)  Drugi vatikanski koncil je v odloku Op- tatam totius zahteval prenovo moralne teo- logije. “Posebna skrb naj se posveti spopolnje- vanju moralne teologije, ki naj svojo znanstveno razlago bolj zajema iz nauka Sv. pisma in tako pojasnjuje vzvišenost poklicanosti vernikov v Kristusu in njihovo dol`nost, da v ljubezni obrodijo sad za `ivljenje sveta.”1 Prenova moralne teologije je bila namreè potrebna predvsem zato, ker je zaradi ozke usmerje- nosti v izobra`evanje duhovnikov za spove- dovanje med njihovim teološkim študijem postala predvsem kazuistika. Spovednik se sooèa s posameznimi primeri, ki mu jih spo- vedanci predlo`ijo pri spovedi. Vsak primer ima svoje okolišèine (obremenilne in olajše- valne), ima svoje namene, ki so povsem sub- jektivni (osebni) in prav tako svoje objektivne danosti. Vsak primer je unikat in se pravza- prav ne more ponavljati, èeprav je navidez morda greh isti kakor pri drugih spovedan- cih. Da bi bili duhovniki sposobni prav pre- sojati v razliènosti spovednih primerov, so jih moralisti na teoloških fakultetah priprav- ljali z vedno bolj izumetnièenimi vajami, ki so se oddaljevale od realnosti. Znameniti ma- nuali, ki so kraljevali v moralni teologiji kar nekaj stoletij, so postali neuporabni za mo- ralno vzgojo izven spovednic. Zato so kon- cilski oèetje priporoèili prenovo moralke in njenega pouèevanja, kar se v zadnjih štiride- setih letih pospešeno dogaja. Prenova še ni konèana, saj smo pred kratkim dobili nov do- kument, ki ga je izdala Papeška biblièna komisija in nosi naslov “Sveto pismo in mo- rala”.2 Kakor vsaka prenova je tudi ta povsem negotova, saj so se v zadnjih letih odprla nova polja za moralno stroko. "/&4 3       Tehnièni napredek je odprl vrata mani- puliranju, se pravi obvladovanju in uprav- ljanju, na podroèju prenatalnega `ivljenja in omogoèil skoraj neomejeno podaljševanje bioloških znakov bivanja s pomoèjo strojev. Tako je nastala nova veja moralke, ki je v srednjem veku niso mogli poznati. Imenu- jemo jo bioetika. Prvi odstavek knjige o bi- oetiki Lucasa Lucasa, ki jo imamo tudi v slo- venšèini, razlaga poimenovanje kot skovanko, ki jo je leta 1970 izumil “Potter, in sicer iz besed bíos in éthos. Beseda grškega izvora bíos pomeni `ivljenje, éthos pa navado. Etimo- loško je torej bioetika etika `ivljenja, kar lah- ko opredelimo kot znanost, ki ureja èlove- kov odnos do `ivljenja in zdravja v luèi vred- not in moralno razumskih naèel”.3 Podob- no definicijo najdemo tudi v Slovarju mo- ralne teologije, ki so ga uredili Francesco Compagnoni, Giannino Piana in Salvatore Privitera,4 ali pa v debeli zbirki bioetiènih vprašanj, ki jih je izdal Elio Sgreccia.5 Ne gle- de na razlike, ki se pojavljajo v definicijah bioetike, pa velja, da s tem izrazom oznaèuje- mo razmislek o pravilnosti ali nepravilnosti èloveškega ravnanja v stvareh, ki se konkretno nanašajo na èloveško `ivljenje oz. `ivljenje nasploh. Zato bomo v bioetiènih manualih, slovarjih ali knjigah našli tako poglavja, ki obravnavajo prenatalno podroèje (spoèetje, zdravljenje, splav), moralno presojo mo`no- sti, ki nam jih odpira genetika, kot tehnika obvladovanja celic, njihovega razvoja in mo`nosti, ki nam jih odpira poznavanje in manipuliranje èloveškega genskega