Ih
Zanimiva stvar špekulacije po- ^ hvalu vsem tL,tinu ki st(.	T^K^TZ.J
stane, kaj bo proizvedla ta izpre- jobiskali in nam pomagali za čas;! Komarica, povest ..............
pitmba od severa na jug v teku njene bolezni, kakor tudi vsem ti- SmU* t Šesto, povest is Abrnoev časa v teh menonitskil: kolonistih. !siim. ki ste jo obiskali na mitva^ povesti, Ksaver Ma^to
JS5 .60
JZŠ.
sijonarjev 9. zv.: Mlada mertiapjjb, povest
SPISI ZA MLADIX3.
.. x	.	.	.... . _ Sdodent naj bc, — Naš vsak dealt
Kot narod niso v resnici tawo skem odru 111 me toiazih v tej zii-, jj,^
brezbrižni napram svoji okolici .lostni, grenki uri. Še enkrat lepa 1 Veselo povesti: Za možem, — V
kot se je splošno domnevalo. Če- hvala vse ni skupaj!
• treznim premislekom, prvi postaji izstopili, ko je Karol
Plebiscit za prohibicijo alkohola.
V zadnjem času se v Švici močno širi pokr*t proti zauživanju alkoholnih pijač. Vlada je odredila, da se vrši plebiscit o tem, ali se ima prepovedati prodaja alkohola ali ne. Glasovalo se bo po občinah in po kantonih.
prav se domneva, da v splošnem nasprotuje vsaki sovdeležbi v političnih zadevah in da nimajo nobenega zanimanja za umetnost in literaturo, je treba vendar omeniti. da so zavzemali v zlati dobi nizozemske republike Menoniti; visoke javne urade in da je bilo najti slinarje in pesnike onega časa, ki so bili Menoniti. Najbolj | odlični med njimi je bil znani f Rembrandt. Pod vodstvom neke- J ga nizozemskega fanatika se je kongregaci ja v Amsterdamu ob ne 1 ki priliki z oboroženo silo uprla j krajevnim oblastim.
Domneva se o njih. da nasprotujejo višji vzgoji, a ena njih kolonij je v teku par zadnjih let ustanovila več vzgojnih naprav, med katerimi se nahaja tudi Bethel Colege v Xewton. Kansas.
Menonitske kolonije v Kansa-su so se bistveno izpremenile izza njih ustanovitve. Vprizorilo se jc številne i^;^ore, da se olepša njih mesta in značaj poslopij se je izdatno izboljšal. Mlajša generacija je pričela opuščati obleko svojih prednikov. Mladi možje so stavili gumbe na mesto kavljev bi deklice se ne boje več nositi pisanih trakov. Njih starešine, ki so prepovedali inštalacijo telefona v katerikoli menonitski hiši, so si olajšali vest s tem, da so inštalirali telefone v skednjih. Med Menoniti v Kansasu jih je dosti, ki glasujejo in nekatero-poslujejo celo kot svetovalci v okrajni in državni politiki ter v civilnih zadevah.
Sedaj se bo pokazalo na jugu, kakšne izpremembe se bodo zavr-
Pebi j>a, naša neporabljena mati in soproga, kličemo: Počivaj mirno v hladni ameriški zemlji! Žalujoči ostali: Gašker Volk. soprog. Angela, Johana, Rozina, Evgen in
Ema, otroci, li. 2, Box 85.	Akron, Mich.
Ivanka, sestra. Frank in Janez, brata v Ameriki. V starem kraju: oče, brat in tri sestre. (•>2-2:*—12)
Dr. Koier
ffLOVBMI
63S Pen Are.
VMtm;Uei)t to" rl adiwl s
---»H. U » H tram«! ytaL
Uch. Č» aetata avoD« «11 mstar 2	v art«. 2o*daaj»
»oMla« v kfafc«. rrtestm UMmU> mm brv krt Na flakajtu kvbki-
JO
Kater hitre cpa^Ma vam rmana.'1 aftmvja, n trnka! ,A tint pMlto «■ Jdb wmm w tov
Nakat^rl itmgl aH.nM ratoCJo t«, •ate. It *u raaaaajo. Jm —,m V «s	kraja, nlo -mm hMM*
tor var ruout svns^i. hk lililili «« B. «c4
pust i v Je Sla. — Pravda med bratozr.a .....................
v ojnimir ali p^anstva In brst,
povest .......................
s ter Zgaca ..................
