Studijska knjižnica Kini;J, kitov trg
Ure je eredniSU •dbor — Glerel
m odg. urednit Dušan Rebolj — tel. 20-71, k* 25 - TMt in klišeji er •Ge-renjski tlek«

h m Vi i ■ • ■ »i jrevi:i
KRANJ, PETEK, 30. DECEMBRA 1963
LETO V. — 21/22. ŠTEVILKA
Ne dopustimo, da bi bili delavci oškodovani pri svojih osebnih dohodkih
V naši ekonomski enoti si že eno leto prizadevamo izpopolniti sistem nagrajevanja. Zaradi prenizkih ponderjev v proizvodnji avto-plaščev se je dogajalo, da sta oddelka za proizvodnjo veloplaščev in veiozračnic odvajala določen del svoje mase za osebne dohodke oddelku za proizvodnjo avtoplaščev. To enostavno zaradi tega, ker bi sicer imeli sodelavci v oddelku za proizvodnjo avtoplaščev prenizke osebne dohodke.
►
V soboto, 14. decembra smo se zbrali polnoštevilno, če ne celo prepolnoštevilno v spodnjih in zgornjih prostorih delavskega doma Kranj. V kinodvorani smo se najprej zabavali na prireditvi »150 MINUT ZA VAS«, v zgornjih prostorih pa potem naprej na družabnem večeru s plesom. — Na sliki »Beneški fantje«, Id so poželi obilo aplavza.
Januarja letos smo zahtevali od komisije za razvijanje sistema delitve osebnih dohodkov, naj nam popravi vse ponderje tako, da bo konec prelivanju sredstev za osebne dohodke iz oddelka v oddelek.
PNEVMATIKARNA I
V skrajšanem delovnem času bomo morali narediti prihodnje leto 11.000 ton izdelkov ali za 13% več kot letos!
#	Zadnje letošnje zasedanje skupščine minuli teden je odločna prelomnica v zgodovini našega podjet-S ja. V sredo, 18. decembra smo na skupščini namreč sklenili, da pričnemo po novoletnih praznikih
#	s poskusnim delom v skrajšanem delovnem času, hkrati pa sprejeli kot proizvodno obvezo za leto
#	1964, da bomo naredili 11.000 ton gumenih izdelkov — to je za 13 odstotkov več kot smo naredili ® letos.
Stvar se je vlekla do julija, ko so nam postavili nove ponderje in po njih obračunali za julijsko proizvodnjo osebne dohodke. Ugotovili so, da bi bila vrednost točke
(Nadaljevanje na 3. strani)
Odgovornost
nasproti
neodgovornosti
#	Konec tega meseca se je
#	končala prva polovica letoš-
#	nje politične šole za člane
#	Zveze komunistov našega pod-® jetja. Prvi dve področji — S marksizem kot svetovni nazor
#	in socializem kot svetovni S proces sta že obdelani. Vseh 0 27 slušateljev je skupaj s pre-® davatelji delavske univerze 0 Kranj obdelalo temeljna in 0 najvažnejša vprašanja s teh
(Nadaljevanje na 4. strani)
Osrednja komisija za pripravo na skrajšani delovni čas, je opravila prvi del svojih nalog. V začetku decembra je poslednjič preanalizirala obsežno gradivo posameznih podkomisij in predloge strokovnih služb, nato pa izdelala analizo in predloge za uvedbo 42 urnega delovnega časa v obširni, okrog 140 tipkanih strani obsegujoči študiji.
Iz predloženega gradiva je moč zaključiti, da so prvi koraki za prehod na skrajšani delovni čas uspeli. V primeri z baznim obdobjem od meseca oktobra 1962 do septembra 1963, ko je znašala povprečna dnevna proizvodnja 29,0 ton izdelkov, smo letos oktobra povečali proizvodnjo na 34,9 ton, v novembru na 36 ton in v tem mesecu celo na 38,2 tone! Hkrati je poskočila tudi produktivnost — v oktobru za 7 odstotkov, v novembru za nadaljnih 4,5 odstotka, nič manj pa tudi v tem mesecu! (Za lažjo presojo si oglejte pričujoči diagram desno spodaj!) Zato niti ni čudno, če so se zadnje mesece izdatno povečali tudi naši osebni dohodki.
Za kakšno varianto skrajšanega delovnega časa smo se odločili? Prav gotovo vas to najbolj zani-
ma,	saj je pred nami samo še nekaj prazničnih dni, potem pa že 42 umi delovni teden.
V mesecu januarju bomo imeli prosto soboto 4. in 25. Namesto
ll.	januarja pa bomo imeli prosto že v petek, 3. Tako bomo podaljšali novoletne praznike do 5. januarja ter omogočili razna obnovitvena in remotna dela v proizvodnji. V februarju bodo proste sobote 1., 15. in 29., v marcu pa 14., 21. in 28. Tako bomo imeli v prvem tromesečju skupno devet prostih sobot — od dvanajstih tednov pa bo odpadlo na enega po 42 delovnih ur!
Skupščina o predlagani analizi in ukrepih za uvedbo skrajšanega delovnega časa ni podrobneje razpravljala, kajti člani so obsežno gradivo preštudirali pred zasedanjem. Sprejela pa je med drugimi tudi sklep, da so dolžni tako posamezniki kot ekonomske enote in njihovi organi izvrševati vse ukrepe, ki so v gradivu navedeni. V kolikor pa postane očito, da je kak ukrep zaradi takšnega ali drugačnega vzroka nesprejemljiv,
Podatki o gibanju produk-tivnosti in količinske proiz-vodnje
V razvezovanju zavojev se je razvila srdita borba, kdo bo V dobitnik ležalne blazine
Delavskemu samoupravljanju moramo zagotovili kvaliteten razvoj..!
mora pristojni samoupravni organ, komisija ali odgovorna oseba takoj o tem obvestiti osrednjo komisijo in ji z otipljivimi dokazi razložiti, zakaj ukrep ni izvedljiv ali primeren.
(Nadaljevanje na 3. strani)
116,6
i-nde x : o7 _ 0 100

index 117.1	12o>3
J.UUCA	I (XXXXXX
loo
128,5
■:x-:<-:ixxx«rč
lilii*!
'OVPRECNA DNEVNA 8PROIZVODNJA V TONAH
&222291
C\J r' vO VO
CD -O D-
.o o a
S
0
Morda pa tole namesto letnega obračuna?
... In s\pe<t je leta naokrog! Prišel je čas, ko polagamo obračune svojega dela, ugotavljamo napake in uspehe v minulem in si -delamo načrte za prihodnje leto.
Tudi tisti, ki skrbimo, da prihaja ta_ list bolj ali manj redno na vase domove, dragi bralci, smo naredili kratek obračun. Z združenimi močmi smo uredili in izdali 22 številk v skupnem obsegu 112 -strani ter objavili S2S prispevkov na več kot tisoč tipkanih straneh ter skoraj tisoč fotografij, risb, diagramov in karikatur. Če bi človek nepretrgoma bral vse, kar je časopis objavil v tem letu, bi moral najti nič manj kot šestdeset ur časa! Kaj pa sodelavci, boste vprašali . . . No, še kar gre za silo. Lani jih je sodelovalo s svojimi prispevki 108 ali 9 odstotkov vseh zaposlenih, letos pa že 143 ali 9,9 odstotka.
