"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE LET ZA SVOJ NAROD AMEBXXX. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico tn resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLOn IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. _ CHICAGO. ILL., TOREK, 21. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 21, 1944 LETNIK (VOL.) Lllj STEV. (NO.) 93 Metz obkoljen; Nemci na umiku ZAVEZNIKI USPESNI NA VSEJ ČRTL ROSI NAPA DAJO NA VZHODNI FRONTI Pariz, Francija. — Zavezniška ofenziva je zadnje tri dni stalno naraščala v svoji silovitosti in se razvija v isti smeri naprej. Mesto Metz, stara trdnjava, ki pravijo da jo doslej sploh še nihče ni premagal v zgodovini, je zdaj popolnoma obkoljena. AmerisKO topništvo je ucinxo-vito razdejalo vse utrdbe okrog mesta, katerih je bilo vse polno. Mesto je v razvalinah in nemška posadka se skriva za podr-tinami. Brez zveze in dobave zalog, ne bo dolgo vzdržala. Med tem pa so čete tretje armade že udarile naprej v saar-sko kotlino in prodirajo naprej proti Renu. Kakih deset milj severno vzhodno nad Aachenom so Zavezniki zasedli mesto Gei-lenkirchen, za katerega so divjali več dni hudi boji. Na jugu ob švicarski meji pa je izvoje-vala prva francoska armada pod generalom Jean de Lattre de Tassingy, lokalno zmago nad Nemci in zavzela takozva- ni Bergundy prehod, ki vodi proti Nemčiji. S tem so obšli Belfort, katerega straži sedem- . najst zelo utrjenih trdnjav. Uspehe imajo tudi ostale zavezniške armade in skupno so Zavezniki napredovali zadnja dva dni za več kakor deset milj naprej. Pet zavezniških armad se zdaj že bije na nemški zemlji, pravijo poročila. London, Anglija. — Poročila iz ruskih front omenjajo v glavnem operacije na Ogerskem. Rusi so napredovali za več milj v severni Ogerski ob slovaški meji. Dalje so si pridobili važ-i ne postojanke okrog in okrog (Dalje na 4. strani) ■O— DE GAULLE SE BO SKUŠAL Ž NASLONITI NA SOVJETE > pnT.TTTf.Nn IN VflJAŠKO London, Anglija. — General Charles de Gaulle in Georges Bidault, francoski zunanji minister, bosta šla na obisk v Moskvo z namenom, da poskusita skleniti novo francosko-sovjetsko po- lUi'Xnn in irm'oaVA r><>nim IrJ rio i norlniMoo+i nm^wninn nnffftnnft 7a ledsebojno pomoč. Če drugega j ie, bosta pa gotovo vsaj sku-ala razpravljati s Stalinom o aki zvezi. Tako domnevajo ti-ti, ki so o celi zadevi ie najbolj »oučeni. Ko je bila francoska vlada amo sirota v Alžiru, so drugi ;avezniški predstavniki ponov-io slišali, da so francoski diplo-nati tipali okrog Rusov, ali bi ie bili ti pri volji skleniti z nji-ni novo obrambno zvezo. Ravno preden so naš državni ajnik Hull, britiški zunanji ^jnik Anthony Eden, in-sovjetski zunanji komisar V. M. Mo-otov imeli svoje posvetovanje \a Kremlinu oktobra meseca L943, so krožile govorice, da je De Gaulle takole nekako od strani ponudil tako zvezo Stalir nu. Tedaj so tudi govorili, da ie Moskva to ponudbo odklo-aila, ker ni hotela ubrati zaradi Alžirskega odbora take poti, ki se ne bi ujemala s tedanjo britiško in ameriško politiko. Sedaj so pa Veliki Trije priznali začasno francosko vlado in povabili Francijo, naj bo pol-nomočna članica pri Evropejski svetovalni komisiji, in De Gaulle je sprejel povabilo, naj pride v Moskvo. Tako je celi odei pripravljen za pogovore, ki prej niso tyili na mestu. Predvojna francosko-sovjet-ska medsebojna pogodba, ki j€ bila podpisana v Parizu dne 2 maja 1935, ni bila nikoli preklicana in na papirju še vedno drži, v resnici pa se nikdar izvajala ni. Izneverili so' se ji Francozi, ko je bila vrsta na njih, da izvršijo, za kar so se bili obvezali. Izneverili so se ji pri Mo-nakovski pogodbi, ko je bila Cehoslovaška enostavno prodana Nemcem, da bi potem mirovali, kar pa niso. Pogodba z Rusi se.je namreč glasila, da v slučaju, ko bi kdo napadel Če-hoslovasko in bi tej Francozi šli pomagat z oboroženimi silami, tedaj bi Rusija nastopila z orožjem na strani Francozov proti napadalcu. Francozi pa niso pomagali Čehoslovakiji in tako tista pogodba ni pomenila De Gaulle in Bidault "bosta najbrž skušala izvedeti tudi, kaj misli Rusija o nameravani zapadno evropski ententi, ki bi vezala Anglijo, Francijo, Belgijo in Holandijo. Nadalje bosta gotovo skušala dobiti čim večjo rusko zaslombo glede zadeve, koliko bo imela Francija govoriti pri zasedbi in gospodarstvu Nemčije. Verjetno je tudi, da se bodo pogovorili kaj glede ujetih Rusov v Franciji in ujetih Francozov v Rusiji. Nemci so prisilili precejšnje število Francozov in Rusov v svojo armado, in veliko teh vojakov je bilo na obeh straneh ujetih^ ■O- ,"iafc^^Vi JlliSm1 _ "ffllTT^ '^l i"'^^^BfwW Invazijske ladje to pri vpadu na obrežje otoka Leyie tu in tam prišle v težaven položaj. Kjer je bila voda preplitva, da bi ladja mogla priti do obrežja, so poslali na delo amerikanske strašile« (bulldozers) in kmalu je bilo zadosti vode. da je bilo ladjam mogoče priti do obrežja. KATOLIŠKI ŠKOFJE APELIRAJO NAJ SE KONČA S POLITIKO MOČI Washington, D. C. — Na letnem zboru katoliških nadško- ^ fov in škofov v Združenih dr- ^ žavah je bila sprejeta resoluci- 11 ja, ki apelira na vse svetovne ^ velesile,, naj jeniajo s politiko 2 sile in moči. Glede zaščitnega F odbora, ki je bil izvoljen v ^ Dumbarton Oaks izjavlja reso- r lucija, da ne sme biti isti kako 3 orodje, ki bi služilo le za imperialistične težnje glavnih vele- £ sil. Dalje tudi, da noben narod, t kadar se bo razpravljalo o nje- < govi usodi, ali njegovih sluča- < jev ne sme imeti pravice, da bi 1 bil navzoč pri razsojanju take- 1 ga slučaja. Ta točka se tiče ] najbolj Rusije, ker ta vstraja, da glavne velesile naj bi imele -v vsakem slučaju pravico na- 1 vzočnosti in glasovanja pri vsakem posvetu, tudi če se taki slu- : čaji agresivnosti tičejo njih samih. Dalje resolucija priporoča, da se upostavi svetovno razsodišče, katero pa naj ne bo le kakor kaka svetovalna edinica, pač pa mora imeti strog značaj sodišča, s pravico da zahteva, da se vse razsodbe tudi izvedejo. Dalje zahteva popolno versko svobodo za vse narode in ljudstva. ' > o- DVA NOVA SLOVENSKA GROBA V CHICAGI Chicago, 111. :— Dne 17. no-r vembra v petek je umrl v bol-[ nišnici sv. Antona rojak Matthew Rasp, stanujoč na 1916 ■ W. Cermak Road, v starosti 69 let. Doma je bil iz Doba pri Ljubljani. V Ameriki se je na-" hajal nad 30 let. Zapušča tri i sine in eno hčer ter eno sestro • v starem kraju. Pogreb se bo - vršil v torek dopoldne ob 9:30 i iz cerkve sv. Štefana na poko-3 pališče sv. Jožefa. 1 — V četrtek 16. novembra r pa je umrl Mr. Clarence Vide-tich. Star je bil 36 let, rojen v o Chicagi. Zapušča žalujočo že->- no, očeta, brata in dve sestre, i- Pogreb se je vršil v ponedeljek o jutro ob 9:00 uri iz cerkve sv. >- Trojice in .odtam na pokopali-i- šČe sv. Jožefa. i- Sorodnikom obeh izrekamo ti j naše globoko sožalje. Pokojni-j. ma pa R. I. P.! lO > -o—— ;o Biti brez slovenskega lista * ii teh časih še pravi biti brez zve-fe ie s svojim narodom. ____ KRIŽEM SVETA < — San Francisco, Calif. — Mornariški dvanajsti okrožni j lepartment objavlja, da je ^ nornariško vojno sodišče obso- $ lilo 50 mornarjev zamorcev v ( sapor radi upoML. Mornarji so ] :e bili uprli po eksploziji v Port j Chicago in niso hoteli nakladati j nunicije. Obsojeni so od 8 do { 12 let zapora. j — London, Anglija. — Rim- < ;ka radio postaja je oznanila, ' da je bilo pred par tedni ubitih I 4000 ljudi, ko se je dogodila i eksplozija v Laterni, v predoru 1 blizu Qenove v Italiji. Vest je : bila zadržana po nazijih, da ni < prišla preje v javnost. 