Doli s orof jem ................
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni boj	str.) ......
Mesija (i. zv.) ..............
Mesija (2. zv.) ..............
Podobe lz narave ............
Svetloba ln senca ..........
Trojka .................. ....
Zgodovin* slov. naroda (P. zv.) Zgodovina slov. naroda '6. sv.) Mladim srcem <2. «-v.)
ftnisal K. Moško ¥njlsa sa UihomlTMie ijodi.
Spisal I. Cankar ..............
'tt ted&v v zrakoplova........
unerika b Amerfkanel..........
Mala sanfska knjige s podooaml ..................
^|Bcb za mladi zob, pesmice 1 Dedek je pravil, pi-avljlf*
"^iMOLITV^NIKf.
'{Skrbi za e-išo:
v usnje vezano .......
v ylatno vezano ......
.75 .75 .75
M
»
JMI jta JU
st
.9%
Jt*
M JC
Jt
JS*
.M
.H
JMl 50
.SJ
.Sft M M 20 M
J.75 2.«0
KajsU glasovi:
v pl.itno vezaiio v kost vezano , v usnje vezano Sveta ara: v p?itno vezano
1.80 .90
J*
1.70
l.f*t
L 00
ZEMUEVIDL
Zdrnitalh držav ..., Zemljevid »le* eni je ZccriUevIč Evropo .,
..........10
5.00 j Velika etenska mapa ..........tJS$
jMtnljevlei: Nev7 lork, IUlnoic, Co-

JUD8KA KNJIŽICA — POVESTI.
1.	sv Znamenje Mirih. Psvest «9 tektha Sherlock Holmes .... .40
2.	sv. Darovana. Zgodovinska po-povest & dobe r^-jvansklh apos-tolOT*
3.	sv.: J vrta* Zmagoval, povest.
— Med Plazovi, tirolska povest. -fO 4 sv. Malo i'vljsnte. povest	M
8. sv.: Zadaja kmečka vojska,
zgodovinska povest .......... .75
fL sv. Gosdarjov sin — Flnlw'ar,
p0TC§t ••••••••••••••••••••••• «20
lorndo, Kansas, Motana, Minnesota, Wyoming in Alsska — vsaki "X>
Pennfilyvanla .................
Werst Vlrginija ..............
RAZGLEDNICE:
J« M .40
JM
.20 JC0
J20
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, mommy order all pottne znamke po 1 ali Z centa. Co pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v to-ftiim. Knjige
Uoilir.4, ra^Jlfeio, ducat Itovolf tne, različne, Ue^at; Zabavne, različne, ducat NewyorSke, r- zlične, do rat, Panorama mesta New Ysrk,
2S slik .20 Panorama m^st^ Celje, 21 palcev dolgo ................ Kt
Slcvenic Publishing Go., 82 Goitlanilt St., New York
aoiAXL KABOČAJTE SB NA "OLA 8 RAS ODA"* NAJVXCJI SL0VSH8XI DNEVNIK V ZDKUŽKNIH DRŽAVAH,
glas mxmx. ?5.15le. mt
nasimjnarocnikom.
Novo letu se bliža. V veljavi je zelo splošna navada, da delajo nekateri pri tej priliki razne obljube, katere pa prej ali slej pozabijo.
Tudi (ilas Naroda obljublja, toda le stvari, katere bo lahko do pieice izpolnil.
Kmalo bo mililo trideset let izza njegove ustanovitve. Od začetka pa do današnjega dne je stal na braniku poštenosti, zvišen nad vse stranke.
JI valil je dobro in karal je slabo, ne oziraje se na osebo in na stranko. To bo delal tudi v bodoče.
List kot je Glas Naroda je absolutna potreba vsakega slovenskega naseljenca.