Seveda pa ti statistični podatki povedo le o eni plati medalje. Kaj pa sodite o časopisu vi, k'i ga redno, manj redno ali pa le poredkoma prebirate! Skušali smo odgovor dobiti, -pa zato pred štirinajstimi dnevi naredili med 140 proizvodnimi delavci in delavci iz drugih enot ter služb direktno anketo. Vzorec je bil izbran tako, da dobljene rezultate lahko posplošimo!
Kaže, da va-s časopis ‘Sava« zanima in da ga radi prebirate, saj je skoraj 80 odstotkov anketirancev odgovorilo, da ga preberejo že tisti dan, ko pride na (Nadaljevanje na 2. strani)
o statutu
Kako urediti • medsebojna de- i lovna razmerja ■
V razpravah ob izdelovanju osnutkov statutov organizacij je bilo tudi precej takih ljudi, ki so trdili, da statuta do aprila prihodnjega leta sploh ni mogoče izdelati. Opirali so se na to, da zvezna skupščina pripravlja v sodelovanju z raizmmi zavodi, odbori in komisijami nov zakon o delovnih razmerjih, ki naij nadome-
sti sedaj veljavnega. Ker verjetno ne bo izšel pred aprilom prihodnjega leta, torej rudi ni moč v statutih urediti tega področja, so trdili, da »se niič še ne ve, kaj vse bo bodoči zakon o delovnih razmerjih določal, obvezal ali prepovedoval!?«
Taka in podobna mnenja so v resnici de jalov izgovor, saj dajeta osnovna načela za področje delovnih razmerij ustava SFRJ in ustava SR Slovenije. So v popolni slklladn|ost|i s težnjami in smemmi razvoja na tem področju. Jasno je še to, da bo nov zakon o delovnih razmerjih prinesel !e podrobnejšo 'razčlenitev ustavnih določil. Zato je odveč vsakršen strah, da bi nam utegnil »podreti«
Na minuli letni konferenci tovarniške organizacije Zveze komunistov smo sprejeli vrsto daleko-sežnih sklepov in konkretnih nalog. Prav gotovo sodi mednje tudi zahteva po nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja, zlasti v kvalitetnem smislu. Pomembno vlogo pri tem morajo odigrati prav člani Zveze komunistov v najrazličnejših organih — povsod tam, kjer se samoupravljanje uresničuje.
Delavsko samoupravljanje se je hitro razvijalo. To pa še zdaleč ne
(Nadaljevanje na 4. strani)
Okvirni gospodarski plan za leto 1964 je sprejet in nared za razpravo
Na svojem zadnjem zasedanju v sredo, 18. decembra je skupščina kolektiva sprejela tudi okvirni plan podjetja za leto 1964. Iz besed poročevalca Štefana Gruberja ter pojasnil Slavka Zalarja je predvideni obseg 11.000 ton gumenih izdelkov v skupni vrednosti nad 13 milijard dinarjev realen, čeprav predstavlja v primerjavi z letošnjim obsegom proizvodnje povečanje za 13, 2 odstotka.
0 0 0 0 0 0
Okvirni načrt je bilo treba pripraviti zaradi minulega zasedanja občinske skupščine, ki je razpravljala o svojem programu za leto 1964. Vanj so namreč vklučene tudi delovne organizacije — med njimi
"N
vso že pripravljeno in zasitarvlje- posredno ali pa po organih sarm statutarno ureditev, četudi je moupravljanja s svojimi interni-
nvožno in verjetno, da bomo v statutu morali posamezna določila popraviti im prilagoditi bodočim zalkomsldim določilom.
2e v naši 'poslednji številki smo pričeli v grobem 'podajati predloge, ki so jih pripravile zadolžene skupine za statutarno
mi predpisi. Pri tem ravnajo skladno s potrebami in specifičnimi pogoji delovne organizacije, v kateri delajo; samostojno torej odločajo v okviru zakonitih predpisov!
Izbor delavcev, njihov položaj v delovnem razmerju ter preneha-
z.valc\, eriv ciilvuia. z-ti obutvi u iti i rivz	» %	.	1
ureditev posameznih področij de- n’c del,ovPeJfl razmer,a z osnov-la in upravljanja v podjetju. Pi-	doloc,h higiensko^tehmcne-
salj smo o planiranj,uč Trikrat pa ?a varstva pri delu, o disciplini si oglejmo glavne značilnosti ' ln ^lovn,. ta,nosi, ter se neka-
iz
medsebojnih
predloga določil o delovnih ra-zmerjoh!
Člani delovnih organizacij urejajo vsa vprašanja in medsebojne odnose iz delovnega procesa ne-
m poslovni tajnosti ter še nekatere druge zadeve so med osnovnimi vprašanji, ki odločilno vplivajo na dobro poslovanje delovne organizacije. Zato je razumljivo, da se zanje živo zanima (Nadaljevanje na 3. strani)
tudi naše podjetje.
Okvirni gospodarski plan je skupščina kolektiva sprejela kot orientacijo za izdelavo nadrobnega predloga. O njem bodo najprej razpravljali zbori delavcev oziroma delavski sveti ekonomskih enot s posebnim poudarkom na. lastnih planih, nato pa bo skupščina dopolnjeni plan obravnavala ter ga tudi sprejela.
Pri izdelavi okvirnega gospodarskega plana za leto 1964 so sestavljale! upoštevali naslednje ukrepe, ki so pogoj za uresničitev obvez podjetja do naše družbene skupnosti:
1.	do konca leta 1964 je treba dograditi veliko halo za tehnično blago ter jo opremiti z vsemi predvidenimi stroji in napravami, da bo z letom 1965 lahko že stekla poskusna proizvodnja;
2.	pričeti je treba z rekonstrukcijo in razširjanjem obrata II na Gašteju povsod tam, kjer izdelujemo pnevmatiko;
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ne dopustimo, da bi bili delavci oškodovani pri svoiih osebnih dohodkih
Za preureditev počitniškega doma v Crikvenici odobrenih 1 milijonov dinarjev
Do prihodnje letovalne sezone bomo počitniški dom v Crikvem-ci razširili in prenovili. Skupščina kolektiva je na zadnjem letošnjem zasedanju v sredo. 18. decembra, odobrila 7 milijonov dinarjev. Od toga zneska bomo potrošili pet in pol milijonov za gradbena dela, ostali denar pa bo služil za nakup prepotrebne opreme.
O predvideni razširitvi doma v Crikvenici smo že pisali. Kakor veste, bomo preuredili kuhinjo, da bo zmogla pripravo 100 obrokov dnevno, razširili bomo jedilnico, uredili ličen bife, pridobili precej novih ležišč ter uredili poleg povečane terase še Učno balinišče. V kletnih prostorih bodo skladišča za kurjavo in hrano ter spalnica za osebje doma.
Če ne bo kakih posebnih preprek, bodo že prvi letovalci maja prihodnjega leta lahko uživali v ugodju, ki si ga doslej nismo mogli privoščiti.
(Nadaljevanje s 1. strani)	nam bili osebni dohodki že obra-
pri avtoplaščih 0,46 dinarja, do- čunani po novem načinu. V od-čim je veljala pni veloplaščih za delkih veloplašči in veplozračniice točko 0,69 dinarja!	so razmerja med osebnimi dohod-
Morali smo ise odločiti za stari ki usklajena, to pa ne velja za način izračunavanja mase za oseb- oddelek avtoplašči. Osebni dohodne dohodke, hkrati pa zahtevali, ki sodelavcem tega oddelka pa so naj se nam ponderje uskladi tako, bili nižji, kljub temu. da je koda bodo na podobnih in približno lektiv izpolnil proizvodni plan, ki enako zahtevnih delovnih mestih je bil zaradi priprav na skrajšani v vseh treh oddelkih naše ekonom- delovni čas povečan za 14,5 %.
