Ql^om
*~yic6uce
.NO. 10
Ameriška Domov

St’ .	> 'r >’ Aj, * f---'-;r:,i ' f	l
/Irfl/l1


AMCRICAN IN SPIRIT JFORSIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
liMasassgk,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 24, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
PRESEDNIK CARTER ZA "NOVE TEMEUE"!
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Carter je sinoči na skupni seji obeh zbornic Kongresa podal svoje poročilo o stanju Unije. V njem je poudaril potrebo po u~ činkovitejši javni upravi in vladi, pozval k zgraditvi “novih temeljev” za bodočnost naše dežele z omejitvijo in-.flacije, nadzorom nad njo ter z okrepitvijo menarodnega miru, h čemur naj pomaga dogovor s Sovjetsko zvezo o omejitivi strateškega orožja — SALT II. -
“Čas zahteva od nas gradtev novih in trdnejših temeljev za bodočnost — za zdravo gospodarstvo, za učinkovitejšo vlado, za politično zaupanje in za ustaljen mir,” je dejal predsednik Carter zbranemu Kongresu.
Carter je govoril vsega skupaj 32 minut in bil pri tem 26-krat prekinjen s ploskanjem. Njegovo poročilo o stanju Unije je bilo letos sprejeto dosti umirjenejše kot lani. Največ priznanja je dobil, ko je govoril o boju proti inflaciji, o manjšanju brezposelnosti, o odločnosti pri pogajanjih za omejitev oboroževanja in ko je pozval k odobritvi ustavnega dopolnila o enakosti žensk.
Pravi« do življenja j Zadnje „esti
Okoli 60,000 ljudi je demon striralo v ponedeljek v Washingtonu proti zako-. niti prenikitvi nosečnosti.
WASHINGTON D.C. — Ko je Vrhovno zvezno sodišče odločilo, da ima vsaka ženska pravico do treh mesecev nosečnosti to končati po dogovoru s svojim zdravnikom, je prišlo v močnem delu javnosti, zlasti med katoličani, do odpora, ki je prešel v gibanje pod imenom “pravica do življenja”. To gibanje zahteva poseben zakon, ki bi naj prekinjanje nosečnosti brez nujne zdravstvene potrebe prepovedal.
Zagovorniki “pravice do življenja” so na stališču, da se začenja človekovo življenje s spočetjem in da nima nihče pravice tega življenja končati. Vsako prekinitev nosečnosti smatrajo za umor.
Med 60,000 ljudmi, ki so pretekli ponedeljek korakali skozi glavno mesto, je bila tudi skupina Ohajčanov. Niihovi zastopniki so govorili z obema senatorjema iz Ohia, z J. Glennom in H. Metzenbaumom. Oba sta poslušala njihove poglede in zahteve, pa oba povedala jasno, da njihovih zahtev ne, odobravata in da jih ne bosta podprla, ko bodo v razpravi v Kongresu na dnevnem redu.
Ko so udeleženci demonstrativnega pohoda na Kapitol odhajali domov, so zagotavljali, da se ob letu vrnejo v podkrepitev svojih zahtev. Odločeni so pomagati “pravici do življenja” do uzakonitve v ustavi.
RIM, It. — Tukajšnje sodišče je obsodilo filmskega direktorja Carla Pontija v odsotnosti na dve leti zapora in na plačilo 24 milijonov dolarjev kazni, ker je proti predpisom na črno spravil iz Italije 11 milijonov dolarjev. Njegova žena Sofija Loren, ki je bila tudi obto-
Britanija v hudi krizi
številni štrajki so ustvarili hud nered in velike motnje v javni oskrbi vseh vrst.
LONDON, Vel. Brit. — Delavci in uslužbenci zahtevajo višje plače neoziraje se na odločitev vlade, da morajo biti poviški o-mejeni na 5.5%, ker da je to nujno, če naj Britanija uspe v boju z inflacijo in postavi narodno gospodarstvo na trdnejše noge.
Avtomobilski prevozniki štrajkajo od začetka leta v podporo zahtevi po povišku plač za 23%, od časa do časa štrajkajo železničarji, enodnevni štrajk so izvedli mestni, občinski in drugi uslužbenci.
Vlada med tem vztraja pri svoji odločitvi v upanju, da bo končno prevladala. Velika Britanija doživlja hudo politično in gospodarsko krizo, naj večjo od one leta 1975, ki je pometla z zadnjo konservativno vlado.
CARTERJEV PRORAČUN
BIL SPREJET Z DVOMI
/
Predsednik Carter je poslal Kongresu predlog zveznega jedrsklh oboroženih sil v Evropi proračuna za prihodnje poslovno leto. Obsega 531.6 hi se povečala nevarnost jedr-hilijonov predvidenih izdatkov in 29 bilijonov manj ske vojne, ko bi morale ZDA u-dohodkov. Ko liberalni člani Kongresa predlog kri- porabiti taktično jedrsko tizirajo zaradi zmanjšanja sredstev za socialne programe, trdijo vodniki konservativne smeri, da bi moral biti v celoti varčnejši.
| Iz Clevelanda
i:
in okolice
orož-
je za ustavitev morebitnega napada sovjetsko-satelitskih sil na svobodno Evropo.
IR Kitajski manjka kapitala za dosego postavljenih oil jev
WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek’ je predsednik Jimmy Carter poslal Kongresu svoj proračun za finančno leto, ki se bo ■začelo 1. oktobra 1979. V njem predvideva 531.6 bilijonov dolarjev izdatkov in le 502.6 bilijonov davčnih in drugih dohodkov zvezne vlade. Primanjkljaj bo torej znašal 29 bilijonov, če bo Kongres predlog v glavnem odobril in če bodo gospodarske razmere približno take, kot jih vladni strokovnjaki predvidevajo. Proračunski predlog vključuje povečanje sredstev za narodno obrambo ob istočasnem zmanjšanju izdatkov za druge potrebe, zlasti za programe socialnega skrbstva. Prav to vzbuja največ ugovorov in kritike.
Predsednik je označil proračunski predlog za ■ “zmeren”, varčen, v njem naj bi ne bilo nič nepotrebnega. Večina Kongresa se strinja s Carterjem, dr je treba zvezne izdatke čim boli omejiti, da je treba zmanjšat’
naj
TOKIO, Jap. — Japonski go-žena tega dejanja, je bila opro- spodarski strokovnjaki, ki so v ščena. Take obtožbe so bili zadnjih mesecih proučevali po-oproščeni tudi Eva Gardner, t0žaj kitajskega gospodarstva,
Richard Harris in Kenneth trdijo, da LR Kitajski manjka primanjkljaj, če hočemo v boju Ross, ki so vsi sodelovali pri kapitala za izvedbo obsežnih go- proti inflaciji uspeti. Različne snemanju filmov v Italiji.	spodarskih načrtov do leta 1985. sodijo le v tem, kje je varčeva-
WASHINGION, D.C. Kana- Japonci sodijo, da bi LR Ki- nje možno in kje ni, kdo da in ZDA so se sporazumele tajska potrebovala kakih 200 bi- nosi težo varčevanja, o ribolovu na Atlantiku v yo- iijonov dolarjev kreditov, ki jih dah vzdolž svoje meje. Raču- morej0 dati le ZDA, Japonska najo, da bo minilo več mese- in Zahodna Evropa. Kitajska cev, predno bo sporazum v sama finančnih sredstev nima podrobnostih določen in uve- in brez tuje pomoči svojih ob-Ijavljen.	■ sežnih načrtov za modernizaci-
WASHINGTON, D.C. — Naro- j0 izvesti ne more. dni odbor republikanske stran- y Pekingu prav nič ne skri-ke je včeraj odločil, da bo vajo, da pričakujejo in iščejo stranka imela narodno kon- pomoč Zahoda in Japonske pri venci j o za izvolitev predsed- izvedbi svojih načrtov. Vpraša- izpolnil niškega in podpredsedniškega nje j«* če je izvedba teh načr- NATO kandidata ZDA poleti 1980 v. tov tudi v tolikšno korist Za-Detroitu, Michigan.	jh0da in Japonske, da bi dala
SAN DIEGO, Kalif. — Preko za to potrebna sredstva. Moskva
Robne koristi blizu tretjine plač osobja
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih Zveznega tajništva za trgovino so dosegle robne koristi že skoraj eno tretjino celotnih stroškov za delovno silo. Leta 1977 so stali podjetja stroški za kritje robnih koristi uslužbencev po uradnih podatkih povprečno 32% celotnih plač.
Povprečni delavec v industriji je deležen mesečno okoli $400 Vrednih robnih koristi. V te so poleg zdravstvenega, starostnega in zavarovanja proti nezgodi vključeni tudi stroški za počitnice in drugo.
VREME
Pretežno oblačno z dežjem, ki bo prešel kasneje čez dan v sneg. Ponoči in jutri hladnejše, ve-
2,000 farmarskih delavcev je začelo včeraj štrajk in spravilo v nevarnost pobiranje zimske salate in s tem porast njene cene. Štrajk je objavil Cesar Chavez v podporo zahtevi po stalni delovni pogodbi in po višjih plačah. Cena kartona s 24 glavami salate je včeraj skočila od običajnih $3-5 na $6.
TEHERAN, Iran. — Oborožene sile so zasedle teheransko letališče, da preprečijo za petek napovedano vrnitev ajatolaha Chomeimja v J ran. Njegova okolica je izjavila v Parizu, da se bo ta kljub temu vrnil in skušal pristati na kakem drugem letališču Irana.
KAIRO, Egipt. — Iranski Šah Reza Pahievi, ki je v ponedeljek odletel od tu v Maroko na povabilo kralja Hasana II je sprejel povabilo predsednika Sadata in bo prebil večji del svojih počitnic in zdravljenja v Kairu. Zdi se, da šah hoče od blizu opazovati razvoj v Iranu in se vrniti naglo tja, če bi tako kazalo. Za enkrat ni izgleda, da bi šah prišel ZDA, je nejevoljen na predsednika Carterja, ker je opustil preje odločno podporo njemu in iranski monarhiji.
