ŠTEVILKA 209 LETO XIX 28. FEBRUAR 1985 brestov obzornik mmm as elovne oi izaciie Kljub težavam - dokaj ugodno OB NAŠEM GOSPODARJENJU V PRETEKLEM LETU Čeprav se je koledarsko leto že zdavnaj »obrnilo«, je sedaj čas, ko dajemo račun o poslovanju v letu 1984. Rezultati poslovanja za minulo leto so sorazmerno ugodni. Polletni so bili sicer boljši, vendar je bilo že takrat ocenjeno, da se ugodna gibanja ne bodo nadaljevala do konca leta. Najbolj se je poznal vpliv inflacije, kajti z odmrznitvijo cen surovin in reprodukcijskega materiala so pričeli stroški proizvodnje vrtoglavo naraščati, čemur s cenami naših izdelkov nismo mogli v celoti slediti. Tudi obrestne mere so prispevale svoje, saj so se v letu 1984 povečale s 30 odstotnih točk v januarju na 52 odstotnih točk v zadnjem trimesečju, kar pomeni 73 odstotno povečanje (omenjena je obrestna mera za ostale namene pri sprotnem poslovanju ali prejšnja splošna obrestna mera). Tudi gibanje tečaja dinarja do ostalih valut ni bilo takšno, da bi z izvozom sledili domači inflaciji. Da bi dobili popolnejšo sliko o gospodarjenju v minulem letu, bomo posebej obdelali posamezna področja poslovnega procesa, ki najbolj vplivajo na končni finančni izid. j- PROIZVODNJA Od obsega in stroškov proizvodnje je v veliki meri odvisno, kakšen je končni rezultat poslovanja. Delovna organizacija je v letu 1984 dosegla 103,4 odstotka letnega načrta ali vrednostno za 5.890.484.000 dinarjev proizvodnje. Pregled po temeljnih organi-Zacijah nam kaže naslednja tabela: TOZD Načrt 1984 Doseženo 1984 Indeks POHIŠTVO 1.474.387 1.611.566 109,3 MASIVA 354.410 407.229 114,9 ŽAGALNICA 440.738 515.889 117,0 GABER 728.011 745.435 102,4 IVERKA 1.393.885 1.253.762 89,9 TAPETNIŠTVO 537.603 560.790 104,3 JELKA 442.036 381.401 86,3 MINERALKA 308.000 384.595 124,8 PRODAJA 19.484 29.817 153,0 SKUPAJ 5.698.554 5.890.484 103,4 Tudi fizični obseg proizvodnje, merjen v norma urah, je presežen in sicer glede na načrtovano za 8,2 odstotka, v primerjavi z letom 1983 pa za 18 odstotkov. To je bilo doseženo z delom ob prostih dnevih, v podaljšanem delovnem času in z občasnim delom režijskih delavcev v proizvodnji. Iz tabele je videti, da načrtovanega obsega proizvodnje niso dosegli v Iverki in Jelki, povsod drugje pa je bil presežen. V POHIŠTVU so se poleg proizvodnih težav ubadali s pomanjkanjem kakvostni, surovin in drugih materialov, pa tudi kooperacija še ni tekla po predvidevanjih; tako so morali spreminjati program proizvodnje, kar je pomenilo velike dodatne napore operativnega vodstva. Še naprej so težave z ustreznimi kadri in s strojno opremo, ki je zvečine iztrošena. Za realizacijo tolikšnega obsega proizvodnje so morali tudi v MASIVI (predvsem za izvoz) organizirati nadurno delo in delo ob prostih dnevih. Značilno (Nadaljevanje na 2. strani) -it ' i« ■L JB jgPp 11 gj "; V JgSg Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen ob obisku na Brestu Ob slovenskem kulturnem prazniku V naših razmišljanjih o kulturi se vedno zaustavimo pri človeku. Pravi človek na pravem mestu bo znal s svojim vzgojnim in ljubiteljskim žarom, s svojo privrženostjo človečanskim sporočilom kulture in umetnosti v svojem okolju vzbuditi interes za mnogotere kulturne dejavnosti in tako tudi sooblikovati kulturno klimo svojega kraja Takšno pojmovanje kulture in njene vloge v družbenem življenju se ne zaustavlja ob ugotovitvah, da so materialne možnosti, s katerimi razpolagamo, skromne. Mnogo se da storiti brez bleščečih dvoran in celo brez najsodobnejše tehnične opreme, čeprav brez ustreznih materialnih možnosti tehnično zahtevnejših programov ni mogoče izpeljati. V zvezi s kulturo in njenimi materialnimi možnostmi bi morali imeti pred seboj človeka in potrebe njegovega duhovnega razvoja. Misliti na njegovo prihodnost, vlagati v njegovo znanje, v njegovo razumevanje sveta, usposabljati ga za prihodnost, ob tem pa utrjevati njegovo kulturno zavest, pripadnost rodu, jeziku, zemlji in ustvarjalnemu delu, bratstvu in razumevanju med ljudmi, miru. Vladimir Kavčič ob slovenskem kulturnem prazniku Več lastnega znanja in prizadevanj OBISKAL NAS JE PREDSEDNIK SLOVENSKIH SINDIKATOV MARJAN OROŽEN V februarju je obiskal Brest predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen in se s predstavniki sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij ter vodstva delovne organizacije zadržal v nekajurnem razgovoru. Najprej ga je glavni direktor Tone Kraševec seznanil z našo delovno organizacijo, njenim razvojem, sedanjim položajem, predvsem pa s prihodnjimi usmeritvami in iskanji. Pri tem je med drugim poudaril veliko Brestovo usmeritev v izvoz in s tem v zvezi preusmeritev proizvodnje v večji delež masivnega pohištva, prizadevanja za čim višjo stopnjo obdelave lesne surovine, iskanja takšnih programov, ki bodo dohodkovno čim- bolj donosni, boljšo organizacijo proizvodnje in blagovnega prometa, usmeritev novih naložb izključno v posodobitev proizvodnje za izvoz, prizadevanja za ustvarjanje višjega dohodka in s tem življenjskega standarda delavcev, dograjevanje notranje samoupravne organiziranosti in zunanjih povezav, učinkovitejše delovanje družbenopolitičnih organizacij ter še nekatere druge naše poglavitne usmeritve. V nadaljevanju je Darko Žnidaršič predstavil organiziranost in delovanje sindikata na Brestu, pri čemer se je zaustavil pri nekaterih bolj ali manj uspešnih prizadevanjih (nagrajevanje po delu, inovativna dejavnost, skrb za družbeni standard in drugo). Nadvse temeljito pa je naš sedanji gospodarski položaj in bližnje prihodne usmeritve osvetlil Danilo Mlinar. Nanizal je vrsto kazalcev, podatkov in problemov, ki obeležujejo celotno gospodarjenje Bresta. Posebej se je zadržal ob neskladju pri gibanju cen (Nadaljevanje na 2. strani) Ok dnenu zena ce&titam& Q>te£t&nkam in dcng^im abcankam! Kljub težavam - dokaj ugodno (Nadaljevanje s L strani) za njihovo proizvodnjo je usmerjenost v izvoz, saj so za domači trg in kooperacijo v delovni organizaciji realizirali le 29 odstotkov vrednosti proizvodnje. Ponavljale so se težave pri oskrbi s suhim žaganim lesom debeline 60 milimetrov in s sušenjem lesa, saj je sedanja zmogljivost sušilnice premajhna. Ker je bilo treba les sušiti drugje, so seveda nastali dodatni stroški. ŽAGALNICA je v vseh svojih enotah presegla letni načrt proizvodnje. Večjih težav niso imeli, le na žagi so morali zaradi izboljšanja kvalitete žaganega lesa zmanjšati pomik in s tem zmogljivost žage. To pa zahteva občasno delo v treh izmenah, kipa