1 — Buenos Aires, Argentina. . - Argentinska vlada je uveljavila nov vojaški zakon, ki do- , loča, da se imajo mladi fantje začeti vežbati za vojaščino že z 12 letom starosti. To sicer ne bo obvezno, pač pa bodo skušali izvajati potom patriotične prostovoljnosti. Ob 20 letu starosti pa se bo moral vsak moški vpisati v vojsko za dobo dveh let. — Blagdon, Anglija. — Tu-kajšni meščan Harry Coleby, je bil 20 let star 1894 leta je zbolel na srčni bolezni. Zdravnik mu je povedal, da zanj ni upanja. Coleby je šel in si naročil mrtvaško krsto, češ, da domači ne bodo imeli sitnosti ob njegovi smrti. Coleby pa še zdaj živi ni krsta ga čaka že 50 let. — Jacksonville, Fla. — Eks-presni vlak "Champion" je iztiril blizu mesta Hortense v Georgia. Petnajst železniških vozov je skočilo s tira in dvajset potnikov se je poškodovalo, pravi poročilo. Vlak je podrl telegrafski drog in pretrgal vse žice. — Reykjavik, Islandija. — Parnik Godafoss, s 1,500 tonov kapacitete se je potopil. Utonilo je 22 potnikov, ki so se nahajali na krovu. Poleg potnikov je utonilo tudi 31 mož posadke. Parnik je bil najbrže torpe- . diran. — London, Anglija. — Ri-> chard C. Petterson Jr., novi a- - meriški poslanik pri jugoslovanski vladi, je dospel v London. V soboto je bil spreiet od r jugoslovanskega kralja Petra - II. v njegovi londonski rezi ' denci. _____^ _________,f ^ HURCHILL POSVARIL JUDOVSKE TERORISTE V ta; PALESTINI ta; sk London, Anglija. — Odkar - b bil v Kairo umorjen angleški oslanik Lord Moyne, so Angle-i zelo Užaljeni in to ne bo ro-ilo predobrih sadov za Jude v ,< 'alestiru. Uradna Anglija nam-eč ni preveč naklonjena za zio- nl3 Istično gibanje v svetu, ki tremi za tem, da se organizira ti upostavi na Bližnjem vzho- j lu judovska neodvisna država. ^a načrt iz raznih razlogov, ne todi pravilno v račune angle-kega imperija in njegove poli- fr ike na Bližnjem vzhodu. Zdru- iin :ene države in druge nekatere nc ležele pa načrt podpirajo. A- sv entat na angleškega poslanika e torej nekega političnega zna- v :aja in Angleži to čutijo. Zato;P1 e Winston Churchill zadnjo so- P1 »oto naravnost povedal to-le: 'Žalostno je, da je naše priza-;s* levanje za zionizem uspelo le v ^ em, da se pojavljajo novi gang-sterji. Ta sramofni zločin pre- r :resa svet." Opazovalci so mne- ^ nja, da bodo Angleži začeli izdajati ostrejšo^ politiko na Bližnjem vzhodu. -o- PRVI SNEG V CHICAGI Chicago, 111. — V soboto do- v poldne so par minut začele na- j letavati snežinke v chicaški o- š kolici, kar je bilo znamenje prvega snega v letošnji sezoni. n Hudomušneži so ob tem dogod- \( ku ugotovili, da bo sneg tudi le-tos bel. r -o--v PARTIZANI PO0E NEMCE i IZ ALBANIJE ^ Rim, Italija. — Nemška radio postaja v Berlinu je ozna- r nila, da so Nemci izpraznili al- i bansko prestolno mesto Tirano. g Svobodna radio postaja v Jugo- ] slaviji pa je objavila, da parti- r zani zasledujejo Nemce na več j točkah v Albaniji, iz katere se £ Nemci hitro umičejo. \ -o--< HUDA SUŠA V AVSTRALIJI , Sydney Avstralija. — Polje- i delski minister Scully objavlja 1 poročilo, da vlada v Avstraliji ' zelo občutna suša, ki če ne bo ] kmalu dežja pomenja narodno i katastrofo za deželo. V Avstraliji se v novembru . začne poletje. -o- "Amer. Slovenec" ie vez, kj druži ameriške Slovence od obale do obale. ^^^ 4 BRAZILIJA 0JACUJE SVOJE MEJE NA JUGU Kio De Janeiro, Brazilija. — V nedeljo je aosia v svet vest, } da je braziljska vlada poslala številne oddelke svoje vojske na « južno mejo, ki meji na Uruguay in Paraguay. Obe državici ste j vmesni deželici med Argentino in Brazilijo. Argentinski letalci J so zadnje tedne napravili par poletov preko argentinske me- < je nad uruguaysko in paraguay-sko ozemlje, kar je motenje tujega ozemlja. Brazilija teh pre* stopkov očividno ne odobrava, zato je ojačila vojsko na svoji meji ob Argentini in omejenih dveh državicah. Braziljska vojska, pravi poročilo, je oborožena z najmodernejšim orožjem, ki ga je prejela iz Združenih držav na podlagi Lend-Lease zakona, katerih ugodnosti pa Argentina nima, ker se je kakor znano družila z osiščno politiko in je politiko Zaveznikov prezirala. ' Poročilo sicer omenja, da je to'le odredba previdnosti, ven- dar v političnih krogih so pa drugega prepričanja, namreč, da je to proti Argentini glasen ukor in svarilo, da se ne bo trpelo od ameriških republik nobenih njenih kapric. . V krogu ameriških republik južnega in severnega kontinenta je Argentina zaznamovana kot črna ovca in bo zlasti po vojni okušala vsestranski bojkot od strani a-meriških republik. Brazilija je štela leta 1941 okrog 40,356,605 prebivalcev Argentina pa šteje okrog 13,-518,239 prebivalcev. Braziliji je skoro trikrat večja s prebi valstvom od Argentine. MNENJA 0 RAKETNIH BOMBAH V BODOČNOSTI \ London, Anglija. — Angleški profesor A. M. Low je napisal o raketnih bombah, kakoršne zdaj uporabljajo Nemci proti Angliji zanimivo razpravo. Profesor pravi: Ako bi kdo pred tridesetimi leti prerokoval, da se bo letalstvo razvilo, kakor se je, bi vpraševali, če je pri zdravi pameti. Toda na podlagi tega lahko ugotavljamo, da se bodo raketne bombe po tej vojni silno visoko razvile. Postale bodo strašno orožje in nevarnost v vojnem času. Sedanja možnost raketne bombe je, da se jo da izstreliti v daljavo do 500 milj. Ne da se pa točno določiti cilja. To pa je upati, da bo tehnika po vojni izpopolnila potom televizije in radio valov. Ni pa verjetno, da bi mogli rakete pošiljati preko širokih mor je v. V Pittsburgh!!, Pa., pa je po dal izjavo tajnik Ameriškegt raketnega društva Allan Funcl in pravi: Doba raketne pogon pke sile prihaja. Svet bo dobi hov stroj, ki ga bo gonila teko-Sa gonilna sila. Raketa pričenja tam, kjer pojenjava letalo. S pomočjo rakete bo človek prišel višje v stratosferske višave, kar mu bo odprlo pot v nova senzacionalna odkritja. Raketa bo pospešila dostavljanje hitre pošte v velike daljave. Ampak u-porabiti se da tudi kot strašno uničevalno orožje. Raketa porabi velike množine bencinskega goriva in potuje s silno hitrostjo. Za zdaj se da izstreliti v daljavo od 300 do 500 milj. Razvita še ni toliko, da bi samo to orožje moglo odločiti zmago v vojni. To priznavajo tudi Nemci« , „ mm , m m ]Wm —o- ZASUŽNJENI DELAVCI ^ V NEMČIJI SE UPIRAJO London, Anglija. — Poročila iz Švice in Švedske te dni govorijo, da se med kakimi 8,000,000 delavci, ki so jih Nemci zajeli po drugih deželah in poslali na prisilno delo v Nemčijo, zdaj širi sabotaža in nemir, po nekod pa so celo izbruhnili upori. maaaije so se meu uumacim lemškim prebivalstvom razširi- < e vesti, da je Adolf Hitler bolan, da se mu je zmešalo, da je mrtev, da se ne briga več za sodstvo itd., kar je ljudi nekako potrlo in jih navdalo z zavestjo, da so tepeni, poraženi. Delavci iz drugih dežel tvorijo desetino nemškega domačega prebivalstva. Še meseca septembra se je naš general D wight D. Einsenhower obrnil nanje, naj prenehajo z delom po tovarnah in naj se gredo skrit. Britiška poročila iz Švice trdijo, da je bilo na tisoče nemških civilistov, ki so jim bombe uničile domove, obenem s tujimi delavci poslanih v koncentracijska taborišča, ker so po-vzročevali upore in nemire. Kakih 70,000 so jih na ta način spravili' na varno. Neko poročilo iz Zuricha pravi, da se je operacija na Hitlerjevem grlu ponesrečila in da so ljudje po južni Nemčiji zelo pobiti ter s strahom gledajo na bližajočo se zimo, ker nimajo ne zadosti premoga ne drv. Škrlatinka in davica sta se na mnogih krajih razširili v pravo epidemijo. Tudi je veliko samomorov. Kaj je v resnici s Hitlerjem, menda nihče ne ve. Samo to vemo, da nikjer ne nastopi in se nikjer ne pokaže. Vse, kar listi pišejo te dni o njem, so sama, ugibanja. , ^ Ali že imate BARAGOVO PRATIKO za leto 1945? Ako ie ne,'pišite takoj po njo. dokler je ▼ zalogi. Letošnja Pratika je zelo zanimiva knjiga za vsako slovensko hišo. Naročile jo zase in za svoje prijatelje. Stane s poštnino samo 40 centov kar je poslali v gotovini. Money ordru ali znamkah na: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. CHICAGO 8, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC ■ Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Ishajs vsak torek In ptlik Izdaja in tiska: edinost publishing co. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak RcL, Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina« Za celo leto____$4.60 Za pol leta____2.0C Za četrt leta _j_ 1.2i Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_.$4.54 Za pol leta__3L2i Za četrt leta....................... 1.5< The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issuad every Tuesday and Friday Published by edinost publishing co. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year--$4.0( For half a year- 2. ko kolen, ko sem jo že enkrai i prej imel v ustih, in sem se mo - ral doli pripogniti, da sem j< - nažgal; tista je menda iz Nem i čije. Ima pa še kakih deset vrs - drugih tam, iz vseh mogočil - krajev. Najbolj zanimivo pa j< i pomarančno drevesce, ki imj - gori kak ducat pomaranč ali š< - več. Nekatere so že rumene. P,r t vič v svojem življenju sem^s i sam utrgal pomarančo iz dre i vesa; prav lepa rumena in š< • precej debela je. Pravijo, da tu i kaj v Illinoisu ne rastejo poma - ranče. To nikakor ni res. Če b - kateri dvomil, naj me pride - obiskat, pa mu jo bom pokazal i ker jo hranim. t Ko sva na Martinovo nedeljo 12. novembra, "v jutru prišla "v j Danville k Mr. in Mrs. Šebot, ji t ni bilo doma, ker sta bila ravne j odšla k maši; njuna soseda Mr i in Mrs.'Musar sta pa ravno pri ' šla od maše, sva šla pa kar š [ njima. To vam je bilo takoj do sti besed. Mrs. Musar naju j< kar lepo posadila za mizo pf brž hitela zajtrk pripravljat, f Mr. Musar naju je pa kar ^ spodnji štuk vlekel in skoraj d t je on zmagal, vsaj napol. Jas sem šel za mizo, Math Jakšs ; pa v spodnji štuk; ko se je tare i malo pokrepčal, je prišel pa i i meni za mizo in pričeli smo s duše . priyezovati, nato pa pri-| deta Mr.!iri Mrs." Šebot damo\ • od maše. Sfcet je bilo-veliko po- ■ vedati. Mr. Šebot mi je povedal kako ga bolezen tare. Lanske - leto ga je neka strupena osa pi- Sila, nakar je zbolel. Potem če smo šli zopet v Mr. Musar j ev ze spodnji štuk. On ima že vina, Jc ki ga je veliko na svojem vrtu pridelal. Je prav izvrstna kap- o< ljica. Sodčki stojijo na eni in čc drugi strani; nekateri veliki, ftl drugi majhni; nekateri ležijo, s^ drugi stojijo kakor soldatje. či Potem so spet ženske pripravile n prav okusno kosilo in še prave- s< [ga sira iz Švice, Morda bo kdo n j rekel, kaj pa spet ta človek čve- I] |ka, kako bo pravi sir iz Švice, 3 sedaj ko je vojska? Pa kar je n res, je res. Mlajša Šebatova p hčerka je bolničarka v Franci- t ji, pa je poslala domov hlebček t sira, tako kakšne štiri funte. To s je sir, ne pa tisto, kar tukaj do- 1 bimo! Mr. Šebot ima tudi sina s pri vojakih; menda je kapitan. Tu se pozna, kaj šole naredijo; { l bil je izšolan za advokata. i Mr. in Mrs. Musar imata tudi i sina pri letalcih. Bil je na Novi ■ - Gvineji in je imel že priložnost i > poditi Japonce ali pa bežati, i > zakaj on je poveljeval straži, i Bil je doma kakih 10 dni, sedaj so ga pa poslali v šolo v Wash- - ington. i Prišel je čas, da smo se mo-a I rali posloviti, zakaj moral sem -1 iti domov, ker sem še isto noč i šel delat. Torej prav lepo bo-el | klonaj, kar ste imeli z nami sit-č j nosti in kar ste nam dali odner ii| sti. Bog vam poplačaj stotero, -tebi pa, Mr. Šebot, naj ljubi >-1 Bog nagloni, da bi popolnoma i. j okreval, ko se drugo rajžo spet e j vidiva, in da bi spet zapela ti-it l sto "O ti Polonca" pa tisto "Naš ». učitelj so bili dober gospod", j [Torej še enkrat vsem skup: Na ti i zopetno snidenje! s. | Obiskali smo tudi Mrs. Mary >- Jakša, ki ji je pred dvema leto-e ma umrl mož Korel Jakša. Tu->- di tam smo se malo pomenili, n Lepa hvala za prijaznost, Ma-n ry. e Nadalje naznanjam, da je, >- kakor sem šele sedaj zvedel, umrla žena Pavlu Gabrielu, ki > se nahaja pri *6jakih. Kaj ji je 1- bilo, mi ni znano. Pavel Gabriel je je nečak Franka Gabriela, na-tn ročnika tega lista. ic George Kobe, sin tukaj do-v bro poznanega George Kobeta t- na West Pullmanu, je bil ranjen i- na Francoskem. Sedaj je izven m nevarnosti in se mu zdravje 1, vrača. :o Naj še omenim, ko je ravno e- kampanja za mesečnik Novi i- Svgf, da je tukaj težko kaj u-ie kreniti, ker nas je malo pa še jo tako raztreseni smo. Prosim pa, je da tisti, ki te vrstice berete, pa e- še niste naročeni na Novi Svet, it se takoj naročite nanj, zdaj ko 0- je kampanja v teku in boste jo prejeli lepo nagrado. Stane sati- mo $2 na leto, kar lahko pošlje-st te naravnost na urad ali pa od-ih date pri zastopniku. Mogoče je tudi lahko vprašate pri sosedu, ia če Še ni naročen. Vsi pomagajte mo, da dobi Novi Svet kar naj-r- več novih naročnikov! si Martin Golobic. e- -o-- je KAKO SEM POPOTOVALA a- PO KANADI IN ZED. a- DRŽAVAH bi Watson, Saskatchewan, le Prišla sem spet nazaj v našo ,1, mrzlo Kanado, imela pa sem priliko, da sem se dobro naraj- 0, žala, zato bom pa malo popisa-v la svoje popotovanje. iu Ko sem prišla v Winnipeg, io Manitoba, sem si najprej ma-r, lo ogledala mesto, ki je prav 1- prijazno. Totovala sem skupaj ž s par prijatelji. Z menoj sta bi-[)- la Mr. J. Plemel pa Mrs. Wal-je ters iz Minnesote. Potem smo ia šli pa v Ft. Garry hotel; to je a najlepši hotel v Winnipegu. v Smo se malo pokrepčali pa le-la I po odpočili, potem pa je bil čas iz za odhod. ia Drugi dan ob pol devetih pri-m demo pa v St. Cloud, Minn. Mrs. k J. Plemel nam napravi prav si okusen zajtrk, potem si pa ma-i- lo ogledamo po mestu, po juži-iv ni se podamo pa Jc'Father Treb-D- cu. Ta gospod in moj mož sta 1, bila dobra prijatelja. So nas so]prav lepo in prijazno sprejeli, i- Imajo prav lepo cerkev, posve- 10 sv. Štefanu, in prav prija- j i dom. Mi je prav ugajalo. [ na prav lepem kraju. Dd tam sva z Mrs. Walters f 111 v St. Paul. Tam sem, bila } s noč, drugi dan opoldne sem ^ , pa v Milwaukee, Wis., k jlL. 3 j emu bratu Louis Zupanči-. Je bil prav iznenaden, ker vedel, da pridem. Njega ni-m videla 40 let, zato si lahko sti islite, kakšno veselje je bilo. Jc ia lep dom. Tu je bilo prvič v kž ! letih, da sem videla jabolka Bi i drevju viseti, ker v Kanadi, j< >sebno v Saskatchewanu, jih si . Tudi veliko več zaslužijo po l< varnah, kakor v Kanadi. Me- A o Milwaukee mi zelo ugaja, j« am sem ostala osem dni in v< no se zelo lepo imeli. w Iz Milwaukee sem odlša v r< hicago, od tam pa v Taylor F prings, 111. Šla sem na bus, pa h 11 je vzelo eno noč in naslednje s itro dopoldne. Tedaj sem pri- n la do svoje sestre Louise Har- j; si. Je bilo spet veselo svidenje, 1. er se tudi nisva videli 40'let. č 'am sem bila tri dni in sva si v meli veliko povedati. Tisti kraj r e čisto majhen, samo par hiš. I >red leti so bili premogovniki, edaj so pa zaprti. Več hiš je »raznih. Samo nekaj starih lju- li prebiva tam, ki dobivajo sta- ( ostno pokojnino od vlade. Dve ] nilji od tam je pa precej lepo! T nesto, po imenu Hillsboro. j 1 V Taylor Springs, 111., je zelo jorko podnebje. Tam raste »ladko grozdje in vsake vrste ladje. Tako lepe hruške so vi-!, >ele, da so človeka kar prosile, i ~ laj jih utrga. Je veliko puste i ^ cemlje, ker ni ljudi, da bi jo ^ obdelovali. Od tam sem vzela, f /lak v Cleveland. j * V Clevelandu sem bila zelo 1 zaposlena, ker je bilo vse pol- < ao znancev in prijateljev; tudi j noja dva brata sta tam; koliko j imam pa nečakov in nečakinj pa sama ne vem, pa mislim, da »em vse obiskala, vsaj upam, da nisem nobenega izpustila. Ta [žbisk bom pomnila celo življe- 1 nje. Tudi Father Oman so me 1 prišli obiskat k mojemu bratu. 