V	njem najde vsak svojega najboljšega prijatelja in svetovalca.
Ameriški <-ilji in ioeali so mu poglavitna stvar, takoj zatem pa pride vpoštev duševna zveza s staro domovino.
NVbroj Amerikancev je že vzgojil list Glas Naroda, toda vzgojil tako. da se še vedno zavedajo svoje matere domovine ter ji niso nič manj vdani kot so vdani! tej veliki zemlji, kiji li preživlja in jim daje zaslužka.
Ta svoja načela bo list Glas Naroda tudi zanaprej neizprosno izpolnjeval. Z dobro premišljenim svetom in bodrilno besedo ob vsakem času bo vsakomur na razpolago.
V	veliki meri bo skrbel za duševni užitek svojih čitateljev.
Njega vsebina bo nadvse izbrana Uredništvo predobro pozna sentiment našega izseljenega naroda in vsled tega mu bo nudilo vse, kar ve, da mu bo povolji.
Z novim letom začnemo objavljati na zadnji strani izvanredno zanimiv roman " Požiga! ee", delo slavnega francoskega pisatelja, ki je vsled svoje napetosti in zanimivosti povzročilo svetovno senzacijo ter zavzema odlično mesto v svetovni literaturi.
Vsak dan bo v listu po ena zaključena povest oziroma črtica, dobršen del novic iz starega kraja, najzanimivejše ameriške novice, posebno one, ki se tičejo dela in delavstva.
Tudi Peter Zgaga nam je za prihodnje leto zasi-gural svojo pomoč.
Naš list bo vsakemu odprt za vsako trezno debato in razpravo, in bo tudi zanaprej javna pozornica, kjer lahko vsakdo širi svoje nazore, jih utemeljuje ter s poštenim orožjem pobija nasprotnikova načela.
Čimveč naročnikov bo imel, tembolj bodo te obljube izpopolnjene, temveč bomo mogli nuditi svojim citate! jein.
< e ravno so slabi časi v deželi, bo vsak zmogel svoto za naročnino, ki nikakor ni previsoka z ozirom na vse ono, kar vam nudi list.
Kdor obnovi takoj celoletno naročnino, dobi v dar senzaeijonalen roman "Vdova Leruž", ki je te dni prenehal izhajati v našem listu. Po vrhu pa še eno knjigo ''Peter Zgaga".
Obe knjigi predstavljata lepo vrednost ter bosta t rajnega pomena.
Na delo rojaki!
Zastopniki "Glas Naroda
■i [Little rmlla, M. T.t muk Maal*
A. Okollah. F. Poljftaec. r«lUnweo4, OhSt: Math. Sitima
Poje trn AltOm
kateri io pootriaKenl poMrati nino sa dnevnik "Glae Naroda" Vsak saatopn'-k izda potrdilo m (toto,1 katero j« prejel ln Jih rojakom prtpo j CTevdanC. Otto:
ročamo.	Fimnk Hakaer. CkaJ« fiflf >
Naročnina aa "Glaa Naroda" Jo: !	Jikub Kemik
Za celo leto <8.00; sa pol leta
ca itlrl meaeoe $2.00, m Jam lata' Um»» Huaat. 4 KnO> ca * tiso	j oaieuea
H ■■thlil. tU I	Mlea, Oble:
Jacob iA/v*ia	j *>muk Kur»M
\mmftMrn, Ohio:
an con Klk* J Ures«! Ci-7, On«m
M. /-udu. Vmkndge. Pa.:
K rank JaUk
t Affia, Wis.
Frank Skok in An t. DowBek.
▲dvekti8bmbnt8.
