156 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije Matev‘ Tom{i~ Hannah Arendt: Izvori totalitarizma. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2003 705 strani (ISBN 961-6446-18-5), 15.600 SIT prevod Zdenka Erbe‘nik, Patricija Fajon, Polona Glavan Totalitarizem je nedvomno eden tistih dru‘benih fenomenov, ki so najbolj usodno zaznamovali zgodovino 20. stoletja, dele‘ni pa smo ga bili – sicer za relativno kratek ~as – tudi v Sloveniji. Sam pojem je tudi danes prisoten v javnem diskurzu, vendar pogosto na na~in, ki s samim zgodovinskim pojavom nima kaj dosti zveze, neredko pa prihaja tudi do njegove zlorabe v smislu demoniziranja politi~nih ali ideolo{kih nasprotnikov. Da bi doumeli pravo bistvo totalitarizma in se s tem izognili omenjenim stranpotem (ali jih vsaj znali zaznati), je potrebno poznavanje njegove zgodovinske geneze in specifik, ki ga lo~ijo od ostalih oblik vladavine. V tem smislu je nadvse relevantno delo Hannah Arendt Izvori totalitarizma. Gre za eno osrednjih del politi~ne misli 20. stoletja, ki se fenomena totalitarizma – tako nacisti~nega kot bolj{evisti~nega – loteva na izrazito multidisciplinaren na~in. ^eprav je v osnovi zgodovinsko-filozofska {tudija, upo{teva tudi sociolo{ko, politolo{ko in kulturolo{ko perspektivo. S tem se izogiba redukcionizmu, bodisi v smislu pojasnjevanja totalitarizma kot posledice ekonomskih dejavnikov, kot so npr. gospodarska kriza, pomanjkanje osnovnih dobrin, bodisi kot posledice dolo~enih psiholo{kih predispozicij in osebnostnih karakteristik, npr. avtoritarne osebnosti, poslu{nosti avtoriteti. Obravnava namre~ najrazli~nej{e vrste dejavnikov, kot so demografske zna~ilnosti ({tevilo prebivalstva), dejavniki socialne strukture (zna~ilnosti razli~nih dru‘benih skupin), narava kapitalisti~ne ekonomije (predvsem v zvezi s kolonialnimi vidiki gospodarstva), kulturne karakteristike (vloga ideologije, specifi~na mentaliteta) ter dolo~eni institucionalni dejavniki (na~in politi~ne organiziranosti). Preden se posveti samemu totalitarizmu, se Arendtova loti analize dveh v njem povezanih fenomenov – antisemitizma in imperializma. Oba sta mu po njenem »pripravljala teren«, s tem, ko sta – vsak na svoj na~in – ustvarjala klimo razlikovanja in izklju~evanja na osnovi kolektivno pripisanih lastnosti, v katerih je postajal posameznik zgolj predstavnik dolo~ene nadindividualne entitete. Antisemitizem je predstavljal najo~itnej{i primer izpostavljanja dolo~ene etni~ne skupine kot »univerzalnega krivca«, kar je doseglo svoj mra~ni vrhunec v politiki nacisti~ne »dokon~ne re{itve« ‘idovskega vpra{anja; medtem ko se je v imperializmu kot odrazu kolonialnega gospodovanja zahodnih velesil nad ostalim svetom razgalilo rasisti~no razlo~evanje na »civiliziran« in »neciviliziran« svet (kjer se doma~inom v koloniziranem svetu ni priznavalo pravic, ki so bile uveljavljene v kolonialnih maticah). Arendtova vidi kot klju~na dejavnika vzpona totalitarizma na eni strani zlom razredne strukture, ki pomenil razpad razrednih lojalnosti, v katere je bil posameznik vpet in ki so mu dajale eksistencialno varnost, ter na drugi strani zlom nacionalne dr‘ave v smislu njene nezmo‘nosti, da bi funkcionirala kot nosilka volje dr‘avljanov in varuhinja njihovih univerzalnih pravic. To je v razmerah, ki so jih opredeljevale katastrofi~ne izku{nje, povezane s grozotami prve svetovne vojne in dogodkov po njej, privedlo do nastanka mno‘i~ne dru‘be kot skupka atomiziranih posameznikov, izlo~enih iz njenega ‘ivljenja, izoliranih tako od soljudi kot od {ir{e skupnosti, brez ob~utenja smisla lastnega bivanja in z nezaupanjem v stare vrednote, v stari red, s tem pa tudi v politi~ni sistem. In ravno ti posamezniki so bili v razmerah, ko so mno‘ice vstopile v politiko in s tem postale njen relevanten dejavnik, najla‘ji plen totalitarnih gibanj in njihova »udarna pest« v pohodu na oblast. Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 157 Recenzije Totalitarizem smatra Arendtova za zgodovinski unikum, ki se razlikuje od ostalih oblik zatiranja. Njegovo glavno zna~ilnost vidi v totalnem nadzoru in obvladovanju dru‘be v skladu s postulati utopi~ne ideologije, ki je vseobsegajo~a, kvaziznanstvena in lo~ena od realnosti. Ideologija, ki kot tak{na vsebuje dolo~ene totalitarne nastavke, poka‘e svojo pravo naravo v povezavi s totalitarnim gibanjem; v vlogi, ki igra v aparatu totalitarne nadvlade, kjer deluje na eni strani preko propagande (nasproti zunanjemu svetu) in na drugi strani preko indoktrinacije (nasproti lastnim privr‘encem). Poleg ideologije je klju~ni element totalitarnega tipa vladavine teror. Vendar pa se glede uporabe le-tega totalitarizem bistveno razlikuje o klasi~nih oblik tiranije. Te namre~ uporabljajo nasilje za ohranjanje vladajo~ih oligarhij na oblasti, zato je tu teror najve~ji na za~etku, se pravi takrat, ko vladajo~a elita {ele utrjuje svojo oblast in ko je nasprotovanje najve~je; kasneje, ko je odpor re‘imu zatrt, pa se represija postopoma zmanj{a. Nasprotno pa se v totalitarizmu najve~ji teror za~ne takrat, ko ni ve~ neke resne opozicije oblasti. (Do najhuj{e stalinisti~ne strahovlade je denimo pri{lo sredi tridesetih let prej{njega stoletja – takrat, ko kak{nega organiziranega nasprotovanja komunisti~ni oblasti ‘e dolgo ni bilo ve~.) Tu namre~ teror ne slu‘i toliko odstranjevanju politi~nih nasprotnikov kot potrjevanju ideolo{kih postulatov. (Tako so npr. nacisti uni~ili inteligenco dolo~enega zavojevanega naroda ne zato, ker bi jim nasprotovala, ampak da bi »dokazali« njegovo zaostalost – in s tem manjvrednost.) V totalitarizmu je krivda vedno »objektivna« – posameznik je preganjan zato, ker stoji na poti »logiki stvari«, logiki, ki sledi ideolo{kim izhodi{~em in principom. Temeljni cilj totalitarizma je namre~ zatreti vsakr{ne individualnosti, kreativnosti, samoiniciativnosti. V tak{nih razmerah je tudi izra‘anje podpore vladajo~i ideologiji nevarno, ~e je preve~ spontano. Pogoste ‘rtve terorja so bili ravno tisti, ki so preve~ verjeli v tak{no ideologijo. Kar zahteva totalitarizem, ni »vernik ideologije«, ampak posameznik brez prepri~anja, kot brezpogojno poslu{no orodje oblasti. Vendar pa se, kot pravi Arendtova, v totalitarizmu spremeni tudi sama narava oblasti. Ne gre namre~ za uveljavljanje in vzdr‘evanje neke konkretne oligarhije na oblasti in uveljavljanje njenih interesov. Cilj predstavlja samo gibanje kot nosilec ideolo{ko konstruirane razvojne logike. Posledica tega je netransparenten ustroj oblasti, saj totalitarizem nasprotuje vsakr{ni trdno strukturirani obliki oblasti, ki bi lahko privedla do oblikovanja skupin z lastno identiteto. (Znano je, da je dal Stalin odstraniti vsakogar, ki se je {tel za del vladajo~e elite.) To vodi v neu~inkovitost tak{ne vladavine, kar je povezano z zanemarjanjem utilitarnih ciljev, ki so podrejeni omenjeni ideolo{ki logiki. ^eprav glede tega Arendtova nekoliko pretirava, saj premalo upo{teva dolo~ene zunanje okoli{~ine, kot je npr. vojna, ki vsaj v dolo~eni meri silijo vsako oblast k pove~evanju u~inkovitosti (tako je bila vojska nacisti~ne Nem~ije izredno u~inkovita, pa tudi sovjetska vojska je postala tak{na), pa vseeno dr‘i, da je ta nestabilnost sistema v kon~ni fazi pripeljala do propada totalitarne ureditve, ki ni ne v nacisti~nem ne v stalinisti~nem primeru uspela pre‘iveti svojega voditelja (ta je v odsotnosti urejene strukture oblasti predstavljal edino trdno to~ko, zato je z njegovim odhodom nujno pri{lo do sesutja). Kot re~eno, Arendtova navaja dve zgodovinski pojavni obliki totalitarizma – nacizem in bolj{evizem. Pri tem ji niso pomembni njegovi ideolo{ko deklarirani cilji in vrednote, ampak sami principi obvladovanja in podrejanja. Potem, ko pride totalitarizem do oblasti, namre~ postane tudi sama izvorna ideja manj pomembna. Torej je tisto, kar je bistveno, sama logika stvari oziroma sama dinamika gibanja. Ob tem jasno izpostavlja razlike v karakterju posameznih »levih« in »desnih« nedemokrati~nih re‘imov. Tako je bil italijanski fa{izem (kateremu se obi~ajno pripisuje ideolo{ko sorodnost z nacizmom) v svojem bistvu enopartijska diktatura, medtem ko je komunizem postal totalitaren {ele pod Stalinom. Po Stalinovi smrti je pri{lo do popu{~anja nadzora na dru‘bo in zmanj{evanja njene ideolo{ke mobilizacije, tako da so nekateri politi~ni teoretiki (Rose, Linz in Stepan) te re‘ime poimenovali za »post-totalitarne«, kasneje pa je ponekod (na Mad‘arskem in v Sloveniji) {el razvoj v smer relativno liberalne enopartijske diktature. 