1 Zelo prijazen gospod so. Moj ' mož jih dobro pozna in sta bila stara prijatelja. Pa velik strah; eem tudi prestala. Ko je bila ti-; sta velika eksplozija, sem bila!; tisti čas ravno v hiši na 66. St. Fyša je last mojega brata, toda jo imajo v najemu neki ljudje, ' in bratova žena mi jo je šla pokazat. Hiša se je tako tresla in tako bobnenje je bilo in jaz sem ! zavpila: "Kaj pa je?" "To mora biti potres, bežimo ven," je rekla ona. Ko smo prišli ven, smo videli take strašne plamene, čez dva tisoč čevljev visoke. Vročina pa je bila taka pri hiši, d« je ni bilo moči zdržati. To je bilo pet blokov stran. Tako smo bežali, kar so naju noge hosile, in drugi ljudje ravno tako,; vse je bežalo. Veliko ljudi si je samo življenje rešilo. Vendar 66. St. ni pogorel, ker so požarni brambovci zelo dobro delali. Prav gotovo ne želim, da bi še kdaj kaj takega doživela. Ko bi bili vi videli, kako so ljudje jokali, ko so svoje drage izgubili. Še čez 200 ljudi je bilo mrtvih. Nazaj grede sem se ustavila v St. Paulu; vlak sem morala spremeniti, pa je bilo treba celi dan čakati. Me je pa Mrs. Walters vzela s seboj v Minneapolis na koncert. Je bilo čez dva tisoč ljudi v dvorani. Bilo j je rusko petje in se je prav lepo slišalo, samo razumela nisem nič. Nisem mogla iti čez Ontario, ker nisem imela pravih papirjev, pa moj vozni listek bi ne bil dober in bi bila morala drugega kupiti. Tukaj pri nas je že nekoliko snega, ki je zapal 1. novembra. Tudi mraz že precej pritiska, | pa dokler še lahko gremo ven, mi slabo. Vse ditatelje Am. Slovenca < pozdravljava Mr. in Mrs. Leopold Knafelc. -o--i Širite "am. slovenec"! ti DOGODKI | med Slovenci po Ameriki i ■■■ au ii ^ i« Poroka Biwabik, Minn. — Tukaj ca se poročila Mamy Delak in ohn Mohar. Nevesta je hčer-a Mr. in Mrs. Louis Delak iz liwabika, ženin pa je sin Mr. ohn Mohar iz 'McKinley ter luži Strica Sama že od leta .941. Bil je prek morja in v Uaski že čez dve leti, zdaj pa e dobil tritedenski dopust. Ne-resta je bila uposlena v Milwaukee v vojni industriji. Poročne obrede je vodil Father Plynn. Novoporočenca se nagajata sedaj na ženitovanj-skem potovanju, potem pa bo moral ženin spet nazaj v vojaško službo; sedaj bo nastavljen v Arkansas za nedoločen čas. Spremljala ga bo tudi nevesta, potem pa se bo spet vrnila na svoje prejšnje delo. Bilo srečno! — M. D. • * Naročnik umrl N. Braddock, Pa. — Nedol-go tega je umrl rojak John Ritmanič. Bog mu daj večni mir ink pokoj. Bil je dober naročnik. — J. L. Na kratkem dopustu Chicago, 111. — V torek nas je obiskal v uredništvu Petty •Officer 2nd Class Tomaž Cu-kale, ki služi v ameriški mornarici in nam je že štirikrat poslal dopise o svojih pomorskih doživljajih. Prišel je iz Norfolk, Va., zdaj pa gre v New York, kjer mu bo spet določeno nadaljno službovanje. Hvala za obisk in mnogo sreče! Lovska sezona Ely, Minn. — Lovska sezona na Košute .traja od 15. do 25. novembra. Snega še ni, in če ga ne bo, bo ugodno za lovce. J. J. P. Na dopustu Chicago, 111. — Na tritedenski dopust je prišel Pfc. John E. Nahtigal, sin Mr. Frank Nahtigal iz 1922 S. Sawyer Ave. Prihaja iz Južne Fran-je in je bil prek morja 16 mesecev. V Italiji se je sestal s svojim bratom Frankom, ki služi tam pri ordnančnem oddelku. Smrtna nesreča Adah, Pa. — Dne 6. nov. je bil v Grayslanding Coal Mine premogovnku, v Adah, Pa., u-bit rojak Anton Zaletel. Bil je okrog 50 let star in samski in med ondotnimi Slovenci in Hrvati dobro poznan. Nesreča se je pripetila zjutraj, ko je šel v premogovnik in se je nanj zvalila plast kamenja, da je bil na mestu mrtev. V Pennsyl-vaniji ne zapušča nobenih sorodnikov. Pokopan je bil dne 9. novembra blizu Masotown, Pa. ~ _ r* Poroka Cleveland, O. — V sredo 15. nov. sta se poročila v cerkvi sv. Gregorja, Superior Ave. in 67., cesta, Miss Stella Therese Greicius in Ensign Albert Gre-gorič. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Vincent Greicius iz 1229 E. 79. St., ženin je pa sin poznane slovenske trgovske družine Mr. in Mrs. Louis Grego-rič iz 1171 E. 74. St. Ensign Gregorič je pohajal Dayton univerzo ter Case School of Applied Science, kjer je tudi graduiral. Ranjen v Italiji - Cle Elum, Wash. — Družina Anton Breznikar je prejela vest od vojnega departmenta, da je bil njen mlajši sin Ernest E. Ereznikar ranjen v Italiji 17. sept. Služi pri topništvu in je bil odlikovan s škrlatnim I srcem. Zapadna ZvfiZd Slovanska MHgr v CAa DENVER, COLORADO Naslev in imenik glavnih uradnikov j*-, a „■ UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo JorJovee, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 10-Podprcdscdnik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroeiavich, 3360 Via* Street, Denver, (16) Colo, 2 podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson St.. Lockport, IU. Tajnik: Anthony Jerihu 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Ddnver, (16) Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Saedec. Thatcher Bldg, Pueblo. Colo. ' NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas J. Morris—y. 1834 Forest St, Denver, (16) Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. 3. nadzornik: Anton Rupar, 406 E. Mesa Ave^ Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. 2. porotnica: Johanna V. Merwar, 7801 Wade Park Ave* Cleveland. O. 3. porotnik: Vincent Novak. Box 492, Ely, Minn. 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmcre Ave., Cleveland. Ohio, 5. porotnik: Candid Grmck. 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L URADNO GLASILO: "Ameriksnski Slovenec". 1849 W. C&rmak Rd.. Chicago, HL Vse denarne nakaznice in vse uradne raci naj se pošiljajo na glsf-nega tajnika, v«e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi 1 bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. \ Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drn- \ gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor zeli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliinjega dru- ] štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede { ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila i in potrebne listine- < SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVKZO! ! TIRPITZ POTOPLJEN -POSLEDICE SE ŽE VIDIJO Vojaški izvedenec major George Fielding Eliot, ki ima svojo kolono v listu "The Chicago Sun", pravi, da se da učinek, ki ga je povzročila potopitev velike nemške vojne ladje fTirpitz — britiški aeroplani so jo razbili — primerjati s posledicami velike pomorske bitke pri Filipinih ob koncu oktobra, — vsaj po značaju, če že ne po obsežnosti. Japonci in Nemci so pred tema dvema dogodkoma uporabljali svoje ladje, razen podmornic, kot "obstoječe brodovje". Niso prišli z njim na dan, da bi se spustili v boj, ampak so ga imeli na varnem za polji min in raznimi utrdbami, kjer je lahko čakalo na pravo priložnost, cla poseže v boj.'Kar so Zavezniki napravili, so morali vedno računati s tem, da bi se tisto brodovje lahko nenadoma pojavilo, zato so se morali v vseh slučajih zavarovati, če bi se to zgodilo. Ameriške sile na Pacifiku se niso mogle lotiti kakega večjega posla, če ni bila znatna moč ameriškega brodovja kje v bližini, da bi lahko pozdravila japonsko brodovje, ko bi se to kar hitro prikazalo. To nas je zelo