A Z obiska norveških predstav- ske,	sodelavca zaslužili pri Da bi se izognili negodovanju,
JA	____ _ , j,	enakih delovnih učinkih približno smo bili primoram prizadetim so-
enako visoke osebne dohodke. In delavcem izplačati akontacijo kot res, za oktobrsko proizvodnjo so dodatek k osebnim dohodkom v
skupni vrednosti 40 tisoč dinarjev.
Služba za osebne dohodke je sedaj zadolžena, da analitično primerja osebne dohodke delavcev na sorodnih strojih v naši ekonomski enoti in v pnevmatikami II. Ker pa je bilo pri primerjanju zanemarjeno preseganje norme — pri nas naredi delavec na 16 eolskem, starem in iztroše-
•	ške delavske mladine Steen REILOF, član nacionalnega komiteja nem konfekcijskem stroju v osmih S norveške delavske mladine Richar TREAINES in predsednik e^ Urah Povprečno 80 surovovcev, v
•	lastnega komiteja za Sor Trondelag Tor NORDSKAG. Spremljali	rT rctdno
: £ i^r^^e^SL^,adime S,OVeni3e -lužita oba delavca enako! '
Pri tem naj povem še to, da
Gostje so si najprej ogledali mo v. Dejali so, da si tudi pri njih so sodelavci iz oddelka avtoplašči proizvodne postopke v obratu II na Norveškem sedal prizadevajo - ,	,,	,
na Gašteju. Skozi posamezne od- najti pota ter načine, s katerimi ze lam predlagali, naj b, se takrat- dm zapored stopi okrog, sedme delke jih je vodil Drago inž. Smo- bi mladino bolj zainteresirali za 'no število konfekcionerjev m vul- ure~ zvečer^ na^ mah™ vjed^nc^o
nikov delovne mladine obratu II na Gašteju
Predstavniki norveške mladine so nas obiskali in se zanimali za vključevanie mladine v proizvodni proces
•	Zadnje dni novembra so nas obiskali predstavniki norveške de-
•	lavske mladine, si ogledali proizvodni proces v obratu II ter se za-
•	nimali za načine vključevanja mladih ljudi v reševanje proizvodnih
•	težav. V delegaciji so bili predsednik centralnega komiteja norve-
« Takole odvržen kos kruha, * premazan z margarino, ne dela čast našim učencem poklicne gumarske šole
Kal nai to pomeni?
Ze nekaj popoldnevov sem zaradi obilice dela moral ostati v tovarni. Naneslo je tako, da sem tri
diš ter jim odgovarjal na vpra- proizvodno problematiko ter za kanizerjev zmanjšalo od 18 Sanja, ki so jih zastavljali. Po nadaljnji dvig produktivnosti dela. 11, pri tem pa zagotavljali ne-
obrata L Bil je čas za večerjo naših delavcev. Radoveden, kolikor sem, sem pogledal, kaj imajo ti
°^>rata ** pa so prišli na Da kar dobro poznajo značilno- zmanjšan obseg proizvodnje. De- mladi ljudje za večerjo. In poveda-daljst razgovor s predstavniki na- sti našega gospodarskega razvoja ,	, .	„	,	,	, IZT j Z	u
še mladinske organizacije.	priča vprašanje predsednika cen- ^vsk‘ s,vet nase, ekonomske enote	da sem bil kar malo ra-
daljši razgovor s predstavniki na-: mladinske organizacije.	_	_	_	_______
Zanimali so se za sistem samo- tralnega komiteja norveške delav- ie seveda to podprl m vse letošnji	primer naj povem, da je bil v
upravljanja, za delo ekonomskih	ske mladine Steena	REILOFA,	leto dela sedaj zmanjšan kolektiv	pcte.k, 20.	decembra na jedilnem
enot, za obračun med njimi itd.	”oteJ. ie vedeti, kako	in kaj smo	tisto, kar so delali prej v večjem	listu mlečni	zdrob — po en plitev
Zlasti pa so se zanimali za vklju-	štorih, da omogočimo	delavcu, ki	številčnem sestavu. Zanimivo pri	krožnik za	osebo. Gledal sem te
čevanje mladih ljudi v povečanje ie Prišel v tovarno s podeželja, produktivnosti ter reševanje naj- brez industrijske miselnosti in ________________________________različnejših proizvodnih proble- brez kakršnega koli vpliva industrijske tradicije, hitro vključitev v
- -	____ _	_ sodobno industrijsko proizvodnjo.
V mesecu novembru smo regi- Spravil nas je v zadreg°saj mu
tem pa je, da se jim zaradi pove- ^ima^vS takole obZke? čane produktivnosti osebni dohod- Spomnil sem se svojih mladeniških ki niso povečali več kot za dva let takoj po vojni, ko je bila trda do tri tisoč dinarjev na delavca ce^° 2a koruzne^ žgance in za kruh,
-	-----o~, —j ----	.	pa sem se vprašal: »Kaj na.] to po-
...	..	^	^	- kaj konkretnega nismo mogli po- Pn mesečnem izplačilu.
Sinrail Samo 5 ODratHlll	IICZSOO	Vedavtl- Za mlade Uudi že skrbimo	Ce govorimo vsepovsod o nuj-	ReSt ni mo} namen razpravljati o
®	z načrtnim sistemom stopenjskega	nosti povečanja produktivnotsti kot	tem, ali je brana učencev nase po-
V mesecu novembru smo registrirali le pet obratnih nezgod. Trije prim^Trukre^v^e	°Sn0vne““	za prehod na plfv JtiloVlrpktfZ primTr-
primeri so bili v tovarni po eden pa v gumarskem izobraževalnem žal je bil čas skopo odmerjen, ^ urni delovni teden ter s tem o nem mestu tudi o tem ‘kaj sprego-centru in gumarskem institutu. Vse so bile lažjega značaja, zato smo	Pa so morali gostje po dveh urah	možnostih za dvig osebnih dohod-	varimo. Še posebej zato, ker se je
izgubili zaradi njih samo 33 delovnih dni. K temu pa	moramo dodati	ze 1}azai v Ljubljano. Tako nismo	kov, potem je treba zagotoviti tak	zgodilo samo ndkai) dm pred opisa-
- 50 ‘»‘e— «— « ~ — *«• '“««1 v —»	‘gg*	nasrajeva»ja, * delavci	X« f it
oktobru	mladina na Norveškem. Vseeno ne bodo oškodovani. V oddelku kruha, premazanega z margarino
pa je bilo srečanje zanimivo in avtoplašči se zna zgoditi, da bodo tako, kdhor kaže zgornja fotogra-
šole
Oglejmo si posamezne obratne roma njegove ogrevne duše ne iz- poučno, nezgode v novembru!	teka vroča voda. Ko kalup ni bil
• K.K. iz poklicne gumarske več obremenjen, je cev eksplodi-šole je bil na praktičnem pouku rala, zaradi česar ga je vrela voda v tovarni. Z nožem je rezal plo- opekla po desni roki. Boloval je ščo iz surove zmesi. Ker mu je 10 dni.
spodletelo, se je urezal v desno _ „ - .	. ,	.	,	.
koleno. Boloval je 12 dni.	•,S F- 1Z stiskame je med pn-
, pogibom zadel ob tanko železno _ ®.	' 1Z gumarskega izobra- jgl0 tn se opraskal po desni roki.
zevalnega centra je s sodelavcem Dela ni prekinil, ker se za prasko praznil avtoklav. Pri tem ni opa- niti zmenil ni. Naslednji dan je zil, da iz enega avtoplasča, ozi- roka zatekla zaradi zastrupitve.