zapisa, ka- kor tudi vprašanja, ki se postavljajo ob mo`- nosti, ki jih ponuja medicina za zdravljenje in ohranjevanje `ivljenja ob èlovekovem za- # )  tonu (evtanazija in paliativno podroèje). Vèa- sih lahko dobimo vtis, da se pod plašèem bi- oetike danes skriva vsa moralka, ki je v pre- teklosti prišla na tako slab glas. Velikokrat slišimo, da èlovek, ki poskuša sistematièno razèleniti in utemeljiti moralno vrednost ne- kega dejanja, moralizira. S tem pa smo tudi vnesli negativno vrednostno sodbo, ki vpliva na poslušalca in mu onemogoèa pozitivno sprejemanje pouka ali argumentov, ki mu jih sogovornik predstavlja. Bioetika še ni obre- menjena z negativnim pristopom, kar je nje- na prednost glede na druge veje moralke. Èe si znanost lahko dovoli, da obravnava posamezno obdobje èloveškega `ivljenja lo- èeno od ostalih, nekako kot drobno ustav- ljeno sliko dolgega filma, pa ljudje vemo, da je èlovekovo `ivljenje pravzaprav neustav- ljiv proces, ki je celostno povezan med seboj od zaèetka do konca. Èlovek je isti od spo- èetja do smrti in vendar ni enak samemu sebi v tem loku, ki mu pravimo `ivljenje. Bioetika se ne more ograditi od celotne mo- ralke, ker le-ta gleda na èloveka kot na eno- vito celoto. Ko se sprašuje o vprašanju spla- va, se kar samo pojavi na njenem obzorju tudi vse, kar je Cerkev uèila in uèi o spol- nem `ivljenju, o odnosih med mo`em in `eno. Posledièno pa se v današnjem èasu z vso silo vrine vprašanje o istospolnih oblikah sobivanja in zahtevah, ki jih razlièni vplivni lobiji postavljajo, da se jim prizna status, ki gre samo zakoncem. Napredek medicinske tehnike in genetike je odprl toliko novih mo`nosti manipulira- nja, da so zdravniki sami spoznali, da je po- trebno interdisciplinarno sodelovanje z mo- ralisti pri reševanju odprtih, novonastalih vprašanj. Brez uèinkovitega in vsesplošnega orodja, ki odgovarja na naèelna vprašanja o èloveku, smislu njegovega bivanja in o pra- vilnosti in nepravilnosti èlovekovih dejanj, zdravniki, genetiki in drugi udele`enci v pro- cesih, ki jih obravnava bioetika, nimajo pra- vega kompasa, ki bi jim omogoèal pravilno ravnanje. Katoliška cerkev je v svoji dvati- soèletni zgodovini izoblikovala moralni nauk, ki deluje podobno kot zemeljsko magnetno polje, zdravniki, genetiki in drugi soudele- `enci pri tehniki, ki odpira bioetièna vpra- šanja, pa lahko svojo vest uporabljajo kot kompas, ki jim v vsakem posameznem pri- meru ka`e na sever pravilnost in jim omo- goèa samostojno pravilno ravnanje. Vsi se pa zavedamo, da je iz mnogih razlogov (npr. de- nar, slava in èast) pravšnje ravnanje vedno naporna, èe ne celo herojska zahteva za po- sameznika. 3                 Moralna naèela, ki jih je Cerkev izobli- kovala v svoji dvatisoèletni zgodovini, se na- pajajo iz veè virov. Prvi med vsemi je Sve- to pismo. Od tod katoliška moralka sprejema kot izhodišèa predvsem deset bo`jih zapovedi, Jezusovo novo zapoved, zlato in srebrno pra- vilo. Iz evangelijev Cerkev spoznava, kako uresnièevati med ljudmi Jezusovo zapoved ljubezni, ki je najvišja zapoved kršèanskega `ivljenja. Iz evangelija spoznavamo pravila delovanja na tri naèine: po tem, kar je Jezus rekel oz. naravnost naroèil, po motrenju nje- govih dejanj in po treznem