Zahod in Japonsko pred tem svari, morda bolj upravičeno tudi za Zahod, kot ta sedaj misli.
Premalo upoštevanje revnih
Sen. E. M. Kennedy je izjavil da je Carter premalo upošteval “revne, črne, bolne, mlade, mesta in brezposelne”.
Sen G. McGovern je pripomnil, da je Carter povečal sredstva za narodno obrambo, da bi o b 1 j u b o zaveznikom Evropi, nato je dodal, da je Carter dal svoje obljube tudi črnim, farmarjem, brezposelnim in mestom ter zaključil: “Noben ameriški predsednik nima svetejše obveznosti do Bru-xellesa ali Bonna kot do Clevelanda ali Detroita!”
Dohodki in izdatki
Proračun predvideva, da bo prišlo 43% vseh dohodkov v zvezno blagajno iz dohodninskega davka posameznikov, 30/J iz prispevkov za Social Security od delodajalcev in delojemalcev, 13% od dohodninskega davka podjetij, 4% od davka na prekomeren dobiček in 5% od posojil.
Za neposredna izplačila posameznikom bo šlo 39 %- skupnih zveznih dohodkov, 24% za narodno obrambo, 16% re državam in mestom, zvezno upravo in 9% za obresti zveznih posojil.
Proti omejitvi Social Security
Predsednik Carter je predvidel v svojem proračunu za 1979-1980 tudi nekatera zmanjšanja ugodnosti Social Security. Med drugim hoče skrajšati dobo dobivanja preživnine za otroke in ukiniti izplačilo za pogrebne stroške ob smrti zavarovanca Social Security.
K temu je govornik predstavniškega doma kong. Thoraa za podpo- p, O’Neill dejal: “Nisem posta’ 12% za govornik Doma, da bi uničeva’ progreme, za katere sem se boril vse življenje.”
Kong. A, Ulman, načelnik Do-movega odbora za načine in sredstva, ki je merodajen za obravnavo Social Security, je izjavil, da Carterjevega predloga za omejitve Social Security letos ne bo dal na dnevni red odbora.
Obljuba zaveznikom
Za narodno obrambo je predsednik Carter predvidel v prihodnjem proračunu 122.7, bilijonov dolarjev, 11 bilijonov dolarjev več kot v tekočem. To predstavlja 3% resničnega povečanja sredstev po odštetju inflacije. Predsednik je obljubil, da bodo ZDA povečale za toliko sredstva za oborožene sile.,.ko je k temu pozval zaveznike ZDA v okviru NATO v Evropi.
Zavezniki NATO v Evropi kažejo na naglo naraščanje sovjetskih in satelitskih oboroženih sil in opozarjajo ZDA na rastočo nevarnost, sami pa niso bili in še vedno niso pripravljeni sorazmerno povečati lastne ’’ oborožene sile, da bi bile spo- ' izdatke krila sobne zaustaviti morebitni sov-|mi dohodki, jetski sunek proti Atlantiku.
Brani naj jih Amerika, ona naj nosi stroške za njihovo varnost!
Carter je bil in je še vedno j pod močnim pritiskom,y da bi povečanje sredstev za narodno obrambo omejil, toda boji se slabih posledic takega koraka pri zaveznikih v Evropi. Brez sorazmernega povečanja ne-
Guv. Brown: Ni dovolj!
Kalifornij ski guv. Jerry Brown, o katerem sodjo, da u-tegne leta 1980 kandidrati za predsednika ZDA proti Carterju, je dejal, da Carterjev proračunski predlog kaže “odločni napor” za omejitev inflacije, pa dodal, da ne verjame, da bo to dovolj. On se zavzema za ustavno dopolnilo, ki naj zvezno vlado obveže, ha bo vse svoje rednimi daveni-
Amerikanci trošimo manj energije
WASHINGTON D.C. — Po podatkih American Petroleum Institute je potreba petroleja in petrolejskih izdelkov lani po-rastla za 1.4% napram 5% leta 1977 in napram 6.9% leta 1976.
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste
irovno, snežitev. Danes naj višja pomagali sebi in svojemu temperatura okoli 36 F (2 C). slovenskemu listu!
PAPEŽ JANEZ PAVEL 11. BO NA KONFERENCI ŠKOFOV LATINSKE AMERIKE V PUEBLA ¥ MEHIKI PRED TEŽKO NALOGO
Asesment—
Tajnik Društva Kristusa Kralja št. 223 KSKJ bo pobiral asesment jutri, 25. januarja od 5.30 do 7.30 v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.. Sedaj je pobiranje asesmenta samo dvakrat na leto, 25. januarja in 25. julija.
Nova tajnica—
Nova tajnica Podružnice št. 47 Slovenske ženske zveze Mary raucher, 15604 Shirley A ve., Maple Heights, Ohio 44137, tel. 663-3857, prosi, da poslej vse članice pošiljajo asesment njej in ne več dps. Jennie Pugely.
Visoka obletnica—
John in Josephine Knific, 8322 Neff Road, bosta 28. janu-irja obhajala doma v družbi .voj ih sorodnikov ,55-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima že-irao še veliko prijetnih in zdravili let!
Vaja—
V nedeljo, 28. januarja bo ob enih popoldne v Baragovem domu vaja za nove člane folklorne skupine KRES.
Asesment—
Podružnica št. 25 SŽZ bo pobirala asesment jutri, v četrtek od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi dvorane pri Sv. Vidu.
V ZR Nemčiji gledajo na TV film ‘Holocaust'
V soboto, 27. januarja 1979, bo papež Janez Pavel II. odprl v novem svetišču Naše Gospe Gvadalupske v Mexico Cityju tretjo splošno konferenco škofov držav Latinske Amerike. Konferenca bo nato zasedala 16 dni v mestu Puebla, kakih 120 milj jugovzhodno od glavnega mesta Mehike. Zasedanje bo razpravljalo o evangelizaciji Latinske Amerike, o najuspešnejšem načinu dela k temu cilju v sedanjih razmerah.
To je tretja splošna konferenca škofov Latinske Amerike, prva je bila v Rio de Janeiro leta 1955, druga pa leta 1968 v Mendellinu v Kolumbiji. Na prvi je bila ustanovljena nova skupnost celotne katoliške Cerkve v Latinski Ameriki, ki bi naj vzporejala njeno delo. Cerkev je bila tedaj omejena v glavnem na delo na izključno verskem in moralnem polju in je vzdrževala dobre odnose z vladami in z vladajočo plastjo v posameznih državah.
, V državah Latinske Amerike je v onih letih začela rasti socialna napetost, ko so množice zahtevale izboljšanje svojega položaja, prvenstveno na gmotnem področju. Položaj so začeli izkoriščati komunisti, ki so videli v njem priložnost za sejane revolucije.
Ameriški predsednik J. F. Kennedy je tedaj ustanovil Zvezo za napredek Latinske Amerike, ki bi naj z večjo gospodarsko podporo ZDA rešila množice Latinske Amerike iz revščine v človeka vredno življenje ter odpravila vzroke za nasilne revolucije. Na nesrečo Kennedy jev načrt ni bil v celoti izveden in zato tudi ni dosegel postavljenega cilja.
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor je med tem o-pozoril na socialno pravičnost. Papež Pavel VI. je v svoji okrožnici dejal:	Nihče
ni upravičen držati za svojo izključno rabo, kar ne potre-
buje, ko mnogi drugi nimajo najnujnejšega.
Pod vplivom drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora je prišlo do novih gledanj tudi v Cerkvi v Latinski Ameriki. Ta se je postopno oddaljila od vladajoče plasti in se bolj posvetila skrbi za ljudske množice. V o-kviru tega razvoja je druga škofovska konferenca Latinske Amerike v Medellinu v Kolumbiji leta 1968 nastopila za socialno pravičnost, se zavzela za revne in stiskane množice v državah Latinske Amerike.
Začeli so govoriti o “teologiji osvoboditve”. Nekateri duhovniki so postali vodilni borci za izboljšanje položaja revnih in tlačenih. Najprej so se pptegovali za človekove pravice, za socialno pravičnost zakonitim, mirnim potom. Ko . so prišli do prepričanja, da, po tej poti ne bo mogoče naglo doseči cilja, .so sprejeli “revolucionarno pot”. Nekateri duhovniki so šli ta-
ko daleč, da so se pridružili revolucionarnim oboroženim
silam in njihovemu boju.
To je vodilo do nastopov vlad in vladajočega razreda proti Cerkvi, zagovornici in podpornici revnih ter tlačenih. Škofje so skušali prevne-te zagovornike boja za socialno pravičnost zadržati pred rabo nasilja in pred sprejemom revolucije kot sredstva za odpravo preteklih krivic in uvajanja novega reda, pa v glavnem vztrajali pri sklepih, sprejetih v Medellinu.
Škofje v El Salvadorju so leta 1977 izjavili:
“Cerkev obsoja marksizem-komunizem, ki po ideologiji in revolucionarni praksi zanika Boga in duhovne vrednote, pa z nič manjšo odločnostjo obsoja tudi liberalni kapitalistični sistem, ki, čeprav priznava Boga, Ga v praksi zanikava, ko stavlja svojo vero v dobiček kot ključno gibalo v človekovem napredovanju.’ (Konec sledi)
Film o preganjanju in uničevanju Judov je naletel pri del« javnosti na hud odpor.
BONN, ZRN. — V Zahodni Nemčiji so v ponedeljek prikazali prvi del znanega ameriškega filma “Holocaust” o nacističnem: preganjanju in načrtnem uničevanju Judov. Naslednja dva dela bosta predvajana jutri in v petek.
Še pred prvo predstavo je bilo opaziti v delu javnosti odpor proti predvajanu tega filma. Nasprotniki tega so poškodovali stolpa dveh televizijskih oddajnikov v svarilo, pa s svojim odporom niso uspeli. Nemška televizija je plačala za predvajanje filma $600.000 in ga hoče pokazati nemški javnosti, ki hope na ono dobo pozabiti, in nemški mladini, ki o oni dobi nič ali zelo malo ve.