oviralo. Ravno tako zavezniške sile v severnih vodah Evrope niso mogle napraviti nobene važnejše kretnje brez močnega ladijskega spremstva, ki bi lahko obračunalo s Tirpitzom in manjšimi spremljajočimi nemškimi ladi-jami, v slučaju, da bi jim to brodovje nenadoma zaprlo pot. Vsled tega so morale bojne ladje spremljati konvoje v Mur- mansk, in Rusi niso mogli uporabljati pomorsko moč proti Nemcem na Norveškem, ker niso imeli nobenih vojnih ladij na razpolago v tistih vodah. Kako pa je zdaj? Na Pacifiku se nam ni treba več varovati pred japonskim fcrodovjem, kakršno je bilo, temveč pred japonskim brodov-jem, kakršno je zdaj. Ni nam treba več računati na nevarnost od strani japonskih ladij, za katere vemo, da smo jih že potopili. Tako lahko tam uporabljamo večjo silo s toliko večjim učinkom. Japonska mornarica zdaj nikakor ni vravnovešena. Ohranili so še vedno večino svojih prvotnih vojnih ladij, izgubili so pa toliko križark in ru-šilk, da se ne bodo upali izpostavljati svojih vojnih ladij drugače, kakor le v izredno ugodnih okolnostih, to je, kjer bi jih lahko varovalo njihovo topništvo iz suhe zemlje. Da Nemci nimajo več svojega Tirpitza, pomeni, da njihovo brodovje na Atlantiku nima več hrbtenice. Majhne pomorske edinice bodo lahko preprečile Nemcem skoraj vsako uporabo norveških voda. Njihove zveze z njihovimi posadkami na Norveškem bodo tudi zelo prizadete vsled tega. Konvoji gredo lahko v severna ruska mesta z veliko manjšo nevarnostjo in veliko manjšim spremstvom. Zavezniki se toraj lahko veliko bolj neovirano kretajo na Atlantiku in Pacifiku, kakor so se mogli prej, kar pomeni, da jim bo toliko prej mogoče ugnati sovražnika in dokončati vojno. TUKAJ DIVJAJO BITKE •^kf ^A^^^^toniee |gn Miguel f/ Odkar so Amerikanci vpadH na Filipine, se je začela razvijati prva večja bitka v hribih ob cesti, ki vodi proti jugu do japonskega letalskega in momancinega oporišča v Ormoc. Hurikansko vreme je sekalo v obraz ameriškim četam pod generalom Mac Arthur jem, ki so prodirale proti jugu kljub trmoglavemu sovražnikovemu uporu in zavzele Leyle. Kakor hitro bo ves otok osvojen, bo nudil oporišča za B-29 napade križem celega japonskega cesarstva. RIBNIŠKA SUHA ROBA i Dr. Jože Rus Domovina suhe robe je prostrana. Na zahodu jo oklepata cerkniška Slivnica in ribniška Velika gora, na vzhodu Suha krajina, na jugu kočevski svet, na severu pa vrhovi Ahca, Ku-reščka, Mokreca in Krima. Skrajne severne vasi imajo do trga Ribnice pet do šest ur hoda kljub temu sta imeni Ribnica in Ribničan v vsakdanji rabi ostalih vencev raztegnjenih čez vse te kraje po nemajhnem delu prav zaradi tega, ker je z njimi zajeta vsa domovina suhe robe. V tem smislu smemo torej šteti med Rib- : ničane vsaj prebivalstvo osmih današnjih velikih občin, ribniške, laške, dobrepoljske, šent- . jurske, želimejske, vidovske, x bloške in sodraške. Ljudstvo cbčine potoške je suho robo ] opustilo že v prejšnjem rodu , in se posvetilo delu na žagi in , v gozdu doma in na tujem, na-mestu tega pa raste število re- j šetarjev polagoma v občini do- j lenjski, ki je bila nekdaj zgolj domovina lončarjev. 11 Na opisanem, od gozdovja j dokaj stisnjenem prostoru živi ] 27,000 naših ljudi v čez 400 ] vasicah ter štirih trgih: na ] Turjaku, v Velikih Laščah, So- \ dražici in Ribnici, v 5,400 hi- i šah, a prav redka je med nji- i mi vas, kjer ne bi vsaj v dolgih j zimskih mesecih delali po kak i predmet suhe,robe. Po Janku i Jovanu je bilo leta 1903 števi- s lo suhorobarjev 4,750, a za danes rečemo na podlagi računov, < da dela suho robo v dneh, ko 1 ni na majhni posesti nobenega 1 dela, najmanj vsak peti pre- i bivalec ribniškega sveta, to se 1 pravi blizu 5,500 ljudi. č Ribničan je stopil iz okvira 1 potreb domače hiše, začel je i delati tudi za prodajo prav i mnogovrstne ročne predmete, 1 ki so potrebni dan za dnem v J gospodinjstvu in kmetijstvu, i Redek je človek, ki bi mogel < našteti vse te izdelke po nji- i hovih lepih, pristno domačih i imenih. Leta 1881 je napravi ] lo Kranjsko-primorsko goz- i darsko društvo razstavo suhe ] robe v Kočevju. S kočevskega -je bilo razstavljenih 41 pred- . metov, vsak drugačen od dru- i gega, Ribnica pa je postavila ] na ogled 122 različnih stvari. ] Danes ima tvrdka Evgen I- ] vanc v zalogi že kar 385 pred- 1 metov. Delavcu suhe robe \ je potrebnih le nekaj kosov že- 1 leznega orodja in še kakšna J druga malenkost. Največji ] stroj je stražnik v nekaj stru- ] garskih podjetjih, ki pomaga- ] jo s svojimi izdelki, da je vrsta ] suhe robe še številnejša. Oro-|< jdje, s katerim dela Ribničan,] torej ni mnogovrstno, precej raznolična pa je pri različnih kosih tehnika dela. Prav to ter ekonomija časa in truda pa je vzrok, da so se posamezne vasi več ali manj omejile na iz-i delovanje med seboj sorod- j nejših predmetov, ostale pa prepustile sosedom. Tako je svet suhe robe razdeljen v federacijo šestih držav, ki pa so vse ribniške. V grbu prve stoji žlica, v drugi je daleč v o-spredju kuhalnica, v tretji državi vlada škaf, četrta se klanja malemu zobotrebcu, peta se izkazuje z grabi j ami v ro-' kah, šesta pa z rešetom. Zličarji prebivajo v Vidov-skih hribih — prav po starem se jim pravi smolarji, ker so kuhali iz smole kolomaz — in na Elokah, kuhalničarji pa v gorenjem delu sodraške občine. Pintarji delajo leseno | posodje največ po Rotah, pokrajini od zgornje Iške do Morje doline (Rob). Klinčarji,, (zobotrebčarji) so doma po vaseh od Raščice do Ižancev in Dobravcev; nekaj jih je še po samem Igu in v Dobrepo-ljah, v predželezniških časih pa jih je bilo precej tudi po dobravskih vasph občin Rač- ' ne, Žalne, Grosupljega in Šmarja ter Gornje Krke. Kra- ' jem južno od črte Velike La- i šče-Sodražica pa dajeta dela 1 in jela lesno prodjarstvo in re-šetarstvo. Delo reset in ret, sit in ce-dilic ni tako enostavna stvar, kakor ostali predmeti suhe ro- ■ be. Zato so si ga Ribničani še naprej razdelili na tri stroke, j katerih vsaka je zopet udoma-; čena v svojem okraju prav ta-; ko kakor je razčlenjeno delo urarske domače obrti v Švici. Z njim se bavijo Slemenci, prebivalci pokrajne nad Laščami,, Žlebičem in Sodražico, a deloma tudi prebivalci Sodraške doline. Če potuješ po Slemenih, tej najprijaznejši pokrajini ribniškega sveta, opaziš i1 pod odnesi hiš cele skladanice i v kolače potočenih obodov, ! kako se sušijo in čakajo, kdo 1 jih bo kupil in naprej obdelal. ' Jedro Slemen obsega 28 vasic i župnije sv. Gregor. Med 144 ! hišami je 99 posestniških, a 45 ; kočarskih, z {ielom suhe robe i pa se bavi danes 60 teh hiš. O- j bodarskih hiš je 36, pintarskih s pa 34. L. 1914 je bilo med o- I bema strokama razmerje 41: i 25, kar nam priča, da so da- i nes za obodarstvo slabi časi. ; Pred vsako posamezno hišo la: 1 hko presodiš na prvi poglej, s j] t katero stroko se bavi družina v i , dotični hiši. j ] Da dobimo rešeto, je treba j! MEH ZA SMEH -- ...