Kje je moj sin JOŽE SKUŠEK? Star jp 30 let in v Ameriki je že 12 let Njegov zadnji naslov je bil Box 499, St rut hers, Ohio, in ca ta naslov mu že več-
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
PANHANDLE ». t7 dec. — Bculognt finland ADRIATIC	28 d.c. — Chtrbsur« LA TOURAIN E
RYNDAte	29 dec, — Boulogne ryndam
CARMAN IA	31 dec. — Cherbourg AQU IT AN IA
pj.OMAC	It dec.	— Bret.cn lapland
krat pisal, pa ne dobim nobene-lorrain«	n	— hf»r. la savoie
,	—,	, OLYMP'C	St dec.	— Cherbourg CARMANia
nega odgovora. Prosim ga, da j america	3 m.i.	— bremen france
se mi javi. a!i pa če k4o ve za ! n- amctcjidam 4 jan. — bofog«« adriatic
ITil 1 *	c Jan.
italia
rraa*
Ourir, Go**, s
Prank hrilw. Pmfe'A Oda:
Peter Call«, John Oem Jaoeflb tn iL Coctovu WUft, Oda.:
Ljom OoMello m -f •
^»■•vl D^if	•
auth.
AJoib Kudmaa. Clinton.
lambert Bolikti. lama UL
J. Verb«. «30 Avon Cklcap, UL:
Jooeph Boetl«, Jct»j>h Bllak * *boepb B«>fll Jallet. ZSL
Frank Bic.Uch, fnife laaria tn jo«oi 4tM« M—rentah, UL:
r rana AujruotUe La Salle. EL
Matija domrn. North Chlcaco, OL:
Anton Kobal In Math. Ogrtm. muUi Chkara, DLt
Frank Ceru Sfrrinrfieftd. UL:
viactja HarhociL Wankfgan, DL:
Frank Petkoriet Franklin, Kan«, trn okolico:
Frank Leak orla. j Frontenae, Kanasi Rok Firm. iOngi«. Mm—:
Hike PenclL UJtzmiller, Ifd.:
Frank Voduptraa. rhlafeote, Mica.: Frank Oorfla.
Calumet, MZeh.:
M. F. Kobe ln Parol Sebait» CvtMh, Mko.:
Lools GovOa. Gilbert, Mino.: Lu VeeeL tUbbing, Mi&_> Iran Poria. Virginia. Mina.:
Frank HruratleA Kly. Minn.:
Wenk Hoffc Joaeph J SL Lools, Mm.:
Mike urabliu. Rut Heleno, Mwt,:
Frank HreUa. Ureat FalK. MnbMi
Math. Urlh. Klein, MooUoa:
Oreaor Zohm*
Rwanda, N. t: Kari Sternila.

Barvila v živilih.
fa.: Louie H ribat Itf^ojetola«. Pa.:
Anna l|a*<e Btrdiae. Pa.:
John pihii 1 r—rmmngh. Pik:
Ivan Pajk b Tld Run
itaruc«. Pa.:
aiimo Jtrtna ta	tter
r-fn
&bu<ii <JanaD*a jft, Pa:
UniIj SnprMU
faMt City. IV:
M«L Kurie ramU, pk:
Jerj Ukore •OBoenal. P*«..
V e keutliit- Cttw«*' wr^enabun. Pa.;
frm.ik noeejk frebu :
Mike PiHM muutmu, Pa: Jotio Potauc. lawne, Pa:
Anton OeoiatA
Pa.: fn. ak Of Olik T Knn, Pa:
V-rank mami tn frana P* mk> fleft.
t»iu«barrh. Pa:
U. Jakobich, Z. Jakabe. rine Arch in I. Magister, tnlphtm. Pa:
Martin <i«min| Pa:
J t*ea»il*» 'Hffitm. Pa
ant4>u Hrea •Mrtte crwk, pw:
%'ewtea. Pa:
lo^dt
WUtt Valley. Pa<
»nm PK»«tu
*!Doek. Pa:
i 'vrorr««
'tlack Diamond, M
O i Pomita
raketoo. W.^t:
frnus Koriaa rbamaa, W. Vas
Primož Modlc. Mllu aknee. WI» :
Ji»sepb Ttamlk. sheboygan. Fk:
John -atampW ta F!