Prizadeti je potem boloval 5 dni.
S praktične gasilske vaje ! >;jo o učenčev poklicne gumarske zasluzlJO sedaj.
sodelavci zaslužili v povprečju po 7 do 8 tisoč dinarjev manj, kot
[tja!
N. N.
MIHAEL CUHALEV
Praktična vaja z ročnim gasilnim aparatom za učence poklicne Gumarske šole
Tudi učenci naše poklicne gu- v, ,	--- —----
marske šole se učijo rokovanja in jTdnf & 16X 0 roko' Fo'ova* j®
•	J .M. iz s tiskarne je odpiral kalupe za termoforje. Ko se je zaprl sosednji kalup, ga je pokrov udaril po glavi in roki. Boloval je 3 dni.
•	Z J. iz pnevmatikame II je praznil avtoklav. Pri tem pa ga je kalup pritisnil ob avtoklav in mu
gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. V torek, 10. decembra jim je na šoli naš sodelavec Ljubo Milosavljevič pokazal vse, kar je treba vedeti za gašenje z njimi.
Zanimivo ob vsem povedanem je to, da učenci dotlej sploh niso vedeli, kako je taka naprava napolnjena in da imajo na poklicni gumarski šoli sicer 9 takih aparatov, žal pa kar tri prazne. Le kako bi lahko potem pogasili ogenj, če bi do požara prišlo?
Demonstracija je bila prav zanimiva. škoda je samo v tem, da ni prisostvovalo več kot dvajset učencev. Saj so to naši bodoči poklicni delavci. Naloga slehernega pa bo, ko bodo prišli v proizvodnjo, znati rokovati z ročnim gasilnim aparatom!
LUDVIK PAUŠER
Rudi Nadižavec
Predlagatelj predloga X-2oo/9 pozor!
Komisija za predloge in tehn čne izboljšave je prejela ne dolgo tega predlog s šifro X-200/9 v obratu U. Predlagatelj obljublja, da bo dal komisiji še dodatna pojasnila in skice šele po objavi komisije, da je predlog sprejela.
Ko je komisija predlog obravnavala, je ugotovila, da ne more preveriti delovanje predlagane naprave, če ne dobi prej dodatnih po-| dotikov in skice. Ker pa se predla-gatel' klrub večkratnim pozivom še ni odzval, prosimo, da to cimprej stoii. V nasprotnem primeru bo komisija primorana predlog zavrniti!
Komisija za izume in tehnične izboljšave
r~
Morda pa tole namesto letnega obračuna?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kaj vas torej, najbolj zanima! briko — pač zato, ker smo ji na-Predvsem članki in prispevki o menili kritično obravnavo naših gospodarjenju in delu v ekonom- slabosti in za bičanje vsega tiskih enotah — tako se je izjasni- stega, kar nam ne more biti v lo kar 72 odstotkov anketirancev, čast.
Na d mige m mestu je, kar je nrav
željami, potrebami in pnpomba-mi!
Ko prehajamo v tretje leto »časopisne ere« izhajanja »Save«, si zadajamo nove naloge. O njih bo-Izvedena anketa seveda n j kon- mo sproti govorili. Od vas, dragi
dam po pošti. To potrjuje tudi P2esene't[tvo> humoristična ruibri- čana. Skupina najmarljivejših so- bralci, pa pričakujemo še večjo samo 1,9 odstotka anketirancev, •	bez'n<ga«, saj se je za- delavcev — prav gotovo jih do- mero kritičnosti pa tudi strpnosti,
ki pravijo, da bi jim bilo prav ”/° tzias'n^0 66 odstotkov anke- bro poznate, saj se pojavljajo s saj še vedno iščemo najboljše in vseeno, če bi časopis prenehal iz- t,rancevj Potem pridejo na vrsto svojimi prispevki od številke do najprimernejše, kar vam lahko bajati.	reportaže, potopisi in razgovori z številke — se je odločila za na- damo. In to v pogojih, ki so vse
j. ,..	. v ..	.	delavci — 58,2 odstotka anketi- črtno strokovno usiposabljanje v prej kot rožnati! Tato nam sve-
. a	cenjen. je mo- rančev, dokaj manjši pa je interes novinarskih vrlinah. Pred tremi tufte, pomagajte s pripombami in
goce zaključiti iz naslednjih ugo- za članke in prispevke o delu tedni .smo pričeli tromesečni se- opozarjajte nas, kadar bomo v ovitev. Kar 60 odstotkov anke- samoupravnih organov in družbe- minar in rezultati že omenjene čem pogrešili! Samo s skupnimi Irancev ]e pripravljeno placeva- no-politiemh organizacij — inte- ankete so plod njihove prve napori bomo lahko uspeli uresni-' tjef jjvod po 10 dinarjev, 20,6 res ie pokazalo komaj 44,3 od- praktične naloge. Zatorej tudi v Uti svoio skupno željo — da po-,	p? 20 “Jn?rlev m 4’2 st-°JŠa akentirancev.	bodoče ne odrekajte sodelovanja stane časopis TRIBUNA KOLEK-
fjLiso PJ° 30, dmaVeV' Pre~ Tal lMo zakTpuč mo iz po- in pomoči, če se kdo izmed njih TIVA! .. a[ , ’ °ustotka anketirancev slednjih podatkov? Živo se zam- spet oglasi s kakim vprašanjem Srečno v novem letu in mno-pa Je denarni prispevek odkloni-	mate za našo proizvodno	proble-	pri vas! Veste, pomagate nam, saj	go delovnih uspehov	ter osebne-
lo Seveda so. vsi zajeti na tako	matuko. za	uspehe in neuspehe v	si ne želimo drugega, kot ugoto-	ga zadoerdjstva vam	želijo člani
plačevanje pristali, ce bi časopis	ekonomskih	enotah in za	bodoč-	viti vaše želje, vas okus ter si	uredniškega odbora,	dopisniki,
pisal o tistem, kar si zares zdijo	no-st našega	podietm. Nič	manjši	oblikovati predstavo nekakšnega	grafični delavci ČP	»Gorenjski
brati m ce bi redno izhajal.	pa je interes za humoristično ru- povprečnega bravca s specifičnimi tisk« in seveda urednik!

novoletna nagradna križanka
•
0
0
O
0
Za konec leta objavljamo nagradno slikovno križanko, ki jo je pripravil vaš sodelavec Jože Štular iz gumarskega instituta. Ker je precej obširna in ker vam bo dala med novoletnimi prazniki dosti dela, smo se odločili razpisati nekaj več nagrad — prvo za 5.000 din, drugo za 3.000 dinarjev, pet po 1.000 dinarjev in osem po 500 dinarjev, skup no torej kar 15 nagrad!
ROK ZA ODDAJO REŠITEV JE SOBOTA, 11. JANUARJA 1964. Oddajte jih pri dežurnih vratarjih ali pa v ured ništvu našega lista. Opozarjamo, da ima-0 jo pravico potegovanja za eno izmed razpisanih nagrad samo člani kolek-0 tiva, njihovi ožji svojci (oče, mati, mož, žena, otrok), naši štipendisti, učen-0 ci poklicne gumarske šole, upokojenci in tisti sodelavci, ki služijo kadrovski 0 rok!