ga je težko organizirati zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev. V minulem letu je bila ukinjena enota za izdelavo kartonov. Tudi v GABRU so vrednostni načrt proizvodnje presegli, fizično pa je izjema le proizvodnja kuhinjskih elementov za izvoz, ki je bila dosežena le 70 odstotno. Dosegli bi bistveno boljši rezultat, če ne bi kasnila dobava izdelkov iz kooperacije, pomivalnih korit, žičnih košaric, vodil za predale in kartonov. Precej zastojev je nastalo pri prehodu na planiranje in vodenje proizvodnje prek računalnika. Ti so povzročili manjši obseg proizvodnje, kopičenje zalog reprodukcijskega materiala, zamujanje odpremnih rokov ter povečanje proizvodnih stroškov. IVERKA letnega načrta proizvodnje ni dosegla. Vzrok temu je bila okvara stiskalnice v juliju, zaradi katere je proizvodnja stala 16 dni. Redni letni remont se je pričel po načrtu, končal pa se je nekaj dni kasneje. Dodatni zastoji pa so nastali zarad težav pri ponovnem zagonu tovarne. Občutnejši padec obsega proizvodnje je bil v zadnjem trimesečju, ker so nastale okvare na sušilniku, natresni postaji in glavni stiskalnici. Vse to je terjalo zahtevnejša popravila, ki pa jih ni bilo mogoče združiti. Proizvodnja oplemenitenih plošč je potekala v dveh ali treh izmenah, zato je načrt količinsko in vrednostno presežen. Tudi v JELKI niso uspeli izpolniti, kar so si z letnim načrtom zastavili. To velja za žago in za pohištveno proizvodnjo. Žaga je pod načrtom zaradi stro-jeloma polnoj armenika v začetku leta in pomanjkanja tanke hlodovine za tesan j e tramov. Kolikor je je pa bilo, je bila slabše kakovosti in manjšega premera. Proizvodnja pohištva je pod načrtovano vrednostjo zaradi težav pri površinski obdelavi polic za izvoz, kar je končno pomenilo tudi manjšo izdelano količino od dogovorjene. Zato je bilo potrebno preiti na drug program, ki pa je zahteval za isto vrednost proizvodnje večjo porabo časa. MINERALKI je v letu 1984 s svojimi ploščami uspelo osvojiti tržišče, zato je bila tudi proizvodnja večja od načrtovane za 24,8 odstotka. Občasno so morali zato delati tudi v treh izmenah. Značilnost proizvodnje v zadnjem trimesečju so izdelki iz Negor plošč, ki so bili neposredno vgrajeni v objekte na domačem trgu. NABAVA Domači trg Zaradi prizadevanj po čim večjem izvozu, omejitev pri razpolaganju z deviznimi sredstvi in zaradi tega manjšega uvoza surovin in ostalega reprodukcijskega materiala, od katerega je odvisna naša industrija, so težave na nabavnem trgu stalno prisotne. Največ težav je bilo pri nabavi najbolj kakovostnega hrastovega furnirja, rezervnih delov, avtomobilskih gum, baterij, lepila in mazuta. Nabava hlodovine je potekala brez večjih zastojev, prav tako tudi nabava lesnih surovin za Iver-ko; manjkal pa je bukov žagan les, kar je povzročilo zamike v proizvodnji. Zato je bilo potrebno uvoziti 200 kubičnih metrov desk iz Avstrije. Tudi z nabavo jesenovega žaganega lesa so bile velike težave. Zaradi stanja, ki smo ga že omenili, so dobavitelji izsiljevali višje cene, devizne participacije in neugodne plačilne pogoje. Uvoz Surovin smo uvozili v vrednosti 862.250.000 dinarjev oziroma 79,7 odstotka glede na letni načrt. Za surovine in reprodukcijski material je bilo lani z do Davitelji združenih za 187.400 dinarjev deviznih sredstev ali 84,3 odstotka načrtovanega. Poleg generalnega uvoza smo izrabili tudi uvoz po maloobmejnem sporazumu, po sejemskem kontingentu iz Avstrije in po kompenzacijskem poslu s Švedsko. Uvoz opreme je bil za nekatere reprodukcijske materiale prepovedan, pa je oilo potrebno pridobivati kontingente. Kljub temu je bila uvožena oprema za MASIVO iz kredita IFC in iz sejemskega kontingenta, za kar prepoved uvoza ne velja. Uvozne devizne cene so bile trdne, le pri silikonskem in dekor papirju, pri eksotičnih furnirjih, površinskih materialih in rezervnih delih so se povečale za več kot deset odstotkov. PRODAJA Domači trg Vrednost prodaje je bila lani nad načrtovano za 8,4 odstotka. Dokaj ugodni rezultati so plod večje konjunkture v prvi polovici leta, boljše sortiranosti proizvodnih programov ter boljšega sodelovanja proizvodnih s prodajno temeljno organizacijo. Po predvi- Z razgovora tovariša Orožna s predstavniki Bresta devanjih je začela prodaja proti koncu leta upadati, ker so se pričeli kazati vplivi manjšega življenjskega standarda, rasti obrestnih mer za potrošniška posojila in zastoja v stanovanjski gradnji. Največ težav je bilo pri prodaji programov MAJA, pri oblazinjenem pohištvu v zadnjih dveh mesecih leta ter pri kuhinjah zaradi nepopolnosti sestavov. Prodaja v ostalih temeljnih organizacijah je bila nemotena. Izvoz Skupna vrednost izvoza lani je dosegla 12.597.355 dolarjev, kar je 16,6 odstotka pod načrtovanim zneskom. V skupni vsoti predstavlja izvoz na konvertibilno področje 93,8 odstotka, ostalo pa je kliring. Razen MASIVE nobena temeljna organizacija ni dosegla načrtovanega izvoza. Najbolj so zaostajali v Tapetništvu, Mineral-ki, Iverki in Jelki. Ugodneje je le to, da se je vrednost konvertibilnega izvoza povečala glede na leto 1983 za 17 odstotkov. Da bi dosegli načrtovani izvoz, bo treba več pozornosti nameniti kakovosti izdelkov in spoštovanju dogovorjenih dobavnih rokov. FINANČNI REZULTATI Vsi učinki našega prizadevanja za čim boljše gospodarjenje se na koncu pokažejo v finančnem rezultatu. Visok obseg proizvodnje, dokaj ugodna prodaja na domačem trgu in izvozu ter prizadevanja na vseh ostalih področjih so prispevali k sorazmerno ugodnemu finančnemu rezultatu. V tabeli so prikazani glavni elementi za celotni BREST. v 000 din Indeks na 1. 83 1 1 S S. celot, prihod. 8.337.991 163 116,2 dohodek 2.159.261 172 137,5 čisti dohod. 