njegov naslov, da mi ga pošlje,) la touraine za kar mu bom hvaležen. — Ja- i 2drlatic nez Skušek, posestnik, vas Je-! lapland
— Trst OLYMPIC
7 lan. —
4 febr,	— Cherbourg
4 fet>r.	— Havre
4 febr. — Boulogne
7 feor.	— Cherbourg
11 febr.	— Cherbourg
11 teb.	— Havre 11 febr. — Reka
16 febr.	— Havre
18 febr.	— Genoa
18 febr.	— Cherbourg
Havre N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne
pe.jek. pošta Tržišče pri Mo-1 Mongolia 12 Jan. —
7 Jan, — Kemburg	PARIS
7 Jar«; — Genoa	AQUITANIA
7 Jan. — Cherbourg	MONGOLIA
emburk	KROONLANO
..	, o.WASHINGTON 17 fan. — Bremen	minnekahda
krcnogu, Slovenija, Jugoslavia. j rochambeau 17 tan. — havre	noordam
(-T-i paris	18 Jan. - H ivre	ARABIC
< ORO INA	21 Jan. — Hamburg	zealand
■— I SAXONIA	21 J^n. — Hamburg	_A LORRAINE
.VTnV i.virm'^	II	i ARABIC	21 Jan.	Genoa	LA SAVOE
ANTON JANKOV IC, podkov&kl KROONLANO 21 J«..i. — Cnerbourg	riNLANO
U-nva/- brjif iritnvA	^itf.U 1 UOOROA^	M lan, — Soulog ie	RYNOAfi
a * Dia-	iereze mok ,	wilsort z% Un. — Tr^	pap.s
» J-jn. — Havf	LAPLAND
28 Jan, — Reka	N. AMSTERDAM 25 marc"
ZEELAND	28 jan. — Cherbourg	FRANCE	23 marca
fiMr een
pres. ______
v/. Maribora, zadnji njegov na- -a i^>rraine slov: Camp 56, Cheat Bridge,\ ^land W. Va., naj se sam javi, ali pa ee kdo rojakov ve za njegov se-i FRANK »AKSSB STATE b/ina, danji naslov, naj ga pošlje na: Joe Kosec. 629 .Milwaukee Ave., • Chicago, III., ker mu imam nekaj važnega za poročati.
(4x 22.23^7,29—12)	>
21 febr. — Havre 23 febr, — Cherbourg 23 febr, — Hamburg
25	teb'- — Boulogne
26	febr. — Hamburg K febr. — Cherbourg
4 marca — G >noa 4 marca —Cherbourg 4 marj — Havre 11 marc. — H - vre 11 narca —Cheroour 11 mar-a - — Bouiogn« 15 ms'ci — Havre 18 marca -- Cherbourg Boulogne
— Havra
vozne Vitke In v**- di**jcw pwjasn'«a, obmt?e er na ^vdke:
t\ rort(a».dt fT . New Yark
ZAKAJ SE STRLriTE S SLABIM TOBAKoM, POSKUSITE NAŠ LMPORTIKAN
pravi trrški tobak,
boksu en funt 92.00, pol rusta |1.B0 s papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 furit $2.00; pol funta H.O1.
s papirjem Boksa hilsnov 15c. in mašina za delati cigarete lSc. Z naročilom poSljite tKnar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 . 11th Avenue, New York. N. Y.
GOSULICH GRTA
Direktno potovanje v DL"BROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON
24. januarja 1922.
Cene za Trst ln Reko »o: Pres. Wilson $102.50 in $5. davka. ;
Potom lle<kov Izdanih ma m ara
Je e Jugoslaviji In ori-ili. RaxkoSne ugodnosti urr^a. im
gega in tretjeg* .airedi. Potniki tretjfa razreda dobivajo brrepla^no vino.
PHELPS BROTHERS & Co. |
Passenger Department
2 West Street	New York
Mošt
iz svežega kalifornijskega grozdja, obvarovan v kanglah in sodili razne velikosti po zelo nizki ceni. Pišite po pojasnila.
John Sepich
9414 Greenwich St. New York, N. Y.
išvc-ni svojega brata antona pi krovec iz Smerja pri Prerini na .Krasu (sedaj Venezia

Največji, rkJ«.«reJSI pemlkl a. •vetu. izborna pe*trel^a d >tnlkam.