Po predvajanju prvega dela je bilo neobičajno veliko klicev na postaje, v katerih so ljudje i izjavljali, da “hočejo to pozabiti in ne marajo, da bi jih kdo na to spominjal*1, i Prevladovala so vprašanja: “Čemu Nemci vedno onesnažujejo lastno gnezdo? ... Ameri-kanci naj pometajo pred lastnim pragom!” Prenekateri so izjavljali, da “niso bili vsi Nemci nacisti”.
Mlajši rod, ki dobe nacizma ni doživel, ali bil premlad, da bi jo doumel, se sprašuje: Kako je bilo kaj takega mogoče?
Hrušč povečuje
krvni pritisk
MIAMI, Ela. — Poskusi z opicami so pokazali, da hrušč močno povečuje krvbi pritisk in seveda s tem zdravje. Opici, ki so ju izpostavili skozi tri tedne vsak dan povprečnemu hrušču, ki ga je deležen človek doma in v tovarni na delu, sta imeli 43 %? višji krvni pritisk kot preje v svojem običajnem okolju.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 24/1979
/1MER8SKA POMOVilVA
/'t'.'V » *# IC-/1' IW— MO/VIE
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
■Published Mon., Wed., FrL, except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mes&ce Petkova izdaja $10.00 na leto
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Naš potopi- umetne vrste. Postavite ga nal see 'nadaljuje s svojim opisova- častno, mesto. Naj sleherni obi-njem svojega potovanja.	| skovalec ve, da je to krščanska
“Ime Skagway je indijanske- hiša. Naj bo v družinski sobi, pa| ga izvora ter pomeni v anglesqi- |tu.di v spalnici! ni “Home of the North Wind”. | Drugo, kar sem vedno tako|
vseh klubovih odbornikih ali pa kličite tel. 432-2572 ali pa 951-0501.
Na svidenje 27. januarja pri Sv. Vidu na banketu Štajerskega kluba!
Odbor
Pismo iz Sloekiona
STOCKTON, Kalif. — Kar čez noč je naše gorovje dobilo svojega rednega zimskega najemnika — sneg. Priključil se mu je
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:'
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;-—Canada and Foreign: $15.00 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
Hrvaško vprašanje znotraj in zunaj
Znani zahodnonemški list “Frankfurter Allgemeine Zeitung” je pred časom prinesel naslednji zanimivi in poučni sestavek.
Neki Hrvat v Zagrebu, nikakršen skrajnež, je posmehljivo menil; “Tistega Balandžiča ni prej pri nas nihče poznal. Sedaj ga naš tisk predstavlja kot veliko osebnost.” Terorjasi tu v Zagrebu komaj kdo želi. “A pri nas je tudi državni teror. Mnogo kazenskih postopkov je krivičnih. Ljudi aretirajo brez utemeljitve in jih imajo pogosto dalj časa zaprte. V preiskovalnem zaporu in po ječah če dogajajo protipostavne stvari, da se človeku lasje ježijo. Dokler se bo to godilo, toliko časa je treba računati z reakcijami.” Zavrnitev jugoslovanske zahteve, da naj Zahodna Nemčija izroči Hrvate, je pustila hrvaško prebivalstvo precej ravnodušno: “To niso naše zadeve."
/To razpoloženje pojasnjuje živčnost jugoslovanske policije. Očitno je na vsak način treba v Zagrebu pokazati kakšen “uspeh”. Kajti “hrvaško vprašanje”, Ahilova peta Jugoslavije, tudi komunistične, je spet tu. V velikem delu po krivdi režima samega, ki stvari spet vlači na dan, namesto da bi jih pustil pri miru. Nihče ni naročil novoimenovanemu sekretarju hrvaškega CK Miluti-nu Balticu — poleg vsega Srbu — naj hujskaško govori o zopetni prebuditvi “nacionalizma” in o “opozicijski fronti”. Kljub temu je to storil. Brž je ves Zagreb ostro prisluhnil z mešanico radovednosti in škodoželjnosti, kot se to od 1971 dogaja vselej, kadar se v “vladajočem razredu” nakazujejo težave.
Dogodile so se še druge stvari; v leposlovni reviji “Oko” so se drugovrstni pisatelji spet dajali o tem, kdo je bil kdaj “nacionalist”, študentsko glasilo “Študentski list” je bilo prepovedano, pet študentov so sodili na tajnem procesu in Bakarič se je lotil Cerkve kot nalašč v trenutku, ko je izvolitev papeža iz Poljske okrepila zavest vernih. Nadškof Kuharič je pred kratkim poudaril, da Cerkev vztraja pr j načelni zahtevi, da kardinalu Ste-pincu vrnejo dobro ime. Nerazpoloženje vlada predvsem zaradi šolske reforme ki jo je iztuhtal prosvetni minister Stipe Šuvar. V prizadevanju, da bi izobrazbo na vseh stopnjah usmerili v prakso, so šli tako daleč, da danes nacionalisti trdijo, da skuša režim hrvaškemu razumništvu ‘odbiti vrh’. Ni brez pomena, trdijo v teh krogih, da je v Srbiji klasična gimnazija ostala.
V teh okoliščinah je lahko afera s teroristi še večjega pomena za razvoj znotraj Jugoslavije kot za nemško-jugoslovanske odnose. Brez dvoma so v Zvezni republiki Nemčiji določene pravne primere obravnavali počasi, a Mjub vsemu so uvedli postopke in ljudi je možno prijeti. Obenem pa^so pokazali jugoslovanski policiji, dami na nemških tleh vsemogočna. Njene meje so se sedaj pokazale. To pomeni prav na Hrvaškem zanjo poraz, pa tudi v očeh jugoslovanskih zdomcev v Zvezni republiki Nemčiji. Nekaj manj kot še 400,000 Jugoslovanov dela trenutno v Nemčiji, z družinami jih utegne biti 70,0,000, dobra polovica od teh je Hrvatov. To ima tudi politični pomen. Komunistična Jugoslavija je šla s svojo reakcijo do tiste meje, ki je komaj še v skladu z normalnimi odnosi med dvema državama. Politično pomeni korak Beograda zaostritev in skušnja uči, da premakne v Jugoslaviji taka stvar uteži vselej na stran pravovernežev, že zato, ker se čutijo pravoverno-birokratski dejavniki s poslabšanjem odnosov do Zahoda opogumljeni. Komaj je možno govoriti o slučaju, da je jugoslovanski tisk' skoraj istočasno z “afero teroristov’ in dokaj iznenada prinesel na dan tudi vprašanje nakupovalnih potovanj iz Jugoslavije v Trst.
_ Z vidika tistih uradov v Jugoslaviji, ki so odgovorni za izpustitev nemških teroristov na svobodo, se zdi naravno, da so brž povabili višje uradnike iz nemškega notranjega ministstva v Beograd. S tem upajo dobiti dolo-cene pravice za jugoslovansko policijo v Zvezni republiki Nemčiji. Zdi se, da pri tem Jugoslovani računajo, kot zadnji čas večkrat, z ne ravno slovečo sposobnostjo ocenjevanja jugolovanske stvarnosti' s strani določenih uradov v Bonnu.
Popuščanje v tej stvari bi lahko spričo policijske u-smentve jugoslovanskega režima na Hrvaško in spričo naraščajoče živčnosti in napetosti tam prineslo Zvezni republiki Nemčiji težave, ki bi jim bila težko kos. S skoraj pol milijona Hrvatov v deželi si komaj more privoščiti to, da bi zavzela stališče do notranjih jugoslovanskih razmer. Edino, kar ji ostaja, je normalno uresničenje državnih dolžnosti. Odgovorni uradi v Beogradu so svoj o enostransko potezp potegnili. Sedaj nimajo ničesar več nuditi in ni znano, kako so v resnici močne sile pravovernežev, ki stojijo za to odločitvijo. Na vsak način ni nobenega razloga, da bi jim nemška vlada še pomagala.
je Zlata dolina v Yukonskem o-zemlju nastala tako hitro znana tiste čase. Pišejo, da je 17. juli-j ja 1897 parnik Portland pripeljal iz Skagwayja v pristanišče No. 10 Wednesday, Jan. 24, 1979 Seattle eno tono zlata, ki je prišlo iz Zlate doline. Novica o tej ladji, ki je pripeljala toliko zlata, se je kot električna iskra razširila po vsej Ameriki. Kot povedo zgodovinski viri, je o-krog 5,000 ljudi prišlo na mesec v Skagway, od koder so se napotili proti severu iskat srečo. Prehoditi so pa morali iz Skagwayja 500 milj do Zlate doline, kjer je bil cilj njihovega potovanja.
Po ogledu mesta in okolice so nas avtobusi odpeljali proti pristanišču mesta Skagwayja, kjer smo se vkrcali na ladjo Pacific Princess. To ladjo se lahko vidi v Čikagu vsako soboto na televiziji na programu “Love Boat”. Prvi vtis, ko sem prišel na ladjo, je bil, da je ladja italijanska. Osobje, ki nas je vodilo do kabin je med seboj govorilo samo italijansko. Še isti dan sem dobil več podatkov. Ladja je bila zgrajena v Nemčiji, lastniki so Angleži iz Londona, ladijska posadka je angleška, kuhinjo in postrežbo imajo v rokah Italijani. Za čiščenje so Meksikanci, pralnico imajo pa v oskrbi Ki tajci. Italijani pridejo sem samo kot sezonski delavci za 6 mesecev. Spoznal: sem se z enim, ki je doma iz okolice Trsta. Ladja je visoka 9 nadstropij in ima poleg stopnic tudi štiri dvigala, ki te popeljejo do vrhnjega krova. Na tem krovu je tudi plavalni bazen in stoli za sončenje.
Komaj smo 'še uredili v kabinah, -so nam že prinesli ladijski časopis, poleg drugih novic so nam tudi sporočili, da se bomo ob pol 8. uri zvečer odpeljali iz Skagwayja ter prispeli drugo jutro okrog 8. ure v pristanišče mesta Juneau, kjer se bomo ustavili za 12 ur.