1.094.155 166 129,6 rezervni sklad 81.681 281 200,5 poslov, sklad 52.192 127 90,4 Z izgubo ni poslovala nobena temeljna organizacija, poslovanje pa je bilo moteno v POHIŠTVU in GABRU. Celotni prihodek je delovna organizacija dosegla z indeksom 116,2 glede na letni načrt in z indeksom 163 v primerjavi z letom poprej. Tudi dohodek je bil večji od načrtovanega (indeks 137,5). V pogodbenih obveznostih imajo naj večji delež obresti, ki so presegle načrtovane za 94 odstotkov. Znesek obresti predstavlja že 25,8 odstotka dohodka in je za 3 odstotne točke večji kot leta 1983. Vzrok je v stalnem dviganju obrestnih mer in pomanjkanju lastnih virov financiranja. Doseženi čisti dohodek je večji od načrtovanega za 29,6 odstotka, indeks na leto 1983 pa je 166. Tudi ostanek čistega dohodka je večji od predvidenega in sicer za 32,8 odstotka (indeks na leto 1983 je 188), najbolj pa so porasla sredstva rezerv (indeks na letni načrt je 200,5, glede na leto 1983 pa 281), čemur je vzrok večji dohodek. V poslovni sklad je izločenih 52.192.000 dinarjev, kar je manj od načrtovanega (indeks 90,4) in 27 odstotkov več kot leta 1983. Sredstva, izločena v poslovni sklad, so zelo majhna, saj ima naša delovna organizacija velike potrebe po lastnih virih za trajna obratna sredstva in investicije. Akumulacija (poslovni in rezervni sklad skupaj) v znesku 133.873.000 dinarjev pa je od lanske večja za 90 odstotkov, kar vendarle kaže na nekoliko boljši uspeh kot je bil dosežen leto poprej. Delavke v MASIVI —• delo pri brušenju Več lastnega znanja... (Nadaljevanje s 1. strani) temeljito seznanjati, posebno pa surovin in gotovih izdelkov, ob še o skupnih razvojnih ciljih, neugodnih izvoznih pogojih za Utrditi moramo zavest, da sami ploskovno pohištvo, ob združeva- odločamo o svoji usodi, o svojem n ju sredstev v reproverigi in na- gospodarjenju, bodisi pri obliko-šem celotnem deviznem poslova- vanju cen ter delitvi dohodka in n ju. osebnih dohodkov bodisi pri raz- Posebej je prikazal naš finanč- vojno naložbeni politiki, ni in likvidnostni položaj in Če naj dosežemo intenzivnejše vprašanje osebnih dohodkov, ki gospodarjenje, če naj bomo kon-so kljub lanskemu 56-odstotnemu kurenčni v svetu, je potrebne več povišanju še vedno za 7 odstot- resnične strokovnosti, širokopo-kov pod povprečjem lesarske pa- težnosti in smelosti v poslova-noge. Dosegamo sicer najnižji za- nju. Potrebno bo vlagati več last-gotovljeni osebni dohodek, ob nega znanja, več prizadevnosti očitnih uravnilovskih težnjah pa na vsakem koraku za rast preše ni izpeljano resnično nagraje- duktivnosti. Ne gre samo za mo-vanje po delu. Ob sedanjem demejše, ampak. predvsem. za splošnem položaju bo treba več bolj. izkoriščene in produktivne sredstev izdvojiti tudi za izbolj- stroje; le tako bomo imeli tudi šanje življenjskega standarda de- boljše končne rezultate in večjo lavcev in ključne občinske potre- dohodkovno uspešnost, be na osnovi svobodne menjave Zato je tudi naloga sindikatov dela. predvsem boj za večjo produk- Prikazal je tudi uresničevanje tivnost. Če naj pokrivamo svoje srednjeročnega načrta in pripra- potrebe in obveznosti, moramo ve na naložbo v tovarno pohištva, doseči vsaj. 5-odstotno rast druž-ki je eden od pomembnih pogo- benega proizvoda, jev za zagotovitev večjega izvoza Tega se moramo zavedati in in socialne varnosti kar tretjine biti tudi pri načrtovanju svojih Brestovih delavcev. želja in potreb v okvirih možno- Tovariš Orožen je na osnovi s ti oziroma sredstev, ki jih ustva-podanih informacij menil, da se rimo. To je treba upoštevati tudi na Brestu resno zavedamo težav- ob . svobodni menjavi in preteh-nosti sedanjega položaja, ki terja tati racionalnost pri.izkoriščanju odločen prehod k intenzivnejše- vseh prispevkov, ki. jih dajemo za mu gospodarjenju in s tem žago- različne dejavnosti. Tudi o tem tavljanju socialne varnosti delav- se je treba pogovoriti ob obrav-cev. Pri Brestu je videti zaostaja- navi zaključnih računov, nje v rasti družbenega dohodka V težavnem gospodarskem po-v primerjavi s panogo, iztroše- loža ju, v katerem smo, bodo mo- nost opreme, ki narekuje poso- rale tudi družbenopolitične orga- dobitev in premalo obratnih nizacije odigrati večjo vlogo, ne sredstev. le prek svojih organov, ampak O tem in o drugih problemih je neposredno med delavci, v vseh treba redno, zlasti pa ob obrav- delovnih okoljih, navah zaključnih računov delavce B. Levec Naši osebni dohodki Pri osebnih dohodkih za lan- hodke ter skupno porabo v letu ski avgust smo dobili izplačilo 1984 smo za dokončen obračun tudi na osnovi poslovne uspeš- osebnih dohodkov, katerega nosti, ugotovljene s periodičnim opravimo z zaključnim računom, obračunom za prvo polletje in poleg izplačanih akontacij oseb-sicer v višini tretjine enomeseč- nih dohodkov, razporedili še 28 ne akontacije osebnih dohodkov. milijonov dinarjev bruto mase Sedaj smo naredili obračun po- za osebne dohodke v delovni or-slovanja za leto 1984. Glede na ganizaciji. To predstavlja pri-dosežene rezultate in v skladu z bližno tretjino decembrske akon-določili dogovora o družbeni tacije osebnih dohodkov, usmeritvi razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne do- (Nadaljevanje na 3. strani) ANTON KRAŠEVEC — ŠE NAPREJ GLAVNI DIREKTOR BRESTA i Potekel je štiriletni mandat dosedanjemu glavnemu direk- j torju Bresta Antonu Kraševcu. Na podlagi razpisa in predloga razpisne komiisje je delavski svet delovne organizacije na svoji pretekli seji 25. januarja znova imenoval — za naslednje štiriletno mandatno obdobje Antona KRAŠEVCA za glavnega direktorja Bresta. Prepričani smo, da bo svoje delo tudi v prihodnje opravljal tako uspešno kot doslej. P. Kovšca Cene gredo pa svojo pot. • • OB NOVOSTIH NA PODROČJU CEN Ob koncu lanskega leta je bil v Uradnem listu objavljen nov predpis, ki ureja oblikovanje oziroma uporabo cen na domačem trgu. To je zakon o sistemu družbene kontrole cen, ali na kratko, zakon o cenah. Kaj lahko rečemo o njem in o vprašanjih s področja cen? Novi zakon o cenah je bil pričakovan kot prelomnica med dosedanjim dejanskim administra-‘vnim določanjem cen in med .ovim — pretežno tržnim obliko-anjem cen proizvodov in stori-.ev. Na zunaj je zakon bistveno drugačen, saj ima več kot polovico manj členov (40 namesto dosedanjih 107). Vsebinsko je prožnejši od dosedanjega in ni uredil posameznih vprašanj do podrobnosti. Pravzaprav zakon opredeljuje, da cene za pretežno večino proizvodov in storitev »oblikujejo delavci samostojno v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti — glede na tržne razmere«. Verjetno zato, da omenjene sprostitve ne bi pojmovali preveč anarhično, oziroma zato, da bi država le lahko poprijela za administrativne vajeti, če bi cene kazale željo po divjanju, je novi zakon opredelil tri nadaljnje obveznosti. Te morajo biti uresničene v treh mesecih po njegovi uveljavitvi (to je do konca marca 1985): — pristojni državni organi morajo uskladiti podzakonske predpise o cenah; — organizacije združenega dela morajo sprejeti samoupravni splošni akt o oblikovanju cen, v katerem določijo predvsem postopek, organe in način obveščanja delavcev o kazalcih, ki so Podlaga za oblikovanje cen; — gospodarska zbornica Jugoslavije mora določiti postopek in dejavnost ter ukrepe za potrebno poseganje na področje cen. V naši