------ OPICA JE POGINILA Ravnatelj živalskega vrta je šel na počitnice in prejel naslednji telegram: "Stara bolna opica je poginila. Ali naj kupimo novo, ali naj počakamo vas?" __- jr- MODER OČE Sin: "Kaj misliš, oče, ali naj postanem zdravnik za očesne ali zdravnik za zobne bolezni?" Oče: "Za zobne bolezni, sinko, človek ima samo dve očesi, zob pa mnogo več ..." PREPIR "Vi si prizadevate, da bi bil več kakor jaz toda povem Vam, da veljam prav toliko kakor Vi, osel neumni!" ANGLEŠKI NOGOMET Poročevalec: "Ali so pri današnji tekmi koga pobili?" Kapetan moštva: "O, ne, moštvo je igralo zelo previdno, ker se je hotelo štediti za jutrišnjo pokalno tekmo. Robinson si je zlomil nosno kost, Smithu so izbili oko, Parker je izpahnil spodnjo čeljust in zlomil tri prste, *toda resnejših ran ni nihče odnesel." — ~ I OB> i UMETNI ZOBJE Mati hčerke, ki ji je pobegnil mož: "Če bi ga zdajle dobila, tega potepina, bi mu že pokazala zobe." Služkinja sliši to in pravi: j "£ospa, saj mu jih lahko po-Išljete kar po pošti." še dna. ali 2>odna. Tkanje že-'] leznih poden je 'industrializi-!; rano v štirih podjetjih Ribni-ji ške doline, žimnata podna do- ,1 bavljajo gorenjski Stražiščani, < z delom lesenih poden pa se : bavijo vasi gorenjega~ konca i Ribniške doline. Za to delo so ' potrebna 1 m dolge in do 3 cm 1 debele gladke palice od leske, 1 jesena, bresta ali ive. Teh na-|j klestijo po svojih gmajnah : Kočevarji od Starega loga, i Stare cerkve in Gosteniee ter ] jih na butare pripeljejo ob : zimskih ponedeljkih na pro- 1 daj v Ribnico. Vas Zapotok, i Vinice in Sušje na primer šte- ' jejo 75 hiš, v 11 hišah delajo vitre in podna skozi vse leto, pozimi pa se jim pridruži še 55 sosednih hiš. Pri cepljenju viter je ljudem premalo rok, zato : si morajo pomagati še z zobmi. • Tretja stroka pa je rešetar-stvo v najožjem pomenu. Re-šetarji kupijo pri sosedih obode in podna ter sestavljajo iz njih rešeta. Ta stroka je doma po vaseh dolenjske, ribriiŠke in sodraške občine. Treba pa je pripomniti, da prebivalci i-stih rešetarskih vasi tudi kro-šnjarijo po širokem svetu z vsemi vrstami suhe robe. Peta država ribniške federacije ne leži več v soseščini visokega, črnega gozda. Razprostira se okoli Male gore in je že nekak del Suhe krajine, koder uspeva in raste les vseh vrst lestnatega drevja, največ pa grmovja. Te vrste les je človeka navel, c|a dela samo tanko, a dolgo kmetijsko o-rodje, kakor vile, grablje, to-porišča, koše in slično. Ob tem delu in ob košarstvu se preživljajo vasi Strug in Poljan ter nekaj vasi Dolenjskega konca Ribniške doline. Po strokah suhe robe morda najbolj pisan je gorenji del Sodraške doline. Vas Globel, ki šteje 34 hiš ima 10 obodar-skih, 9 podnarskih, po dve ška-farski in strugarski, eno žlič-karsko in tri zdomarske hiše. V Jelovcu (12 hiš) je pet zdo-marskih in ena obodarska hiša, v Pod klancu (12 hiš) pa " dve obodarski in tri zdomar- = ske hiše. «■ Da dobite vsaj približno sliko o količinah suhe robe, ki jo izdelajo ribniške roke, naj navedem nekaj številk. Obodarji naredijo letno do 100,000 ko-lačev obodov, podnarji pripravijo do 40,000 lesenih poden, pintarji sestavijo do 60,000 kosov raznega lesenega posod j a vseh vrst, dočim izrežejo žli-čarji do 5,000 tucatov žlic in sličnega, a do 30,000 kuhalnic in podobnega. Vsak zares spreten žlicar naredi lahko na dan po 12 tucatov žlic. O marljivosti klinčarjev naj vam pričajo tile podatki iz dveh vasi: Male Lipljene, ki štejejo v 33-hisah 143 prebivalcev, spravijo v svet letno do 30,000 buta-ric. Izdela se, kakor vidite, zelo dosti, air izkupički se z delom in trudom niti zdaleč ne morejo primerjati. RAZNO ROKOVANJE —- GRDA RAZVADA O Kitajcih se pripoveduje, da pozdravljajo - prijatelje na ta način, da stisnejo lastno roko. Vsekajco j^to pametnejše, kakor ra^g^ojno rokovanje, ki je-v^navadlnri nas. Najnovejša raziskavaiija so spet pokazala, kako veliko nevarnost pomeni stiskanje rok za prenašanje bolezenskih klic. Pred temi poskusi so si morali pacienti skrbno razkužiti roke, da so dosegli ono stopnjo sterilnosti, ki se zahteva v operacijskih dvoranah. Ena poskusnih oseb se je morala dotakniti z roko kul-ture bacilov, nato-pa podati Etiko trem drugim osebam, ki so se potem še vsaka po trikrat rokovale z nadaljnjimi pacienti. Po .tem "pozdravu" so vsem preiskali roke glede na bolezenske kali. Pokazalo se je, da sta celo šesta in sedma oseba v tej vrsti postali raznašalci bacilov. Na ta način se lahko prenašajo tifus, jetika, davica, kolera in druge bolezni. Stisk roke se potemtakem nikakor se more smatrati za dokaz prijateljstva, marveč iz znanstvenega stališča vsaj za akt sovražnosti. No, k sreči bolezenske kali vsaj v normalnih prilikah niso posebno trdožive in jih zrak in solnčna svetloba naglo uničijo. Zanimivo bi bilo še preskusiti v kakšni meri se prenašajo bacili pri poljubovanju. -o- ZGODOVINA ŽEPNIH ROBCEV Prva ženska, ki je nosila žepni robec, je bila neka Benečan- ka. Iz Italije je prišel robec v Francijo, kjer se je udomačil ma dvoru kralja Henrika II. So-le 1,1580. pa je našel robec pet v Nemčijo, toda seveda le mod tako zvane odlične ljudi. Za navadnega državljana je bil robee kajpada predmet razkošja. A leta 1895. je izšel v Dresdenu celo odlok, ki naravnost prepoveduje ljudstvu rabo robcev. £)d kdaj je ta odlpk brez moči, to se pravi, od kdaj imajo tudi preprosti ljudje pravico do robca, se ne more točno ugotoviti. BufyffiiWomS and give the change to Hh MARCH OF DIMES V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI. nam nepozabnega soproga in očeta in ljubega In dragega brala CAPT. FREDERIC F. DOMITROVICH, M. D. kateri je izdihnil svojo dušo dne 21. nov. 1943 na bojnem polju na Jugozapadnem Pacifiku kot vojaški zdravnik in kopiten. Drugim ranjenim in bolnim je pomagat pri tem pa si je nakopal malarijo, sa katero je umrL Leto dni je že minilo Črna sdaj te zemlja krije. Kar počivaš v grobu tem Hladen veter ti šumlja. Dal si življenje sa domovino Nam pa žalost srce težL Na tujem si našel bridko smrt. Ker nismo videli svojega grob«. Pa le počivaj v zemlji tihi. Tvoj duh pri Bogu naj živi. Saj svete vera nas uči. Da združimo se v vecnoetL • Žalujoči ostali: MARY DOMITROVICH, soproga; FREDERIC, JR^ sinček, in MARGIE, hčerka; ANNA DOMITROVICH, . mati; MARY, omož. Hamilton, sestra; in brala FRANK in JOHN DOMITROVICH. Denver, Colo., 21. novembra 1944. Računajte na snažno električno kuhanje v svoji povojni kuhinji Nič saj ... nič dima . .. nič umazanega. To je električno kuhanje! Je teko čisto kot električna luč. To je silno važna prednost vaše bodoče peči ki ste o njej sanjali celo življenje. Električna kuhinjska peč ne bo pustila nobene sa- > kaj »nos ti po novo okrašenih stenah in stropu. Zavese bodo ostale čiste veliko dalje. Vi pa boste imeli trajen mir pred neprijetnim drgnenjem kuhinjske poso« de . .. umijete jo lahko kar skupaj s namizno posodo. In kar se električne peči same tiče — boste videli, da jo je prav tako lahko čistiti kakor .ppreelasto mimo. t Samo obrišite jo x vlažno cunjo. Kar naenkrat se bo svetila. Da, Mrs. Moderna, ugajala vam bo snažnosi električnega kuhanja . . . naglica, pripravnost in varčnost prav tako. Utisnite si v spomin že zdaj: "Moram imeti avtomatično električno kuhinjsko peč za- mojo kuhinjo po vojni" ' - * , "" v COMMONWEALTH EDISON} COMPANY'/ Ji Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. ' v Tako je mlada žena tri dni brez uspeha iskala svojega moža. Obedoval in večerjala je v raznih velikih restavracijah, sprehajala se je po vseh ulicah, kjer bi ga utegnila srečati, pridružila se je celo nekim znanim pariškim časnikarjem, upajoč, da ji bodo ti vendar že pomagali najti Mu-guela. Lepega dne ga je pa le zasledila, in ijicer tedaj, ko je najmanj pričakovala. Odzvala se je bila povabilu nekega znanega francoskega časnikarja; spoznala ga je pred več meseci pri svoji sestrični v Parizu. Bil je mož okrog štiridesetih, zaupen in simpatičen,- veder in vsak trenutek pripravljen storiti vse, samo da ugodi kakšni lepi ženski ali pa izvoha kakšno novico za svoj list. Orana, vsa mladostna in lepa, se mu je zdela pripravna odskočna deska za vstop v družbo; ni je povabil toliko zato, da bi jo poučil o tem in onem — Orana ga je namreč takoj vprašala po podatkih o španski delegaciji, ne da bi omenila ime svojega moža — temveč