Hrana, kakor postrežba na ladji je bila prvovrstna. Že prvo popoldne sva poskusila srečo z igranjem. Meni sreča ni bila mila, pač pa ženi, ona ima vedno več sreče pri takih zadevah. Ona zadene, jaz pa jo ljubosumno gledam. Nato sva šla v kino, potem na ogled ladje, in že je oil čas za' večerjo. Če si čas za večerjo zamudil, so za take zamudnike o polnoči še enkrat servirali hrano. Ravno tako, če si zajtrk prespal, so ob 10. dop. na vrhnjem krovu za te zamudnike servirali zajtrk. Tako nama je minul prvi dan na ladji. Še skoraj občutili nismo, ko se je ladja pričela pomikati proti Juneau, kamor smo se pripeljali drugo jutro okrog osmih. Po zajtrku smo se iz ladje zopet preselili na avtobuse, kL so nas že čakali v pristanišču. Odpeljali smo se na ogled ledenika Men-delhall in mesta samega. (Dalje sledi)
❖
V literaturi ki sem jo prinesel!pogrešal, je bila knjižna omara. nato še njegov ožji sodelavec s seboj, sem šele sedaj čital, da 'Ali je res, da knjige, npr. mohor- mraz. V dolini smo to precej ob-
jevke, vržemo v kot na podstreš- čutili, saj nas je slaria morila je, ko jih preberemo? Zavedna kar več dni zaporedoma in pu-slovenska družina mora imeti stila precej občutno škodo na knjige v časti in jih shranjevati, drevesih citronove družine, ka-Zato pa imamo knjižno omaro, kor tudi na povrtnini. Končno Če imamo radio in televižen, naj je le radovedno sonce pokukalo bodo na častnem mestu tudi na naš božji svet, da se samo slovenske knjige. Tudi otroci, ki prepriča, kaj se pravzaprav do-hodijo v slovensko sobotno šolo, gaja. Grablje in metle so bile naj jih berejo.	precej v prometu, saj so prebi-
valci vsake hiše hoteli izkoristi-Je čas različnih kosil. Naj- ti lepo vreme, prvo pride na vrsto Baragovo Ni preveč lepo, če opravljam kosilo, ki bo v nedeljo, 28. janu- deževno vreme, katero se je kar arja, takoj po zadnji maši. Ta- preko noči vsililo pri nas, saj krat bo tudi prilika, da plačate vendar potrebujemo dež, je pa članarino za Baragovo zvezo. ta nepridiprav le prišel v ne-
V	nedeljo, 18. februarja, bo pravem času, če gledamo vse
misijonsko kosilo. Takrat bodi- neprilike zadnjega časa. Zameg-mo vsi misijonarji. Čisti dobiček leno ozračje in tančičaste megli bo šel za slovenske misijonar- ce ga spremljajo na njegovi poje.	ti, mi pa kukamo skozi zaprta
V	soboto, 24. februarja, bo So- okna želeč lepšega in toplejšega
seski svet priredil takozvani vremena. Tako je nanesla zopet “Mardi Gras”. Tudi ta zabavni prilika, da sedim v svoji spre-večer bo služil v prid potrebam jemni sobi za pisalnim strojem slovenske soseske.	in stavek za stavkom dopolnju--
V	nedeljo, 11. marca, bomo) je današnji dopis, imel koline. Vedno je to nekaj
posebnega. Prirejajo jih članil Do kosti sem “oglodal" vse mladinskega kluba ŠARC. Tudij neprilike in zato bom pričel v
nadaljevanju z besedami.
Kar lepo v naravnem in preprostem jeziku: Prijatelji, znanci, slovenski rojaid (nje) in čita-telji — vsega najboljšega, zado-voljenejšega in kup zdravja v novem letu Gospodovem 1979!
J
H


A

Folklora v Lendavi
V Lendavi so ustanovili folklorno skupino, s čimer so dopolnili razvejano kulturno življenje na tem dvojezičnem območju. V skupino, ki ji bo vodil znani madžarski plesni profesor Ištvan Orsovsky, so pritegnili vrsto nadarjenih mladih ljudi o-beh narodnosti (slovenske in madžarske).
nje je treba podpreti.
❖
Sredi noči je prišel Jaka precej pozno domov in zelo trd. Pred vrati se je sezul, odložil! klobuk in ritensko stopil v spal-j nico.
“Kaj pa rogoviliš? Kam greš?” vpraša žena vsa zaspana.
“V službo moram, ne?”
“Saj je vendar šele tri.'
“No ja, potem pa lahko še ma-| lo zadremljem,” je rekel Jaka in se spravil pod odejo in —| zaspal...
Kar pet ducatov kart sem prejel za praznike, imel sem precej dela, da sem. odgovarjal. Prijetno je, ko vidi človek, da ni popolnoma pozabljen. G. župnik Mirko Kozina, kateri je poznan kot zelo dober in stvaren pisatelj, me je presenetil s knjižico, katere naslov je “Communism as I know it”. Izdana je bila a-prila 1967 pod pokroviteljstvom ni nevarnosti, da cepnem. Kakci Vatikanske knjižnice (Bibliote-se bom pobral, je drugo vpraša- ca AP°stolica Vaticana). Toliko
Odlična bančna postrežba Inž. Božo Južina je januarja 1978 odprl na moščanski ekspozituri Ljubljanske banke tekoči račun in za trajne naloge, po katerih bi banka poravnala vsak mesec račune za elektriko, telefon, stanarino in zavarovalnino in še kaj. Po desetih mesecih je bil položaj naslednji:	21. no-
vembra so mu odklopili telefon, mu grozili s prekinitvijo elektrike, dobiva opomine zaradi stanarine in glede zavarovalnine Južina ne ve, ali je poravnana, grozijo mu s tožbo na PTT.
Gledališki program v Brežicah
V Brežicah so pripravili kar dobro gledališko sezono. Gostovali bodo: ljubljanska in mariborska drama, celjsko gledališče in Mestno ljubljansko gledališče; več predstav pa bo priredil
jetno, če se ga kdorkoli od starih znancev vsaj enkrat na leto spomni s toplo čestitko. Nadaljujmo to našo slovensko staro božično navado.
Pločniki so taki, da ni varno l hoditi. Preje sem rabil do cerkve 10 minut, sedaj komaj pri-koracam v 20 minutah in v ved-
nje. Pa obetajo še sneg...
Lepo vse pozdravljam v upanju, da boste varno hodili.
“Toti Štajerc
Ha kosilo Slovenske lile
Kot ste
Naša 91-letnica gdč. Ančka Ahačič je na Silvestrov večer, ko je šla k maši, tako nesrečno, padla, da si je pri padcu zlomila nekaj reber. Ko to pišem, je v bolnišnici sv. Afttona Pad. Slišal sem, da pride kmalu domov.
CLEVELAND, O. — že opazili v Koledarju, smo v času, da Vas, dragi dobrotniki in prijatelji, Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoo-du, vabimo na kosilo.
Kosilo bo v nedeljo, 28. januarja, od pol 12. do 1. ure popoldne (11.30 do Ih) v Šolski dvorani. Postreženi boste z govejo pečenko ali pečenicami kislim zeljem ter prikuhami, vse pod- spretnim vodstvom ge Stanovnikove. Naše nekdanje učenke bodo skrbele, da boste hitro postreženi, naše matere smo naprosili za pecivo, očetje so pa obljubili, da ne bomo žej ni.
Če rabite še kak listek, lahko kličete g. Tomca 481-9374 ali Lavriševo 481-3768.
Odbor staršev
spominov, resnice in stvarnosti, katera vas popelje za vseh 33 let nazaj, je težko najti v katerikoli drugi knjižici z istim karakterjem. Pisatelj me je res popeljal nazaj in obudil spomine, ki so jih moja leta zabrisala. Zares plemeniti dar! S temi vrsticami se toplo zahvaljujem g. župniku in mu čestitam k temu stvarnemu delu.
G. župnik Jože Mavsar pa se je preselil v vzhodno Heleno v državi Montana, Veste, gospod Jože, res se Vas radi spominjamo, saj ste pustili za seboj veliko cesto dobrih del v skupno slovensko korist. Bog Vas je izbral za svojega namestnika, Vaša dela kažejo, da ste sprejeli Njegov klic. Blagor narodu, kateremu na čelu stoje voditelji, kot ste Vi. Prosil bi Vas, če sporočite naše tople pozdrave vsem Jenkovim. Že pred leti sem vprašal za naslov, pa ste naj-brže spreledali. Se pač tako pripeti, da človek nehote kaj založi in potem več ne najde. Med take pozabljivce spadam sam s svojimi rastočimi življenjskimi leti. Pozdravljeni!
Letos nisem videl jaslic g. Kristanca, rečem pa, da vsakdo ne zna dolbsti in ustvarjati, kot zna .on. Naš domači stoektonski časopis je prinesel pred leti na naslovni strani fotografijo njegove umetnije in opisal tega slovenskega duhovnika ter njegove izredne jaslice.
*
V Milwaukee ne morem, pa sem izgubil prijateljev naslov, zato naj mi oprosti, če bom kar tu pripisal, kar imam na srcu.
Dragi prijatelj Rozina! Čital sem o visoki številki Tvojih let. Kar stisnilo me je nekje sredi grla. Vedno sem mislil, da si mlajši od mene, izgleda pa, da si boljšega zdravja, kot sem sam. Veš, sam sem vzdignil kozarček “rumene vode”, se obrnil proti vzhodu in dejal: “Na mnoga le- , ta, prijatelj! Naj Ti dobri Bog | kupi novo pero, da bo še držalo leta in leta slovensko besedo na papirju, saj si v svojih objavljenih člankih tako domač, tako slovenski, tako preprost, kot je le naša govorica.
Veliko si storil za naše slovenske rojake s pisano besedo, pa te bodrilne besede ne pomenijo, da imaš pravico, da odložiš pero in nehaš s pisanjem in objavami. Skoraj sem že “diktator” v tej'vrstici, toda prijatelj prijatelju lahko svetuje brez škode in kamere. Na mnoga le
tudi domači brežiški oder.