IME IN PRIIMEK NASLOV
r~
Nekako takole je bilo med zadnjim cepljenjem
Cepljenie proti gripi - da aii ne?
Če bi bila pretekli teden v našem podjetju kaka delegacija ali šolska ekskkurzija, bi njeni člani prav gotovo opazili tu pa tam beganje naših ljudi. Mislili bi si lahko celo, da je zaradi premajhne skrbi osebja naše obratne ambulante izbruhnila med našimi ljudmi kaka nevarna epidemija. Ko pa bi se še nekajkrat ozrli krog sebe, bi spoznali, da je v resnici prav obratno! Opazili bi tričlansko skupino z našim obratnim zdravnikom Jakom Vadnjalom na čelu, ki je obiskovala oddelek za oddelkom, pisarno za pisarno. Vprašali bi se, le čemu pred to skupinico tako beganje, skrivanje po straniščih in podobno?
Cepljenje proti gripi je te dni pri nas v polnem teku. Čeprav poteka brez injekcijske igle, brez krvi in brez bolečin, ima ekipa obratne ambulante obilo dela prav zaradi nepravilnega pojmovanja nekaterih sodelavcev o pomenu cepljenja proti gripi.
Morda se ne veste, da smo registrirali v letu 1962 v nosem podjetju kar 257 primerov gripe, zaradi česar smo izgubili nič manj kot 2.200 delovnih dni. Ker računi kažejo, da ustvari nal človek v vsaki delovni uri povprečno 1000 dinarjev bruto dohodka, lahko s preprostim izračunom ugotovite, kakšna izguba je bila!
Letos na pomlad pa smo prvič večji del članov kolektiva cepili proti gripi, zato ni čudno, če je zbolelo za gripo komaj nekaj nad deset sodelavcev.
Da bo gotovost večja, bomo ob zadnjem cepljenju prejeli cepivo vsak po trikrat — v presledkih po deset dni. Seveda akcija ne bo v celoti uspela in sredstva, ki smo jih porabili za nakup cepiva, ne bodo smotrno izkoriščena, če ne bomo sodelovali vsi. Večina članov ko-
Na prireditvi »150 MINUT ZA VAS« se je predstavil tu-di naš popularni Pepe Lez'n-ga in poročal o letošnji inventuri, ki jo je naredil v tovarni
lektiva je vrednost cepljenja pravilno ocenila. So pa nekateri posamezniki, ki se na vse kriplje cepljenju izmikajo. Eni se izgovarjajo, češ da je to nepotrebno in da ambulanta sicer tako ali tako ne bi imela nobenega dela, drugi se kar tako, brez pravega vzroka skrivajo po straniščih in skritih kotih, tretji pa se nočejo cepiti iz principa — pač zato, ker jim obratni zdravnik nekoč v preteklosti ni hotel priznati bolniškega staleža. No, so pa tudi taki, ki so odločno vztrajali pri svojem »ne« in ni pomagala ne dobra in ne zla beseda.
Vendar šale ob stran! Epidemija gripe nam lahko nakoplje veliko škodo. Zavedati se moramo, kaj lahko povzročimo, če se cepljenju izmikamo. Prav bi bilo, da bi proti tistim, ki kršijo predpise zdravstvene varnosti, v bodoče ostreje in odločneje nastopili!
BORUT ŠNUDERL
Odgovornost
nasproti
neodgovornosti
(nadaljevanje s 1. strani)
•	dveh področij od osnov dia-9 lektičnega marksizma in izvo-© rov marksizma do vloge Zveze
•	komunistov in njenih družbe-9 nih temeljev ter protislovij ® v sodobnem svetu, razvoja 9 socializma in akualnih med-9 narodnih vprašanj, nasproto-S vanj med Sovjetsko Zvezo in
•	Kitajsko itd.
Za letošnjo politično šolo je značilno, da sodelujejo pri seminarskih nalogah kakor tudi v razpravah po posameznih predavanjih skorda vsi slušatelji. Lani so označili politično šolo v našem podjetju kot eno slabših, letos pa je bilo spočetka sodelovanje in zanimanje slušateljev tako resno in intenzivno, da smo upravičeno ugovarjali tistim, ki trdijo, da naši komunisti nikdar ne morejo najti dosti časa za študij in ideološko izobraževanje.
Toda ušteli smo se! čimbolj so se bližala predavanja koncu prvega dela šole, tem pogosteje' so nekateri slušatelji izostajali. Eni se izgovarjajo na zobozdravnika, drugi imajo popoldne različna
Predlog organizaeiie prodajnih služb pripravljen - do 31. januarja 1S64 rok za pripravo ostalih predlogov
Priprave za nadaljnjo reorganizacijo podjetja so v polnem teku. V torek, 24. decembra je bil v obratu I sestanek skupine strokovnih sodelavcev komisije, ki pripravlja prehod na skrajšan delovni čas. Obravnavali so predlog organizacijskih predpisov za poslovanje prodajnih služb in sklenili naj posebne delovne trojke pripravijo po-
Izžrebanci skandinavske križanke 29. november
Za nagradno skandinavsko križanko »29. november — dan republike« smo prejeli pravočasno 157 rešitev. Posebna komisija je vse predložene rešitve pregledala v sredo, 25. decembra in izžrebala srečne nagrajenje.
Nagrado 5.000 dinarjev prejme ANDREJ JERIČ, nagrado po 1.000 dinarjev pa prejmejo VINKO JANŠA, DRAGAN BOŽIČ in FRANC ŠOLAR. Tolažilne nagrade po 500 dinarjev prejmejo MINKA MURI, JUSTIN GORENC, JOŽE KOPAČ, IGOR ROZMAN, NADA ČUHALEV IN JOŽICA CUDERMAN.
Vsem nagrajencem čestitamo! Sporočamo hkrati tudi to, da bodo prejeli nagrade ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec december sredi prihodnjega meseca!
Rezultate žrebenja nagradne križanke iz 18. številke časopisa bomo sporočili v naslednji izdaji.
dobne predpise za ostale strokovne službe, ekonomske enote osnovne proizvodnje in ekonomske enote pomožnih dejavnosti.
Razgovor je pokazal, da bo v u vaj atiju reorganizacije podjetja nastalo največ itežav pri usklajevanju delovnih komunikacij med posameznimis lužbami in ekonomskimi enotami in pri razmejevanju pristojnosti oziroma odgovornosti.
Praksa je v preteklosti pokazala, da nam marsikaj zašepa v našem podjetju prav zato, iker ne moremo ugotoviti, kako so razmejene pristojnosti in kdo za kaj odgovarja. S predlagano reorganizacijo in s predvidenimi organizacijskimi predpisi pa bodo strokovne odgovornosti znotraj vsake službe in ekonomske enote tako jasno razmejene, da bo sleherna možnost izgovarjanja, češ »saj nisem jaz odgovoren, ampak ta in ta ...!« odpadle.
Prisotni so izrekli tudi precej kritičnih pripomb na račun pre-
obširne »papirnate vojske«. Po tovarni kroži na stotine najrazličnejših obrazcev, formularjev, lističev, obvestil 'in podobnih papirjev — vse največ zato, da se posamezniki ali skupine sodelavcev razbremenijo slučajne soodgovornosti. Novi predpisi bodo tudi temu naredili konec!