vse bolj zato, da bi ga ljudje videli v njeni družbi in da bi imel neposredno korist od tega. Eil je srečen, da se je lahko nekoliko po-bahal pred to lepo žensko in. ji pripovedoval razne senzacionalne novice, ki je o njih trdil, da jih je sam izvohal. ^ Imel je toliko opravkov s pokloni, da je čisto pozabil na namen svojega povabila in na svojo obljubo Orani, da ji bo pomagal izslediti nekega španskega znanca, baje člana španske delegacije. Nepristranski opazovalec bi opazil, da možakar kaj malo pozna člane raznih delegacij, kajti mož, ki ga je Orana tri dni zaman iskala, je sedel v njuni bližini, v družbi dveh gospodov, ne da bi ga bila Orana in njen sprem je valeč opazila. Orana je vemo poslušala svojega novor pečenega znanca, upajoč, da bo izvedela mnogo važnih novic, ki bo z njimi presenetila Miguela, češ, kako dobre zveze je imela v Ženevi in iz kako zanesljivih virov je dobivala razne novice. Prav ko se je vrli časnikar trudil, da bi ji razložil namen takratnega zasedanja Zveze narodov, je mlada žena na lepem opazila na drugem j koncu dvorane svojega moža. Sedel je v najbolj oddaljenem in najmir-nejšem kotičku in večerjal v družbi dveh gospodov. Nehote so njegove oči poromale po gostih in se nenadno ustavile ob Orani-ni mizi. Mladi mož se je nenadno živo zganil. Na njegovem resnem obrazu se je za- j zrcalilo presenečenje, prav v trenutku, ko ga je Orana zagledala in vzkliknila sama pri sebi: "Vendar že!" Čeprav presenečen, se je Moreno obvla- -dal. Obsedel je pri svojih tovariših, morda pri svojih gostih, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Gospoda ob njegovi mizi sta bila I že starejša od Morena; sodeč po njuni zunanjosti, sta bila Španca kakor on. Miguel ju je spoštljivo poslušal in si zdaj pa zdaj kaj zabeležil v zapisnico, ki je ležala pred njim na mizi. Orana še slutila ni, da bi utegnila zbuditi družba tujega moškega v Morenu kakršen koli zli sum. Videla je samo, kako dobro se zna njen mož obvladati, in to jo je zjezilo. Rajši bi videla, da bi bil nejevoljen zaradi njenega prihoda, kakor pa tako ledeno ravnodušen .. . Kislo je požrla svoje razočaranje, potlej se je pa obrnila k svojemu spremljevalcu: "Ali morda poznate tiste tri gospode ob mizici na koncu dvorane?" ga je radovedno vprašala. "Vsi trije so plemiči." "Da, pozna se jim, da so Spanci. Rada bi pa vedela njihova imena." Mlada žena ni odnehala. "Popolnoma neznani so mi," je priznal njen spremljevalec, "sicer pa za nas časnikarje tudi niso zdaj nič kaj važni. Španski a problem je danes tako rekoč urejen. Pri- - speli so najbrže samo zaradi kakšnih ne- * pomembnih popravkov ali zahtev." - x "Vseeno bi pa rada vedela, kdo so," je tr-i masto ponovila Orana. i "Ce je tako," je vljudno odgovoril časni- - kar, "vam prav lahko pomagam. Vprašal, bom hotelskega ravnatelja. On bo prav go- r tovo vedel, kdo so njegovi gostje." "Vprašajte ga, prosim," je vneto potrdi- - , la Orana, potlej pa nekam plaho pristavi-i la: 'Toda pazite, da ne bo nihče opazil..." "Bodite brez skrbi!" Poklical je ravnatelja. Ni se bil zmotil, i Uslužni gospod mu je hitel pojasnevati: "To so zastopniki Španije. Največji iz- ! i med njih je Salvades, španski poslanik v i Bernu. Drugi, starejši, de Parragua, je šef španske delgacije; no in tretji, naj- j i j mlajši. .." "Tretji?" se je vznemirila Orana, in srce j ) ji je pričelo burno utripati. "Tretji je Moreno, nekdanji letalec. Zdaj t se je posvetil diplomatski karieri; vsem se l zdi, da mora imeti vražjo voljo, kajti španska vlada ga je poslala v Ženevo, v oporo Parragui, ki že tako slovi kot izvrsten diplomat ..," "Hvala za pojasnilo," je dejal časnikar in si hitel pisati imena v zapisnico pred j seboj. Potlej se je obrnil k Orani: "Ali ste zdaj zadovoljni, lepa gospa?" • "Popolnoma." "Ali vam ta imena-kaj posebnega pome- I nijo?" jo je nekam začudeno vprašal časnikar. "Uganil ste. Posebno eno ..." "Oh! Ali mi mar veste kaj posebnega ! povedati o teh gospodih?" jo je v poklic- ! nem ognju vpraša! spremljevalec. "Kaj naj vam povem?" je bila zdaj vrsta na Orani da se začudi. "No, kakšno anekdoto. Kakšno poseb- ! nost. . . dogodivščino V*este, ljudje to ta- j ko radi bero. Saj razumete?" ' "Razumem .. Hm .." Oklevala je. Priložnost je bila vabljiva, j skušnjava velika. j Sleherni živec v njej se je uprl, ker je vi-, j dela svojega moža tako mirnega, čeprav je ! vedel, da sedi nekaj korakov poleg njega j ' ( ona, njegova žena. j V tistem trenutku so ji šinile skozi mož- j gane vse pritožbe proti Miguelovi nebriž- S nosti v sedanjosti in preteklosti. Ali je mogoče, da ta človek, ta diplomat, i ki bi vendar moral poznati umetnost pri- j dobivanja naklonjenosti — da ta človek f tako robato in ponižujoče z njo ravna ? Ta- f ko malo mu pomeni, da ji ni niti zaupal, * kakšen je njegov pravi poklic. Njo, svojo S ženo, je odrinil od najvažnejše strani svo- = jega življenja. Morda zato, ker jo zaniču- g - je ... ali pa — to bo še verjetnejše — ker | ji hoče prikriti svoje pravo življenje. Ne- | kaj je pa nedvomno dokazal s tem svojim j vedenjem, nekaj, kar je prav tako važno: da je ne ljubi. Pravkar je dokazal, da je v družbi sploh noče poznati! Zakaj ji vendar ni privoščil ne prijaznega pogleda ne pozdrava?! Hči graščaka Cadrerona je začutila, kako vse trepeta v njej zaradi užaljenega ponosa in ranjenega samoljubja. "Oh, tako daleč smo že, da ga je sram 1 pred menoj! Ničesar noče vedeti o meni! I Prav. To mi bo pač drago plačal!" V sveti jezi in .užaljenosti niti ni pomi- I slila, da bi utegnilo njeno pripovedovanje | njenemu možu kakor koli škodovati. Čuti- 1 la je željo po maščevanju, in ta želja je 1 premagala sleherni pomislek. Skušala je ostati mirna, kakor da bi ji I vse to ne bilo nič mar. Z nasmehom se je j I obrnila k svojemu spremljevalcu in mu ti- I ho dejala: "Da, mnogo vem o enem izmed njih ... 1 prav čedno zgodbo . . . pravo ljubezensko 1 romanco, tako romantično, da bi navduši- 1 la vse vaše bralce." IjL _ AMERIKANSKI SLOVENEC 9 ZAVEZNIKI USPEŠNI NA VSEJ ČRTI; RUSI NAPADAJO NA VZHODNI FRONTI (Nadaljevanje s 1. strani) Budimpešte. Večjo aktivnost pa pripravljajo Rusi ob Vzhodni Prusiji in v Galiciji. Udar se še ;ni pričel, dasi nemško poročilo iz Berlina omenja novo ofenzi-jvo v Vzhodni Prusiji od strani j ruske vojske. Poročilo iz Stock-holma na Švedskem omenja, da so bile ceste, pota in zemlja, ^remehki od jesenskega deževja. Zdaj pa že zemlja zmrzuje in postaja trda. Zdaj z zmrz-njenjem bodo postala tla ugodna za vojskovanje in prava ruska sezona za zimsko vojskovanje prihaja. V kratkem bo čuti o velikih ruskih aktivnosti na vsej vzhodni fronti, pravi poročilo. Moskva, Rusija.—List "Pravda" ogorčeno piše proti zadr- žanju Španije, Švice-in Argentine v preteklosti. Kritika je naperjena proti milostnemu in prijaznemu ravnanju Zaveznikov proti tem državam. List pravi, vsakdo mora videti", da so naziji že premestili svoja propagandna središča v te dežele in tamkaj delajo svoja gnezda tajno, kakor kače, iz katerih bodo v bodočnosti zopet delali svetu težave. S takimi dvoobrazarji ni nič za imeti, pravi Pravda. o- Neki škotski lord je dal zgraditi hišo s 365 okni in to za vsak dan v letu po enega. Ko je bilo prestopno leto, je poklical zidarja, da je napravil novo okno. Na ta način je presiti gospod lord lahko gledal skozi vse leto skozi vsak dan skozi drugo okno. TUDI LETOS HITITE z božičnimi naročili, ker letos manjka pošti še bolj kakor lani raznašalcev in drugih delavcev. Kar želite, da dobite za božič pravočasno, naročite že zdaj. LEPE BOŽIČNE JASLICE za vsako krščansko hišo, pa bilo kjer koli Proslavite božič ob lepih jaslicah Jaslice, kakorine prikazuje gornja slika so narejene iz močnega papirja (Carboards). Papir je trpežen in so narejene tako. da so xloxljive. J7 komadov pastircev, angeljer. ovac in jaslic se zloži in postavi skupaj, kar naredi krasen sestav božičnih jaslic. Vse podobe in kosi so tiskani ▼ barvah in potem prevlečene s tako barvo, da se da vsak kos umiti in zgleda čez leta in leta zopet kakor nov. Jaslice savzemo 12*27 inčev prostora. Vsak komad je narejen naiačno za svoje mesto. Zložene in pakirane so v lepo trpežno bakso. v kateri jih lahko I hranite leta. Teh jaslic imamo letos samo omejeno število v zalogi. Poslali so jih nam polovico manj za pordajo kakor ker papirja za papirnate izdelke manjka. Zato hitite z naročili, pred- 1 no zaloga poide. Zgornje jaslice stanejo s poštnino.