razmisleku o po- menu besed in dejanj. Drugi vir moralke so cerkvene zapovedi, ki se tesno naslanjajo na zgoraj povedano. Tretji vir moralke pa so vse èloveške vede, okolišèine in dejavnosti, ki zah- tevajo cerkveno presojo pa tudi presojo po- sameznika, ko se konkretno sooèi s situaci- jami, ki terjajo od njega pravilno ravnanje. Ko sta znanje in tehnika odprla mo`nost, da preberemo in spremenimo genski zapis `ivih bitij, vkljuèno s èlovekovim, se je za mo- ralista pokazala potreba, da izoblikuje orodja, naèela, ki bodo omogoèala znanstvenikom, tehnikom in zdravnikom, pa tudi bolnikom in njihovim domaèim, zakonodajalcem in in-  )  dustriji odgovor na vprašanje: “Kaj pa zdaj? Kaj smem in èesa ne? Zakaj?”. Moralna vpra- šanja so sicer vedno ista, vendar se odgovori naslanjajo na razlièna naèela. Bioetika je izob- likovala nekaj temeljnih naèel, na katera opira vse svoje odgovore. V skladu s katoliško an- tropologijo, ki izhaja iz svetopisemske pri- povedi o stvarjenju èloveka, Cerkev pojmuje èloveka kot bo`jo podobo, tj. kot svobodno razumno bitje, ki je lahko moški ali `enska in mora delovati v skladu s svojo vestjo, ki je sposobna spoznavati dobro in zlo.6 V skladu s tem je prvo bioetièno naèelo spoštovanje in zašèita telesnega `ivljenja. Èlo- vek je telesno bitje, zato je napad na njegovo fizièno integriteto soèasno in neloèljivo napad na njegovo osebo. Vèasih npr. slišimo, da nam razlagajo, kako `enska, ki je bila posi- ljena, samo sebe preprièuje, da so jo posilili samo telesno, njenega duha pa niso mogli. Taka razlaga ni v soglasju s katoliškim poj- movanjem èloveka, ker je nezaslišano dejanje posilstva dejansko nedopustna oskrunitev osebe, ki je posiljena. Oskrunitev telesa in duše, ker je posiljena oseba le ena. Isto ve- lja tudi za posege, ki so usmerjeni v unièenje zarodka, pa èeprav le-ta še ni imel mo`no- sti razvoja svoje psihe. Pomembnost prvega naèela se poka`e, ko spregovorimo o umo- ru, samomoru, splavu, evtanaziji, genocidu, osvajalnih vojnah itd.7 Taisti princip izrazimo lahko tudi v govorici pravic in to tako, da, kakor to naredi Splošna deklaracija o èlove- kovih pravicah, reèemo, da ima vsak èlovek pravico do `ivljenja, svobode in varnosti.8 Zašèita èloveka se torej vedno priène pri va- rovanju fiziènega `ivljenja. Drugo naèelo bioetike izhaja iz spozna- nja, da je moralno le tisto dejanje in le tisti èlovek, ki je svoboden in zato tudi odgovoren za svoja dejanja. Èlovek dose`e popolnost v svojih dejanjih le tako, da so dejanja skladna z resnico. Absolutizacija svobode, kar je de facto samovolja, nas je pripeljala do vrste ne- zaslišanih zlorab in utemeljevanja zablod kot nekaj normalnega. Svoboda in odgovornost bi pravzaprav morali biti neloèljiv par. Toliko si svoboden, kolikor si odgovoren. Zato nam ni dovoljeno narediti vsega, kar zmoremo ali hoèemo narediti. Èe je svoboda motor v “av- tomobilu èlovek”, potem je odgovornost za- vora, ki pa je za varno vo`njo prav tako po- trebna kakor motor za premikanje. Pri bi- oetiènih vprašanjih se redno sreèamo z usod- nimi odloèitvami. Ali bom splavil otroka, ki ga zdravnik oznaèuje za potencialno bolnega? Ali bomo evtanazirali neozdravljivo bolne- ga? Ali bomo ostarelega nehali zdraviti? Itd. Pomembnost bioetike