Medicinske sestre odhajajo
Medicinske sestre v Sloveniji niso zadovoljne s svojim položajem in zato uhajajo na druga delovna mesta. K temu jih sili tudi “družba”, ki ne varčuje z očitki na račun njihove nege bolnikov.
V Sloveniji so umrli
3.	januarja
V	Središču ob Dravi: Marica Šoltič, roj. Vajda;
V	Ljubljani:	Marija Valentin-
čič, Jože Brank, Michael Kocmur, Frančiška Vovk, roj. Svetlič, Dolfe Kopecky, Doroteja Juvančič roj. Ustar;
v Šentjurju pri Celju: Milan Galič;
v Šentvidu pri Celju: Milan Galič;
v Šentvidu: Rozalija Erman, roj. Škof;
v Rogaški Slatini: Anica Peei-gos;
v Celju: Boris Juršinič; v Radečah: Srečko Medved.
4.	januarja
'7 Ljubljani: Josip Knavs, Jože Glavan, Lucija Kušar, roj. Marenčič, Franc Kobal, Anica Milenkovič, roj. Mikuž; v Radečah: Ivanka Uhan; v Dravljah: Marija Trampuž; v Rafolčah: Ivan Cerar; na Bohinjski Beli: Vinko Markelj;
v Stični: Franc Bregar; v Trebelnem: Marija Zore, roj. Klemenčič.
5.	januarja
V	Ilirski Bistrici: Ludvik Celin;
v Celju: Jožica Gerl, roj. Tušar; v Murski Soboti:	Ladislav
Dane;
na Dobrovi: Frančiška Kozamernik;
v Ljubljani: Josipina Čeč, roj. Kolar, Ana Žnidaršič-Erzin, Marija Ivanušič, Herman Vidmar, Andrej Kotnik, Marij Dolenc,- roj. Novak, Rudi Srimšek, Zdenka Ferkolj, dr. Vilma Pirc,roj. Režuni; na Vrhu nad Rovtami: Marjana Logar;
na Vrhniki: Jože Smrtnik; na Verdu: Matevž Dobrovoljc; v Logatcu: Ivana Jerina (Koko-levčeva Johanca); na Planini pri Sevnici: Jože Jazbec;
v Šmartnem pri Litiji: Janez Balant;
v Hrastniku: Milan Grešak; v Kobaridu: Albin Hrast; v Mački (Vel. Lašče): Julijana Strle, roj. Purkac.
6.	januarja
V	Šentjerneju: Marija Lešnjak; v Križah: Ivan Peharc;
v Trebelnem: Marija Zore; v Ljubljani: Jožko Mazi, Vinko Furlan, Karl Rode, Zdenka Ferkolj, Marija Merljak; v Celju: Jakob Raspotnik; v Stepanji vasi: Ivan Brunčič; v Radencih: Pavle Podlesek'
Ko sem lahko malo bolj hodil okrog in tu in tam stopil v kako hišo, mi je v oči padla razna o-prema hiše. Veste, kaj sem o-pazil? Večkrat sem pogrešal primeren križ. Kako zelo skromno razpelo, ki ne spada v hišo. Če že kupite križ, naj bo lep in
Ha Jsatikd Štajerskega kluba
ta, boljša, v zdravju, zadovolj-j v -*■ 0-.iu: Antonija Polk;
stvu in sreči v skupnem družinskem življenju! Če bom živel tako dolgo, bom znal tudi prečrtati številko 80, ko Ti bode. prijatelji zopet nalivali kozarček dišeče kapljice za Tvoj rojstni dan. Žjvijo!
*
Oho! Le poglejte ta imena, ne samo bivšim beguncem, tudi o-stalim slovenskim rojakom poznana. čč. gg. dr. A. Gnidovec, dr. Stopar, župnik Žaubi, p. For-CLEVELAND, O. — V soboto, tunat Zorman, monsignorji gg.
27. januarja, bodo Štajerci in Žitko, dr. Martin Starc, pisatelj Prekmurci obhajali z banketom Leo Kristanc... pa še več in 20-letnico klubovega obstoja. O- več. Če bi imeli svojo škofijo, bi kusno večerjo bodo začeli ser- imeli kar precej gg. kanonikov.
■virati ob 7- uri, po večerji bo Ali se jih Slovenci kaj spomni-.i.abava s plesom, za katerega jo? človek, ko se postara, se po-
bodo igrah “Veseli Slovenci”. čuti osamljenega (tudi jaz oseb- stopajočega novega leta! Vstopnice lahko dobite pril no), pa se mu zdi dobro in pri-1	Maks Simončič
Sam ne vem, kako bi vprašal, bom kar raje zapisal. Če je ga. Milka Menčakova, ženka prijatelja Franka Menčaka, potem prosim oba, da sprejmeta tople slovenske pozdrave iz daljne Kalifornije. Precej je let, pa ko človek čita kako ime, se mu vsaj za trenutek vrne čas, ko smo se poznali v težkih razmerah, čakajoč na boljše čase, kateri so končno le prišli.
Pozdravljena Menčakova in če je še kaj več številk v družini, velja tudi njim za dni na-
v Cegelnici: Danica Jevšek.
, S. januarja / Ptuju: Matija Opara; na Dobu: Franc Starin; v Ljubljani: Tončka Šega, Frančiška Pengov, roj. Rastohar, .Danica Bardutzky, Herman Vidmar, Juro Brišnik, Marija Šuštar;
v Kranju: Ludvik Jakopin; v Prevaljah: Filip Čegovnik.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice izr Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije’’ na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zve-'er in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E.
221 St., Euclid, Ohio 44117.
»mehiška: DOMovms January 24,1970 ^
ANADSKA DOMOVINA
RAZNE NOVKE DOMA IN PO SVETO
(e ;< 3'
Povečanje stroškov za zdrav- gospodarski načrt vlade, ki bi lenje v bolnišnicah Ontaria, zla- na postavil Italijo gospodarsko sti posebno dnevno plačilo $9.80 na trdnejše noge. Brez podpore
za one, ki so v bolnišnici nad 60 dni, je povzročilo močno nejevoljo in odpor.. Vlada trdi, da bo uvedba takega dnevnega plačila pripravila vse one, katerim je to le mogoče, do preselitve iz bolnišnic v negovališča, s čimer bi bilo v bolnišnicah na razpolago več mest.
Zdravstveni minister Dennis Timbrell je dejal upravnikom bolnišnic, da bo sprememba zadela le nekako polovico onih s kroničnimi boleznimi. Tisti, ki so na javni podpori, bodo namreč plačevauja oproščeni.
*
Glavni poštar Gilles Lamon-tagne je dejal pretekli teden, da bi mogel spraviti kanadsko pošto v red in k učinkovitemu poslovanju, če bi mogel odpustiti 500 poštarjev, ki opravljajo svojo službo znotraj poštnih uradov. Težav naj bi bilo krivo manjše število bojevitih poštnih uslužbencev, ki trdno povezani med seboj povzročajo vedno nove zastoje, zapreke, pa tudi poškodbe na strojih, ki bi naj pospešili urejanje in odpremlja-nje pošte.
Skupno je v poštnih uradih zaposlenih kakih 26,000 ljudi, število 500 tistih, ki povzročajo težave, torej ni izredno.
Glavni poštar je priznal, da so pravila in zakoni, ki otežujejo odpust uslužbencev, del demokratičnega reda, da pa nalagajo tudi hudo breme na ta red, če se ne najde pravi čas možnosti za odstranitev teh, ki načrtno in brez ozira na skupnost o-virajo in preprečujejo redno poslovanje javnih služb. Predno je mogoče proti takim uslužbencem učinkovito nastopiti, je treba zbrati dokaze za njihovo kršenje predpisov, šele nato je možno sprožiti postopek za njihov odpust, ki pa je običajno ' dolg in zapleten.
D. Lamontagne je priznal, da je na poštnem središču Gateway v Mississauga, zahodno od Toronta, skozi katero gre 40% ce-
Komunistične partije in delav^ skih unij, ki so pod močnim njenim vplivom, vladnega gospodarskega načrta ni mogoče izvesti.
Komunisti so v javnosti izgubili del svoje nekdanje podpore in nimajo prav nič volje, da bi šli .sedaj pred volivce. Zavedajo se, da bi izgubili občuten del glasov. Partija sama je notranje razklana v pravoverne komuniste starega kova in v zmerne evrokomuniste, ki so kljub vsem težavam za sedanjo politiko “zgdovovinskega kompromisa” s krščanskimi demokrati. Glavni tanik Enrico Berlin-guer se je premaknil nekaj bolj proti pravovernim, ki postajajo v partiji močnejši, ko tej sodelovanje s krščanskimi demokrati ne prinaša tega, kar je pričakovala. V letošnjem marcu ima KP svoj kongres, na katerem se bo jasneše videlo, kako smer bo
ubrala v bodočnosti.
*
Zdravniki v Kanadi so tako malo zadovoljni s svojim delom, da jih naj bi blizu polovico mislilo na izselitev iz Kanade ali pa celo na prehod v kak drug poklic. Pregled, ki ga je izvedla The Medical Post, pravi, da je nad polovico zdravnikov mnenja, da bodo svojim otrokom odsvetovali študij za zdravnike.
Glavni vzrok nezadovoljstva je delo v javnem zdravstvenem skrbništvu, ki zdravnikom omejuje zahteve za njihovo delo. Zdravniki so proti “vladnemu poseganju” v njihovo delo in
posebej v njihovo računanje.
*
Povpraševanje o pomembnosti spolnosti za srečno življenje, ki ga je izvedel Louis Harris za Playboy Enterprises v ZDA, je pokazalo, da polovico moških v ZDA smatra spolnost za manj pomembno za srečno in zadovoljno življenje. Večina od 1,990 vprašanih moških v starosti od 18 do 49 let se je izjavila proti popolni spolni svobodi
Vodnik konservativne stranke Joseph Clark je tekom svojega 15-dnevnega potovanja po svetu obiskal tudi jordanijske-ga kralja Huseina in se z njim razgovarjal o položaju na Srednjem vzhodu. Clark, ki je preje obiskal Izrael, je hvalil pogajanja med Izraelom in Egiptom za sklenitev mirovne pogodbe, kralj Husein pa je ta pogajanja odklonil, kot odklanja celotni sporazum v Camp Davidu. Jor-
dan se zavzema za pogajanja v
okviru Združenih narodov.