__$2.00 V zalogi imamo še par manjših jaslic, ki so narejene iz močnega papirja, te stanejo $1.00 Naročila za jaslice bomo sprejemali letos samo DO 5. DECEMBRA ker poznejšim naročilom ne bo mogoče nuditi točne dostave. . i Naročniki jaslic naj v svojih naročilih natančno j • navedo katere jaslice želijo in naročilom naj prilože i v Money ordru potrebni znesek. Po COD teh naročil i ne pošiljamo ker zdaj je pristojbina za COD poši- i Ijatve zvišana. Razen če naročnik izrecno želi in ^ hoče sam nositi stroške za CO.D, drugače ne. Naro- ^ čila pošljite na: . ^ AMERIKANSKI SLOVENEC \ 1849 W. Cermak Road, Chicago 6, Illinois i IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal in izdal DR. F. J. KERN r ^T * f To je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak s angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraževali. Zdaj je besednjak na razpolago. I STANE S POŠTNINO $5.00 f kar je poslali z naročilom. Tisti ki ga želijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC ! 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois BELEGA PEKLA STRAHOTE Emil Wisura Torek, 21. novembra 1944 12 Toda moti se. Tako ga nje-zo~ govi najzvestejši ne izprašuje-im1 jo. Le nanj mislijo, mislijo na etl> ubogega, nesrečnega, nesebičnega poveljnika. Ne vidijo ga. - Nočejo, da bi mu Vzeli bolest iz dal njegovih oči. Zdaj še ne I za Le nekdo zašepeče usodno Ko ime: "Ajnundsen." po- Tedaj se Scott opogumi. — tvil Njegove besede zvenijo trdo ,re- v brezsončni dan: "Prekosili so nas, ti Norvežani. Amund-lan sen je k*1 P™ na tečaju." "Z večjo srečo," zavzdihne Oates. "Z velikim številom = psov in sani in z boljšimi sred- 5 Postavijo si taborišče. V šo-jf£ toru se uležego in zdi se, ko da jff vsi spijo. Utrujeni, modričasti jS odsev lojeve svetiljke strahot-jE no bega sem in tja. Kapitan Scott ne spi. Še enkrat se ozira m i po svojih tovariših, zagleda se j zdaj v ta zdaj v oni trpki, ru- 6 ' meni, pd prestanih vremen-|| | sklh neprilik razjedeni obraz, M j nato potegne dnevnik iz tor-Jjj be. "18. januarja. A zdaj smo i nezvestemu smotru svojega častihlepja obrnili hrbet. Pred «J nami se odpira 1500 kilome-§ ! trov težavnega romanja, 1500 kilometrov žalostnega pori-Ajvanja sani, 1500 kilometrov ! pomanjkanja, lakote in mra-fi za! Sanje mojih dni — z Bo-M gom!" H NjAZAJ! Q Po trideset kilometrov pre-jS hodijo hrabri junaki na dan, $5 vsak dan po trideset ali po dvajset kilometrov. Mučijo se S cd postajališča do postajali- ' fl šča. Dr. Wilson in kapitan vle-Q četa sani, ker sta š^, najbolj ffi trdna, Evans, Bowers in Oates © pa stopata zraven. 8 EvaSisov nos je ozebel, da je 8 bel in trd; dva nohta na prstih " 9 sta mu odpadla. Oates ima o-9 zeble noge, Wilson toži o ske-9 lečih bolečinah v očeh, ki so 9 že skoraj oslepele. Dne 8. februarja zapustijo S j vsi ti izčrpani tovariši "Zgor- ! 3 nje ledeniško taborišče," kjer j so pa dobili premalo živil. — . Dalje, dalje! Do drugega ta- ] 5g borišča more biti le še dva dni, ; meni kapitan. Oates mu pritr- i 5 di, rekoč, da imajo tudi samo r jg še za dva dni živil. s Naprej! J Naprej preko ledeniških razpok in globin! Čez griče in 6 hribe iz snega? Nazaj do glav-je nega taborišča! B Toda Wilson se nič ne upa & na svoje smuči. Velikanske bule g mu pokrivajo nogo. Naprej, jg naprej! = Scott jih vzpodbuja: "Samo 26 kilometrov je še do pri-5 hodnjega postajališča!" Drug zraven drugega se vlečejo naprej. Tedaj zavpije Evans: "Stojte! Stojte!"' Zakaj bi obstali? "Zakaj -naj se pa ustavimo?" vpraša Scott. "Naprej!" A čez sto metrov poti spet zaukaže E-vans: "Stojte! Vsi stojte!" Obstali so. "Kaj je?" vpraša Bo wers. Evans samo strese z gla-I vo in obstane. Drugi capljajo I naprej. Evans zaostane, Scott | zasluti nekaj čudnega, _ obrne | se in zagleda Evansa, kako le- j j ži v raztrgani obleki, golih ko- i S len in rok v snegu. Koke so J f zmrznile, iz oči pa seva divji, 1 j tuj, neznanski pogled. "Evans!" zaprosi Scott. To- _ j variši se približajo, dvignejo p j nesrečneža, Zblaznel je. Na-1 redi še tri korake — in se sese- j j de. Vlečejo ga do drugega šo- I i j tora. Evans takoj zaspi _ in j nikoli več se ni zbudil. Ladij-i ski častnik Edgar Evans je v h noči 04,17. do 18. februarja j 1912 umrl. i _ Zdaj so samo še štirje,, s | Scottom vred, ki zberejo svoje : poslednje moči. Oates ne more I'nič več peljati sani, njegove ^ noge ga nič več ne nesejo, ske-lijo ga in zbada ga v njih, da a bi zblaznel. Po dva kilometra na uro — to je največ, kar i. morejo doseči. Wilson se trudi z z Oatesovimi nogami, kolikor se le more. Oates se zahvalju-o je z napornimi kretnjami svojih krčevito sključenih prstov _ in.zaprosi tovariše: "Bodi do-o volj! Lepo se vam zahvalim, [i a ne gre več. Rešite se. Jaz o-[- stanem. Dajte mi spalno vrečo!" e Scott obstane ves prevzel n pred stotnikom: "Za božjo vo-[_ ljV, Oates, kaj pa mislite! Poskusite vendar še! Še polovico (_|&neva. Na noben način vas ne a pustimo, da bi ostali. Saj ven-pj dar nismo morilci! Pa če bi vas ^ na ramah nosili! Oates!"_In n ta se vleče dalje. Zaveda se in a čuti, da se bo radi njega vsa četica uničila.-Njegovo trpi j e-nje bo vse te tovariše pognalo v smrt. Te misli ni mogel prenesti. Zvečeri se, Oates se u- ^ leže v šotoru in se poslovi od ~ tovarišev, rekoč: "2elim vam, a da srečno pridete domov, dra-^ gi moji! Zaspal bom; za večno." rj A drugo jutro se Oates spet zbudi. Zunaj razsaja orkan in _ besnijo vse furije pekla. Scott j?h pozove k odhodu.' Toda Oates zaprosi: "Pustite me, da grem malo ven. Ostal bom nekaj časa zunaj. Bolje mi bo." Scott mu ne brani in niti ne sluti ne, da je Oatesova pro-J šnja laž junaka. ; Oates zbere svoje pojemajoče, poslednje moči in napodi vse svoje drhteče mišice z jek-leno voljo, da jih ponese skozi 3 orkan in viharno noč v smrt. Da ne bodo njegov tovariši po-x gubi j eni! Scott in ostali čakajo in čakajo na povratek Oa-tesa. Ta pa je že tisoč metrov oddalj en od šotora s ponosno ( zavestjo v srcu, da je s svojo smrtjo fešil trem tovarišem ži- vi jen je. In čez kratko urico pokrije mehka, snežena odeja ! truplo hrabrage Oatesa. (Dalje prihodnjič) IŠČE SE PRILETNO 2ENSKO za gospodinjstvo pri vdovcu brez otrok. Za nadaljna pojasnila vprašajte ali pišite na naslov: Am. Slovenec, 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. 2x DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Talefon Canal 4911 I Rezidenčni leL: La Grangs 3966 I 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah I Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači omete in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. DR. JOHN J. SMETANA Pregleduj« oči In predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avtom II TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ Jl'llnl i »'"Bli^—H—