delovni organizaciji smo v temeljnih organizacijah že sprejeli samoupravni sporazum o oblikovanju cen. Izhajajoč iz zakona smo opredelili pet možnih načinov za oblikovanje cen: 1. cene, oblikovane na tržne razmere; 2. cene, oblikovane na podlagi posebnih naročil ali po posebnih tehničnih zahtevah; 3. cene, ki se oblikujejo v medsebojni reprodukcijski povezanosti (zlasti na podlagi skupnega Prihodka); 4. cene, oblikovane po državno °dpnedeljenih načinih in okvirih; 5. administrativno določene ce- Vidimo torej, da kljub spremenjeni pravni podlagi za oblikovanje cen ostaja razmeroma močna administrativno-tehraična ovira za oblikovanje cen oziroma nekakšen dvom o pravilnem ali nepravilnem tolmačenju sedanjih predpisov. Še težje je, ker nimamo izdelane ali objavljene splošne politike cen, na katero bi vsak gospodarski osebek naslonil svojo politiko. Opredeljena je le zelo abstraktna smer: cene naj naraščajo počasi. Zakaj področju cen posvečamo tako veliko pozornost? Odgovor je zelo preprost: ker smo sredi nenehnega gospodarskega gibanja, ko se v okviru inflacije nenehno spreminjajo vhodne cene (cene materialov, energije, dela in drugih stroškov), moramo budno spremljati omenjene spremembe in spreminjati tudi cene svojih končnih izdelkov. Vsaka najmanjša zamuda nas lahko življenjsko ogrozi in zmanjša že tako oskubljeno akumulacijo. Zato smo vedno zatrjevali, kako pravzaprav pomeni administrativno določanje cen vnaprejšnje opredeljevanje gospodarskega položaja posamezne organizacije združenega dela in kako lahko izniči njena prizadevanja za dvig produktivnosti. Kako bo s cenami v bližnji prihodnosti? Odgovor na to vprašanje ni lahek. Opazimo lahko, kako posamezniki zagovarjajo skoraj povsem sproščene, tržne cene; drugi spet prisegajo na politiko administrativne močne roke, ki da edina lahko uredi neskladnosti. Poleg teh dveh skrajnosti pa se pojavljajo tudi predlogi o sproščenih cenah, oblikovanih na podlagi dovolj zapletenih predpisov, nič manj zapletenih pravilnikov in s tem pogojenih izračunov. Na področju cen torej nismo še rekli zadnje besede. Glede na vse zapisano smo se v naši delovni organizaciji odločili za takšno politiko na področju cen, ki bo predstavljala srednjo pot med vsemi omenjenimi vplivi. Zavedamo se, da moramo podpirati splošna družbena prizadevanja za ustavitev strmega naraščanja cen. Zato tudi sami zaviramo njihovo prehitro rast. Po drugi strani pa nam kljub ukrepom za večjo produktivnost inflacija znižuje rezultate in že v nekaj tednih postanejo veljavne cene naših izdelkov povsem nerealne. Potrebne so stalne primerjave z gibanjem cen zlasti pri dobaviteljih, dober pregled nad ponudbo in povpraševanjem ter izdelave kalkulacij. Med splošnimi družbenimi prizadevanji je namreč tudi geslo dobrega gospodarja — z usmeritvijo k večjemu dohodku. Z. Zabukovec Za skladnejši razvoj POSVETOVANJA O MEDOBČINSKEM SODELOVANJU OBMEJNIH OBČIN HRVAŠKE IN SLOVENIJE Novembra in decembra lani sta predsednika zbora občin slovenske skupščine in hrvaškega sabora pripravila štiri posvete, na katerih so govorili o aktualnih vprašanjih medobčinskega sodelovanja občin v obmejnem delu obeh republik. Na posvetih so izmenjali izkušnje pri dosedanjem sodelovanju ter se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih za pospeševanje sodelovanja med sosednimi občinami. Na posvetih so sodelovali predstavniki 35 občin iz Slovenije in Hrvaške ter predstavniki delovnih organizacij iz obeh republik, ki že razvijajo različne oblike gospodarskega sodelovanja. Eno izmed posvetovanj je bilo v Delnicah in so na njem sodelovali tudi predstavniki iz naše občine. . Na osnovi posvetovanj je bilo posebno poročilo; iz njega povzemamo tisti del, ki zadeva sodelovanje na področju lesne mdustnje in gozdarstva. ne. Od nadaljnjih (podzakonskih) Predpisov ali navodil ter od praksa inšpekcijskih organov bo odvisno, kateri način bomo uporabil ali za določen izdelek oziroma Vrsto izdelkov. Sporazum zatem vsebuje tudi druga, z zakonom zahtevana določila o postopkih, Pristojnostih, kazalcih in podobnem. Na področju gozdarstva in lesne industrije se je razvilo ^intenzivno sodelovanje med občinami, ki imajo bogate gozdove, in občinami, v katerih sta se močno razvili lesna in papirna industrija. Tudi na tem področju se vse bolj uveljavlja dolgoročno sodelovanje na dohodkovnih odnosih, vlaganjih, poslovno-tehničnem so- delovanju, zaščiti in varstvu gozdov, izgradnji gozdnih poti, delitvi dela in podobnem. Tako na primer Lesonit Ilirska Bistrica, ki dobiva z območja Gorskega Kotarja letno 90.000 kubičnih metrov lesa za lesne plošče in 12.000 kubičnih metrov hlodovine (skupaj 56 odstotkov potrebne lastne mase), na podlagi sklenjenega dolgoročnega samoupravnega sporazuma vlaga v odpiranje in obnovo gozdov tega območja 6 odstotkov od cene odkupljenega lesa, na območje Hrvatske pa dobavlja 15 odstotkov svojih plošč. Lesna industrija Javor iz Pivke dobiva z območja Delnic 16.000 kubičnih metrov lesne surovine, na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov pa sovlaga v gozdove in pokriva devizne potrebe gozdnega gospodarstva tega območja. Brest Cerknica je razvil bogato sodelovanje z lesno industrijo Goranprodukt Čabar, s katerim ima tudi skupen program (tapetništvo), zagotavlja pa tudi prenos tehnologije, repromaterial in potrebne devize. Dobro sodelovanje Inlesa iz Ribnice z Lesnim podjetjem Jušiči Opatija je pripeljalo do njune integracije. Posebno pozitivno pa je ocenjeno sodelovanje med papirnico D j uro Salaj Krško in Drvenjačo iz Delnic, ki temelji na dolgoročnem sporazumu o skupnem vlaganju dela in sredstev. Zato bi takšne medsebojne odnose mo- Obiskali so nas predstavniki mednarodne banke IFC, pri kateri smo zaprosili za posojilo v zvezi z nameravano novo naložbo. Po ogledu tovarne so se zadržali na daljšem strokovnem razgovoru s predstavniki naše delovne organizacije. rali uveljaviti vsi proizvajalci in predelovalci celuloznih vlaken in papirja. Na posvetih je bilo ugotovljeno, da so še velike možnosti za razvoj sodelovanja sosednjih občin iz Slovenije in Hrvaške na področju gozdarstva in lesne industrije. Potrebni so širši programi, ki bodo vključevali tudi druge panoge gospodarstva, in to od skupnih vlaganj v gozdno proizvodnjo, pa do izkoriščanja lesnih odpadkov in smotrnejšega izvoza lesne mase prek izdelkov višje stopnje obdelave. Zato se morajo v to vključiti tudi republiški, zlasti pa medobčinske gospodarske zbornice in splošna združenja ter ustrezni republiški