V	tfaftem mestu ali eililnl le lokal.
nI eoenu
V	Jugosla^:jo , Bolgai ako , Rumunsko izi Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Tr»t in Reka
ITALIA
5. januarja
Ivin ta $!\7.n0
Oavek tr. 00
Preko CHerbo.rga In South»mptont:
CARM ANI A .......... 31. dee.
SAXONIA .......... 21. Jan.
Išče se
krajevne zastopnike za razvažanje.
j RABI SE 100 DRVARJEV
za Charcoal Iron Co. v Mellen, ; Wis. Plača $1.10 od klaftre, če -■	'.napravi 40 klafter, če manj, pa po
ROJAKI. NABOCAJTZ SE	klaftre. Urana 80f naj
NA "GLA4 NABODA" NAJ |{ian- Pojasnila daje John Marce- j VEČJI SLOVENSKI DNEV	^ainp 10. liox 1127, Mellen,
nil v *dr državah
Giulia, Italia). Slišim, da se na- iščem svojega moža joiina masi/). podomače Sproharjev iz Smerja pri Premn na Krasil (sedaj Venezia Giulia, Italia). Podpisana sem prišla pred tremi t^liii v Ameriko. Kakor slišim, se nahaja nekje v Penn-svlvaniji v gozdih. Cenjeoie rojake lopo prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se sam z glasi, ako čita ta oglas, svoji ženi na naslov: Mrs. Pepina Maslo, e o Andrew Gerl, 756 Kast 200. St. Cleveland, Ohio (20-23—12)
liaja nekje v Pennsylvaniji v šumah. Cenjene rojake prosim J če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar bom vsakemu hvaležen, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Louis Pibrovec, c o Andrew Gerl, 756 East 200. St., Cleveland, Ohio.
(20-23—12)
Poroča Albert Pason Sachs.
Zunanjost predstavlja eno ir.-ntcd zelo važnih karrkteristik pri d o loč en ju trgovske vrednosti živil Eksperimenti, katere se je pred kratkim vprizor.'lo, pa kažejo. da je hrana, pripravljena na najbolj onegaven način, prav ta-l:o koristna za telo kot je ista hrana, pripravljena na mičen in vabljiv način
Velika razlika obstaja v tem. da je za nas velikanskega pomena ter največja razlika, kako izgleda hrana, razrn če smo obupno lačni in izstradani. Hrana je mogo'-e popolnoma vdrava in do-b*-a, a kljub temu je noremo zau-živati radi nj.^ne zunanjosti.
Barve so pri tem največje važnosti. Surovo inaslo iz mleka, — proizvedenega pozimi, je vetlno Ijledejne barv»» kot pa ono iz mleka. ki je proizvedeno poleti. Bo-gflta zelena in sveža krma poleti daje mleku bai vo, katere ne more dati pozimi seno ali kaka druga krma.
Ta bleda baiva surovega masla je malo mična in vsled tega je farmerjem in drugim proizvajalci m surovega masla postavno dovoljeno pridejati surovemu maslu rmeno barvo rastlinskega izvora. t?ikozvani Annuto, da proizvedejo primerno in okusno ylato - rmeno barvo. Čeprav ni tak< postopanje v resnici potrebno z;; vzgojen o-kns. je vendar to povsem neškodljiva metoda, da se napravi dober proizvod navidezno m- boljšim.
Popolnoma postavno dovoljeno je barvati številne živilske proizvode. čeprav določa postava gotove stvari v tem oziru. Barve, katero se tipornblja pri tem. ta-kozvane an lmske barve, je treba "certificiiiiii" glede njih či-stoati.
To se pravi, da zahteva postava, da se lahko uporablja gotova ne-
strupena barvila in da morajo biti ta barvila največje čistosti, da s«* tem po* ini izloči že vnaprej »\'.ik škodljiv nčinek
Postava zalitPVA nadalje, da morajo v gotovih okolščinah za-voji. vsebujoči pobarvano hrano, nositi znake r 1 i labels, ki kažejo navzočnost barvila v dotičnem živilu. Ta koz van i "ketchup", to J je »tok paradižnika v družbi popra in drugih primesi, nosi skoro vedno poleg naslova označbo 4'ar-trfically colored" in sicer z najmanjšimi črkami, ki jih dovoljuje postava. Barva, katero se rabi pri barvanju tega produkta, je v vsakem oziru popolnoma neškodljiva.