je oèitna, saj gre skoraj vedno za vprašanja o `ivljenju in smrti. Tehnika nam omogoèa, da bolnika lah- ko spravimo v umetno komo, ga priklopi- mo na aparate in ga v takem stanju ohranja- mo nedoloèen èas. Zato se moramo nujno vprašati, kdaj in do kdaj smemo kaj takega storiti. Sgreccia imenuje ta princip “princip totalnost oz. terapevtièni princip”. Dol`nost zdravstva je, da pomaga naravi, da se èlovek pozdravi in tako poveèa kvaliteto `ivljenja. Vendar pride tudi trenutek, ko je potrebno od zdravljenja odstopiti, vèasih pa celo nekoga razglasiti za mrtvega. Primer Terri Schiavo je še sve` v našem spominu. Ti mejni in red- ki primeri odpirajo vprašanje definicije smrti. Ali je èlovek, ki nima veè nobene mo`nosti, da bi se njegovi mo`gani “prebudili”, `iv ali mrtev in to kljub temu, da vegetativni aparat še omogoèa dihanje in bitje srca, ki sta kla- sièna znaka, da je nekdo še `iv? Princip to- talnosti nastopi takrat, ko je potrebno od- loèati o posegih na èloveka, ki ga bodo na nek naèin pohabili, npr. amputiranje noge, odstranitev dela pljuè ali ledvice itd. Vsako- mur je jasno, da je to dovoljeno, èe s tem rešimo èloveka kot takega. Moralka se nikoli ne more ogniti dru`beni razse`nosti èloveških dejanj. Tudi vprašanja, na katera odgovarja bioetika, imajo svojo so- # )  cialno razse`nost. Dru`ba pa terja solidarnost in subsidiarnost. Solidarnost zato, ker smo dol`ni drug drugemu pomagati tudi pri do- stopu do zdravstvenih storitev, subsidiarnost pa zato, ker smo dol`ni sami prispevati, kar zmoremo, da bi zdravi tudi ostali. Subsidiar- nost se zaène v trenutku, ko skrbimo za svoje zdravje tako, da podaljšamo, ga èim dlje ohra- nimo. @e s tem pomembno razbremenimo celoten zdravstveni sistem. Subsidiarnost se poka`e tudi tam, kjer se posameznik v zavesti, da mu zdravljenje ne prinaša nobenega pra- vega izboljšanja v njegovi bolezni, svobod- no odpove vsem novim raziskavam in pose- Špela Bevc: Casa da musica  # )  gom. Solidarnost pa se v praksi poka`e vsakiè, ko nam zdravstvena blagajna poravnava stro- ške, ki jih povzroèi naš obisk pri kateremkoli zdravniku. Dru`bena razse`nost bioetiènih vprašanj zahteva tudi odgovor politike. Zakonodajalec mora urediti podroèje z zakoni, ki bodo šèitili `ivljenje (upoštevanje prvega principa), in obenem pustiti odprto polje za raziskovanja in tehnike, ki ne ogro`ajo èlovekovega `iv- ljenja, temveè mu pomagajo ohranjati visoko raven kvalitete `ivljenja. Bralcu je jasno, da v èasu, ko politiko obvladujejo lobisti, ki ima- jo na razpolago neizmerne kolièine denarja, s katerimi “preprièajo” marsikoga v pomem- bnost in pravšnjost svojih stališè, uresnièitev te zahteve ali naèela ni preprosto.9 Poseganje v èlovekovo `ivljenje ima pogo- sto dvojni uèinek. Poleg dobrega, ki ga ho- èemo doseèi, se pojavi zlo, ki ga noèemo. Zato je potrebno upoštevati tudi ta moral- ni princip, ki obravnava odnos med glavnim, `elenim uèinkom in stranskim, ne`elenim uèinkom. Ta princip nastopi vedno takrat, ko npr. govorimo o zdravljenju noseènice, ki povzroèi smrt otroka. Mati se zaradi otroka sme odpovedati `ivljenju, saj s tem izpolni najvišjo zapoved ljubezni, ko njena `rtev do- besedno “daje `ivljenje” drugemu. Vendar èe mora namesto matere odloèati