uprav- ni organi, da bi lahko prišlo do skupnega razvojnega projekta na tem področju. Kot poseben problem na področju prometa z lesom predstavljajo različne cene lesa v Sloveniji in Hrvaški, izhajajo pa iz različnih zakonskih ureditev in različne intenzivnosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v obeh republikah. Zato bi bilo nujno potrebno proučiti zakonske in druge samoupravno dogovorjene osnove pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v obeh republikah in se dogovoriti za konkretne rešitve (davčne in druge), ki bi tržne pogoje pri prodaji gozdnih sortimentov čimbolj izenačile. Iz Poročevalca 5/1985 Naši osebni dohodki (Nadaljevanje z 2. strani) Osnova za obračun bodo povprečne mesečno izplačane akontacije osebnih dohodkov v zadnjem četrtletju 1984. Pri tem moramo ugotoviti, da imamo v delovni organizaciji delitev dela med temeljnimi organizacijami, obenem pa enoten sistem nagrajevanja. Tako so bile razlike v osebnih dohodkih upoštevaje uspešnost poslovanja prek vsega leta — glede na izračun faktorja uspešnosti TOZD — torej po določilih našega sporazuma. To enkratno izplačilo pa zadeva vse temeljne organizacije oziroma delovno skupnost po že omenjenih osnovah. Izplačano bo v marcu ali aprilu, odvisno od likvidnostnega stanja. Lansko leto je bila dinamika gibanja osebnih dohodkov sorazmerno velika, na kar je vplivala tudi hitra rast cen življenjskih potrebščin oziroma inflacija nasploh. Tako so lani v naši delovni organizaciji neto osebni dohodki na zaposlenega porasli za 56 odstotkov v primerjavi z letom 1983 in znašajo 22.330 din. Na to je vplivalo povišanje osebnih dohodkov v prvih mesecih v absolutnem znesku 1500 din na zaposlenega, v maju pa povišanje osebnih dohodkov v povprečju 25 do 30 odstotkov; po temeljnih organizacijah različno, odvisno od uspešnosti poslovanja. Prav tako je porast osebnih dohodkov v povprečju na zaposlenega za 4,6 odstotka višji zaradi poslovne uspešnosti, izplačane v septembru. V zadnjem trimesečju so se glede na ugodne rezultate poslovanja in glede na možnosti po določilih dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 osebni dohodki povečali v povprečju za 17 odstotkov, v decembru pa znova v povprečju še za 12,3 odstotka. Bistvenih razlik med temeljnimi organizacijami ni, če pa so, so posledica boljšega ali slabšega gospodarjenja. Skupaj z omenjenim izplačilom po zaključnem računu za leto 1984 in z upoštevanjem prispevkov v januarju 1985 bi bili netto osebni dohodki na zapo- slenega za leto 1984 v povprečju za celotno delovno organizacijo višji še za 3,36 odstotka oziroma porast v primerjavi z letom 1983 za 61 odstotkov ter bi znašali 23.081 din. V primerjavi z gibanjem osebnih dohodkov vseh članic splošnega združenja LES pa vidimo, da so bili povprečni osebni dohodki v Brestu za leto 1983 nižji od povprečja članic združenja za 11 odstotkov, v obdobju devetih mesecev leta 1984 pa le za 9 odstotkov. Nekoliko bolj smo zaostajali za povprečjem slovenskega gospodarstva (kar je deloma pogojeno tudi s samo dejavnostjo) in sicer v letu 1983 za 20 odstotkov, v obdobju devetih mesecev leta 1984 pa za 16 odstotkov. Torej vidimo, da smo v letu 1984 uspeli zmanjšati razpon med osebnimi dohodki v Brestu in osebnimi dohodki članic združenja LES ter slovenskega gospodarstva. Spet pa moramo opozoriti, kot smo že ob izplačilu osebnih dohodkov za uspešnost poslovanja po periodičnem obračunu za prvo polletje, da se pogoji gospodarjenja iz dneva v dan bolj zaostrujejo, kar nam slabša možnosti za doseganje ugodnejših rezultatov. Le-te bomo izboljšali z dobrim in odgovornim delom na vseh področjih, kar pomeni, da so in bodo osebni dohodki odvisni od rezultatov našega in celotnega družbenega dela. Zato mora biti naš cilj, da z učinkovitejšim delom dosežemo boljše rezultate in s tem tudi višje osebne dohodke oziroma standard v celoti. M. Sira j Iz GABRA — delavke pri pakiranju kuhinj Varovanje družbenega premoženja Služba za varovanje družbenega premoženja je bila na Brestu organizirana na podlagi zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter na osnovi spoznanj kolektiva, da je potrebno vpeljati sistem zaščite in varovanja, s katerim bi preprečevali odtujevanje materiala, zagotovili nadzor nad gibanjem ljudi na območju delovne organizacije, sodelovanje pri protipožarni preventivi in podobno. Natančnejša določila smo oblikovali in samoupravno sprejeli s pravilnikom o organizaciji in delu službe za varovanje družbenega premoženja, ki so ga nekatere temeljne organizacije dopolnile še z neposrednimi navodili za posamezna mesta varovanja. Kljub tako zastavljeni organizaciji pa ugotavljamo pri varovanju vrsto pomanjkljivosti pri varovanju. Te se kažejo v slabem odnosu nekaterih članov kolektiva do varnostnikov, nedorečene vsakodnevne kontrole dela varnostnikov, počasna ali neustrezna ukrepanja ob primerih, ki jih prijavljajo varnostniki, slabo sodelovanje članov kolektiva z varnostniki pri zaščiti družbenega premoženja, lažna solidarnost v primerih opažene kršitve, prepočasno odpravljanje poškodb na zaščitenih objektih, neevidentiranje prometa pri vhodu in izhodu ter gibanja delavcev in tujcev in še druge. Vse to ni spodbudno za delo varnostnikov, saj jim daje občutek osamljenosti na delovnem mestu, kar mnogokrat pripelje do zaostrenih situacij. Omenjene ugotovitve so bile vzrok, da smo navezali stike z delovno organizacijo Varnost, ki naj bi morda prevzela varovanje premoženja v celotnem Brestu. K temu so nas vodili nekateri razlogi: 1. Specializirana organizacija lahko zaradi svojih usposobljenih kadrov in boljšega poznavanja načina varovanja kvalitetne j e izvaja to dejavnost. 2. Delovna organizacija Varnost ima usposobljene kadre in od ustreznih republiških organov odobren program za usposabljanje vseh profilov varnostnikov, kar zahteva pravilnik o organizaciji službe varovanja. 3. Delovna organizacija Varnost ima vpeljan vsakodnevni nadzor varovanja z ustreznimi kadri, ki poleg kotrole varnostnikov predlagajo varovani organizaciji ustrezne ukrepe. Povezujejo se z delavci, ki so v varovani organizaciji odgovorni za te stike (največkrat tajniki) in z delavci, odgovornimi za požarno varnost (varnostni inženirji). 