Rok za pripravo predloga organizacijskih predpisov oziroma organizacije posameznih strokovnih služb in ekonomskih enot je 31. januar. Do takrat morajo posamezne delovne trojke izdelati svoje osnutke in jih skupaj s komisijo za pripravo prehoda na skrajšani delovni čas tudi preanalizi-rati.
Ker je predlog organizacije prodajnih služb že izdelan, bomo v eni prihodnjih številk spregovorili podrobneje najprej o njem!
dela in opravila, tretji spet kar preprosto izostanejo, ne da bi se jim sploh zdelo vredno navesti kak razlog.
Tako se je udeležila na primer seminarskih vaj v petek, 20. decembra manj kot polovica vseh slušateljev, (glej desno sliko — op. urednika!) To zgovorno kaže, da vsem komunistom še niso popolnoma jasne naloge in dolžnosti članov Zveze komunistov pri lastnem ideološkem izobraževanju.
@ Pri tem pa je treba pove-
•	dati, da nekateri slušatelji
•	zaradi politične šole s svoji-<9 mi sodelavci zamenjujejo de-9 lo v popoldanski izmeni z ® delom v nočni izmeni — to 9 celo po dvakrat na teden! So @ tudi taki iz okoliških krajev, ® ki so odvisni od avtobusnih 9 prometnih zvez in morajo ® kljub mrazu vzdržati najprej @ do pričetka šole, po šoli pa 9 spet čakati na prvo zvezo do 9 doma. Ne govorim o tem za-9 radi poveličevanja! Toda ja-© sno je, da so pripravljeni 9 odrekati se delu svojega oseb-W nega ugodja, prostega časa @ za razliko od tistih iz Kranja, ® ki se na vse mogoče in ne-® mogoče načine izgovarjajo, © češ da so pravi mučeniki, ko © morajo hoditi v šolo. No, ce-
9 lo to se dogaja, da ta ali oni © trdi, kako mu je vsa materi-9 ja, o Kateri bi lakho slišal © mnogo novega v šoli, že do-9 bra poznana in da se sploh © ni več mogoče kaj novega ig> naučiti.
Pri vsem povedanem je treba opozoriti, da so tako prvi kot drugi člani Zveze komunistov in iste organizacije v podjetju. Vsi imajo enake pravice pa tudi enake dolžnosti! Ker jih prvi drugače izvršujejo kot drugi, bodo morah sekretariati osnovnih organizacij in člani na svojih rednih sestankih odločno spregovori tudi o tem. Pri tem bodo morali skladno z večjo ali manjšo vestnostjo in odgovornostjo tudi primerno ukrepati!
BORUT ŠNUDERL
Delavskemu samoupravlianiu moramo zagotovili kvaliteten razvoj.. l
(Nadaljevanje s L strani)
pomeni, da so vzporedno s tem dozorevali tudi ostali einitelji, ki v našem podjetju doslej dokaj vplivajo na to, da bi bili sprejeti sklepi zares odraz najboljšega od predlaganih mišljenj. Ali nismo pri nas na najrazličnejših sestankih sprejeli že vrsto sklepov z eno samo alternativo — da ali ne, redkejši pa so bili primeri, ko smo ob reševanju nekega problema nakazali več možnosti, hkrati z njimi posledice ter omogočili vsakomur pri glasovanju izbor tiste rešitve, ki se mu je zdela najbloj primerna!?
Ko govorim o tem, se nehote ponovno vprašujem, kje so vzroki za največkrat dolge, neučinkovite razprave na najrazličnejših sejah in zasedanjih; Ali ni temu vzrok slaba informiranost? In zakaj tako? Ali se poslužujemo neustreznih informacijskih sredstev, metod, ali pa so naši ljudje nezainteresirani? Postavlja se tudi vprašanje, ali današnja stopnja obveščenosti naših ljudi ustreza zahtevam, ki nam jih narekuje razmeroma dobro razvito samoupravljanje?
Iz prakse je razvidno, da gre to nesorazmerje na škodo samoupravljanja oziroma v korist navideznimi in sformaliziranim sklepom. Je mar potem čudno, da ostajajo sprejeti sklepi brez prave življenjske sile!
Poglejmo primere zadnjih zasedanj skupščine kolektiva, še bolj pa sej upravnega odbora! Nekajkrat se je primerilo, da je moral predsednik skupščine oz. upravnega odbora opozoriti predlagatelje določenih materialov, naj pravočasno pripravijo vse potrebno gradivo ter ga razdelijo članom organa upravljanja, ne pa šele na zasedanju oziroma na seji sami!
Zakaj pravzaprav prihajamo na sestanke? Zato, da izmed množice predlaganih rešitev izberemo najprimernejše — take, ki pomenijo isto, kot da smo jih vsi predlagali!
Pri vsem tem pa ne gre poleg že povedanega tudi za vprašanje časa. Izrek: »kadar se najbolj mudi, delaj počasi!« mislim, da bi lahko s pridom uporabili tudi na obravnavanem področju. Kaj je značilno za človeka? Težko loči hitro važno od nevažnega, aktualno od neaktualnega! Ker zaradi tega kaj lahko pogreši, hitrica nikakor ni v vsakem primeru priporočljiva. S tem seveda ne mislim očitati organom samoupravljanja, da običajno prehitro ukrepajo in sprejemajo sklepe nepremišljeno! Ne! Utemeljiti hočem svoje misli s konkretnim primerom — s staro
in že dokaj na široko opisovano ukinitvijo medfazne kontrole kvalitete. Nimam namena vleči »staro šaro« na dan. Menim pa, da se mora držati že neštetokrat preizkušenega socialističnega načela, naj bo praksa merilo vseh na papirju zapisanih pravil. Saj vendar še ni izgubilo svoje vrednosti — nasprotno, vsak dan nam postaja bolj sveto!
Vprašanje je, ali smo bili pri organizaciji medfazne kontrole dosledni, ko smo urejevali vse ali vsaj najvažnejše faktorje, ki zagotavljajo uspešnost dela kontrolorjev? Kaže, da ne! Siser ti ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost tako vodstvom ekonomskih enot kakor tudi samim neposrednim proizvajalcem, da so končno morali dokaj neslavno, kakor da so bili sami edini krivci za neuspeh, opustiti svoje, z veseljem in etuzi-azmom začeto kontrolorsko delo!? Prepričan sem, da so bili samoupravni organi oziroma neposredni proizvajalci — upravljale! o pomenu take kontrole vse premalo seznanjeni. Torej smo sprejeli sklep, ki kaže, da ni bil dovolj pretehtan. Morebiti pa je med nami še organizacijske ukrepe in ko uva-v organih upravljanja svoja mnenja in pomisleke odkrito povedati!
Seveda omenjenega primera ne kaže posploševati. Bo pa naj rdeči signal nam v opozorilo prav sedaj, ko sprejemamo najrazličnej-organizacijske ukrepe in ko uvajamo v naše delo določene spremembe.
Študiozno pripravljanje predlogov za rešitev posamičnih problemov, predlaganje različnih rešitev z jasnim prikazovanjem posledic, ki iz njih izhajajo — to bi moralo biti načelo za vse tiste, ki pripravljajo najrazličnejše predloge za organizacijske ukrepe, spremembe, reorganzacije itd. S tem ne kritiziram samoupravne organe, marveč dobronamerno opozarjam na enega važnih momentov v metodah našega dela.