zdravnik, ker je mati v nezavesti in je potrebno takoj ukrepati, je bolj obièajno, da se reši mati in se pri posegu izgubi otroka. Medicinsko osebje, ki se bolj pogosto sreèuje s te`kimi, èe ne `e brezizhodnimi po- lo`aji, èuti potrebo po “magnetnem polju”, ki bo kompas njihove vesti ohranjal usmer- jenega proti severu. Vedeti morajo, kaj je v doloèenem trenutku pravilno, da bodo mogli izbrati, kar je prav in pravilno. Prav tako imajo pacienti pravico, da jih pravil- no pouèijo o njihovih izbirah in to v popol- nem skladju z njihovim svetovnim nazorom in vero. Bioetike ne moremo in ne smemo odtr- gati od celotnega drevesa moralnega razmi- sleka èloveštva. Posebno katoliška moralka je enovito in tesno med seboj povezano dre- vo, ki je skladno in èudovito, zato katoliški razmislek o bioetiènih vprašanjih èrpa iz vse tradicije Cerkve in se uspešno sooèa z odpr- timi vprašanji. -   Oèitno je, da moralni razmislek vedno po- trebuje primer. Moralka ima le nekaj temelj- nih naèel, ki so trajna in nespremenljiva. Spreminjajo se okolišèine in ljudje, kar mar- sikdaj pripelje do razliènih moralnih ocen. Èe so pred štiristotimi leti moralko zredu- cirali na kazuistiko, pa smo v našem èasu pre- veè opustili sistematièno prouèevanje resniè- nih in uènih, tj. izmišljenih primerov. V bi- oetiki je toliko praktiènih in resniènih pri- merov, ki potrebujejo osvetlitev, prouèevanje in utemeljitev moralne sodbe, da ne potre- buje izmišljenih šolskih primerov. Morda pa je njena prednost tudi v tem, da so njeni pri- meri redko tema v spovednicah, ampak gre bolj za oceno pravilnosti naèel, po katerih se hoèejo prizadeti ravnati. Zanimivo je, da nas primeri (kazusi) v bioetiki ne motijo in ob njih ne “moraliziramo”, kar pa bi takoj storili, èe bi govorili o bolj vsakdanjih pri- merih, kakor so kraja, umor iz politiènega nagiba, tajkuni, splav in razporoke ali pa bi — Bog ne daj! — oznaèili homoseksualnost kot moralno problematièno oz. natanèneje ne- dopustno. Ko prestopimo ozek krog eksklu- zivnega podroèja, ki ga pokriva bioetika, in se vrnemo v “klasièno” moralko, takrat se vr- nejo vsi predsodki, ki jih je v javnosti dele`na posebno katoliška moralka. 4        Nikomur ni tuj razkorak med teorijo in prakso, ki obièajno vlada v èloveškem `ivlje- nju. @e sv. Pavel v svojem pismu tarna, da $ # )  dela zlo, ki ga noèe, in ne dobrega, ki ga hoèe (prim. Rim 7,18); podobna dilema je v vsa- kem èloveku, vendar s to razliko, da so redki tako premoèrtni, kakor je bil apostol. Na me- dicinskem in genetskem podroèju si mno- gi obetajo velike zaslu`ke. Finanèno mogoèna podjetja vlagajo milijarde v raziskovanje ne zato, ker bi jim bilo mar napredka ali zdravja ljudi, temveè zaradi zaslu`ka, ki si ga obetajo. Pohlep tudi tu vodi nebrzdano gospodarsko dejavnost. Zaradi sistematiènega lobiranja, kamor spada preprièevanje z argumenti, pod- kupovanje z darili in gro`nje z medijskim linèanjem ali pa smrtjo, so znanstveniki iz- postavljeni stalni skušnjavi, da bi svoje delo odlepili od vsake moralnosti. V medijih visi v zraku preprièanje, da je znanost nedol`na in da so znanstveniki pravi svetniki oz. moral- ni velikani, ki se bodo znali upreti pritiskom, da bi zlorabili svoje delo zgolj za dobièek. Noèem zanikati