4. Na širšem območju organizira celodnevno dežurno službo, ki zagotavlja hitro reševanje nastalih težav z dodatnimi ukrepi, če so potrebni. Že prvi razgovori in ogledi naših varovanih objektov so pokazali nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na kvaliteto varovanja. Na osnovi teh pripomb in lastne ocene o varovanju je bil oblikovan predlog samoupravnim organom v temeljnih organizacijah, naj se odločijo, ali zaupamo varovanje specializirani organizaciji za to dejavnost. Poprej so bili pretehtani vsi dokumenti, ki urejajo odnose med izvajalcem varovanja in varovano organizacijo. Ti dokumenti so: 1. Samoupravni sporazum o splošnih pogojih poslovanja pri varovanju premoženja. Z njim se urejajo medsebojna razmerja med uporabniki in izvajalci storitev varovanja, usklajujejo medsebojni interesi, določajo medsebojne obveze, pravice in odgovornosti na naslednjih področjih: — organiziranje, vodenje in izvajanje varovanja — načrtovanje in pridobivanje dohodka ter načela delitve dohodka, — medsebojno obveščanje, odgovornosti za nastalo škodo in drugo. 2. Dogovor o organizaciji in delu službe fizičnega varovanja premoženja. Ta dokument je v osnovi predpis, ki določa naloge za vsakega udeleženca pri izvajanju varovanja. 3. Predlog načrta fizičnega varovanja premoženja, ki predstavlja dopolnitev dogovora o organizaciji in delu te službe. 4. Ponudba za organizacijo varovanja premoženja, ki jo je izdelala Varnost. Da bi na delavskih svetih laže odločali, so bila ta gradiva s krajšo obrazložitvijo poslana v temeljne organizacije, kjer naj bi v teh dneh na osnovi resne in celovite ocene varovanja odločili, ali predamo varovanje Varnosti ali pa sami z mnogo večjo odgovornostjo in dosledneje še naprej izvajamo varovanje, s priporočilom, da se zaradi naštetih prednosti odločijo za prvo. Ne glede na odločitev pa je potrebno poudariti, da odločitev sama po sebi ne bo prinesla uspehov. Družbena samozaščita in v okviru lc-te tudi varovanje družbenega premoženja ni stvar samo samoupravnega organa in delavcev, ki neposredno izvajajo varovanje, ampak stvar zavesti, ki jo moramo graditi in izpolnjevati, saj je sestavni del samoupravljanja in gospodarjenja. F. Škrlj Za boljšo kvaliteto izdelkov NOVA ORGANIZACIJA KONTROLNE SLUŽBE V TOZD POHIŠTVO Kljub dokajšnjemu številu delavcev, ki so zaposleni v naši kontrolni službi, naletimo tudi na slabo kvaliteto izdelkov. To lahko ugotovimo ob pogostih domačih, pa tudi tujih reklamacijah, pa tudi v sami tovarni, saj imamo v povprečju dokaj velik odstotek slabih elementov, ki jih je potrebno tako ali drugače popraviti ali celo izdelati nove. Ta popravila nam povzročajo velike materialne stroške, poleg tega pa nam onemogočajo normalno proizvodnjo. Gre namreč za večje ali manjše zastoje, spremembe lansimih planov in podobno. Dosedanji način dela v kontrolni službi je temeljil predvsem na popolni medfazni kontroli — med posameznimi oddelki. Delo medfazne kontrole je bilo v glavnem sortiranje in prebiranje elementov. Kontrolna služba je tako prevzemala del nalog delavcev, saj hi morali le-ti dajati s svojega delovnega mesta praviloma le kvalitetne elemente (skrb za kvaliteto bi morala biti vsaj takšna, kot je skrb za količino). Služba je premalo opravljala svojo glavno nalogo, ki bi jo kot služba za zagotavljanje kvalitete morala imeti. Napake, ki nastajajo v proizvodnem procesu, bi morali odkrivati tam, kjer nastajajo, torej na delovnih mestih. V februarju smo se temeljito pogovorili o kvaliteti in novi organizaciji kontrolne službe. Zastavili smo si dva glavna cilja, ki Iz ŽAGALNICE — delo pri finalizaciji jelovine bi ju morali doseči z manjšim številom zaposlenih v kontrolni službi: 1. z okrepljeno vhodno kontrolo je treba zagotoviti kvaliteto vseh vhodnih materialov; 2. preiti na statistične metode kontrole. Edina osnova za kvalitetno delo vhodne kontrole je, da je dobavitelj (seveda tudi kontrolor) seznanjen z zahtevami kupca. Zato smo v kontrolni službi izdelali »sporazum o kvaliteti« s prilogo »tehnično prevzemni pogoji«, v katerem so jasno opredeljeni kvaliteta izdelka oziroma materiala, način prevzema, kraj prevzema, način reševanja reklamacij in drugo. Ta sporazum naj bi bil sestavni del vsake pogodbe, sklenjene med dobaviteljem in temeljno organizacijo kot kupcem. Ob oblikovanju tehnično prevzemnih pogojev bi morale sodelovati tudi druge službe, pri katerih pa ni bilo pravega odziva. V vseh oddelkih, od furnirnice in razreza pa do pakime, je potrebno z obhodno kontrolo zagotoviti večji nadzor nad izvajanjem posameznih delovnih operacij in s tem pravočasno odkrivanje napak. S prevzemno kontrolo pa moramo zagotoviti, da bodo elementi oziroma polizdelki prihajali iz oddelka v oddelek v mejah zadovoljive kvalitete. Oba načina kontrole bo opravljal en kontrolor, in sicer po statistični metodi. Obhodi po delovnih mestih so standardizirani, prevzemna kontrola pa bo tekla po že uveljavljeni metodi. Kontrolno točko in raven kontroliranja bo glede na pomembnost in zahtevano kvaliteto posameznega elementa pri izdelku določal tehnolog kvalitete. Seveda je potrebno obenem z novo organizacijo kontrolne službe tudi od drugih strokovnih služb zahtevati, da napravijo korak naprej pri zagotavljanju kvalitete. Potrebni bodo tudi pravočasno lansiranje tehnične dokumentacije z opredeljenimi tolerancami, pravočasne in kvalitetne instruktaže, tehnični opisi, v katerih bo bolj neposredno opisana kvaliteta izdelka, in še kaj. Pa še tehnološki postopki za vse oddelke, izdelani ob pravem času, po možnosti preizkušeni pod enakimi pogoji. Z. Ponikvar Ena izmed kuhinj iz skupine BREST-2000 Lanska prodaja kuhinj Z lansko proizvodnjo in prodajo našega kuhinjskega pohištva smo lahko zadovoljni, čeprav smo se ubadali z močno konkurenco ostalih proizvajalcev kuhinjskega pohištva na domačem trgu, z nenehno rastjo cen ter težavami s kooperacijo in oskrbo z repromaterialom, ki so osnova za nemoteno proizvodnjo. Med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje oziroma na boljšo ali slabšo prodajo kuhinjskega pohištva, so vsekakor tudi obseg ponudbe in dobavni roki. Proti koncu lanskega leta smo prenehali prodajati kuhinjo BREST-09, medtem ko smo kuhinjo BREST-10/S razprodali na spomladanski in jesenski razprodaji. Izmed sedanjih prodajnih programov kuhinjskega pohištva smo v letu 1984 najbolj uspešno prodajali kuhinjo BREST-11, saj je bilo prodanih 42.168 elementov, kar predstavlja 41,33 odstotka od celotne prodaje elementov vseh kuhinj ali vrednostno za 212.998.000 din. Pri kuhinji BREST-09, ki predstavlja 27,24 odstotka v celoti prodanih elementov kuhinjskega pohištva lani, pa smo imeli veliko težav s kooperacijo in nenehnim povečevanjem števila reklamacij in navsezadnje s slabo dohodkov-nostjo. Za kuhinjo