*
Svet za kanadsko (Council for Canadian Unity) pravi, da smo Kanadčani “sitni, vneti za bogatenje tudi na račun sodeželanov v drugih pokrajinah, ne posebno zainteresirani v narodni edinosti”. Po podatkih, ki jih je zbral ta Svet, vzbujajo veliko več pozornosti gospodarska vprašanja, zlasti inflacija, kot pa edinost Kanade.
V VaiKouverju živi okrog 350 slovenskih družin
lotne pošte Kanade, veliko kra- j mož in žena v zakonu, je, vandalizma in zanikrnosti.
Uslužbenci, namesto da bi vršili svojo službo, med uradnimi urami pijejo alkoholne pijače in u-živajo mamila ...
Pri takih razmerah je komaj mogoče misliti, da bi pošta poslovala boljše. Vse pritožbe ne morejo koristiti nič, če ne bo vlada s trdo roko napravila reda in vzpostavila odgovorno o-pravljanje dolžnosti vsega osebja. Na nesrečo vseh, ki se pošte poslužujejo, je vlada odločena spremeniti pošto v kronsko korporacijo in jo tako še bolj odtegniti neposrednemu nadzoru.
Naš obrambni minister Barnett Danson je opozoril na letni konferenci obrambnih organizacij Kanade, kako se Sovjetska zveza hiti oboroževati in povečevati svojo oboroženo moč, ko se Zahod zanaša na sporazume o omejitvi strateškega jedrskega orožja. Poudaril je, da je čas, da se Zahod zave stvarnosti in se začne resno brigati za svojo varnost.
Navedel je, da Sovjetska zveza porabi za oborožene sile 11 do 14% svojega celotnega na-: rodnega produkta, ko ZDA porabijo za oborožene sile le 5.5% in Kanada celo le 2% skupnega narodnega dohodka.
*
Italijanska Komunistična partija se v sodelovanju s krščan-
Od 10 vprašanih jih je osem označilo ljubezen za zelo važno za srečno, zadovoljno življenje, tri četrtine vseh je bilo mnenja, da je zakonska zvestoba bistvena za srečen in uspešen zakon.
Devet od 10 vprašanih je postavilo zločinstvo na prvo mesto skrbi v ZDA, šele nato prideta
korupcija v vladi in inflacija.
*
Po poročilu poročevalca Globe & Mail v Pekingu Johna Fraser j a Kitajci z velikim zanimanjem. poslušajo “Glas Amerike’’, posebno oddajo za LR Kitajsko v angleščini in v kitajščini. Kdor nima sam radiosprejemni-ka s kratkimi valovi, zve za novice “Glasa Amerike’ . od drugih. Ta je postal v zadnjem času glavni vir vseh novic na Kitajskem, četudi so domača javna občila postala stranejša, kot so bila v preteklosti.
Varnostni svet Združenih narodov je sklenil, da ostanejo čete ZN v Libanonu še pet mesecev. Namesto Francozov in Irancev, ki so odpovedali sodelovanje v tej vojaški sili, so to nalogo sprejeli Danci in Nizozemci.
Pred kratkim sem bil v Port Alberni, na Vankouverskem o-toku na pogrebu 14-letne deklice Nives (Snežna) Črnigoj. Meseca junijh sem jo srečal polno življenja, kmalu zatem pa nezavestno v tukajšnji bolnišnici.
Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi raznih narodnosti.
Lepe tolažilne besede je spregovoril francoski župnik, ki je vzpodbudil starše, naj otroka darujejo Bogu, kar jim bo pomagalo, da bodo izgubo otroka lažje preboleli. Tudi jaz sem spregovoril nekaj besed v slovenščini in omenil veličino te deklice, ki je tudi zanjo nesel Jezus težki križ, kot mi krsto.
Dolga kolona avtomobilov se je vila do pokopališča. “Veste, gospod,” mi je potem rekel oče rajne deklice, “iz vsega, kar sem te dni doživel, sem prišel do prepričanja, da je zares Bog.”
Omenil je tudi, kako hitro, brez vize, je prišel njegov brat iz Jugoslavije na pogreb. Jaz sem kar občudoval starše, s kakšno vero in zaupanjem v Boga so sprejeli smrt svoje hčerke.
S tem pogrebom se je začelo moje delo med rojaki na skrajnem zapadu Kanade. “Daj ti mi slovenskega duhovnika,” mi je pred meseci dejal tukajšnji nadškof, ko sem prvič obiskal rojake. In sedaj je ta “slovenski duhovnik” nastavljen za kaplana v župniji sv. Juda Tadeja v središču Vankouverja, nedaleč TORONTO, Ont. V oktob-od Slovenskega doma, kjer imam ru je prineslo kanadsko časopis-vsako zadnjo nedeljo v mesecu 3e poročilo, da je nekje na severu zgubljen naš rojak F. Grmek, znani lovec kanadskega severa.
spoznala in vzljubila naš jezik, bomo kot Slovenci kmalu samo na papirju.
Pred kratkim sem v Calgary srečal videmskega nadškofa, ki je obiskal Furlane v Kanadi. Dobro vemo, kako se doma zanima za narodni položaj Beneških Slovencev. V pogovoru sem mu rekel: “Prevzvišeni, kar se dogaja tam, se v spremenjenih oblikah dogaja narodnim manjšinam v Kanadi.”
Pri ohranj anj u sloven stva imajo slovenska društva lahko veliko zaslugo. Kar sem opazil pri nekaterih društvih tukaj na zapadu, se mi zdi čudno, ker imajo neko svojevrstno teorijo, da je treba ločiti kulturo in vero. To celo prehaja v pravila, kljub dobri volji nekaterih članov, da je vera v pomoč pri o-hranjevanju slovenstva.
Iz Vancouver j a sem šel še po drugih okoliških krajih. Ravnokar sem se vrnil iz Victorije, kjer smo se Slovenci zbrali v lepi ukrajinski cerkvi, zgrajeni v čisto slovanskem stilu. Po maši smo se zadržali v dvorani, kjer nam je tamkajšnji slovenski ansambel “Zupancev” (v glavnem so vsi iste rodbine) pripravil veselico.
Ciril Čarga, C.M.
(Božja Beseda) -----o-----—
Iz lovske iorfee
sv. maso.
Tukaj živi okrog 350 slovenskih družin, slovensko društvo pa je letos obhajalo svojo 20-letnico. Vseskozi je imelo zelo aktivne odbornike, ki so zelo lepo skrbeli za slovensko skupnost, ne samo z veselicami, ki se vrstijo mesec za mesecem, ampak tudi z drugimi prireditvami kot materinski dan, mi-klavževanje in s slovensko šolo, ki se te dni ponovno prebuja k življenju pod vodstvom ge. Mire Kovačič, ki ima 27 učencev od 6 do 30 let, med njimi je tudi nekaj kanadskih žena. Seveda bi šolo obiskovalo veliko več o-trok, če ne bi bilo velikih razdalj in če bi se vsi Slovenci zavedali, kako važno je branje in pisanje za ohranitev slovenskega jezika med mladino.
O pomenu slovenskega jezika sem jim govoril tudi po radiu, ki ga že vrsto let vodi ga. Slavica Ščurek. Kot primer sem povedal, kako mi je v neki družini prebrala deklica, ki šele nekaj ur obiskuje slovensko šolo, pesmico “Sveta noč”. Brala je skoraj brez napake. Rekel sem, da je največja težava v tem, da si Slovenci sami mislijo, da se
TV je pa po večernih novicah kazal teren, skozi katerega se ta lovec prebija nazaj v civilizacijo.
Policija je preletavala gozdove, da ga morda kje iztaknejo, a navsezadnje je prišel sam ven v še kar dosti dobri formi.
Tu je njegova zgodba:
malo previden, ker pač prvič letiš s temi ljudmi.
Pokazal sem na 1 miljo dolgo edinost ’jezero, daleč proč od vseh jezer “Brown Lake,” je čital George, “nisem vedel, da ima ime, jaz jih kličem Mud Holes”. Njegova mapa na steni je kazala le majhno pikico, saj je bila razdalja med Plerstom in Moo-sonee le za čevelj velika. “Po tretji uri prideš mogoče na vrsto, vsekakor pa danes!”
Divji zajec se je pripodil med avtomobili, verjetno zasledovan od volka ali psov se je zatekel kar med lovce.
“Primite ga, da ga damo na avto, če ne bo moosa,” sem zaklical v smeh vse druščine.
Na svetlomodrem nebu so se kazali oblački, kateri so se čez nekaj ur raztegnili čez celo nebeško pa je zapihal veter, je začel rositi še dež. Lovske skupine so odhajale, kupi prtljage so se redčili, po šesti uri zvečer je pa prišla vrsta tudi name.
Pilot Fred Rinker, tipičen mlad in dolg fant, je dejal, da je veter kar močan, da bo veter na moj Sport Pal canoe kar o-težkočal polet, ko sva priveza-vala čoln na desno stran avijonskega pontona.
“Saj ne potrebuješ dosti, pobrati te bom moral v četrtek, za v petek je že polno ljudi.”
V redu,” sem dejal, “v soboto moram biti v Bancroftu.”
“V skrajnem slučaju, če se kaj pripeti, pridem pote v petel: pred 8. uro zjutraj.” “O.K.”
“O. K., samo da ne pozabiš ne pozabi zapisati jutri, saj pisarna je tako že zaprta.”
“Well, brez skrbi, to je moja stvar, my business!”
Pobral sem za 3 dni hrane, rezervne gumijaste čevlje, nepremočljivo obleko za dež, “Coleman stove”, rezervni lovski jopič, nekaj perila, mali šotorček spalni vreči, nož in 'sekirico puško šrotarico, 12 GA Beretto 20 naboji, puško risanico, kal. 30.06 Browning semiauto., s 50 patroni, 30 čevljev vrvi, vžigalice, zemljevid.