prispevka znanosti k teh- niènemu napredku in boljšemu `ivljenjskemu standardu, vendar si tudi ne delam utvar, da bi nekdo zato, ker je raziskovalec, bil avto- matièno boljši èlovek. Dejstvo je paè, da so naši ekološki problemi plod prav te, tako ope- vane povezave tehnike in znanosti z mno- `ièno dostopnostjo do dobrin, ki bi jih morali imeti na nek naèin za luksuz. Bioetièni odbori in komisije, èeprav ses- tavljene interdisciplinarno in z uglednimi, pokonènimi in izobra`enimi èlani, bijejo nee- nak boj za zakonsko regulacijo tega podroèja. Oèitno vodilo “ni vse dovoljeno, kar je mo`- no”, predvsem pa “ne manipulirajmo s èlo- veškim genskim zapisom” do`ivlja zakono- dajni poraz za porazom. Bitka je podobna padanju domin. Ko se je neka dr`ava odlo- èila, da bo dovolila patentiranje genov, ki so jih odkrili in izolirali, so ji sledile vse osta- le, ker bi sicer ostale brez prihodkov, ki jih pomeni uporaba odkritega gena v kmetijs- tvu, na `ivalih in celo èloveku. Èeprav smo sredi finanène krize, ki unièuje tudi zdrava podjetja, in èeprav se vsi zavedamo, da ta kri- za ni niè drugega kot sesutje “svetovne pi- ramide”, ki so jo milijoni igrali na borzah sve- ta, pa se (še) noèemo vprašati, ali ni `e davno prišel èas, ko je potrebno pohlepu postavi- ti meje in se vrniti k poštenosti, pridnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti, ki so vekotraj- ni temelji zdravega gospodarstva. Dokler kri- za ne bo spro`ila radikalne spremembe v na- èinu pojmovanja gospodarjenja, do tedaj bo le še ena kriza zaman. Ko pa razmišljamo o gospodarski veji, ki upravlja z genskim zapisom `ivih bitij, je po- trebna toliko veèja previdnost in tudi bolj stroga zakonodaja, ki bo omogoèala, kar je iz tega podroèja nesporno dobro, in prepre- èevala, kar je zlo. Vse ka`e, da bo tudi na tem podroèju malo mo`nosti za zakonodajo, ki bo prepreèevala manipuliranje s èloveškim genomom mimo zdravstvenih potreb in up- ravièenih posegov. Kdo mi more jamèiti, da ne bodo kri`ali èloveka z opico, da bi ustvarili odpornega vojaka, pravi “kanonfuter”, ki ga bodo pošiljali v boj v nepreglednih mno`icah, kakor so to naredili Kitajci v korejski vojni ali pa Rusi med drugo svetovno vojno? Kdo bo prepreèil usposobljenim inštitutom klo- niranje posameznika? Znova se sreèujemo s tradicionalno pove- zanostjo med gospodarstvom in politiko. Ne samo, da so mnoge raziskave, ki so jih privatne ustanove opravile in od katerih sedaj vleèejo mastne dobièke, plaèali davkoplaèevalci, lobisti s svojo dejavnostjo uspešno dosegajo spreje- manje zakonodaje, ki šèiti raziskovalne in proi- zvajalne enote. Bioetiène komisije pa, ki ja- sno in veè ali manj soglasno sprejemajo na- èelna stališèa za ravnanje na podroèju genetske tehnologije ali manipulacije s èloveškim `iv- ljenjem, nimajo ne sredstev ne moèi, da bi par- lamente dr`av preprièale o potrebnosti regu- lacije. Znova se sooèamo z bojem med Da- vidom in Goljatom, samo da tokrat vse ka`e, da bo Goljat zmagal.  ( )  3       5 Verjetno je ena od najbolj zanimivih stvari v èloveški zgodovini prav nenehno zmago- vanje dobrega nad zlim. Zgodovina se nam prikazuje kot neprekinjena in krvava èrta vojn in krivic, nasilja in zlorab. Èlovek pa se vpra- ša, kako je torej mogoèe, da nam je danes bo- lje, kakor je bilo nekoè. V èloveški zgodo- vini mora torej obstajati tudi mnogo dobrega, ki se na koncu uveljavi. V daljših obdobjih vidimo, da se `e sedaj uresnièuje oni blagor, ki pravi, da bodo “krotki de`elo podedovali”. V luèi tega zgodovinskega pogleda lahko up- ravièeno trdimo, da bo tudi tokrat David pre- magal Goljata. Dobro je naporno, za dobro se je potrebno potruditi, so uèili `e od sred- njega veka naprej. Tudi tokrat se bo potrebno za uveljavitev pravilnih naèel v genetiki in medicini znova potruditi. Posebej zato, ker govorimo o mikroskopskih stvareh, saj se spušèamo na celièno raven, kjer premikamo “èrke” oz. manipuliramo z geni. Èrta med dobrim in zlim je vedno tanka, vèasih vid- na samo izurjenemu oèesu in moralno zgra- jenemu, svobodnemu èloveku. Bioetika se uveljavlja v ozkem segmentu prebivalstva. Veèina ljudi pozna o tej temi le tisto, kar poroèajo mno`ièni mediji. To pa je po naravi stvari površno in tendencioz- no oz. ideološko pogojeno, morda pa tudi ekonomsko zaradi oglasov, ki jih industri- ja naroèa in omogoèajo pre`ivetje vseh me- dijev. O gensko spremenjeni hrani se govori in piše zaradi ekoloških aktivistov, a tudi tu ni nobene garancije, da bi “ljudsko vedenje” ne trpelo za bistvenimi pomanjkljivostmi, ki onemogoèajo pravo presojo. Snov je torej zahtevna, a v demokratiènih ureditvah še ni- smo dosegli tiste stopnje, ki bi priznavala, da so podroèja, o katerih ne odloèa veèina v parlamentu, ki je mnogokrat le ena oseba veèine. Dokler bo “ljudstvo” smelo odloèati o vsem in bodo v parlamentih brez prave od- govornosti sprejemali zakone, ki odloèajo o `ivljenju in smrti nerojenih, ostarelih in bol- nih, pa tudi o raziskavah, ki prestopajo mejo med èlovekom in `ivalmi, do tedaj naš David v bioetiki bije navidez izgubljen boj. Zato Cerkev vedno klièe svoje vernike k aktivnemu delu za dobro. Od drugega vatikanskega kon- cila naprej to nalogo zaupa laikom, kajti svet je njihovo podroèje.10 Èe so razprave o bioetiènih vprašanjih vr- nile moralko kot teološko vejo v središèe raz- prav, pa to še ne pomeni, da bodo argumenti in logika katoliške moralke tudi sprejeti. @ivi- mo v pluralnem svetu, kjer se mnogokrat zgo- di, da razumni ljudje odklanjajo razlago Cer- kve samo zato, ker nosi peèat katolištva. Kljub temu pa menim, da smemo reèi, da so moralisti tokrat pravoèasno zaznali odprta vprašanja, se aktivno vkljuèili v interdiscipli- narne razprave in izoblikovali rešitve, ki so postale referenèna mre`a za mnoge, ki hoèejo tudi na tem podroèju ravnati prav. 1. Optatam Totius 16. 2. Papeška biblièna komisija, Sveto pismo in morala, svetopisemske osnove kršèanskega delovanja, v: Cerkveni dokumenti 124, Ljubljana, Dru`ina, 2009. 3. Ramon Lucas Lucas, Bioetika za vse, Ljubljana, Dru`ina, 2005, 5. 4. Prim. Nuovo Dizionario di Teologica Morale, uredili: Francesco Compagnoni, Giannino Piana, Salvatore Privitera, Cinisello Balsamo, San Paolo, 2000. 5. Prim. Elio Sgreccia, Manuale di Bioetica I., Milano, Vita e pensiero, 1996. 6. Prim. Gaudium et spes, 12–18. 7. Prim. Elio Sgreccia, 172. 8. Prim. Splošna deklaracija ZN o èlovekovih pravicah, 10. december 1948, èl. 3. 9. Prim. Lucas Lucas, 27. 10. Prim. Apostolicam actuositatem, 13–14.