BREST-15 lahko rečemo, da smo jo dokaj dobro prodajali predvsem v drugem polletju in na koncu dosegli 110.675.000 din vrednostne prodaje ter 21,47 odstotka (17.675 ele- mentov) od celotne prodane količine elementov kuhinjskega pohištva. Če primerjamo prodajo kuhinjskega pohištva v letu 1984 z letom 1983, lahko ugotovimo, da je bila lanska prodaja količinsko za 25 odstotkov večja, vrednostno pa za 97,4 odstotka. In kako bo s prodajo kuhinjskega programa naprej ? Glede na omenjene težave pri proizvodnji kuhinje BREST-09 ter njene slabe dohodkovnosti in tržnih zahtev je TOZD Prodaja pripravila v sodelovanju z Gabrom dve novi kuhinji — BREST-2000 in BREST-2001 z nekaterimi novimi estetskimi in funkcionalnimi rešitvami. V analizi oziroma v primerjalnem pregledu cen kuhinjskega pohištva slovenskih proizvajalcev sicer ugotavljamo, da sodi kuhinja BREST-2000 s svojimi cenami v sam vrh, vendar pa je potrebno poudariti, da predstavljajo stojke, ki so ob- i vezni element pri sestavljanju te kuhinje, precejšnji znesek v skupni ceni, ki pa se spreminja glede na velikost sestava. Nekoliko bolj konkurenčna je s svojimi cenami kuhinja BREST-2001 — za trgovino Slovenijalesa, s katero je sklenjen dogovor o prodaji 12.000 elementov. Za omenjeno novost iz našega kuhinjskega programa, ti izdelki so delno že razstavljeni v naših salonih in ostalih trgovinskih organizacijah, upamo, da se bo dobro prodajala in zadovoljila potrebe naših kupcev. S. Čeček 0 uvozu rezervnih delov Glede na to, da je tehnološka opremljenost v naših temeljnih organizacijah zaradi že znanih omejitev uvoza opreme v veliki meri iztrošena, je razumljivo, da so potrebe po rezervnih delih za sprotno in investicijsko vzdrževanje iz leta v leto večje. Vedno pogostejše so okvare strojev in zastoji v proizvodnji, saj je iz-trošenost že nad 85 odstotkov, kar pomeni, da bomo morali za vzdrževanje sedanje tehnologije vlagati vedno večja finančna sredstva, predvsem v Iverki. Kako je bilo s tem lani, naj prikažemo s pregledom uvoza rezervnih delov lani, preraču- nano po tečaju 1 dolar — 124,80 din. din Pohištvo 11.890.545 Masiva 5.724.480 Gaber 1.560.221 Žagalnica 5.531.509 Iverka 30.917.893 Tapetništvo 257.134 Jelka 1.224.626 Mineralka 2.164.041 Prodaja 1.724.285 Skupaj 60.994.734 Ker je uvoz rezervnih delov vezan na plačila z akreditivi in na dolge dobavne roke, je pravočasno načrtovanje potreb izredno pomembno. Službe, ki so v temeljnih orga- i nizacijah zadolžene za vzdrževanje strojne opreme, morajo pravočasno načrtovati remonte za posamezne stroje najmanj 3 do 4 mesece prej. Dodatne težave so v tem, da je naša tehnologija i uvožena iz različnih držav — od < različnih dobaviteljev in smo 1 praktično pri uvozu rezervnih delov vezani na proizvajalca strojev, kjer pa je konkurenčnost težko primerljiva. Za razliko od repromaterialov stroj elomov ni mogoče vnaprej načrtovati in je to običajno intervencijski uvoz, ki je povezan še z dodatnimi stroški. C. Komac 0 družbeni dejavnosti žena RAZGOVOR S PREDSEDNICO OBČINSKE KONFERENCE SZDL NATAŠO ŠVIGELJ — JERMAN Dan žena poskušamo tudi v našem glasilu obeležiti na različne načine. Letos smo se odločili, da se o družbenem položaju in aktivnosti žena pogovorimo z Natašo Švigelj — Jerman, predsednico občinske konference SZDL. — Napredna organizirana ženska gibanja imajo v svetu in pri ras bogato in dolgo tradicijo; med narodnoosvobodilnim bojem so tudi ženske imele izredno pomembno vlogo; v povojnih letih je med našo družbeno preobrazbo njihova organizacija mnogo storila za emancipacijo in enakopravnost žena. Kakšen družbeni položaj pri nas imajo po vašem mnenju danes? Vaše ugotovitve so točne. Glejte, letos mineva 75 let, odkar so predstavnice naprednih gibanj proglasile 8. marec za mednarodni dan žena. Praznovale naj bi ga žene vseh držav z zahtevo po volilni pravici, prikazani kot delu družbenega vprašanja in v znamenju skupnega boja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi proti vsakršnemu izkoriščanju. Po 45 letih lahko še vedno pretresamo aktualne misli o delovanju partije, o ženskem vprašanju kot splošnem družbenem vprašanju, sprejetem na peti državni konferenci leta 1940. Ženske — aktivistke in sodelavke narodnoosvobodilnega boja so si same priborile enakopravnost. Po osvoboditvi so se vključile v obnovo porušene domovine, v graditev nove družbe, novih družbenoekonomskih odnosov. Organizacija združenih narodov je leto 1975 proglasila za mednarodno leto žensk, da bi z različnimi oblikami dejavnosti Pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane in toliko opevane enakopravnosti žensk do resnične enakopravnosti. V tem desetletnem obdobju potekajo tudi v Jugoslaviji priprave na zaključek te mednarodne akcije pod geslom ENAKOPRAVNOST, RAZVOJ IN MIR, s poudarkom na zaposlovanju, zdravju in izobraževanju. Zadnje desetletno obdobje je hkrati tudi priložnost, da dejansko ocenimo položaj žensk in se lotimo hitrejšega reševanja posameznih nerešenih vprašanj, ki vplivajo na položaj ženske delavke, samoupravljalke, družbenopolitične delavke in matere. Mislim, da je to zelo pomembno, ker se v današnjih težkih in zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah ponovno oživljajo stari pogledi na položaj in vlogo žensk. Kakšni so ti pogledi, pa ne bi posebej komentirala. — Ženske organizirano delujejo v okviru socialistične zveze; še pred nedavnim je bila takšna organizacijska oblika konferenca za družbeno aktivnost žena. Kako so organizirane sedaj? Kakšne posebne organizacijske oblike, ki bi povezovala žene, pri nas nimamo. S tem pa ni rečeno, da ženske v naši občini nismo delavne. — S pomočjo katerih oblik lahko ženske organizirano uveljavljajo svoje širše, pa tudi osebne interese? Oblike, prek katerih ženske lahko uveljavljajo svoje širše, pa tudi osebne interese, so znane. Žene-delavke zasledimo v samoupravnih organih organizacij in skupnosti, kjer so zaposlene, v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah in organih samoupravnih interesnih skupnosti, zasledimo jih v organih krajevnih skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah in drugod. Kot veste, je v SZDL dogovorjeno, da se pri kadrovanju na vseh ravneh upošteva poseben ključ, po katerem naj bi sestava organa, ki predstavlja posamezno delovno okolje, odražala dejansko sestavo tega okolja. Najbrž gre, zahvaljujoč temu dejstvu, tudi poudarek, da imamo sorazmerno precej žensk vključenih v posamezne organe. Več možnosti za dejavno vključevanje v različne oblike