ANTON ŠTERN
uičr
StarŠi
.A®/ vzgojitelji
’ Msciiio oinom


*
r~

Kako uredili « medsebojna de- i lovna razmerja ■
(Nadaljevanje s 1. strani) sleherni član kolekti-va ter si želi najustreznejšo rešitev.
Člani delovne skupine, ki ]e pripravljala za naš bodoči statut predlotg določil o medsebojnih delovnih razmerjih, so najprej opredelili DELOVNO RAZMER/E kot prostovoljno razmerje, ki ga skleneta s sporazumom posameznik in podjetje oziroma delovna skupnost, in v katerem posameznik osebno in v določenem delovnem času opravlja delo na svojem delovnem mestu. Iz tega razmerja pa izvirajo vzajemne pravice in dolžnosti glede upravljanja in delitve dohodka po delu itd. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za sklenitev delovnega razmerja, so določeni z zakonom; skupščina podjetja pa lahko s pravilnikom ali posebnim sklepom določi še druge pogoje. Ti pa seveda ne smejo omejevati zakonitih pravic občanov, ali pa biti v nasprotju j statutom.
Delavce za vsa važnejša delovna mesta se sprejema na osnovi razpisa, ki je najprej^ interen, potem pa zunanji. Služba za delovna razmerja bo opravljala vsa strokovna in administrativna dela, na osnovi katerih bodo lahko organi upravljanja utemeljeno odločali o kandidatih in njihovem sprejemu.
Kdo so ti organi, boste vprašali! To naj bodo po predlogu
posebne tričlanske komisije v eko- stveno zaposlovati invalide, za nomskih enotah, pri čemer pa delo manj zmožne osebe, nosečni-naj bi odločal o delavcih za vo- ce in rekonvalescente, to je pre-dilna delovna mesta upravni od- bojevnike. Na tako določenih dekor, o delavcih za delovodje, iz- lovnih mestih bi bile lahko zapo-menske vodje ter vodje ekonom- slene zdrave osebe samo toliko skih enot in podobno odbor za časa in le tedaj, ko ne bi bilo no-kadre in skupno potrošnjo pri benega izmed prej^ navedenih ter skupščini. Pritožbe proti sklepom za zasedbo upravičenih članov ko-teh organov pa bi reševala skup- lektiva.
ščina sama.	Razumljivo je, da je najvažnej-
Navedeni organi bi bili DOL2- št način preprečevanja invalidno-N1 pri svojem odločanju upošte- sti in poklicnih obolenj. To bo po vati razpisne pogoje ter potrebe predlogu v statutu zelo obširno podjetja in ekonomskih enot ozi- podano s temeljnimi načeli higi-rama zahteve delovnih mest ter ensko-tehnične varnosti. Prav sebi morali pri svojih odločitvah daj strokovni sodelavci to področ-upoštevati predvsem strokovno je zelo nadrobno obdelujejo in usposobljenost kandidatov. Pri morda bi kazalo o njem enkrat tem bo seveda treba ravnati v še ,posebej spregovoriti? Podobno s\kladu s sklepi skupščine podjet- bi veljalo tudi za odpoved delov-ja o kadrovski politiki.	nega razmerja, za statutarne do-
Pri premeščanju z delovnega loobe o disciplinskih odgovorno-mesta na drugo delovno mesto stih in o poslovni tajnosti, obravnava predlog posebej začas- Po predlogu lahko preneha dene premestitve (do enega meseca) lovno razmerje zaradi likvidacije in stalne premestitve. Zoper	za-	podjetja,	ali po	preteku časa, za
časne premestitve po predlogu	katerega	je bilo	razmerje sklenje-
praviloma ne bi bila možna pri- no, z odpovedjo (delavca ali pod-tožba, razen v primeru kršenja je tja), zaradi samovoljne zapnsti-določil notranjih predpisov. Ta- tve dela in po odločbi disciplin-krat pa bi o zadevi razpravljal skega organa.
in sklepal odbor za kadre in skup- Žal, omejenost (prostora onemo-no potrošnjo pri skupščini pod- gača kar naenkrat obširneje raz-jetja. Osnovno vodilo pri preme- ipraivljatii o ostalih predlogih. Ko ščanju bi moral biti ekonomski bo statutarno gradivo pripravlje-interes podjetja kot celote ter	de-	no vsaij	v nakaij	delih kot celota,
lavčevi zdravstveni razlagi.	bomo s	posebnimi priilogaimi ob-
V predlogu je obdelano tudi za- javili predloge' in vam omogočili, poslovanje invalidov in za delo da boste kar se da plodno sode-manj zmožnih oseb. S pravilni- 1 o vadi v javni razpravi! kom ali s posebnim sklepom skup-	IZ KOMISIJE
ščine naj bo določeno, na katerih	ZA PRIPRAVO
delovnih mestih je treba prven-	STATUTA
V skrajšanem delovnem času bomo morali narediti prihodnie leto 11.000 ton izdelkov ali za 13 °/o več kot letos
,LEGENDA:	w sobota
o nedelja
							i	!							2						gg	5					n?	P			4	__	__	š tev.. del. dni
J dan j		Sr	Ce	Pe	So	K e	; Po	To	Sr	Ce	Pe	So	Ne	Po,	To	Sr	Če	Pe	So	Nej	Po	To	Sr	Če			Sc	Ne	Po	To	Sr	Če	?e	
Lri-iLJ 1 d P. tl		1	~T~	"T*	i4	5	6	7	8	_9_	lo	11	1?	1?	ii	15	16	17	18	19]	2o	21	22	23	24	25	26	27	28	29	3o	31	
s g	3	"□	n	•		n	—	—	—	—	—	—	O	—	—	—	—-	—•	—	O	—						....	®	O	—	——				22
	H	□	□	e	e •	o1						-	—.	o								—	o	—	—	—	—	—	•	o1	— -	—			33	22
s	i	□	□			o						—-	—	o							o		—	—	—	—	•	o		—	3_	—	—<	22
															—	—	—	—	—														
praznik
— izmena B
bomo uspeli, bo to neuspeh nas vseh in posledice si bomo morali pripisati sami!
če hočemo torej uspeti — in to vsekakor moramo, potem se nam ni treba boriti samo za spremembo odnosov z boljšim poslovanjem, temveč tudi za:
y boljšo organizacijo dela v podjetju,
W uvajanje take proizvodnje, ki temelji na ekonomičnih in optimalnih serijah, lansiranih v proizvodnjo ob predpisanih terminih, W racionalizacijo samih tehno-losKih postopkov ter dosledno tehnološko disciplino,
•	boljše medosebne odnose v kolektivu in izven njega,
•	primerna in pravična poslovna razmerja med ekonomskimi in delovnimi enotami podjetja,
Ste si že kdaj ogledali drsalno * Ve'ike političn,e ak(cije’ ki
se odražajo posredno tudi v akti-
revijo? Pa drsalno revijo znanih vizaciji delavskega samoupravi j a-dunajsikih umetnikov na ledu nja-»WIBNER EISREVUE«? Ne! Po-
(nadaijevanje s 1. strani)
S prehodom na skrajšani delovni čas je napočil čas, ko bomo morali mobilizirati vse subjektivne sile v kolektivu. Nov sistem dela mora temeljiti na boljših rezultatih poslovanja, iz katerih izhaja absolutno enako visoka udeležba družbe, delovne organizacije in članov našega kolektiva v no-voustvarjenih vrednotah. S tem, da prehajamo na 42 urni delovni čas, prevzemamo vse posledice, ki izhajajo iz novih pogojev, če bomo uspeli, bo to naša zasluga, ki bo bogato poplačana. Če pa ne
S »Kompasom" na drsalno revijo v Celovec
DUŠAN REBOLJ
Delovni koledar za januar - 3 proste sobote in 22 delovnikov
• Od komisije, ki pripravlja po novi organizacijski shemi organiza-0 cijo proizvodnje, smo sprejeli delovni koledar za prvo tromesečje e prihodnjega leta. To že upošteva pogoje 42 urnega delovnega časa, 0 saj so v njem označene proste sobote in delovni dnevi. V januarju 0 bomo imeli tri proste sobote — v petek, 3. januarja namesto 11. 0 januarja ter 4. in 25. januarja. Delovnih dni pa bomo imeli 22!