158 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije Glavna vrednost dela Hannah Arendt je, da ob tem, ko razgrinja proticivilizacijsko naravo totalitarizma, ki je s svojo te‘njo po popolnem predruga~enju sveta sku{al spodkopati same njene temelje, opozarja na pomen aktivnega dr‘avljanskega anga‘maja in dru‘bene inkluzivnosti, kajti le dru‘ba, ki se je sposobna uspe{no soo~ati s politi~nimi, socialnimi in ekonomskimi problemi in krivicami, je imuna pred klicami totalitarizma. V tem smislu pomeni tudi implicitno kritiko (ultra)liberalisti~nih pogledov na dru‘bo in polo‘aj posameznika v njej, saj dokazuje, da lahko skrajna individualiziranost (v smislu atomiziranosti posameznikov) predstavlja podlago radikalnega kolektivizma in s tem izgube svobode. Toma‘ Boh Donatella Della Porta: Temelji politi~ne znanosti. Ljubljana: Sophia, 2003 277 strani (ISBN 961-6294-50-4), 4.991 SIT prevod Marjan Sedmak, spremna beseda Igor Luk{i~ Pri zalo‘bi Sophia je iz{el prevod knjige Donatelle Della Porte Introduzione alla scienza politica ali po slovensko Temelji politi~ne znanosti. V delu avtorica prina{a pregled razvoja politi~ne znanosti ter temeljnih politolo{kih konceptov. Kljub temu, da je namen knjige predstaviti teme, ki so najpomembnej{e za razumevanje politike v sodobnih demokrati~nih ureditvah, se avtorica ni »odpovedala« klasikom politi~ne znanosti, ki jih je predstavila tako poglobljeno, kot je dopu{~al koncept knjige. Uvodno poglavje avtorica posve~a miselni povezavi med politiko in znanostjo. Jasno lo~evanje od drugih znanosti ter kolikor je mogo~e enozna~no opredeljevanje klju~nih pojmov, kot so npr. dr‘ava, oblast, politi~ni sistem in podobno, so klju~ni za pravilno razumevanje politi~ne znanosti. Predmet preu~evanja politi~ne znanosti je politika, predvsem v lu~i stvarnih procesov, in mnogo manj v smislu formalno-pravnih pravil. Politi~no znanost avtorica opredeljuje kot: »{tudij ali raziskovanje razli~nih plati politi~ne stvarnosti z metodologijo empiri~nih znanosti v prizadevanju, da bi to stvarnost kar se da celovito razlo‘ili« (str. 4). Nadaljevanje poglavja je posve~eno opredelitvi predmeta preu~evanja. Kratek oris razvoja pojmovanja politi~ne znanosti se kon~a z izpostavitvijo {tirih to~k, ki so pomembne za politi~no znanost. Vpra{anja kdo, kje, kako in zakaj so tista vpra{anja, ki omogo~ajo razumevanje zna~ilnosti politi~nega vedenja, kljub temu, da se je potrebno ‘e na za~etku odpovedati idealu enotnega, za vse sprejemljivega odgovora nanje. Znotraj {irokega polja preu~evanja, se kot klju~na elementa, katerima politi~na znanost posve~a najve~ pozornosti, nahajata mo~ in dr‘ava. Prva je rezultat vsakokratnih odnosov v dru‘bi, tudi slednja pa se je skozi zgodovino spreminjala, tako da kljub navidezni enostavnosti pojma ni mogo~e opredeliti popolnoma nedvoumno. Njegov osnovni namen je poimenovati teritorialno zdru‘bo, katere atributi so po Webrovi opredelitvi teritorialnost zapovedovanja oziroma centralizacija odlo~itev, monopol nad legitimno silo in brezosebnost zapovedovanja (str. 8). Nacionalna dr‘ava, dr‘ava blaginja in dr‘ava na~rtovanja so nekatere izmed oblik dr‘ave, ki jih avtorica podrobneje predstavi, saj so ravno te odlo~ilno vplivale na podobo sodobnih demokrati~nih dr‘av. V ~asu, ko se zdi, da se spreminja odnos nacionalne dr‘ave do njenega zunanjega okolja pa vse bolj prihaja v ospredje »multilevel governance«, ki se odra‘a v kompleksnem vzajemnem u~inkovanju razli~nih dejavnikov ne samo v sistemu znotraj dr‘ave, marve~ tudi v sistemih tako na lokalni kot na nadnacionalni ravni, kar je {e posebej zna~ilno za delovanje v EU (str. 11).