delovanja imajo ženske, ki so v delovnem razmerju, medtem ko smo položaj kmečkih žena najbrž preveč zanemarili. — V naši občini skoraj ne vidimo žensk na vodilnih in vodstvenih mestih, pa tudi v družbenem dogajanju jih redko opažamo. Kje so vzroki? Ne bi mogla popolnoma soglašati z vašo ugotovitvijo. Kar poglejmo šole, vrtce, pošte, banke, zdravstvo in še bi lahko naštevala... V teh dejavnostih prevladujejo ženske. Manj jih je zaslediti na vodilnih mestih v gospodarstvu. Vzrok temu je zelo enostaven: prezaposlenost. Mojo ugotovitev bom podkrepila s podatkom o številu zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju v RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 Vzgojnoizobra-ževalni program SREDNJE ŠOLE obdelovalec lesa Jesar šir. profila lesar tapetnik obdelovalec kovin Vzdrževalec vozil to strojev elektrikar energetik kuhar lesar tehnik strojni tehnik 'II o\£ £ N 0 1 2 o Ph II. 5 IV. 15 IV. — IV. 1 IV. 3 IV. — IV. 1 V. 2 V. 1 a 2 73 O 2 s +2 •S cd M 2 & c cd cd1 T3 o 2 —> c g 5 2- p, <3 1 2 & rt cd O .St? 4 H 2 S S o >N £ CZ) T3 CZ) 1 3 2 2 — 16 i — 7 4 4 2 — 38 1 — 3 2----------------------- _ _ — — — 1 — — — 111-111--- 1 - 1-1--- 9 1 1 7 4 SKUPAJ 79 dipl. inž. lesarstva VIL 1 1 — — — 1 1 — — 2 6 dipl. inž. stroj. VII. 1 1 — 1 — — — — — 1 4 dipl. inž. računal, dipl. ekonomist za VII. — 2 komerc. dejavnost VII. — 2 SKUPAJ 14 Zaradi boljše obveščenosti objavljamo razpis štipendij za šolsko leto 1985/86,kakor so ga oblikovale temeljne organizacije Bresta. Skupen razpis štipendij za vso republiko bo objavila skupnost za zaposlovanje v posebni prilogi DELA, kjer bodo objavljeni roki in ostala navodila o oddaji vlog za kadrovske štipendije. občini Cerknica. Od skupnega števila zaposlenih, ki je 5.800, je kar nad 2.600 žensk. To pa je 45 odstotkov. S tem smo približno na republiškem povprečju, ki znaša 45,43 odstotka. Da ne ponavljam: osem ur dela v združenem delu, nato teče maša žena ali domov ali še prej v vrtec in ko pride domov, jo čakajo še polne roke dela in lačna usta. Včasih je veljalo reklo, da žena podpira tri vogale v hiši. (Zlobneži bodo takoj pridali: »Mož pa ženo.«) Danes to reklo ne drži, saj je ženi naložen vse bolj še četrti vogal. Naj povzamem: skrb za dobro opravljeno delo, ki ga je žena dolžna opraviti na delovnem mestu, skrb za dom, družino, vzgojo otrok, vse to so težka bremena, ki ovirajo večje vključevanje žensk v družbeno dogajanje. Delo na vodilnih in vodstvenih mestih pa je zahtevno, me prenese polovičarstva. Zaradi preobremenjenosti se zato ženske težje odločajo za posamezna vodilna in vodstvena mesta. Biti mati in vzgojiti svoje otroke v poštene in delavne državljane, ostaja še vedno osnovna naloga vsake matere — žene. ____ In še osebno vprašanje. Kako vam uspe združiti in povezati svoje poklicno delo, pomembne družbenopolitične funkcije s svojim zasebnim življenjem? Vam ostane kaj prostega časa? Hvala za vprašanje. Z malo razumevanja gre. O prostem času pa raje ne razmišljam. Če si čas pametno razporediš, se najde tudi nekaj prostega časa. Pripravil B. Levec POMEMBNA NOVOST UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC PO NOVEM V letu 1985 bodo občani uveljavili socialno varstvene pravice z novim obrazcem »Vloga za uveljavitev socialno varstvenih pravic« z oznako SPN-1 in z oznako Državne založbe Slovenije Obr. 8,40. Naprodaj je v vseh knjigarnah v Sloveniji. Z njim se uveljavljajo vse socialno varstvene pravice: — družbene pomoči otrokom (otroški dodatek), — delna nadomestitev stana- rine, denarna pomoč za brezpo- - štipendija iz združenih istev in razlika h kadrovski ^enkratna in začasna denar- -Pdenarna pomoč kot edini ali tolnilni vir preživljanja, - plačilo oziroma doplačilo na domu, — rejnina, . . — oprostitev prispevka k ceni zdravstvenih storitev, __ pravica do uvrstitev na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Občan z enim obrazcem SPN-1 uveljavlja sočasno pravico do ene ali več naštetih socialno varstvenih pomoči. Za uveljavitev pravice do štipendije izpolni učenec ali študent isti obrazec posebej samo za to pomoč. Varstveni dodatek k pokojnini se uveljavlja na dosedanji način v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za doplačilo oskrbe v vzgojno varstveni organizaciji pa bo na voljo drug obrazec. Delavci vložijo obrazec SPN-1 v svoji organizaciji združenega dela, drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer živijo. Obrazec se lahko vloži tudi v Centru za socialno delo ali v strokovni službi samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva v občini, v kateri občan prebiva. 1 O nedavnem referendumu in volitvah smo nekaj že pisali, nadrobneje pa smo uspele rezultate prikazali v Informatorju. — Na sliki — volišče v TOZD Pohištvo. NAŠI LJUDJE Bliža se 8. marec — dan žena in zato smo prosili za kratek razgovor eno izmed naših starejših delavk VERO KLANFAR iz ŽAGALNICE. Kaj misli o sedanjem položaju ženske kot delavke samoupravljalke. »Na Marofu delam že od 1955. leta. V tem času sem opravljala različna dela, od obračuna osebnih dohodkov do dela v zaboj arni in stolarni, kjer sem še sedaj. Moram reči, da so se pogoji dela od takrat precej spremenili na bolje, posebno velja to za fizično delo. Ni pa še vse tako kot bi želeli. V kakšnem položaju smo žene danes? Moram reči, da se v nobenem pogledu ne čutimo zapostavljene. Vloga žene se od moškega niti ne razlikuje več, pa naj si bo pri neposrednem delu ali upravljanju. Da je malo žena na vodilnih in samoupravnih funkcijah, je vzrok bržkone v naši lastni, zgodovinsko pogojeni miselnosti, da sodi ženska le k štedilnikom in otrokom. Mislim pa, da je samoupravljanje danes zaradi mnogih administrativnih ukrepov malce otežkočeno. Tudi informirani smo dovolj, seveda, če hočemo biti. Na koncu bi pa le poudarila, da imamo preveč režijskih delavcev in to število počasi še narašča. Ko bi vsak vestno opravljal svoje delo, za katerega je postavljen, potem tudi tega ne bilo bilo treba v takem številu.« T. Obreza Lanske poškodbe pri delu V letu 1984 je bilo v naši delovni organizaciji 154 poškodb pri delu, na poti na delo in z dela. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 1728 delovnih dni. V primerjavi z letom poprej se je število poškodb dvignilo za 2,7 odstotka, število izgubljenih delovnih dni, ki so jih povzročile, pa je upadlo za 35,1 odstotka. Več nam povedo podatki v razpredelnici: Število poškodb TOZD Pri strojih Ostalih delih Na poti Skupaj Indeks na leto 1983 =§8 ■ ■"= lili 11