Kakor izgleda delovni koledar V dobro organiziranem pod-za mesec januar, lahko vidite na jetju se mora odvijati delo po zgornji sliki. Prazni kvadratki v vnaprej in točno odrejenem pro-razpredelnici za posamezne izme- gramu. S tem je nakazana točna ne pomenijo plačane državne praz- smer dela, hkrati pa je omogočeno nike, črni krogci proste sobote spremljanje in primerjanje doseže-in beli krogci nedelje. Menjavanje ne proizvodnje s predvideno. Pla-izmed oziroma posad A, B in C niranje proizvodnje je mogoče le, pa je ponazorjeno z debelo iz- če dobro poznamo razmere v prevlečeno, črtkano oziroma pikčasto izvodnih ekonomskih enotah in
linijo.
če so nam poznani izdelavni časi.
Zaradi lažjega spremljanja proizvodnje delimo plan na manjše
Okvirni gospodarski
Plan Za leto 1964 le časovne dele. Na osnovi delovnega
sprejet in nared za razpravo
(Nadaljevanje s 1. strani)
3.	s 1. januarjem 1964 se uvede dnevnih nalogah na osnovi ter-
koledarja ugotavljamo točno delovno zaporedje posameznih faz. Je torej ogledalo proizvodnje po
uri v zadnjem prostem dnevu pred pričetkom tedna s tem, da bo prosta v tretji izmeni zadnjega delovnega dne v tednu.
Več o značilnosti delovnega koledarja za posamezne mesece v prihodnjem letu vam bomo sproti sporočali v našem listu.
Po novem letu spet mnogo zanimivega za vas!
V kolikor bo mogoče, bomo izdali naslednjo številko že takoj po novoletnih praznikih. V obdelavi imamo namreč precej zanimivega gradiva, ki neposredno zadeva tudi nove delovne pogoje — delo v skrajšanem delovnem času, prispevke iz ekonomskih enot ter naše stalne rubrike, ki so tokrat zaradi omejenosti prostora morale žal odpasti!
UREDNIŠTVO
tem izkoristite priliko, ki vam jo nudi turistično podjetje »Kompas« v dneh od 5. do 17. februarja prihodnjega leta.
Vrhunski dogodek letošnje zimske sezone bo polge Olimpijskih iger v Innsbrucku januarja 1964 nastop dunajske drsalne skupine »Wiener Eisrevue« v Celovcu. Če si boste hoteli ogledati revijo — odšteti bo treba 3.800 dinarjev za prevoz z avtobusom v obe smeri, za stroške kolektivnega potnega lista in za organizacijo potovanja, se prijavite najkasneje do 10. januarja pri referentu za družbeni standard. S seboj prinesite koleke za 250 dinarjev', 3 osebne fotografije v velikosti 4,5 krat 6 centimetrov, moški do 27. leta starosti pa še potrdilo o regulirani vojaški obveznosti oziroma o vložitvi vojaške knjižice na vojaškem uradu.
Revija bo v popoldanskem času. Odhod s »Kompasovimi« avtobusi iz Ljubljane skozi Kranj bo vsa-koikrat ob 6. uri zjutraj, povratek pa istega dne okrog 19. ure!
poskusno delo v skrajšanem delovnem času.
minske kvalifikacije in je nekakšni vozni red za proizvodnjo, saj
Po okvirnem gospodarskem pla- ugotavljamo z njim število kolenu se bo obseg proizvodnje pove- darskih dni v letu, število prostih čal v	primerjavi	z letošnjim za	dni (državni prazniki, nedelje,
13,2 %	— največ	na račun pove-	proste sobote itd.) število	delov-
čane proizvodnje avtopnevmatike nih dni in razdelitev leta na mehi proizvodnje sanitetnih izdel- sece in tedne.
kov. Celotni dohodek se bo pove- y objavi j nem delovnem koledar-čal v primerjavi z letošnjim za ju za mesec januar 1964 pa niso nadaljnjih 9 %• Vrednost proizvod- zajete slučajne spremembe oziranje se bo gibaila v višini 13 mili- ma odstopanja za posamezne eko-jard in pol dinarjev.	nomske enote — tiste, ki priprav-
Računi so pokazali, da se bodo Ijajo določene vrste polizdelkov, osebni dohodki približali meseč- Tam bo izmena oziroma delovna nemu	povprečju	42.000 din, skladi	posada, ki dela v zadnji, to	je noč-
pa za	skoroda 53	odstotkov.	ni izmeni, pričela delati že	ob 22.
Spet nekaj novih racionalizacuskin predlogov
Komisija za izume in tehnične izboljšave ima polne roke dela, saj je prejela v poslednjih treh tednih precejšnje število predlogov. Tako je ugotovila, da bo treba v bodoče hitreje reševati predlagane izboljšave, uporabne kar se da hitro izrabiti v redni proizvodu j i, predlagatelje pa primerno nagraditi.
Novosprejeti predlogi so:
® raztezovalna naprava za gumiran kord z dne 17. 12. 1963 pod šifro X-200/9,
6 varnostna naprava na čeških prešah od 3. 12. 1963,pod šifro 273,
O racionalnejša uporaba vmesne plošče za rivaiit cevi ter racionalnejše in hitrejše nanašanje gornje plošče pri visoko, srednje in nizkotlačnih ceveh z dne 6. 12. 1963 pod šifro X-100/27;
® naprava za vulkanizacijo grl pri termoforjih z dne 10. 12. 1963 pod šifro X-100/33;
•	popravilo jeder za brušenje tesnil od 11. 12. 1963 z dne 11. 12. 1963 pod šifro X-100/35;
•	naprava za snemanje gumenih kap iz kalupov z dne 12. 12. 1963 pod šifro X-100/34;
® izdelava naprave za trganje tekstilnih vložkov pri spajanju transportnih trakov od 11. 12. 1963 pod šifro X-200/30;
® izboljšava pri masticiranju kavčuka na agregatu za masticira-11 je kavčuka v valjarni obrata II od 14. 12. 1963 pod šifro X-200/31;
Tudi v ekonomski enotj prevleke valjev in povsod bomo morali slej ko prej urediti vse potrebno za boljše in dobro organizirano delo z nakupom potrebnih strojev in preureditvijo prostora
® nov način spajanja velo ogrev-nih duš ter ostalih gumenih izdelkov od 16. 12. 1963 pod šifro X-100/37;
® sprememba pri konfekciji rivaiit cevi od 18. 12. 1963 pod šifro X-100/38.
ALOJZ ZALAR