Cessna II je zaoral v vodno gladino, drsel nad valovi in se v sunkih vetra vzdignil pod o-blak. Leteli smo nizko, gozdna pota so se kazala spodaj. “Kako daleč gredo ta pota?” “Kamor ti greš, ne bo več nobene ceste, vsaj 30 milj daleč ne.” Fred Rinker se je zarežal njegov obraz je bil podoben demonu, letalo pa je nadaljevalo skozi megle in oblake. Potem nisva več govorila. Sledili smo Fushimi Road, prečkali Fox River, čez nekaj časa se je na desni zasvetila Pivapiska River, Keon Lake, vse naokrog pa sami črni gozdovi.
Pilot je iskal jezero, kroži
Ujetnik Tepee jezera
24. september 1978 je bil krasen jesenski dan. čakal sem na Hearst Air Service bazi, 15 milj zahodno od Hearsta, ob cesti 11, naS močvirji in smrekovimi lesi.
na polet na sever k samotnemu jezeru, bil je čas rukanja divjega losa.
Dežela je bila' nadvse lepa, vse listje v zlatu, na Carey jezeru so se spreletavale race, zeleni smrekovi gozdovi so obrobljali nebo na horizontu.
Pestra lovska družba je čakala, da pride na vrsto za polet. Nekaj skupin Amerik ancev, skupina lovcev iz Marylanda, katero je pravkar ogoljufalo neko drugo prevozno podjetje, gospa iz Kitchener j a s širokim klobukom, samotni lovec iz Michigana, ki bo baje letel prav daleč na sever na Albany River,
dne, to je 28. septembra!” je zakričal Rinker. “Če bo kaj narobe, pa v petek zjutraj pred o-smo!”
Še je pomahal in se zarežal, ko je zanihal moj čoln v valovih in zaplaval v temno noč.
Dobil sem staro moosovo ležišče, postavil šotorček ter se vlegel v spalno vrečo. Nad menoj na brezi je začela skovikati velika sova, njene klice sem slišal še vso noč. (Bo še.)
Borut
Igračke morijo otroke
Zaradi otroških igrač, največkrat zaradi balonov, svinčnikov in drugih drobnih predmetov, se v ZDA vsako leto pripeti več kot 40,000 nesreč.
Največrat se z njimi poškodujejo otroci, ki so stari manj kot 3 leta, ker te predmete nosijo v usta. Med 113 smrtnimi primeri otrok, starih manj kot 10 Tet, je bilo 18 takšnih, ki so jih povzročili baloni, kar 101 otrok pa je umrl zaradi zadušitve.
Komisija za nesreče, ki je a-nalizirala to žalostno statistiko, navaja možnost za prepoved izdelovanja igrač, ki imajo različne manjše dodatke. Te igračke naj bi bile prepovedane otrokom do treh let.
Kovancev, zaradi katerih se zaduši največ otrok, pa ni mogoče prepovedati. Zato so starše opozorili, naj poskrbijo, da otroci ne bodo prišli do njih.
Potres v Iranu: do tisoč mrtvih
TEHERAN, Iran. — Potres pretekli torek v vzhodnem Iranu je povzročil obsežno razdejanje in končal življenje do tisoč ljudem. Po poročilu radia so do konca tedna potegnili iz ruševin nekaj sto trupel.
Pomoč je težavna, ker je kraj potresa v samotnem, težko do-stpnem delu države v bližini naselja Queen.
Do leta 2000
brez sprememb
Za obrambno tajništvo ZDA je letos 24 metereologov iz desetih držav sestavilo zelo dolgoročno napoved. Bistvo poročila je: “Vreme na naši Zemlji bo ostalo najmanj do leta 2000 praktično nespremenjeno.” U-pajmo, da bodo imeli meteorologi z napovedmi za 22 let več sreče kot za 24 ur...
Kaže, da se do leta 2000 človeštvu ne bo še posrečilo spraviti v atmosfero toliko ostankov mineralnih goriv, da bi ovirali sončne žarke na njihovi poti do Zemlje. To bi lahko povzročili tudi zelo močni vulkanski izbruhi z velikimi količinami pepela.
Nadaljno teoretično možnost za zmanjšanje dobav sončne e-nergije Zemlji bi predstavljal o-blak kozmičnega prahu, ki bi prišel med Sonce in Zemljo, še en vzrok za manjše izžarevanje Sonca pa bi utegnile biti tudi abnormalno velike sončne pege v prihodnjih letih in desetletjih. Naj bo teh dobrih dvajset let še brez vsega tega in po starem!
MALI OGLASI
Dobila zatočišče
CANBERRA, Avstral. — Lilijana Gasimskaja, 18 let stara Rusinja, ki je v kopalni obleki zlezla skozi okno ladje, na kateri je priplula v Avstralijo, skočila v morje in priplavala na suho, je dobila po odločitvi vlade politično zatočišče, za katero je zaprosila.
Avstralskim oblastem je izjavila, da je bila to edina pot v svobodo, ki jo je videla.
MALI OGLASI
V najem
Štirisobno, moderno opremljeno stanovanje oddajo v najem v Nottingham okolici. Tris obno stanovanje oddajo na E. 5Ei St. Položitev varščine, Nobeni! i živali. Kličite zgodaj zjutrajj ali pozno zvečer tel. 481-4649.
(10,11)
Lastnik prodaja
Enostanovanjsko hišo, 5 sob in kopalnica, moderna kuhinja,! derna kuhinja in kopalnica, na-
Hiša naprodaj
Bungalov, 3 spalnice, al umi-nijast opaž, zimska okna, mo-
iy2 garaže. Kličite 431-2785 po 6.30 zvečer.
(8-10)
Stanovanje v najem Petsobno stanovanje z zajtrkovalnim kotom oddajo na Neff Road. Prednost ima starejši par. Brez otrok. Kličite 481-3797 po 5 pop.
(8-10)
Oddajo 3 neopremljene sobe s kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair. Za odrasle. Garaža po želji. Kličite 361-0989.
(8-15)
PRODAM HARMONIKO
diatonično, na gumbe, izdelano v Sloveniji, skoro novo. Pokličite po 8. uri zvečer 451-6212.
(22,24,26 Jan)
Dieter Guttler, vinski strokov- 'rinega jezika, nak iz St. Catharines, Ont., je j Morda je vzrok v tem, da se na nedavnem mednarodnem starši sami premalo zanimajo za vinskem velesejmu v Ljubljani slovensko literaturo in tako po-
je tukaj rojenim otrokom težko skupina iovcev nekje iz Toron-ali celo nemogoče naučiti mate- ta in jaz_ §tudirali smo zemljevide, kje da gremo, moja mapa je bila najbolj natančna, zato je vsak gledal nanjo.
Možak s francoskim naglasom,
dobil 17 nagrad za vina svoje stane naša literatura zakladnica ki se je predstavil kot George, je skimi' demokrati pri vodenju'družbe Jordan and Ste. Michel- kot zapečatena za otroke. Zdi se sprašljivo pogledal name: “Mis-
Te Cellars Ltd. Ljubljanski vin- mi, da je glavni problem Slo
Italije ne počuti dobro. Pretekli,
teden je krščanske demokrate ski velesejem je eden od petih	vencev v Kanadi , v tem, da o-
obtožila, da so ustvarili polo- najbolj znanih in priznanih na	trokom premalo nudijo iz naše	j recimo
žaj, ki “ni več sprejemljiv”, iz- vsem svetu, pravi v tem poroči-	,kulturne zakladnice. In če ne	proč najdalje,”	sem	odvrnil, ne-
razila je močan dvom v triletni lu CP.	(bomo poskrbeli, da bo mladina	kaj mi	je	namreč	reklo, bodi
sinabi ali Moose River?”
Oh ne, mogoče je to predaleč, kakšnih 40 do 50 milj
ura je bila že čez 7. zvečer, postajalo je temno. “Gorje mu. kdor bi moral hoditi peš nazaj čez to divjino,” sem nehote pomislil. Veter se je zaganjal v moj čoln in skušal obrniti letalo, katero se je krepko upiralo takemu poskusu, od časa do časa se je ulila ploha.
Srebrn pas na severu je na-značeval reko. “Squirrel River, tu nekje je tista blatna luknja.” Vzel sem zemljevid iz nahrbtnika, da se orientirava, kje sva. Moj mali Silva kompass je kazal sever kakor kompas v letalu. Zasvetilo se je jezerce, potem eno večje. Krožila sva ob njem, da se po zemljevidu razpoznava. Očitno sva preveč na vzhodu.
Ob 7.30 zvečer je letalo zakrožilo, da se je obrnila zemlja pod nama in pristalo na Brown Lake. 2e sva se plazila po ponto-nih, ob katere so udarjali valovi, in s težavo odvezala canoe. V hipu sva imela vse v čolnu, jaz sem se vsedel na nahrbtnik in prijel za veslo.
“Poberem te v četrtek popol-
Good cleaning woman to clean house every other Sat., in. Pep per Pike. Must drive and must like children. Call American Home Publishing 431-0628.
(22,24,26 Jan.)
FOR RENT
4 room furnished apartment. Up. — E. 63 and St. Clair.
Call after 4 p,m —881-5976
(9-13)
FOR RENT
3 room apartment, furnished or unfurnished in single house, E. 63 and St. Clair.
Call after 4 p.m.—881-5976
' (9-13)
prodaj na 1003 E. 72 Place, tel. 431-3160.
(10-14)
Oddajo v najem
Trisobno stanovanje na 1040 E. 70 St. upokojenim, nekadilcem oddajo. Kličite po 6. zv. tel. 461-6716.
(10-12)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša na E. 72 St. južno od St. Clair Avenue, vse sobe in zunanjost na novo prepleskane. $11,000. Kličite po 5. pop. 1-286-6688.
(9-11)
Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Cljair in E. 63 St. oddajo. Kličite 4B2-1323.