Oni, ki so proti uporabi barv v živilih, izjavljajo, da je mogoče proizvesti živila ali živilske produkte na tako skrben in izvrsten način, da postane vsaka barva brezpotrebna. I Jod a tek barve po-menja v skoro vsakem slučaju pomanjkljivo kakovost dotiene-pa proizvoda, čeprav ne velja to za vsak slučaj. Če zahtevamo vedno svetlordeč ketchup ali svetlo zelene olive, bomo to v vsakem slučaju dobili, če je tn ali oni proizvod po svoji naravi dotične barve ali pa pobarvan.
Rodbinski pogovor.
V neki rodbini je bila hej že zrela za možitev. Ko rd jo vprašali, zakaj se ne poroči, je odvrnila :
"Čakam, da pride pravi!"
"Ah, kaj**, je dejala nato matu ' tudi jaz nisem čakala, da je prišel pravi."
Otročja modrost.
"Mama! Stara mati me je nabila! Xaj pretepa svoje otroke, ne pa mene!"	i
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1922
Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti9 nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Nad v°e zanimiv je članek 1'Proti delavska spijonaža v West Virginiji".
Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma Imeli.
Koledar krasi cela vrsta krasnih giifr
Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
Cena je 40 centov s poštnino vred.
Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru.
Naročite ga še danes!
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.,	New York
NAZNANILO in PRIPOROČILO.
i Spodaj podpisani naznanjam 'vsem v Pittsburgh!!, Pa., in okolici bivajočim Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl novo GOSTILNO na 5336 Butler St., 'Pittsburgh. Pa. Zavoljo tega se 'priporočam vsem Slovencem in (bratom Hrvatom, da bi me pri .vsaki priložnosti obiskali in jaz vam jamčim, da vas boni fino in|
StOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — 9th AVE., NEW YORK, n.Y
(med 15. in 16. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Ho; — prodaja vozne listke za vse
važnejše črte: — Izvršuje notarske pos>«, ki so v zvezi s starim krajem. — Cen« vedno med najnižjimi. — Telelon Watkins 752J

X Dospelo je novo t suho grozdje.
najbolje postregel, kolikor bo vit Mufifrate! celo sladke debele ji.- ' v moji moči. Xa raznolago imam i;' ***** ^^ 80 •• :: n.ui sobe z* prenočiti, kako,- tudil;; slxjet^'^ s £ 1 sobe z a v najem, bodisi s hrano - ^ .......................
e priportH i	FRANK CORIŠEK,
15336 Butler St., Pittsburgh, (6x v čet & pet 15—12)
Pa.
<► 11-U Cherry New York. N. Y.
VVSSj [WSi' (WSSj (WsSj ^
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00-$250.00
- VELIKA ZALOGA PLO^Č V VSEH JEZIKIH. -
Imam novo »Jogo nemških in portiranih "Homokorrt" rekordov « Brezplačne cenike dobite pH:
VICTOR NAVIN&K, 331 Greeve St., Gonemaugh, Pa.

Za božične praznike.
Imamo v naši veliki zalogi vsakovrstna božična darila.
Možke in ženske prave Elgin ure, zlate prstane, verižice, priveske, braslete, demante, dalje prave glasne Columbia Gramofone. Vaše slovenske plošče, nemške vojaške marše, polke in veliko dragih krasnih daril.
Razveselite svojega prijatelja, sina, hčerko, ženo in moža z božičnim darilom.
Pišite nam dopisnico in mi Vam bomo takoj poslali naše cenike zastonj.
Pri nas dobite kar potrebujete in blago je garantirano, cene
Hvaležno Vam se naprej priporočamo.
IVAN PAJK
Jewelry
24 Main Street	Conemaugh, Pa.