Ozir po svetu.
Opis Cernogore.
V lanskih wNovicah" že smo popisali Cernogoro. Ker pa se sedaj po celem svetu o nji govori, dostavimo lanskemu opisu še sledeče večidel po Zagrebških ?5narod. novinah".
Černogora, ktera se meji s turškimi deželami Hercogovino, Bosno in Albanio, in z austrianskim Dalmatinskim, obstoji iz prave Cernogore in iz Berd, ktere je vladika Peter I. pridružil Černogori. Zapadna stran stermo proti morju visečih gora se vidi od delječ černejši kot oglje, tako, da bi se po tem smela ta dežela „Černa gora" imenovati, ako bi zgodovina ne izpeljevala imena tega od vstanovitelja njenega, Ivana Cernoevičav
Prava Černogora se deli v štiri nahije (okrožja), od kterih vsaka se spet razdeluje vknežine in v plemena.
1. VKatunski nahii je 5 knezi n, ki so Cetinje, Njeguši, Čekliči, Bjelice, Cuce, Čevo ali Ozrinici, Komam, Zagarač in Pješivci. Ta nahija obseže skoraj polovico Cernogore. Imenuje se po reki Katun. Ima 30.000 stanovavcev , med kterimi je 5500 bojnikov. Ona je v Černogori naj bolj gorata; pečine in klisure (skale) jo pokrivajo; vsaka skala je branik in zaseda, kamor komaj koza splezati zamore. V nji je dolina Ce-tinjska, okolj 1000 korakov široka in šestkrat toliko dolga; krogin krog obdajajo jo planine in bregovi.
2» V Cernički nahii je 7 knežin: Boljeviči, Lim-
njani, Gluhi dol, Berčele, Dupilo, Sotoniči in Podgor. Pruža (razprostira) se k Skadarskem jezeru in je naj lepši in naj bogateji stran Cernogore. Prebiva v nji 20.000 ljudi, med kterimi je 3500 bojnikov. Dolina za 2 uri hoda dolga in za pol ure hoda široka.
3.  V Rččki nahii je 5 knežin: Gradjani , Ljuo-tinj, Ceklin , vDobersko-selo in Kosijeri. Ona dela sredino prave Cernogore, ima 13.000 stanovnikov, med kterimi je 2800 bojnikov.
4.  V Lešanski nahii so 3 knežine: Dražovina, Gradac in Buronje. Prostira se do Morače; je v nji 10.000 stanovavcov, med kterimi je 2000vbojnikov.
Razun teh nahij, ki delajo pravo Cernogoro, so na severo-jutranji strani Berd a, ktere se tudi na 4 nahije dele:
1.  Belopavliči s 3 plemeni: Petušinovici, Pav-koviči in Vražegermci. Šteje 15.000 stanovavcov, med kterimi 2700 bojnikov.
2.  Piperi s 3 plemeni: Cernci, Stijena in Gjur-koviči. Šteje 8000 stanovavcov, med kterimi je 1500 bojnikov.
3.  Nahija R o v a č k o-M oračkas4 plemeni: Rovci, doljna in gornja Morača, in Vskoči. Je v nji 8000 stanovnikov, med kterimi je 1500 bojnikov.
4.  Kuči s 5 plemeni: Drekaloviči, Bratonožici, Va-sojeviči vOrahovo in Zaterjebač. Ta nahija se je pridružila Černogori še le v letu 1830. Ima 18.000 stanovavcov, med kterimi je 2750 bojnikov.
Poslednjič se mora Černogori še doštevati selo Grahovo v Hercogovini. Od leta 1840 je Grahovo samostojno postalo in ima svojega vojvoda.
Celo število Cernogorcov znese blizo 120.000 duš. Leta 1849, ko je vladika narod svoj šteti dal, je zneslo število mož in mladenčev za orožje sposobnih 12.000; sedaj se more računiti na 30.000.
R e k e , ki tečejo skoz Cernogoro, so Cernoevica, Morača , Cernica, Zeta.
Ceste. Dva pota peljeta v Cernogoro; eden iz Kotora (Cattaro) prek Njegiiš, Cetinja, Doberskoga sela in Ceklin do reke Cernoevice, drugi pot iz Njeguš prek Ceklin , Belic, Čeva in Pešivac do Nikšicov, v Hercogovini. Ali to niso ravne pota, zakaj tu in tam so tako slabe, da se s konjem po njih ne more, komaj se pride z mezgom; vse druge prolazi, razun tiste , ktera iz Cernogore pelje k Belopavliči so tako karške, da se komaj komaj po njih iti zamore. Francoski maršal Marmont je nasvetoval Cernogorcem, da naj se napravi pot od Kotora po Černogori do Nikšic v Hercogovino, ali oni niso hotli tega dovoliti, ker jim je ljubše potov ne imeti, kakor sovražnikoin dohod v njih deželo palajšati.
Zrak v Černogori ni enak. V vsih berdovitih na-hijah je merzlo pa zdravo; sicer je pa zrak blag (prijeten) v nahijah bolj primorskih. Sosebno v Cernički dolini je zrak tako prijeten, da so jo stari Slavjani šteli zemljam , kjer nikdar sneg ne pada, in ako pade, berž skopni.
Važniši pridelki, ktere Černogorci na prodaj tovo-rijo ali neso: so meso, volna, in ovčji in kozji sir; sicer pa prodajajo tudi suhe ribe, ovce, koze, p resice, vole, krompir, sirovo maslo, zelenjad, vosek, sterd, loj, kože, kuretnino, rajž, koruzo, tobak, oglje, les, čreslo in svilo.
V deželo pa kupujejo: govejo živino, konje, tobak, sol, bakro, železo, olje, vošene sveče, vino, žganje, sladkor, kavo, orožje, smodnik, svinec, steklo, čevlje, sandale, platno, robce,bombažno blago in rudeče kape,
Denar, ki ga imajo, so austrianske dvajsetice in turške pare.
Davki (porezi) te dežele so majhni in obstoje iz 30.000 fl. glavarine (glavnega davka), 200fl. dačeza
—   55   —
tobak, 200 fl. solanne(solnega davka), 250fi, davka za ribištvo, 200 fi. davka za suho meso, 600 fi. najemšine za deržavne zemljiša, v vsem skup 31.450 fl. našega denarja.
Obleka Cernogorca je prosta; struka (plajš), ktero nosijo moški in ženske, je tudi njih kolter ponoči. Kmetijstvo stoji na niski stopnji; obertnijstva je dosihmal še celo malo v deželi.
—   56   —