<(x)
For Rent
Upstairs, 2 Bedrooms, Area of E. 71 St. and Hecker Ave. ‘No children or pets. Low Rent.
221-1633
(6-10)
NAPRODAJ
4 poslopja, 7508-06-04-02 St. Clair čisti prihodek letno $13,.000 17.000 kv. cev možnega razsoja 881-7569 ali 226-9533.
(5-410)
For Sale
4 bldgs. 7508-06-04-02 St. Chair. Net income yrly. $13,000.
17,000 sq. ft. possible devellop-ment. 881-7569 or 226-9533.
ODNOSI I JAVNOSTJO V PRODAJ!
Na razpolago je mesto pri veliki finančni ustanovi za razlaganje in prodajo bančne postrežbe splošni javnosti. Redna plača in odstotki. Lepe robne koristi. Kandidatki morajo govoriti tekoče slovensko in angleško. Kličite oUl-2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M.F.H. , —(K)
AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 24, 1979

H ,
M
H
H
H
N
N
xTYTTXX-%‘£.%'X.X%3.X)L±,X* X, XI
IXXXXXXTX
BREZ DOMA
HEKTOR MALOT
±^:fcK'¥xxxTXxXTXXl:X:g'TX%:gY:£l'2^XYX*’YYXygt'jgY1gfirTY
Ko sem se umil in si popravil lase, nisem mogel več ostati miren, Hodil sem po celici kakor ujeta zver v kletki. Rad bi se pripravil za obrambo in si pred-očil odgovore, a bil sem preveč razburjen in namesto, da bi mislil na to, kar se bo kmalu zgodilo, sio mi prihajale na misel razne neumnosti in nemogoče stvari, ki so kakor v prividu šle mimo mene.
Kmaju se je ječar vrnil in me pozval, naj grem za njim. Šel sem poleg njega po dolgih hodnikih ir/, končno sta obstala pred majhnimi vrati, ki jih je ječar odprl.
“Pojdite naprej,” mi je dejal.
Topel zrak mi je puhnil v o-braz in zaslišal sem nerazločno mrmranje. Stopil sem korak naprej in se znašel na majhni tribuni. Bil sem v sodni dvorani. Čeprav sem bil v nekaki pol-zavesti in mi je srce močno utripalo, kakor da bi me hotelo raznesti, sem z enim samim pogledom videl vse, kar je bilo okrog mene, dvorano in ljudi, ki so bili v njej, _ _________________
Dvorana je bila zelo prostor-nai in visoka. Imela je velika okna. Razdeljena je bila na dva dela: eden je bil za sodnike in druge predstavnike oblasti, drugi del pa je bil namenjen rado-Vednemu občinstvu.
Na vzvišenem prostoru je se-d'el sodnik. Nekoliko niže so sedeli še trije drugi predstavniki pravice. Ti so bili, kakor sem izvedel pozneje, sodnijski pisar, blagajnik in državni tožilec. Pred mojo tribuno je sedel nekdo v plašču in lasulji. Bil je moj odvetnik.
Kako to, da sem imel odvetnika? Kdo mi ga je poslal? Ali sta ga najela Matija in Bob? A zdaj ru bilo časa, da bi si odgovarjal
na ta vprašanja. Imel sem odvetnika in to je zadostovalo.
Na nasprotni tribuni sem zagledal Boba, njegova dva tovariša, gostilničarja “Pri debelem hrastu” in še nekatere druge ljudi, ki pa jih nisem poznal. Na drugi tribuni, ki ni bila daleč od prve sem opazil med mnogimi neznanimi ljudmi stražnika, ki me je aretiral. Takoj sem spoznal, da so na obeh tribunah bile priče.
Prostor, namenjen občinstvu, je bil nabito poln. Poleg ograje sem opazil Matija. Najina pogleda sta se srečala in začutil sem, da se mi vrača pogum. Branili me bodo in zato se moram tudi sam braniti. Nič več me niso spravili iz ravnovesja številni pogledi, ki so se upirali vame.
Državni tožilec je začel govoriti. V nekaj besedah je pojasnil zadevo; videlo se je, da se mu mudi. V cerkvi sv. Jurija je bil izvršen rop. Roparja, moški in otrok, sta prišla v cerkev skozi okno po lestvi. Imela sta s seboj tudi psa, ki naj bi stražil in ju obvestil o nevarnosti. Nekdo, ki je ob četrt na dve šel mimo cerkve, je opazil slabotno svetlobo', ki je odsevala skozi okno, in slišal neko nenavadno hrešča-nje. Nemudoma je šel budit cer-ikovnika. Vrnil se je k cerkvi njim in še z nekaterimi drugimi ljudmi. Pes jih je slišal in začel lajati. Tatova sta se prestrašila in zbežala skozi okno. Pes pa, ki ni mogel splezati po lestvi, je o-stal v cerkvi. Eden izmed stražnikov, po imenu Jerry, ki zaslu ži ve priznanje zaradi svoje razumnosti in gorečnosti, je odvedel psa na dirkališče, kjer je ta takoj spoznal svojega gospodarja. Ta je zdaj tukaj na zatožni klopi, drugemu roparju so tudi
err
G&ocietjr
ONE FA1RLANE DRIVE

Since 1914... (
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in ’nsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus. Mary and Joseph,
Society’s Catholic Action Programs are:
L Schola- ships fcr the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer*
President--------------
First Vice-President — Second Vice-President
Secretary ________——
Treasurer
Thir
Soci
Spir
Recording Secretary I.----------------
First Trustee.................
Second Trustee  ...........— —
Third Trustee ............----------...
First Judicjal -----------------------
Second Judicial ............................
Third Judicial------------------------
Social Director .........—............
Spiritual Director--------------------
Medical Advisor —----------— —
Jpseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madlc, Joseph A Zalar, M.D.
O.F.M.
5*3
že na sledi.
Po nekaterih ugotovitvah, ki so dokazovale mojo krivdo, je državni tožilec umolknil. Neki bevskajoči glas je zaklical:
“Tiho!”
Sodnik me je nato začel izpraševati po imenu bivališču in poklicu. Pri tem pa se ni obrnil proti meni, ampak je gledal predse, kakor da bi govoril sam sebi.
Odgovoril sem v angleščini, da se imenujem Franc Driscoll in da sem stanoval pri starših v Londonu, na dvorišču Rdečega leva, Bethnal-Green. Nato sem prosil, če smem govoriti francosko, ker sem bil vzgojen v Fran-cjii in sem šele nekaj mesecev na Angleškem.
“Nikar ne mislite, da me boste prevarili,” mi je strogo dejal sodnik. “Dobro znam francosko.”
Začej. sem razlagati v francoščini, da je nemogoče, da bi bil ob četrt na dve v cerkvi sv. Jurija, ker sem samo četrt ure prej bil še na dirkališču, ob pol treh pa v gostilni “Pri debelem hrastu”.
“Kje ste bili ob četrt na dve?” me je vprašal sodnik.
“Na poti.”
“To je treba dokazati. Vi trdite, da ste bili na poti proti gostilni Pri debelem hrastu, iz obtožnice pa je razvidno, da ste takrat bili v cerkvi sv. Jurija. Odšli ste z dirkališča nekaj minut pred eno in se sešli v svojim sokrivcem pri cerkvi. Čakal vas je tam z lestvo. Šele ko se vama je rop ponesrečil, ste odšli h gostilni.”
Skušal sem dokazati, da je to nemogoče, a videti je bilo, da sodnika nisem prepričal.
Kako razlagate dejstvo, da je vaš pes bil v cerkvi?” me je vprašal sodnik.
“Ne morem si ga razložiti, ker tega tudi sam ne razumem. Pes ni odšel z menoj na dirkališče. Zjutraj sem ga privezal k ene-
mu izmed naših voz.”	čen in ogorčen, ko ga je nekdo
Nisem povedal več, ker nisem prišel klicat, češ da so tatovi v hotel, da bi padel še večji sum cerkvi. Najprej je menil, da se na očeta. Pogledal sem Matija, hoče nekdo ponorčevati z njim. ki mi je pomignil, naj nadalju- ,Ker pa se mu je zdelo, da se s jem, a nikakor nisem bil voljan ’takimi ljudmi, kakor je on, nih-ga ubogati.	Iče ne upa norčevati, je takoj u-
videl, da se je moralo res kaj zgoditi. Oblekel se je s tako na-
Klicana je bila prva priča, ki je morala priseči na evangelij, da bo govorila samo. resnico, jglico, da je odtrgal dva gumba brez sovraštva in brez pristra- na telovniku, in stekel ven. Od-
nosti.
Bil je debelušen možakar, majhne postave, ki se je držal zelo imenitno kljub rdečemu o-brazu in modrikastemu nosu. Preden je prisegel, se je globoko priklonil sodnikom, nato pa se je prav dostojanstveno postavil prednje. Bil je cerkovnik župne cerkve sv. Jurija.
Začel je na dolgo in na široko razlagati, kako je bil presene-
prl je vrata cerkve in. našel v njej ... psa!
Na to nisem mogel odgovoriti nič; moj odvetnik pa, ki je do zdaj molčal, se je dvignil, stresel lasuljo, si popravil plašč in pozvel besedo.
“Kdo je sinoči zaprl cerkvena vrata?” je vprašal.
“Jaz,”. je odvrnil cerkovnik. “Saj to je moja dolžnost.”
(Dalie prihodnjič>
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanji” ati prodaji fašega rabljenega avtomobila se Vam prlporsša slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 St Glair five.
te!. S31-2388
3 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAROČITE SJ
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO

NAJVECJJ
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE, PR!
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj- J stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio
Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio
Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St., Clev , Ohio
SRDIMOVA POGREŠKA ZAVODA
1953 East 62 S-S,
17016 Lake Shos« Blvd.
131-208«
531-6300
GRDINGVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1233
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: . ' /> ■ ■
Slovenian Women’s Union
431 N. Chicago Street — Joliet, HI. 60432
ČE SE SELITE
) tzpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno ' da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave
Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 4410.' /
MOJE IME:
AMERIŠKI DOMOVINI
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO