SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 12. FEB. 1992 Letnik XLVI. Štev. 6 (2641) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P.b.b. Ob 90-letnici Milke Hartman Včeraj je v Libučah pri Pliberku praznovala svoj 90. rojstni dan pesnica Milka Hartman (slika). Slavljenki je ob visokem življenskem jubileju čestitala tudi delegacija Slovenske prosvetne zveze ter druge osebnosti iz kulturnega in političnega življenja Koroške. Več na 6. strani. Albertville: ploha kolajn za Avstrijo! XVI. zimske olimpijske igre v francoskem Albertvillu so se za avstrijske športnice in športnike .začeli s pravo ploho kolajn. Do včeraj so jih osvojili kar sedem, od teh dve zlati, dve srebrni in tri bronaste. Prvo zlato kolajno je osvojil Patrick Ortlieb v moškem smuku, drugo pa smučarksi skakalec Ernst Vettori. Samozavni „Koordinacijski odbor koroških Slovencev“, enostransko ustanovljeno telo Narodnega sveta, očitno načrtno zaostruje odnose med osrednjima političnima in kulturnima organizacijama koroških Slovencev. Na zadnji seji tega, med Slovenci že dolgo spornega, organa pa so medslovenski odnosi po zaslugi predsednika NSKS dr. Matevža Grilca in njegovega tajnika mag. Marjana Pippa, hkrati tudi poslovodje „KOKS“ NSKS, zdrsnili na najnižjo stopnjo v zadnjih desetletjih. Predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenske prosvetne vzeze in Slovenske športne zveze so se sestanka „KOKS“ pretekli četrtek v Celovcu udeležili, da bi se skupno z glavnimi akterji iz vrst NSKS, ki so teden dni poprej sprejeli škandalozno enostransko priporočilo slovenski vladi za razdelitev finančnih sredstev za koroške Slovence za leto 1992, dogovorili za ustre- znejšo in pravično rešitev. Toda to ni bilo mogoče! O predlogu ZSO, naj bi začeli resne razgovore o ustanovitvi dejansko reprezentativnega koordinacijskega telesa, ki naj bi usklajeval stališča v glavnih in eksistenčnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, NSKS na tem sestanku ni hotel razpravljati. Njenim eksponentom je šlo izključno za razdelitev financ, ne pa za dialog! To je zelo jasno pokazalo glasovanje o predlogu mag. Petra Waldhauserja, ki je predlagal neposredne razgovore med obema osrednjima političnima in kulturnima organizacijama, s katerimi bi skušali uskladiti sporne točke pri razdelitvi financ ter tako najti tudi izhod iz globoke krize zaupanja. Predlog so zastopniki NSKS in KKZ zavrnili... Isti funkcionarji pa so - z dodatno podporo že leto dni neaktivne Gospodarske zveze - uveljavili nesprejem-(Dalje na 2. strani) TTfc V V V • Bilcovscam 72.000 šil. za Hrvaško! Športno društvo Bil-čovs na čelu s predsednikom Franzem Gasser-jem je preteklo nedeljo organiziralo Mirovni praznik pod geslom „Bilčovs pomaga otrokom beguncev iz Hrvaške“. Praznika na glavnem trgu v Bilčovsu se je udeležilo veliko število občanov, ki so darovali lepo vsoto 72.000 šilingov. Celotni izkupiček dobrodelne prireditve bodo organizatorji uporabili za nakup živil za oskrbo begunskih otrok v Opatiji in Reki. Zgledno akcijo so podprli tudi občina Bilčovs na čelu z županjo Štefko Quantschnigo-vo, župnijski svet Bilčovs, nemško govoreči mešani pevski zbor Bilčovs, zbora SPD „Bilka“ in „Vaščani pojo“, ki so tudi glasbeno sooblikovali praznik, ter požarna bramba Bilčovs. Mirovno mašo v farni cerkvi je opravil župnik Leopold Kassl. Moderatorja mirovnega praznika sta bila znana radijska in televizijska napovedovalca Marjan Velik in dr. Reinhard Lorenz, ki sta po svoje prispevala k uspehu te dobrodelne prireditve. Ustanovljena Iniciativna skupina proti neonacizmu! Na Koroškem so pred nekaj dnevi ustanovili Iniciativno skupino proti širjenju neonacizma. Glavni iniciatorji nove organizacije so dijaki, včlanjeni v „Aktion kritischer Schüler“, prvi predsednik pa je inž. Peter Krainer. Glavni cilj nove organizacije je preprečevanje širjenja neonacistične miselnosti, je dejal Krainer in s tem v zvezi napovedal informacijske prireditve predvsem za koroško mladino. Šole pa je pozval, naj se prav tako vključijo v boj proti neonazizmu na Koroškem. Vse več komplikacij z JE v Krškem! Jedrska elektrarna v Sloveniji, na Koroškem pa je tev jedrske elektrarne. Kot Krškem (na sliki „srce“ elck- socialdemokratski poslanec smo poročali, načrtuje slo-trarne) vse bolj buri duhove mag. Peter Kaiser zahteval venska vlada 28. junija letos na obeh straneh Karavank, sestanek najvišjih politikov izvesti referendum o zaprtju Ponovna okvara v elektrarni Avstrije, Slovenije in Hrva- JE Krško, katerega uspeh pa je pretekli teden povzročila ške, na katerem naj bi določili je po zadnjih slabih izkušnjah drastično omejitev porabe v konkreten scenarij za ukini- ob ustavitvi zelo vprašljiv. Vojna v BiH se bo začela čez dva meseca Bivši predsednik razpadlega jugoslovan- skega predsedstva in predsednik Izvršnega odbora Hrvaške demokratične skupnosti Stipe Mesič je izjavil, da je vojaški vrh začel pripravljati agresijo na BiH. ter da se bo vojna v tej republiki začela „najkasneje čez dva meseca“. O Hrvatih v BiH je povedal, da se tako oni kot oblast v Hrvaški zavzemajo za celovitost BiH pod pogojem, da postane samostojna, suverena država. Ob tem je dodal, da hrvaški narod v BiH zahteva le dodatno jamstvo, da ostane konstitutivni element te države ter da zadrži svoj geografski prostor. KOMENTAR Dr. Marjan Sturm možnost za objavljanje svojih stališč,' katoliški tabor pa bi poleg Našega tednika ohranil še Nedeljo in Družino in dom. Če bi prejšnji komunistični režim v Ljubljani v zadnjih 20 letih kdaj skušal na Koroškem uveljaviti skupen časopis“, bi to na Koroškem interpretirali kot napad na demokratični pluralizem. Zdaj tega režima ni več, s pluralizacijo in demokratizacijo slovenske družbe pa naj bi na Koroškem s pomočjo finančnega pritiska „KOKS“ IN NJEGOVA OZADJA Spor okrog koordinacijskega odbora N S KS ima globlja ozadja. Dejansko gre za to, da Narodni svet skuša s porazdelitvijo financ preurediti politične razmere znotraj manjišne. V ta namen je bil ustanovljen KOKS, v katerem ima NSKS večino, in v njem delijo denar tisti, ki ga tudi prejmejo. S kakšno neobzirnostjo KOKS-NSKS uresničuje svoj politični koncept, kaže dejstvo, da so predstavniki Zveze slovenskih organizacij na seji pretekli četrtek zvedeli, da je ta KOKS že sklenil zmanjšanje finančnih sredstev za ZSO v takšni meri, da ne bi mogla več izdajati glasila Slovenski vestnik. V višini sredstev za NSKS pa je seveda dodelil ustrezno vsoto za Naš tednik. Po tem sklepu naj bi se začela „razprava o skupnem časopisu“. To je jasen diktat, ki pa je za ZSO nesprejemljiv. V osnovi gre za ukrep, s katerim bi slovenska antifašistična, liberalno-levičarska struktura na Koroškem zgubila svoje glasilo in s tem prišlo do radikalne spremembe politične strukture. Da vodstva NSKS, EL, KKZ in SGZ to počenjajo, sicer boli in postavlja nadaljnje sodelovanje pod velik vprašaj, odgovornost za finančno pomoč in razdelitev sredstev pa v celoti nosi vlada Republike Slovenije. Ta se bo morala izjasniti, ali bo sledila predlogom KOKS/NSKS in s tem tudi radikalni spremembi politične strukture na Koroškem. Vsi tisti, ki se zavzemamo za odprte in pluralistične odnose znotraj manjišne, ki Slovence ne delimo na dobre in slabe, ki se opredeljujemo za nadstrankarske odnose, pa se moramo osvestiti, da nismo drobiž, s katerim bi se lahko nekateri poigravali. Slovenska levica na Koroškem je zadosti močna, da bo vzdržala take pritiske. Dovolj močna zato, ker ima demokratične koncepte, ker ima prijatelje v Sloveniji in Avstriji. Na finančna izsiljevanja pa ne bomo pristajali. Odnosi na najnižji stopnji! (Nadaljevanje s 1. strani) ljiv diktat in škandalozno politično izsiljevanje znotraj manjšine. Sklenili so, da se tokrat sicer ne glasuje o „priporočilu“ slovenski vladi, da pa škandalozen sklep „KOKS“ NSKS z dne 22. januarja velja, če ZSO, SPZ in SŠZ na prihodnji seji „KOKS“ (čez teden dni - op. uredn.) ne vstopijo v ta samozvani „KOKS“. Kot smo že poročali, je ta sklenil priporočilo, naj slovenska vlada oz. slovenski parlament dodeli Narodnemu svetu in njenemu časopisu 5,8 milijona, Zvezi slovenskih organizacij, vključno s Slovenskim vestnikom, pa 2 milijona šilingov. Ta enostranskost se nadaljuje tudi v „priporočilu“ za osrednji kulturni organizaciji: 1,7 milijona za KKZ, za SPZ pa le 1,1 milijona šilingov. Nadaljnja značilnost tega škandaloznega „priporočila“ je, da je „KOKS“ NSKS stranki EL in njeni sploh ne obstoječi „Politični aklademi-ji“ priporočil dodelitev kar 3,5 milijona šilingov, organizacije kot so Zveza slovenskih izseljencev, Zveza slovenskih žena in mnoge druge, ki so na ministrstvu za Slovence v Ljubljani zaprosile za podporo, pa sploh niso upoštevane. Tudi kriteriji za podporo tega in onega dijaškega doma ter otroških vrtcev so več kot vprašljivi in nesprejemljivi, kar so na sestanku jasno in konkretno izrazili zastopniki Slovenskega šolskega društva. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm - preberite tudi njegov komentar na 2. strani! -je še enkrat poudaril, da bi moral KOKS politično usklajevati, za finančno podporo ter razdelitev finančnih sredstev koroškim Slovencem pa je v celoti odgovorna Republika Slovenija. Predlog predsednika NSKS, da bi ZSO in NSKS dobila po dva milijona šilingov, ostalih priporočenih 3,8 milijona šilingov pa naj bi bilo za nek „skupen časopis“, pa je dr. Sturm ostro in z vso odločnostjo zavrnil kot nesprejemljiv diktat in poskus likvidacije Slovenskega vestnika, pri kateri ne bo sodeloval in za katero „KOKS“ nima nikakršne pravice. Sturm: „Pripravljen sem za rapravo o platformi za neodvisen, pluralističen in demokratičen časopis, toda ne pod diktatom in poskusom prisile, kot se je to danes zgodilo!“ Preden je predsednik ZSO - in z njim še nekateri drugi -zapustil sejo, je še poudaril, da ZSO pri taki „mašineriji večinskega odločanja znotraj manjšinskih struktur“ in pri takem pojmovanju demokracije ni pripravljena sodelovati. V razgovoru za naš list pa je Sturm še napovedal, da bo ZSO v najkrajšem času opravila razgovore z najvišnjimi politiki v Sloveniji, ter da od slovenske vlade pričakuje, da se bo v najkrajšem času izjasnila o postopanju „KOKS“ in se izrekla, ali se strinja s politiko diktata, političnega izsiljevanja in izrinjanja Slovencev na Koroškem. Tajnik ZSO dr. Mirko Wakou-nig: „Zame je ta KOKS samozvan organ, ki je odnose med slovenskimi strukturami pripeljal na naj nižjo stopnjo!“ Marjan Tepina predsednik Slovenske skupnosti GORICA, (STA). - V Doberdobu je bil 7. deželni kongres stranke Slovenske skupnosti, na katerem so za predsednika izvolili Marjana Tepino, za tajnika pa ponovno Iva Jevnikarja. Izvolili pa so tudi štiridesetčlanski svet, ki bo vodil stranko v prihodnjem dveletnem mandatu. Na kongresu so sprejeli tri resolucije, med njimi osnovno kongresno resolucijo o prizadevanju za odobritev zaščitne zakonodaje in možnostih reševanja manjšinske problematike, če do ustrezne zakonodaje ne bo prišlo v kratkem času. Potrdili so tudi resolucijo s predlogom, da bi slovenska manjšina sprejela za svojo zastavo zastavo Republike Slovenije. S posebno resolucijo pa so se dotaknili odnosov s Slovenijo. V njej so pozdravili sprejem Republike Slovenije v mednarodni zbor neodvisnih in samostojnih držav. Kritično do Streicherja Poslanka Zelene alternative v avstrijskem parlamentu in govornica za manjšine mag. Terezija Stoisič je v zvezi z vprašanjem dvojezičnih topografskih napisov pri pošti in železnici kritizirala zadržanje pristojnega ministra Rudolfa Streicherja. Poudarila je, da ta zavlačuje postavitev dvojezičnih napisov, kot jih predvideva 7. člen Avstrijske državne pogodbe. Stoisičeva je od ministra zahtevala postavitev dvojezičnih napisov na področju pošte na dvojezičnem ozemlju Koroške in Gradiščanske. Streicher je na pismeno vprašanje poslanke odgovoril, da oznake poštnih uradov ter poštnih žigov ne spadajo pod omenjena določila, prav tako tudi ne dvojezične vozovnice, ker to sodi izključno v pristojnost zvezne zasebne gospodarske uprave... SLOVENSKI VESTNIK Bo uspelo dokončno zaustaviti vojno? Na Hrvaškem več kot 3.000 umrlih v vojni ZAGREB, (STA). - V vojni na Hrvaškem je od 17. avgusta 1990 do danes na hrvaški strani umrlo 3083, ranjenih pa je bilo 16.387 ljudi. Od skupnega števila umrlih je 1426 civilistov, med ranjenimi pa jih je 4761. Med žrtvami vojne je tudi 41 otrok, 15 novinarjev, pet medicinskih sester, dva duhovnika in tva tujca. To so najnovejši podatki, ki jih je danes objavilo glavno sanitetno poveljstvo Hrvaške. Med umrlimi je 1032 pripadnikov zbora narodne garde (ZNG), 233 iz rezervne sestave ZNG, 260 pripadnikov ministrstva za notranje zadeve. V vojni na Hrvaškem je bilo ranjenih 19157 hrvaških vojakov in 2118 pripadnikov MUP. V Vukovarju pa je po zadnjih uradnih podatkih umrlo 600 hrvaških vojakov in 1100 civilistov. Konstituirana odbora ZSO Pretekli četrtek se je na prvi seji po občnem zboru zbral upravni odbor ZSO. Člani odbora so razpravljali in sklepali predvsem o najnujnejših organizacijskih in političnih vprašanjih, na osnovi statuta pa so imenovali tudi nadaljnje štiri člane izvršnega odbora ZSO. Poleg na občnem zboru že izvoljenih (predsednik dr. Marjan Stürm, podpredsednika Sonja Wakounig in dr. Franci Zwitter ml., tajnik dr. Mirko Wakou-nig, blagajničarka mag. Geli Schellander) so to inž. Tonči Schlapper, dr. Janko Malle, dr. Jože Messner in Janez Wutte-Luc. Delavska zbornica praznuje 70-letnico Koroška delavska zbornica praznuje letos svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti bodo organizirali vrsto prireditev, na katerih želijo prikazati široko dejavnost tega javno-pravnega zastopstva koroških delojemalcev. Delavska zbornica šteje trenutno blizu 150.000 članov, letno pa je v stiku s približno 100.000 ljudmi. Predsednik Josef Quantschnig je na tiskovni konferenci predstavil novosti in spored prireditev v jubilejnem letu, hkrati pa je tudi opozoril na spremembe v zakonu o delavski zbornici, ki med drugim predvideva izboljšave na področju servisnih uslug, kot je to na primer sedaj obvezna pravna pomoč delojemalcem v delovno- in socialnopravnih zadevah. S tem v zvezi je delavska zbornica izdala servisno brošuro (slika zgoraj), ki jo lahko naročite pri Delavski zbornici/Arbeiterkammer, Bahnhofplatz 3, 9020 Celovec/Klagenfurt. Slab je, kdor slabo misli: po padcu „železne zavese“ in po skorajda popolnem zlomu organizirane avstrijske levice, ki je doslej zaposlovala avstrijsko državno policijo, se je ta oddelek notranjega ministrstva naenkrat znašel v identitetni krizi. Čez noč se je znebil sovražnika, ki je desetletja - sicer neuspešno, toda KOMENTAR VEDNO ZA VODITELJA vendar - izpodkopaval avstrijsko državo. Varuhi avstrijske ustavnosti so hrabro opazovali ter zapisovali imena in dejanja notranjih državnih sovražnikov: zapisovanja vredno jim je bilo med drugim celo to, kdo je kdaj vstopil v slovensko gimnazijo (iz mojega osebnega akta, reg. št. 16742: „Sie waren im Jahre 1964 Schüler des slowenischen Gymnasiums in Klagenfurt... “), kdo se je kdaj udeležil kake demonstracije, kdo je kdaj podpisal kako peticijo... Slovenija ni več komunistična, zeleni alternativci sedijo v parlamentu, nekdaj tajno opazovani znanstvenik se poteguje celo za najvišje mesto republike... Po takem razvoju še meščanski uvodničarji dvomijo o smiselnosti nadaljnjega obstoja dragega aparata državne policije, zlasti še v časih, ko bi bila potrebna stabilizacija državnega proračuna. Prav hitro in spretno pa so se znašli Löschnakovi biriči: Naenkrat je cela Avstrija ogrožena od desnoradikal-nih neonacistov, ki jih zdaj kar dan za dnem odkrivajo in zapirajo. Desetletja so zapirali oči pred desničarskimi ekstremisti, naenkrat pa jim pridejo prav, da z njimi potrdijo nujnost njihove eksistence. Kajpada je uradni Avstriji nekoliko nerodno in je v zadregi, če se patološki primeri tipa Kiissla pred ameriš- kimi televizijskimi zasloni bahajo s programom ustanovitve nove nacionalsocialistične stranke v Avstriji; tudi za sprejem v ES to nikakor ni najboljša reklama. Torej: lov na najneumnejše desničarje, ki se z nemškim pozdravom, rjavimi srajcami, črnimi škornji, in ki se pod zastavo s kljukastim križem že desetletja vežbajo v Dunajskem gozdu, se lahko prične. Prav ti pa so zdaj malodane začudeni, da je naenkrat prepovedano, kar so jim varnostne oblasti doslej nekaznovano dovoljevale. Celo policisti krajevnih žandarmerijskih postaj, doslej pristojni za nemoteno opazovanje tega rjavega strašila, sveta ne razumejo več. Ob tem pa so povsem nedolžni, ker so opravljali samo svojo dolžnost, namreč da niso ukrenili ničesar. Naenkrat so soočeni z disciplinarnimi postopki, ker so tudi pred tujo televizijsko kamero povedali, česar so bili od nekdaj vajeni: da namreč vojaška vežbanja neonacističnih tolp nikakor niso bila prepovedana. Kdo se še čudi volilnim zmagam svobodjakov pri zadnjih personalnih volitvah pri policiji? Da ne bo nesporazuma: seveda je skrajni čas, da se varnostne oblasti končno spoprimejo tudi z naj-neokusnejšnimi pojavi neonacizma v Avstriji. Ne toliko zaradi njegove realne nevarnosti, temveč iz moralne dolžnosti do milijonov žrtev nacizma („das schulden wir Millionen Toten“, je staro geslo avstrijskega antifašističnega gibanja). Seveda je skrajni čas, da je prišlo do spremembe zakona o ponovnem nacističnem udejstvovanju, ki naj učinkoviteje preprečuje neonacistično propagando. Upamo lahko le, da bo avstrijsko sodstvo nove predpise tudi izpolnjevalo. Skrajni čas, da veljajo zakonska določila, ki naj preprečujejo, da bi se avstrijska mladina okužila z nacistično miselnostjo. Povsem verodostojno pa vse to vendarle ni. Kakor je pravilno dejal pravosodni minister Michalek, neonacizem v prvi vrsti ni praven, temveč političen in -temu je treba dodati - tudi socialen problem. Dokler predsednik domnevno demokratične stranke lahko javno blebeta, in to pravno nekaznovano,o „pošteni zaposlitveni politiki tretjega rajha“, dokler bo avstrijska vojaščina „ščitila“ avstrijsko-madžarsko mejo pred azilanti in begunci, kakor bi bili agresorska sila, dokler bo notranji minister izvajal v soglasju z avstrijsko vlado najrestriktivnejšo begunsko politiko zahodne Evrope in mu bo ploskal ves avstrijski bulvarski tisk, tako dolgo se nam ni treba bati neonacistov (ker so ob taki vrsti politike za desni tabor nepotrebni), marveč se morajo demokrati z gnusom odvrniti od skupne desničarske politike, ki jo narekuje führer svobodnjakov in ji na poti lemingov sledita koalicijski stranki. Državna policija pa bo kot ustanova države preživela tudi ta čas. Od Metternicha preko Hitlerja do tretje republike in v bodoče: semperpro imperatorem. Vedno za voditelja. S tem geslom se da preživeti. Spor med Srbi in Hrvati: dve raznem državni koncepciji Sredstva javnega obveščanja se rada opirajo na določene površnosti in krilatice v ocenjevanju in komentiranju spora med Srbi in Hrvati. Najpogosteje še srečamo z mnenjem, da gre za nacionalni etnični konflikt, za nasprotja v verskih ozirih. Vendar to ni bistvo problema, je dejal dr. Alojz Ivaniševič, sodelavec Avstrijskega inštituta za vzhodno- in južnovzhod-noevropsko zgodovino, pretekli teden na predovanju o zgodovini srbsko-hrvaškega konflikta v Hrvatskem akademskem klubu (HAK) na Dunaju. Bistvo spora med Srbi in Hrvati sta popolnoma različni politični koncepciji o skupni državi. Piše IGOR SCHELLANDER Srbija je bila (pred izbruhom 1. svetovne vojne) velika država, ki je imela borbeno tradicijo in si je svoj obstoj ne nazadnje nekajkrat v zgodovini morala zagotoviti z vojno silo, na primer z upori proti Turkom, vojnami na Balkanu in potem proti avstro-org- skemu in nemškemu cesarstvu. Zanjo je kot državna koncepcija vsekakor veljal centralizem, saj je najbolj koristil interesom države, ki se nikdar ni prav znebila občutka ogroženosti. Hrvati so se kot del zapostavljenih (slovanskih) naro- dov v avstro-ogrski monarhiji vedno borili za uresničitev federalnega ali konfederalnega koncepta v okviru monarhije. Hoteli so si pridobiti isti status kot so ga dobili Madžari v okviru avstro-ogr-skega dualizma leta 1867 -skupaj s Slovenci so se vse do konca 1. svetovne vojne zavzemali za trialistično koncepcijo monarhije. Tako so torej takoj ob pristanku na južnoslovansko državo - ob močnejšem partnerju Srbiji -vztrajali naprej pri federalni politični koncepciji. Vprašanje je kajpada, ali se ne bi tudi - v primeru, da bi kdajkoli bila ustanovljena ’velikohrvaška’ država -(Dalje na 4. strani) Evropska znanstvena konferenca v Mariboru O malih narodih in ^ • V • V • f etničnih manjšinah v jutrišnji Evropi Okrog 150 strokovnjakov iz vse Evrope, Združenih držav Amerike, Kanade, Izraela in celo iz Južne Afrike se je pretekli teden udeležilo tridnevne evropske znanstvene konference na temo „Narod in država - mali narodi in etnične manjšine v nastajajoči Evropi“ v Mariboru. Konferenca se je iztekla s sporočilom evropski znanstveni in politični javnosti, da bo prav reševanje te obsežne in hkrati občutljive problematike bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj v Evropi in s tem tudi na dilemo, ali bo malim narodom in državam dejansko uspelo enakopravno vstopiti v nastajajočo novo Evropo. Piše IVAN LUKAN Konferenco sta v sodelovanju z 18 raziskovalnimi ustanovami in organizcijami iz drugih evropskih držav in ZDA pripravila Evropski center za etnične manjšine in regionalne študije Univerze v Mariboru (ECERS) pod vodstvom prof. dr. Silva Devetaka - v pripravljalnem odboru je sodeloval tudi podpredsednik FUENS dr. Reginald Vospernik, v znanstvenem odboru pa dr. Avguštin Malle - in Mednarodna znanstvena konferenca Manjšine za jutrišnjo Evropo (ISCO-MET) prav tako s sedežem v Mariboru. Med številnimi pokrovitelji konference pa naj omenimo Svet Evrope in Republiko Slovenijo. Eden najpomembnejših zaključkov konference, ki je nakazala širok spekter (tudi nasprotujočih si) mnenj o gledanju na postavljeno temo, je brez dvoma napoved, da bo ISCOMET po vsej verjetnosti že maja letos dobil status posvetovalnega telesa, kar brez dvoma pomeni okrepitev vpliva zastopstva malih držav in etničnih manjšin v mednarodnih evropskih forumih. Nadalje Mednarodna znanstvena konferenca načrtuje izdajo časopisa, ki naj bi prodrl v evropsko javnost in tako senzibiliziral politike, znanstvenike in prebivalstvo na naši celini. Nadaljevali bodo z raziskavo „Demokratizacija v Vzhodni-centralni Evropi in njeni učinki na medetnične odnose, raziskovalno delo z namenom distribucije informacij pa bo podprto z izmenjavo strokovnjakov in z ustanovitvijo manjših ekspertnih skupin. Mednarodno konferenco je pozdravil tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, ki je k zastavljeni temi poudaril, da enakopraven vstop malih narodov oz. držav in tudi etničnih manjšin v vseevropske integracijske procese ne bo odvisen v prvi vrsti od njihovih želja, ne zgolj od pripravljenosti velikih držav in narodov, ampak predvsem od njihove volje in sposobnosti, da svoje politično in gospodarsko življenje, svojo socialno in pravno ureditev uravnavajo na enakih izhodiščih in standardih, ki uravnavajo življenje v razvitih državah in v razmerjih med njimi. „Tudi v pogojih neodvisnosti in samostojnosti sta narod in njegova samobitnost lahko ogrožena, če se ne zna izkopati iz stagnacije, krize in izolacije in to predvsem z lastnimi koncepti, sposobnostmi, znanjem in delom,“ je dajal Kučan. Glede zaščite etničnih manjšin pa je dejal, da se Slovenija lahko pohvali z visoko stopnjo pravne zaščite manjšin in z uspešno prakso njenega uveljavljanja. „To pa ne pomeni, da je za varstvo manjšin storjeno dovolj in vse, a utemeljuje našo moralno pravico, da skrbimo za položaj slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kjer ta zaščita za zdaj ni zadovoljiva“, je dejal Kučan. S tem v zvezi je poudaril, da Slovenija v razmerjih do teh držav ne bo in ne želi uveljavljati načelo reciprocitete, „ker je to nedemokratično in ne upošteva vseh zgodovinskih in drugih specifičnosti v njihovem položaju in razmerjih z večinskimi narodi“. „Verjamen pa, da ni v nasprotju s temeljnimi vrednotami odnosov med narodi in državami, če zahtevamo, da se uveljavi načelo paraleli-zma, da torej zaščita temelji na istih načelih in da se praksa približuje izenačevanju“, je menil predsednik predsedstva Slovenije in zaključil, da manjšine nikakor ne morejo . biti žrtve poigravanja in merjenja moči držav, političnih strank in skrajnih nacionalističnih sil. Rektor mariborske univerze prof. dr. Alojz Križman pa je ob poteku konference dejal, da je Maribor gostil zelo pomembno srečanje znanstvenikov in politikov, predvsem v trenutku, ko Slovenija nastaja samostojna država. Manjšinska oz. etnična vprašanja pa so tudi za Slovenijo velikega pomena, saj tu živita italijanska in madžarska manjšina, dodal pa je tudi, da tudi obstaja vprašanje, kako je z nemško o kateri bo po mnenju Križmana treba izvesti raziskave in verjetno tudi povedati resnico. Avstrija je bila na konferenci zastopana z znanstveniki in politiki z Dunaja in (Dalje na 4. strani) Srbsko-hrvasko barantanje za Bosno in Hercegovino Klub temu, da premirje na Hrvaškem ne drži, saj so kršitve na dnevnem redu, pa postaja Bosna in Hercegovina vse bolj nevarno žarišče. Že lansko pomlad, še pred hrvaško-srbsko vojno, se je razvedelo o tajnih pogovorih med Tudjmanom in Miloševičem o razdelitvi Bosne in Hercegovine. V času neposrednega spopada je bil ta dogovor v ozadju, po podpisu sarajevskega premirja pa je ostal spet zelo aktualen. Vojna namreč ni prinesla zmage ne Srbom ne Hrvatom. Prvi so sicer osvojili nekaj ozemlja, a se ob tem tudi strahotno izčrpali in se zavedajo, da ga bodo težko obdržali, drugi pa so po tihem pripravljeni na korekcijo meja, v kolikor pri tem ne bi nič izgubili. Tajni dogovor o razdelitvi BiH bi lahko zadovoljil obe strani. Srbi bi vsaj delno izpolnili sanje o Veliki Srbiji, zaokrožili ozemlje in ga povezali s Srbsko (kninsko) Krajino. Hrvati pa bi dobili vsaj Hercegovino, kjer so večinsko prebivalstvo, Bosansko Posavino pa bi morebiti uspeli zamenjati za okupirani del Slavonije. S tem bi bila zadovoljna oba, tako Tud-jman kot Miloševič, oba pa za ohranitev oblasti doma tako rešitev nujno potrebujeta. Ključ za ohranitev ali razdelitev BiH pa je v rokah bosanskih Muslimanov, tretjega, a po številu prvega državotvornega naroda. Njihov vodja in predsednik predsedstva BiH Alija Izbetbego-vič je za 1. marec razpisal referendum, na katerem računa, da bo za ozemeljsko celovitost BiH glasovalo okrog 60% skupnega prebivalstva. Politične spletke v zadnjem času pa kažejo, da tolikšnega odstotka najbrž ne bo dosegel. Za celovitost prav gotovo ne bodo glasovali Srbi, ki so v okrilju Srbske demokratske stranke v BiH že pred časom ustanovili svojo skupščino, ki ima za cilj priključitev s Srbi naseljenih ozemelj k matici. Hrvati so se v bosanskohercegovski skupščini sicer izrekli za referendum, Tudjman pa je izsilil odstop zmernega vodje HDZ BiH Stjepana Kljuiča in na njegovo mesto spravil hercegovskega jastreba Mateja Bobana. (Hercegovski Hrvat je bil tudi nekdanji ustaški vodja NDH Ante Pavelič.) To je Tudjman storil tudi zaradi notranjepolitične situacije, saj so se hercegovski Hrvati množično vključevali v Tudjmanu sovražno Hrvaško stranko prava Dobroslava Parage. Pod Bobanovim vodstvom je že jasno, da bodo referendum bojkotirali tudi Hrvati. Ostanejo torej še Muslimani s svojim gandijevskim Izbetbegovičem, ki pa po glasovih ne more zagotoviti večinskega rezultata. Pri tem je treba upoštevati še muslimansko tiščanje glave v pesek in labilnost pri odločanju. Kaj lahko se zgodi, da jih bo nekaj glasovalo tudi proti celovitosti BiH, samo da bi si zagotovili mirno rešitev. Kakorkoli se bo referendum iztekel, miru na tem področju ni pričakovati, najslabša varianta pa je delitev, saj bo na vsakem področju ostalo nekaj sto tisoč manjšin-cev, ki se bodo po balkansko borili za svoje pravice. Jože Rovšek O malih narodih... (Nadaljevanje s 3.strani) vlade in ustavni pravnik dr. Štajerske, udeležba sloven- Ralf Unkart ter zastopnik skih koroških ustanov in biroja za slovensko narödnos-organizacij pa je bila več kot tno skupnost mag. Karpf, skromna. Medtem ko sta bila znanstvenikov in politikov iz iz uradne Koroške na konfe- vrst koroških Slovencev žal renči direktor Urada deželne sploh ni bilo. Srbi in Hrvati... (Nadaljevanje s 3. strani) Hrvati prav tako opirali na centralizem. Današnje vojne okoliščine sicer ne dopuščajo reprezentativnih ocen, vendar so prve poteze nove vlade pod vodstvom Tudjmana in njegove HDZ zelo potrjevale sum, da nova ekipa v novi samostojni Hrvaški načrtuje vse drugo kot pa decentralizacijo politike, gospodarstva in uprave... Srbija vsekakor ni prva in tudi ne zadnja država v Evropi, ki se opira na centralistične koncepcije, je izpostavil Ivaniševič, zato jo je zaradi tega kajpada težko posaditi za zatožno klop. Centralizem je veljal mnogim evropskim in drugim državam kot edino odrešujoče sredstvo, vse drugo so pojmovali kot anarhijo. Hrvaški zgodovinar je svoja izvajanja nato še dokumentiral z vrsto citatov obeh nekdaj vodilnih politikov Stjepana Radiča (Hrvaška kmečka stranka) in Nikole Pašiča (Srbska radikalna stranka). Neverjetno kako so si izjave in stališča obeh podobne argumentaciji današnjih hrvaških in srbskih prvakov! Na otvoritvi razstave slik natečaja Slovenskega planinskega društva se je zbralo kar lepo število ljubiteljev gora, med njimi tudi nemško govoreči. „Jaz pa grem v planine“ To pesem je za uvod zelo primerno zapel Tercet Rož prejšnjo sredo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, kjer je bila otvoritev razstave ,,Planine v sliki“. Tradicionalni (tokrat že sedmi) natečaj sta razpisala Slovensko planinsko društvo Celovec in revija „Družina in dom“. in nemško govorečih), ki so skupno poslali 38 planinskih motivov. Razstava v kni-garno pričara precejšnjo mero planinskega vzdušja. Predstavnika obeh prirediteljev sta pozdravila zbrano „planinsko“ publiko, predsednik Hanzi Lesjak pa je nato razglasil izid natečaja in se s priznanji zahvalil za sodelovanje. Strokovna žirija (Dolinšek, Reichmann, Paternoster) je takole uvrstile in ocenila posnetke, pri čemer so bile črno-belc slike uvrščene na prednjih mestih: 1. mesto: Fress Wolfgang, Grabštanj; 2. mesto: Urbajs Lubo, Žoprače; 3. mesto: Paeher Rudolf, Beljak. Na natečaju je sodelovalo 15 fotoamaterjev (slovensko Ogled priporočamo, saj fotografij in vzdušja ne moremo posredovati s še tako podrobnim opisom. Možen je do konca februarja med poslovnim časom. Prav pa bi bilo, če bi posnetke lahko pokazali tudi še kje na podeželju. Miha Travnik ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 19020 Celovec OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku zveznega ministra za pouk in umetnost naj starši prijavijo svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1992/93 v gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 17.2. do 28.2.1992, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem držaavljanstvu. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejmne izpite: sreda 8. julija 1992. 3. Konec maja 1992 bo vodstvo ljudske šole javilo gimanziji učnih uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Pri poročljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na naslov: Zvezna gimanzija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagen-furt. dv. sv. dr. Reginald Vospernik l.r., ravnatelj Nastopi Glasbene šole Oddelek Bilčovs: sreda, 12. 2.1992 ob 18.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu Oddelka Šentprimož in Dobrla vas: sreda, 12. 2. 1992 ob 19.00 uri v kulturnem domu v Šentpri-možu Oddelek Šentjakob: sobota, 15. 2. 1992 ob 16. uri v društveni sobi v Šentjakobu Oddelka Šmihel in Globasnica: sobota, 15. 2. 1992 ob 19.00 uri v farnem domu v Šmihelu Prisrčno vabjeni m Posojilnica-Hank Podjuna v Dobrli vasi vabi na redni občni zbor čas: 23. februarja 1992 ob 9.(K) uri kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nadškof Šuštar: „V politiki ne iščemo posebnega vpliva66 Slovenska katoliška Cerkev in njeni predstavniki imajo po mednarodnem priznanju Slovenije vse večjo vlogo v slovenskem političnem življenju, zlasti še v zunanji politiki. Na nekatera aktualna vprašanja je za Slovensko tiskovno agencijo odgovoril nadškof in metropolit dr. Aloizij Šuštar. # Po Sloveniji Slovenija končno vzpostavila diplomatske odnose tudi s Hrvaško STA: Je kardinalstvo za slovensko cerkev aktualno vprašanje? Dr. Šuštar: Ni aktualno. Imenovanje kardinalov je namreč odvisno od velikega števila cerkvenopolitičnih okoliščin. Normalno je, da se sedaj postavlja vprašanje, ali bo kateri od slovenskih škofov postal kardinal, toda tudi v Afriki in Aziji in drugod je veliko kandidatov, izbor pa je odvisen od Vatikana. Pomembnejše je, da se mednarodno uveljavi Slovenska škofovska konferenca. STA: Kakšno bo v prihodnje sodelovanje s Svetim sedežem in njegovim poslaništvom v Ljubljani? Dr. Šuštar: V svetuje položaj diplomatskih predstavništev Svetega sedeža različno urejen. Ko je Vatikan priznal Slovenijo, so njegovi predstavniki hkrati poudarili, da za sedaj nuncij še ostane v Beogradu. Ne vemo, če bo ali kdaj bo torej nuncij prišel delovat v Ljubljano. Odnosi z Vatikanom so pomembni, potem ko bomo imeli v Sloveniji njegovo predstavništvo, bomo imeli tudi več možnosti, da bi papež obiskal našo državo, kamor ga je povabil tudi slovenski predsednik predsedstva Milan Kučan. V začetku letošnjega maja bo papež predvidoma obiskal Trst, Videm in Gorico, pri tem obisku pa bomo navzoči tudi Slovenci. STA: Po priznanju Slovenije so državo in tudi Vas obiskali nekateri visoki tuji poli- Bank Austria v Ljubljani LJUBLJANA. (STA) - V Majerjevi hiši pri Tromosto-vju v Ljubljani je pretekli teden začela poslovati avstrijska banka Bank Austria. To je prva tuja banka, ki bo imela kompletno bančno poslovanje v Sloveniji. Razpolaga s 60 milijoni avstrijskih šilingov kapitala. Poleg avstrijskih delničarjev ima svoj delež v B A tudi deset slovenskih podjetij. V banki, ki nadaljuje poslovanje Länderbank, je zaposlenih 40 delavcev, med njimi trije avstrijski državljani. Bank Austria je nastala z združitvijo Zentral-Spar-kasse in Österreichische Länderbank. Ima 570 milijard šilingov skupnega kapitala. Banka bo sčasoma sodelovala tudi v investicijah in pri razvoju Slovenije. Posebej se bo angažirala, jc poudaril predsednik slovenske Bank Avs-tric dr. Peter Stetzer, v kreditiranju slovenskega uvoza in izvoza. tiki. Ali ti diplomatski obiski pomenijo okrepljeno vlogo Cerkve v slovenski zunanji politiki? Dr. Šuštar: Tuji gostje, ki so nas obiskali, so prišli po osebnih zvezah ali pa zaradi osebnega prepričanja, kar velja npr. za predsednika Cossigo, podkanclerja Buška in ministra Mocka. Ne velja, da bi moral vsak tuji gost v Ljubljani obiskati naš ordinariat, kot vsi ob obisku Rima obiščejo tudi Vatikan. V slovenski politiki ne iščem nobene posebne vloge. STA: Mnogi se bojijo prevelikega vpliva Cerkve v slovenski politiki. Dr. Šuštar: Poznam ta strah. Če je vpliv Cerkve to, kar oznanja, torej mir, dobrota, pravičnost, spoštovanje človekovih pravic in zavzemanje za vsakega človeka, potem mislim, da se Cerkve ni treba bati. Cerkev se sploh ne misli vmešati v politiko. Nadškof dr. Aloizij Šuštar Čeprav je bila kultura vedno izredno pomemben konstitutivni element slovenskega naroda in v veliki meri tudi spodbujevalec politične zavesti in samozavesti, pa je 8. februar, slovenski kulturni dan, šele letos tudi pravi državni praznik. Vrsta prireditev je dosegla vrhunec s slavnostno podelitvijo Prešernovih nagrad, ki sta ju prejela skladatelj Uroš Krek in pisatelj Boris Pahor. (Preberite poročilo na 7. strani). Slovenija je bila tudi minuli teden aktivna v nadaljnjem vzpostavljanju mednarodnih vezi, končno je bil podpisan tudi sporazum o navezavi diplomatskih odnosov s Hrvaško. Predsednik Slovenije Milan Kučan pa se je v petek, 7. februarja ponovno sestal z italijanskim predsednikom Cossigo, tokrat v italijanski Gorici, nekaj dni pred tem pa je Rim obiskal premier Lojze Peterle. Volitve junija? Med pomembnejše in tudi nekoliko presenetljive novice z notranjepolitičnega področja sodi preobrat na sestanku predstavnikov parlamentarnih strank o volilni zakonodaji. Krščanska demokratska stranka in Demo- kratska stranka Slovenije sta signalizirali, da sta pripravljeni spremeniti svoje dosedanje stališče in podpreti proporcionalni sistem pri volitvah poslancev v državni zbor. Volilnih okrožij naj bi bilo 14, prag za vstop v parlament pa trije mandati. Z omenjenim sporazumom pa se ne strinjata Slovenska ljudska stranka (prejšnja Kmečka zveza) in Narodno demokratska stranka dr. Rajka Pirnata, obe predvsem z argumentacijo, da ljudje želijo na volitvah izbirati konkterne ljudi, ne le stranke. Dr. Dušan Plut, član predsedstva Slovenije in predsednik Zelenih, ki vodi omenjeno koordinacijo strank, je ocenil, da dosežen politični sporazum omogoča tehnično in strokovno pripravo novih volitev že junija! Slovenski izgnanci v Nemčijo zahtevajo vojno odškodnino LJUBLJANA, (STA) - Društvo izgnancev Slovenije bo od oblasti v Republiki Sloveniji zahtevalo, da posvetijo več organizirane socialne in zdravstvene skrbi nekdanjim izgnancem, ki kot žrtve fašizma v preteklosti niso uživali ustreznih olajšav. Hkrati si bo društvo prizadevalo, da nemške oblasti pokažejo dolžno spoštovanje žrtvam genocida, ki ga je izvajala nacistična Nemčija nad slovenkim narodom. Sem sodijo tudi zahteve po izplačilu odškodnine. Po doslej zbranih podatkih je bilo iz Šlovenije izgnanih okrog 60.000 ljudi. Kot so povedali predstavniki društva, je šlo za načrtovano izseljevanje Slovencev, predvsem iz spodnega Posavja in Obso- telja, še pred začetkom oboroženega odporä v Sloveniji. Na domove izgnancev so naseljevali Nemce. Nemčija je doslej Jugoslaviji izplačala le del vojne odškodnine, ki pa jo je prevzela država Jugoslavija, ni pa je izplačala posameznikom. Po pariškem sporazumu o nemških reparacijah iz leta 1946 je Jugoslavija prijavila za 36'milijard dolarjev vojne škode, izplačane pa je dobila le 0,1 odstotka te vsote, in še to v strojih in transportnih sredstvih. Po sporazumu iz leta 1956 je Jugoslavija dobila 26 milijonov DEM za zahtevke za odškodnino za socialno zavarovanje delavcev, ki so delali v Nemčiji med 2. svetovno vojno. Človeška ribica v Parizu Izvirna predstavitev slovenskih muzejev na 3. mednarodnem muzejskem salonu v Parizu (SIME’92), kije bila deležna izjemne pozornosti francoskih in drugih medijev, je veliko prispevala k predstavitvi in uveljavljanju Slovenije na tujem, so poudarili na novinarski konferenci v Kul-turno-informacijskem centru Križanke. SIME '92 si je namreč ogledalo 70.000 obiskovalcev. Slovenski muzeji so se predstavili z edinim živim eksponatom na pariškem salonu - proteusom ali človeško ribico. Zanimanje za slo- venski paviljon je zaradi tega med obiskovalci ter tudi v strokovnih krogih in v najvplivnejših francoskih medijih preseglo vsa pričakovanja slovenskih organizatorjev. Človeško ribico so kot nekoliko nenavaden muzejski eksponat izbrali iz več vzrokov. Ker je bila predstavljena živa, je to nov korak pri razumevanju muzejske politike, predstavlja pa tudi trdoživost in neokrnjenost slovenske narave. Z izborom človeške ribice so biologijo uvedli v muzejski svet in se s tem predstavili kot avantgarda muzeo-loške miselnosti: „Muzej ni zaprašena beseda“, je bilo geslo kataloga slovenskih raz-stavljalcev. Kot fosil, ki je preživel, je človeška ribica lahko tudi simbol slovenskega naroda, ki je prav v času salona prejel široko mednarodno priznanje, so povedali organizatorji na novinarski konferenci po uspešnem nastopu na SIME. Najpomembnejša načrta slovenskih muzealcev v letu 1992 bosta predstavitev vseh slovenskih muzejev in izdaja kataloga slovenksih muzejev v več jezikih. Slovenski „SIME '92“ naj bi bil maja v Cankarjevem domu. Milan Kučan bo ponovno kandidiral za predsednika LJUBVLJANA, (STA). - Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je v intervjuju za revijo „Naša Slovenija“ izrecno napovedal svojo odločitev, da bo kandidiral za mesto predsednika Republike Slovenije tudi na prihodnjih volitvah: „Odločil sem se, da bom ponovno kandidiral. Mislim, da še niso končani procesi, katerih aktivni udeleženec sem. Prav tako še niso rešena vsa vprašanja, ki zadevajo prihodnost slovenskega naroda, kakor smo jih opredelili pred volitvami aprila 1990. Moje razumevanje razmer v Sloveniji, stopnje in vsebine demokratičnih odnosov v naši državi, njenega gospodarskega razvoja in socialne varnosti naših ljudi, pa tudi procesov in vključitve v mednarodne organizacije kaže, da je treba vložiti v to še veliko ustvarjalne - tudi politične energije. Menim, da politične razprave o teh vprašanjih pogosto zaidejo v napačne delitve, ki so že nekajkrat v zgodovini usodno ogrožale obstoj slovenskega naroda in nas tudi zdaj odvračajo od ključnih vprašanj neprijazne sedanjosti. Zdaj je naša glavna naloga, da si zagotovimo svoje mesto v evropski prihodnosti. Ameriške banke o Sloveniji LJUBLJANA, (STA). - Bank of New York, ki ima bilančni kapital v višini 44 milijard ameriških dolarjev in ki je v ZDA na 15. in v svetu na 125. mestu, je z obiskom svojega predstavnika v Sloveniji pokazala določeno zanimanje za dogajanja v novi državi. V Ljubljanski banki in drugih finančnih inštitucijah Slovenije so ga natančno seznanili s finančnimi razmerami. Ljubljanska banka že vrsto let sodeluje s to ameriško banko,vendar tokrat Bank of Wew York, kot tudi druge ameriške banke, za Slovenijo na kaže takšnega zanimanja kot nekoč. Razlog je jugoslovanska kriza in odnos ZDA do Jugoslavije. Kljub temu je newyor-ška banka Ljubljanski banki pripravljena dodeliti akreditve, čeprav zaenkrat le za posamezne primere. HEUTE IM SLOVENSKI VESTNIK Die Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen Kučan-Kritik an Österreichs Volksgruppen-Politik Der slowenische Präsident Milan Kučan hat aus Anlaß der Eröffnung einer internationalen Wissenschaftskonferenz über Nationalitäten- und Minderheitenfragen in Maribor (Slowenien) die Volksgruppenpolitik der österreichischen Regierung als nicht zufriedenstellend bezeichnet. Kučan wörtlich: „Der Schutz der slowenischen Minderheiten in Italien, Österreich und in Ungarn ist bisher noch nicht zufriedenstellend!“ Das Prinzip der Reziprozität bei der Verwirklichung von Minderheitenrechten gegenüber diesen Staaten lehnte der Präsident ab, er sprach jedoch von einem „Prinzip der Parallelität“. Gratulationen für Milka Hartman Die in Loibach/Libuče bei Bleiburg/Pliberk lebende kärntner-slowenische Schriftstellerin Professor Milka Hartman stand aus Anlaß der Vollendung ihres 90. Lebensjahres im Mittelpunkt zahlreicher Ehrungen. Namens des Slowenischen Kulturver-bandes/Slovenska prosvetna zveza gratulierten Vorsitzender Dr. Gustav Brumnik, Aufsichtsratsmitglied Andrej Kokot und Ausschußmitglied Kärntens Pensionisten helfen Auch die Landesorganisation Kärnten des Pensionistenverbandes hat unter ihren Mitgliedern zu einer großen Spendenaktion für die vom Krieg schwer betroffenen Menschen in Kroatien aufgerufen. Der erste Hilfstransport erfolgte noch vor dem Jahresende in die kroatische Kleinstadt Krapinske Toplice. Landesvorsitzender NR i. R. Heinz Gärtner und Landessekretär Franz Poga-nitsch übergaben im Hotel „Toplice“ an 186 Kinder im Alter von 2 bis 14 Jahren und an 200 verwundete Soldaten Nahrungsmittel und Kleidung im Wert von rund 80.000 Schilling. Die Firma Sienčnik in Eberndorf/Dobr-la vas stellte einen LKW für den Transport der Hilfgüter kostenlos zu Verfügung. Allein im Ort Krapinske Toplice werden von der Gemeindeverwaltung derzeit über 2000 Flüchtlinge, vorwiegend Kinder und ältere Menschen, betreut. Hanzi Kežar, für den Verband slowenischer Schriftsteller, Übersetzer und Publizisten gratulierte Prof. Janko Messner. Für das Land Kärnten übermittelte LHStv. Dr. Peter Ambrozy der Jubilarin die herzlichsten Glückwünsche und betonte, daß das literarische Schaffen von Milka Hartman ein fester, beständiger Bestandteil der Kultur der slowenischen Volksgruppe in Kärnten und damit auch der Kärntner Kultur insgesamt sei. Slowenischer Kulturfeiertag Der Slowenische Kulturfeiertag wurde auch von den Kärntner Slowenen mit einer Reihe von Veranstaltungen begangen. Im Europahaus in Klagenfurt/Celovec lasen Gustav Januš, Florjan Lipuš und Fabjan Hafner, auf der Gitarre spielte Janja Kassl. Die Veranstaltung hätte sich jedoch mehr Zuhörer verdient. Im Bildungsheim Tainach/ Tinje wurde eine Ausstellung von Zeichnungen und Malereien von Schülerinnen und Schülern des BG und BRG für Slowenien eröffnet, zuvor gab es ebenfalls eine Lesung kärntner-slowenischer Autoren. Schon traditionell auf hohem Niveau und auch überaus gut besucht war auch die Veranstaltung in Eisenkap-pel/Železna Kapla, welche von den beiden Kulturvereinen „Zarja“ und „Valentin Polanšek“ organisiert worden war. EL gegen die Süd-Ost-Spange Entschieden gegen den Bau der zur Diskussion stehenden Süd-Ost-Spange sprechen sich die Vertreter der slowenischen Einheitsliste (EL) aus. Qas Projekt könne in der vorgesehenen Form nicht realisiert werden, da es mit den Lebensinteressen der Bevölkerung im Südkärntner Raum nicht vereinbar sei. Unter dem Vorwand der umweltfreundlichen Verlagerung des Güterverkehrs auf die Schiene werde der Versuch unternommen „in vorauseilender Anbiederung an die EG der Bevölkerung eine neue Transitlinie europäischen Zuschnitts aufzuschwatzen“, heißt es in einer Aussendung der EL. Anstatt die Zerstörung des unteren Lavanttales, Jaun- und Rosentales sowie des unteren Gailtales zu besiegeln, eines bereits durch Draukraftwer-ke, Pipelines, Hochspannungsleitung und Autobahn extrem belasteten Raumes, sollten die Verantwortlichen überregionale Lösungen anstreben. Die EL plädiert für eine Modernisierung der Südstrecke über Ljubljana nach Triest. V imenu Slovenske prosvetne zveze so slavljenki ob visokem življenjskem jubileju čestitali predsednik dr. Gustav Brumnik (levo), član upravnega odbora Hanzi Kežar (desno), član nadzornega odbora Andrej Kokot ter za Zvezo slovenskih žena tajnica Milka Kokot. Med številnimi voščilci, ki so čestitali Milki Hartman, naj omenimo še predsednika Društva slovenskih pisateljev, prevajalcev in časnikarjev prof. Janka Messnerja ter deželnega kulturnega referenta dr. Petra Ambrozyja. Ob 90-letnici pesnice Milke Hartman v Življenje polno dela in ljubezni Nestorka slovenske književnosti na Koroškem Milka Hartman je včeraj obhajala svoj 90. rojstni dan. Rodila se je pri Hartmanu v Libučah, kjer je ob skrbni vzgoji dorasla v zavedno in kulturno razgledano pripadnico slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Razmere, v katerih je Milka preživljala svojo mladost - prva svetovna vojna in čas po njej - niso dopuščale, da bi se ji izpolnila želja, da bi šla na šolanje v Celovec in postala učiteljica, kajti zavedala se je, kaj pomeni znanje in vzgoja mladine. Zato je z branjem slovenskih knjig in z delom v domačem kulturnem življenju širila svojo kulturno razglednost. Kot samouk je uresničila svojo željo in postala gospodinjska učiteljica. Svojim gojenkam, ki jih je v številnih krajih po južnem Koroškem učila veščin gospodinjstva, je posredovala tudi ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Milka je bila odlična režiserka in pevka; besedila za kulturne nastope svojih gojenk je čestokrat sestavila sama ter jim dodala še melodijo. Pozneje se je ukvarjala tudi z najmlajšimi in jih pripravljala za nastope na prireditvah in proslavah domačih društev. Ob svojem delu kot gospodinjska učiteljica je pisala tudi pesmi ter jih objavljala v verskih in drugih časopisih in revijah. V petdesetih letih je izdala svojo prvo pesniško zbirko Moje grede, potem sta ji sledili zbirki Lipov cvet in Pesmi z libuškega puela. V pesmih Milka poje o ljubezni, Tretja premiera na Jesenicah Preteklo soboto, 8. februarja je bila v Gledališču Tone Čufar na Jesnicah tretja premiera letošnje gledališke sezone. Tokrat so pripravili delo avtorice Jeannine Worms: „Trgovina“, farso v dveh dejanjih. Predstavo so pripravili pod režijskim vodstvom Mirana Kende, sceno je pripravil Jože Bedič in kostume Lidija Ramač. Predstavo bodo ponovili 14. in 15. februarja 1992, obakrat ob 19.30 uri. domovini, zlasti Podjuni, v njih obravnava narodno problematiko, se odločno zavzema za naše narodne pravice, a graja tudi tiste, ki pozabljajo na svoje narodno poreklo. Pesmi je pisala v zvenečih rimah, zato so bile mnoge tudi uglasbene, kot na primer pesem O, Podjuna, ki je že ponarodela. To in druge je uglasbil Radovan Gobec. Napisala je tudi številna besedila za instrumentalne melodije Hanzija Artača. Milka Hartman je ljudska pesmica in kot taka priljubljena pri mnogih bralcih poezije. Od ustanovitve dalje je članica združenja slovenskih pisateljev na Koroškem. Nastopala.je na številnih literarnih večerih po Koroškem, Primorskem in v Sloveniji. Kot vsestranska kulturna delavka je prejela številna priznanja in odličja, bivši državni predsednik dr. Kirschläger jo je odlikoval z naslovom častne profesorice. Milka svoj življenjski večer preživlja v rojstnih Libučah, kjer ji nečakinja Marija Pikalo s svojo družino nudi potrebno oskrbo. Čeprav je že pred leti odložila svoje pesniško pero in ji nepokret-nost dela težave, se še zanima za kulturno življenje naše narodne skupnosti. Za njen življenjski jubilej je prejela številne čestitke in najboljše želje. Med voščilci na domuje bila tudi delegacija Slovenske prosvetne zveze iz Celovca; KKZ bo njej v čast namenila letošnjo osrednjo prireditev. Milko cenimo in spoštujemo vsi. Njeno vodilo, da ni pomembno, kako ali kam je kdo versko ali politično usmerjen, ampak, da ostane zvest svojemu narodu, naj nam bo vsem zgled. Skušajmo mu slediti, to bo jubi-lantki najlepše darilo, bo cvetje za grede njene ljubezni, ki jih je in jih še poklanja svojemu rodu. A.K. Manjšinska tiskovna agentura? Na pobudo Delovne skupnosti narodnih skupnosti sosednjih dežel je pretekli teden na Dunaju potekalo zasedanje predstavnikov raznih manjšinskih organizacij in združenj, posvečeno vprašanju ustanovitve manjšinske tiskovne agencije s sedežem na Dunaju. Soglasno so bila od vseh potrjena osnovna izhodišča: agencija naj ne bo neke vrste 'manjšinsko zastopstvo’, temveč servisna ustanova; delovala naj bi (na profesionalni ravni) v območju sosednjih dežel Avstrije, pri čemer naj bi bilo možno razširjenje dejavnosti na druge (zlasti vzhodno-) evropske države; agencijski projekt naj bo uresničen le, če je za prvi dve leti delovanja zagotovljena finančna osnova. Zamisel o nalogah manjšinske tiskovne agencije je ta-le: povezovala naj bi obveščevalna sredstva posameznih manjšin v srednjeevropskem prostoru, omogočala naj bi tem medijem medsebojno izmenjavo poročil in informacij, hkrati pa naj bi na profesionalni način ponujala etabliranim medijem (večinskih narodov) aktualne informacije ter zanimive reportaže o manjšinah v tem prostoru. Do pomladi naj bi bili izdelani strokovna in pravna koncepcija, potem pa naj bi iniciativna skupina ustanovila društvo, ki bi bilo nosilec agenture in ki bi vodilo prva pogajanja o podporah in realizaciji. Slowenisch-Kurs Der Klub slowenischer Studentinnen/Studenten in Klagenfurt wird für das kommende Sommersemester kostenlos Slowenisch-1 kurse für Anfänger anbieten. Kurse in kleinen Gruppen mit spielerischen Lernen! Nimm dieses Angebot wahr und melde Dich in der ÖH. (oder bei V. Pictzka 04235/3545) /z svojih del so brali (z leve) Gustav Januš, Florjan Lipuš in Fabjan Hafner, snu: Fritz waiter Umetniška beseda v čast našemu kulturnemu prazniku Obe osrednji kulturni organizaciji , Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, sta, kakor se spodobi, tudi letos skupaj pripravili prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, smrtnega dneva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tokrat v Evropski hiši v Celovcu. Posvetili sta jo slovenski umetniški besedi na Koroškem. Z branjem iz svojih del pa so nastopili Fabjan Hafner, Gustav Januš in Florjan Lipuš. Osrednja slovenska proslava v Cankarjevem domu Prešernovi nagradi prejela skladatelj Uroš Krek in pisatelj Boris Pahor Na prvo proslavo slovenskega kulturnega praznika (ki je bil letos prvič tudi dela prost dan) v samostojni državi Sloveniji in slavnostno podelitev Prešernovih nagrad za leto 1992 sta v petek, 7. februarja v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma vabila predsedstvo Republike Slovenije in upravni odbor Prešernovega sklada. Velika dvorana Evropske hiše je bila ravno pravšnja, dovolj svečana in hkrati intimna, brez odvečne navlake, ki bi utišala umetniško besedo beročih slovenskih koroških literatov in občutene akorde kitaristke, ki je igrala kot vraščena med pesmi in prozo. Poslušalci, med njimi so bili minister za Slovence po svetu iz Ljubljane ter predsedniki obeh slovensko-koroških političnih in kulturnih organizacij, so z veliko pozornostjo prisluhnili branju in seveda tudi povezovalnim besedam, kijih je pripravil Miha Vrbinc. Ta je spregovoril o pomenu Prešernovega pesništva, ga označil za prenovitelja slovenske besede in poudaril njegovo pesniško izraženo željo po svobodi, samouveljavljanju in samoodločbi slovenskega naroda. Njegovo hrepenenje in vizije se Slovencem uresničujejo prav v zadnjem obdobju. Kot naročeno za koro-ško-slovensko situacijo je v tekst vpletel Prešernov verz; „Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo,...“ Najprej je bral najmlajši, Fabjan Hafner, pesnik in prevajalec (Lipušev Jalov pelin v nemščino), prejemnik Petrar-cove in koroške deželne pospeševalne nagrade. Bral je iz svoje pesniške zbirke Indigo. Predstavil se je s prozno poezijo, ki bolj kot vsebinsko zapušča sledove impresije. Gustav Januš, že uveljavljeni slovenski pesnik, slikar in prevajalec (Handke) z mednarodno reputacijo je bral iz svoje zadnje zbirke pesmi Sredi stavka. Njegova značilna metaforika išče zanj značilen izraz, v katerem, kot pravi, „tudi jezik izgubi svoj smisel“. Ob koncu je nastopil še pisatelj Florjan Lipuš, pisatelj, avtor številnih proznih del. Z odlomkom iz svojega zadnjega dela Srčne pege je predstavil svojo stilistično širino, značilen inovativen jezik, besedno in stavčno improvizacijo in globok občutek za psihoanalitično opisovanje občutkov, v tem primeru mladega para. Med branji posameznih avtorjev je nastopila kitaristka Janja Kassl. Skladbe je izvedla zelo občuteno in na visoki umetniški ravni. Zaključila je z dovršeno Serenado za kitaro Karla Hladky-ja. Njeno muziciranje je samo še podkrepilo slovesnost prebrane slovenske besede. Proslavo sta pričela Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musieum (zborovodja dr. Mirko Cuderman) in Simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki sta pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica intonirala slovensko državno himno, Prešernovo Zdravljico. Sledil je slavnostni govor pesnika Daneta Zajca z naslovom „Kdo sem?“ V svojem govoru se je javno vprašal, kdo je in na to ne najde odgovora. Je molčeč človek, ki v glavnem posluša, kaj govore drugi. Pesniki živijo velikokrat navkriž z okolico, s sodiščem, s policijo, s svojimi najbližnjimi. Če živijo v državi, kjer je zaničevano vsako izvirno premišljevanje, kar poezija je, se jim godi tako, da so neprenehoma izpostavljeni zvijačam in spletkam. Zato ni čudno, da je bilo tako veliko število slovenskih pisateljev zaprtih, obosjenih in onemogočenih. „V prejšnjem obdobju smo pisatelji mislili, da nas pač tepe komunistična palica, kar je značilno. Če pa premislim Slovenijo v pred- in pokomunističnih časih, razumem, da je to, kar doživljamo pisatelji, kako živimo, kako bedno umiramo, tudi posebnost slovenskih ljudi, posebnost znamenitega slovenskega značaja. Ta značaj je tak, da mora gledati v tujo skledo, da mora pometati pred tujim pragom, da mora soditi o tistih rečeh, na katere se ne razume.“ Nato je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Ivan Sedej podelil Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta prejela skladatelj Uroš Krek ter tržaški pisatelj Boris Pahor. Krek s svojim delom soutemeljuje našo glasbeno identiteto in bistveno opredeljuje njeno umetniško in poklicno raven. Uroš Krek piše „osredišče-no“ glasbo. Njen vir je intuitivni in racionalno ozaveš- čeni red med velikostmi in razmerji, ki sicer mnogim povzročajo težave: red med glasbeno-avtonomnim in funkcionalnim, nacionalnim in kozmopolitskim, preteklim in sodobnim. V literaturi Borisa Pahorja je strnjena vsa bolečina in radoživost Slovencev na Tržaškem, saj je z obema osvetil njihovo polpreteklo dobo, in to iz različnih vidikov: vse muke njihovega zapostavljanja v času fašizma, njihovo socialno strukturo in vedenje, njihovo politično ozaveščenost in težave v nelahkih letih po drugi svetovni vojni. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: Režiser Damir Zlatar Frey za avtorski projekt po motivih Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, akademski slikar Gustav Gnamuš za razstavo v Mali galeriji, skladatelj Janez Gregorc za skladbo Žica, po kateri je bil pred leti koreo-grafiran tudi istoimenski balet, skupina Novi kolektivizem (Dejan Knez, Miran Mohor, Darko Pokorn in Roman Uranjek) za dosežke na področju grafičnega oblikovanja, gledališki igralec Igor Samobor za kreacije v minulih dveh sezonah, pisatelj Marjan Tomšič za deli Oštri-geca in Kažuni, v katerih oživlja domala neznano pokrajino - našo Istro. Pri podelitvi nagrade skupini Novi kolektivizem je predstavnica te skupine izrazila javni protest proti sedanji slovenski kulturni politiki, nagrado pa poklanjajo knjižnici Akademije za likovno umetnost. V koncertnem sporedu so simfonični orkester Slovenske filharmonije, moški zbor, pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak in mezzosopranistka Marjana Lipovšek pod odličnim, izredno sugestivnim vodstvom dirigenta Uroša Lajovica med drugim izvedli tudi Rapsodični ples Uroša Kreka. Lovro Sodja Jože Rovšek Kitaristka Janja Kassl je presenetila s svojo ubrano igro. Ogorčenje zaradi ukinitve slovenščine GORICA, (STA). - Sklep deželnega nadzornega odbora, da zavrne vse člene statuta sovodenjske občine, ki zadevajo rabo slovenskega jezika kljub temu, da v tisti občini velika večina prebivalstva pripada slovenski manjšini, je že povzročil val protestov. Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji seji ocenil dogodek kot „nezaslišan napad na slovenski jezik“, do katerega prihaja prav v času, ko je na več ravneh govor o potrebi priznanja pravic manjšinam. Ugotovili so, da je bila na ta način prekinjena 45-letna praksa rabe slovenščine, kiji v tej občini ni nihče oporekal. TRIBUNA BRALCEV Kritika s podeželja Prebiral sem Slovenski vestnik, sreda 29. januarja, št. 4, v katerem dr. Janko Malle opisuje stališče tako imenovanega Koksa glede priporočila finančne podpore za naše organizacije. Vendar to stališče ni novo, saj smo ga v neki podobni obliki celo pričakovali. Posebej pa me je razjezil dr. Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze, ki v svojem članku uporablja blizu 50 tujk, kot so aspekti, ekspeditivnost, intencija, kontekst, klientela, diametralen, tendencioznost itd. itd. Pisanje gospoda Malleja je še en dokaz, kako malo ti ljudje poznajo bralce Slovenskega vestnika, saj velika večina teh tujk ne razume. To je tem gospodom izgleda vseeno, saj v glavnem že tako pišejo samo za take, kot so sami. Če pa kdo iz podeželja kaj pokritizira, je zanje že nesprejemljiv. To velja seveda tudi za trmasto in brezpogojno prodajanje neke multikulturnosti, kar je, kot že samo ime pove, spet namenjeno zelo ozkemu krogu Slovencev na Koroškem. Slovenci na Koroškem smo že davno dvojezični, smo že zdavnaj multikulturni. Marjan Sturm, Janko Malle in vsi ostali naj to dopovedo ostalim, samo nemško govorečim, tistim, ki o tem nočejo nič slišati, in tistim, ki sovražijo slovensko besedo. Naša občina Borovlje je dvojezična žal samo na papirju. Kako je dvojezična, se vsakdo lahko sam prepriča, ko bo prišel na našo pošto Podgora-Unterber-gen, ko bo prišel na žendarmeri-jo, ko bo prišel na občino. Te ljudi je treba naučiti multikulturnosti. Na tem mestu pa se je seveda treba vprašati, ali je članek Janka Malleja z blizu 50 tujkami v smislu uredništva Slovenskega vestnika? Iskren pozdrav pa brez zamere, tako je pač moje in ne samo moje mnenje. Feliks Wieser st., Slovenj Plajberk Zahvala! Pretekli teden sem se po štirinajstdnevnem bivanju vrnil iz bolnice v Šentvidu, kjer sem bil operiran. Ker nisem več najmlajši in tudi kirurški poseg ni bil ravno enostaven, čutim potrebo, da se tamkajšnjemu zdravniku, našemu rojaku dr. Dušanu Schlap-perju, iskreno zahvalim za njegovo zdravniško pomoč ter za njegov človeški odnos do bolnikov. Topla zahvala velja tudi asi-stenčnim zdravnikom in vsemu strežnemu osebju za čustveno prizadevanje, ki sem ga bil deležen med bivanjem v šentviški bolnici. Še posebno pohvalo naj izrečem kirurgu dr. Schlapperju ter sestram za domačnost, ki vlada tamkaj, saj sem se imel možnost pogovarjati samo v naši materinščini, kar res ni tako samo po sebi umljivo. Zato še enkrat hvala vsem za pomoč in prijaznost. Lepo bi bilo, ko bi se po njih zgledovali tudi drugod. Neci Taupe, Vognje polje Positive Verstärkung Sehr geehrte Redaktion! Als Verfasser des Lehrbüchleins für Slowenisch danke ich Ihnen für die Beachtung, die ich in Ihrer Ausgabe vom 22.1.1992 erhielt. Wenn Menschen und Völker einander in Frieden und Toleranz die Hand reichen wollen, ist wohl ein wertschätzender positiver Dialog die Grundvoraussetzung - in anderen Worten, man wird sich bemühen müssen, die Sprache seines Gesprächspartners zu verstehen und zumindest in Ansätzen zu sprechen. Die positive Verstärkung, die ich von Ihnen erhielt, hat mich sehr gefreut. Zahvaljujem se Vam za Vašo ljubeznjivost - prisrčne pozdra- ve prof. Alois Wiesler, Feldkirchen bei Graz K razpravi o Pernthalerjevem modelu Mislim, da gre tekoča razprava o Pernthalerjevem modelu deloma v napačno smer. V prvi vrsti ne gre za vprašanje, ali so zastopniki obstoječih osrednjih organizacij v zadostni meri demokratično legitimirani ali ne. Gre za vprašanje, ali model koristi narodnosti pri uveljavljanu narodnostnih pravic ali ne. Treba je poudariti, da nam ureditev slovenske narodnosti na Koroškem kot pravni subjekt more edinole koristiti, ker razbremenjuje posameznika pri izterjanju manjšinskih pravic in omogoča uveljavljanje kolektivnih narodnostnih pravic. Javnopravna korporacija (avtonomno zastopstvo) bi mogla zastopati narodnost v celoti ter njene pripadnike tudi pravno in ne samo politično ali moralno, kakor to delajo doslej razna privatna društva. Za finančno plat bi bila odgovorna javna roka. Ne morem razumeti, zakaj se nekateri pridadniki narodnosti branijo tega modela. Ali postavljajo druge interese nad narodnos-tne? Joža Picej, (pravni krožek KSŠŠD) JEZIKOVNE POČITNICE ponudba za otroke od 10. do 16. leta Novo mesto od 19. 7. do 9. 8.1992 „Jezikovne počitnice“,ki-stanejo za tri tedensko bivanje v Novem mestu -3.800 šil. (in potni stroški), nudijo: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo); * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok; * polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti; * ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca; * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih; * možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi Če se zanimate za „Jezikovne počitnice“, se obrnite na Krščansko kulturno zvezo in zahtevajte podrobnejše informacije. Naš naslov: I0.-Oktober-Str.25,9020Celovec,tele-fon:«463/516243 Naročite in širite „Slovenski vestnik“ DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA ZWEISPRACHIGE BUNDESHANDELSAKADEMIE GOSPODARSTVO JE BODOČNOST - DIE ZUKUNFT LIEGT IN DER WIRTSCHAFT Izkoristite prednosti Dvojezične trgovske akademije Nützen Sie die Vorteile, die die Zweisprachige HAK bietet! Unsere Schule bietet: Wie an allen Handelsakademien erhalten unsere Schüler eine solide - kaufmännische und eine - allgemeine Ausbildung. Über den Lehrstoff der Handelsakademie hinausgehend bietet unsere Schule: Naša šola nudi: učencem posredujemo, kot druge trgovske akademije, solidno - gospodarsko in - splošno izobrazbo Poleg programa po učnem načrtu za trgovske akademije naša šola nudi: - Die Unterrichtssprachen an unserer Schule sind Deutsch und Slowenisch - Italienisch als Fremdsprache - Englisch als Fremdsprache - Kontakte zu Schulen und Betrieben im Alpen Adria-Raum - Interkulturelles Lernen - Wirtschaftsverständnis durch Sprachbe-herrschung - učna jezika sta slovenščina in nemščina; - tuja jezika; italijanščina in angleščina; - gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran; - interkulturno učenje; - znanje jezika omogoča razumevanje gospodarstva Unsere Absolventen sollen schon in der Schule erkennen, wie wichtig die Sprache für die Erlangung des Vertrauens eines ausländischen Geschäftspartners ist. Wir vermitteln daher die für die Kärntner Wirtschaft wichtigen Sprachen des Alpen Adria-Raumes. Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja inozemskega poslovnega partnerja. Posredujemo znanje jezikov prostora Alpe-Jadran, kijih koroško gospodarstvo nujno potrebuje. Nach 5 Jahren Ausbildung bietet unsere Schule: - Maturaabschluß - Studienberechtigung - Gewerbeberechtigung Berufschancen: • Ausübung von gehobenen Berufen in Wirtschaft und Verwaltung: - Management - Versicherungen - Banken...... • Werbebranche • Öffentlicher Dienst • Fremdenverkehr • Industrie Berechtigung - usposobljenosti: Po 5 letih izobraževanje naša šola omogoča: - maturo; - pravico do študija; - obratne usposobljenosti Poklicne možnosti: • poklice v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji: - management; -zavarovalnice; - banke...... • reklamna podjetja • javna služba • turizem • industrija Matura - > Universität:Hochschulreife für alle spezifischen Richtungen, mit Zusatzprüfung für alle anderen Studienrichtungen. Matura usposablja za študij gospodarskih ved, z dodatnim izpitom za vse druge študije. - > Ersatz der Lehrabschlußprüfung, Ersatz von Lehrzeiten und Anrechenbarkeit ande- rer gewerberechtlicher Voraussetzungen im Sinne der Gewerbeordnung für zahlreiche Berufe, wie z.B. Einzelhandelskaufmann-, Großhandels- und Industriekaufmann usw. - > Matura nadomesti učni izpit, uračunava nekaj let učne dobe in različne druge pred- pogoje za delo v različnih poklicih, npr. kot trgovec na drobno, veletrgovec, industrijski trgovec itd. Sprejemni pogoji - Aufnahmevoraussetzungen: 1) Zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije. Beendigung der 4. Klasse der Hauptschule oder einer allgemeinbildenden höheren Schule. 2) Uspešen zaključek sprejemnega izpita. Bestehen der Aufnahmeverfahrens. 3) Dosežena starost 14 let do 31. decembra v prvem letniku. Mindestalter von 14 Jahren, erreicht am 31. Dez. des 1. Jahrg. 4) Učenci naj znajo vsaj deloma slovensko. Zumindest Mundartkenntnisse der slowenischen Sprache. Anmeldungen - prijave: Ab 15. Februar 1992/od 15. februarja dalje Anmeldeformulare erhalten sie in der Direktion der Zweisprachigen Bundeshandcls-akademie, 9020 Klagenfurt, Prof.-Janežič-Platz 1. Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-trg L Die Aufnahmeprüfung findet am 9. Juli 1992 statt. Sprejmni izpit bo 9. julija 1992. Mag. Maja Amrusch-Hoja voditeljica šole/Leiterin der Schule Benetik spet razstavlja Po daljšem premoru se bo koroški likovni javnosti spet predstavil akademski slikar Rudi Benetik. Ta čas pripravlja razstavo na gradu DamtschachlDomačale pri Vern-berku. Razstavil bo risbe 5 svinčnikom in voščenkami iz cikla Črni dnevi/Die schwarzen Tagetgiorni neri. Odprtje razstave bo v nedlejo, 23. februarja ob 17. uri, na ogled pa bo od petka do nedleje od 15. do 18. ure. Rudi Benetik pa t a čas razstavlja tudi v Mariboru, in sicer v avli tehnične fakultete univerze skupaj z akademskim slikarjem Valentinom Omanom in drugimi likovnimi umetniki. Vrhunska postavitev baleta „Giselle“ v Cankarjevem domu Solisti, baletni zbor in orkester ljubljanske opere so ob 150-letnici prve uprizoritve na velikem odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu v petek, 31. januarja premierno uprizorili romantični balet v dveh dejanjih Giselle, francoskega skladatelja Adolpha Adama. EL odklanja jugovzhodni železniški obvoz skozi Koroško Ruska koreografinja Irina Lukašova je (po postavitvi Labodjega jezera) ponovno zelo dobro izrabila dimenzije velikega odra in postavila balet po leningrajski uprizoritvi Mauricea Petipa. Seveda se je tudi tej uprizoritvi močno poznal tradicionalni ruski vpliv, k tradicionalnemu romantičnemu slogu pa je pripomogla še scena in kostumi, izposojeni iz Madžarske državne opere v Budimpešti. Glavno vlogo krhke deklice Giselle je plesala izredna Irena Pasarič, sicer redna članica ljubljanskega baleta. Njena mehkoba gibanja, izredni skoki in čudovite roke so nam pričarale enkratno Giselle. Njen partner je bil kolumbijski plesalec , sicer član American Bal- V Prešernovem gledališču so nadvse delovno „proslavili“ priznanje Slovenije. Pričeli so s študijem nove slovenske dramske uprizoritve, novitete Matjaža Zupančiča: Slast - ni mrlič, ki jo bo avtor tudi sam režiral. To bo četrta premiera gledališča v tej gledališki sezoni. Študij bi sicer morali pričeti že v novembru lani, pa so ga bili prisiljeni zaradi neurejenega načina financiranja prestaviti; bali so se celo, da do te premiere sploh ne bo prišlo, saj občina Kranj, kot ustanovitelj gledališča, razen moralne podpore in zagotavljanja, da mesto Kranj potrebuje gledališko ustanovo, še vedno ne zagotavlja financiranja po normativih oz. standardih. let Theatra iz New Yorka, Ricardo Bustamante. Ljubljana že dolgo ni videla plesalca s tako eleganco in izrednim odrivom. Od Slovencev sta med solisti sodelovala Tomaž Rode, ki je svojo vlogo Hillariona zelo dobro odplesal, in tehnično dobra, vendar igralsko premalo izrazita Andreja Hriberšek kot kraljica vil. Odličen je bil baletni zbor (zlasti vile v drugem dejanju). ki je, poleg solistov, doživel aplavz na odprti sceni. Uprizoritev je glasbeno odlično vodil dirigent Milivoj Šurbek, ki se je po petih letih vrnil iz Japonske, kjer se je udejstvoval kot dirigent in profesor na univerzi v Osaki. Skratka - baletna predstava na evropskem nivoju. Ob nastali situaciji so v gledališču sami poskušali iskati izhod iz krize. Izredno velik interes za nadaljevanje sezone je pokazalo ministrstvo za kulturo Slovenije. Ob njegovi prvi in doslej edini finančni pomoči za ta projekt so se v Prešernovem gledališču odločili, da nadaljujejo sezono. Premiero planirajo za 6. marec, ko se bo pričel 22. Teden slovenske drame. Smučarski tečaj za otroke Športno društvo Pliberk prireja od 17. do23. februarja (semesterske počitnice) smučarski tečaj za otroke na Peci. Prijave sprejemajo na telefonsko številko 04235/2222 Ob trenutni razpravi o tako imenovanem jugo- vzhodnem železniškem obvozu zastopniki EL ugotavljajo, da nameravani projekt ni spremljiv, ker nasprotuje življenskim interesom prizadetega koroškega prebivalstva. Uresničitev bi pomenila brutalen poseg v naravo in bi s tem za vedno uničila življen-ski prostor tisočih ljudi. Pod pretvezo „ekološke prometne rešitve“ da skušajo politiki prebivalstvu vsiliti novo tranzitno varianto. Spodnja Labotska dolina, Podjuna, Rož in spodnja Zilja pa so ze sedaj skrajno obremenjene z dravskimi elektra-nami, s plinovodi in naftovodi, z elektrovodi visoke napetosti in avtocesto. Od odgovornih zato EL zahteva, da končno poiščejo nadregionalne rešitve. V tem sklopu bi bilo npr. pametno, Avstrijska zvezna vlada bi leto 1993 razglasila lahko za manjšinsko leto. Za to bi zadostoval sklep ministrskega sveta. Upoštevane naj bi bile vse narodne in socialne manjšine ter obrobne skupine. Manjšinske organizacije bodo s tem v zvezi kontakti-rane in naj vložijo tozadevne predloge in projekte. To so zaenkrat izhodišča iniciativne skupine za manjšinsko leto 1993, katere predstavniki (pobudniki iniciative so Ursula Hemetek, poslanka Terezija Stoisits, predstavnik če bi se pogovarjali z Republiko Slovenijo o modernizaciji južne proge Maribor-Lju-blajna-Trst-Koper. „Enotna lista se bo z vsemi močmi upirala uresničitvi projekta tako imenovanega jugovzhodnega železniškega obvoza in bo vse iniciativne skupine ustrezno podpirala,“ je zapisano v tiskovni izjavi. Umrl je Janko Janežič V 78. letu starosti je v Lešah pri Šentjakobu umrl narodnopolitični delavec Janko Janežič. Pokojni je bil med drugim dolgoletni predsednik in odbornik Posojilnice Šentjakob v Rožu, kmetijski funkcionar na deželni, okrajni in občinski ravni ter soustanovitelj in dolgoletni podpredsednik NSKS. novih manjšin Haydar Sari, predstavnik HOSI Hans P. Schatz) so o tem projektu poročali na informacijski prireditvi v republikanskem klubu 'Nova Avstrija’ na Dunaju, ki je bila 20. januarja- Namen manjšinskega leta naj ne bi bil samo ustvarjanje razumevanja za manjšine pri večinskem narodu, marveč tudi zbliževanje posameznih manjšinskih skupin in utrjevanje njihovega medsebojnega razumevanja in skupne zavesti. Cankarjev dom februar 1992 Sobota, 15.2. ob 20. uri, Gallusova dvorana: Big Band RTV Slovenija, gostja pevka Silvia Droste iz Nemčije. Torek, 18. 2. ob 19. uri, Linhartova dvorana: Terra Mystica - avtor Bogdan Kladnik z multivizijo predstavi slovenski in hrvaški Kras. Torek, 18. 2. ob 19.30, Gallusova dvorana: Komorni orkester češke filharmonije, dirigent Petr Škvor; Program: J. Benda, G. Holst, L. Janaček, B. Britten. Torek, 18. 2. ob 20.30 uri, Kosovelova dvorana: Antonio Breschi, klavir -world mušic. Sreda, 19.2., 26.2. in 4. 3. ob 19. uri, Štihova dvorana: Razkroj in rojevanje - delavnica Marka Pogačnika: govor bo o duhovnem temelju sprememb, ki se dogajajo po svetu in o tem, kam vodijo. Sreda, 19. 2. ob 20. uri, Kosovelova dvorana: Pogovori z maršalom, gledališka maršaloigra. Maršal Josip Broz-Tito in njegova soproga Jovanka bosta na željo številnega slovenskega ljudstva ponovno obiskala Slovenijo. Igrata Ivan Godnič in Ljiljana Spasojevič. Od 20. 2. do 5. 3. - Kosovelova dvorana: Italijanska komedija - retrospektiva filmov: 20. 2. ob 20. uri - Ločitev po italijansko, režija Pietro Germi; 25. 2. ob 20. uri -Površina, režija Dino Risi, 27. 2. ob 20. uri - Amar-cord, režija Federico Fellini, 3. 3. ob 20. uri - Grdi, umazani in zli, režija Ettore Scola, 5. 3. ob 20. uri - Caffe Espresso, režija Nanni Loy. Četrtek, 20.2. ob 21.30, Klub CD: Perspektive 92 - Big Band RTV Slovenija malo drugače. Nove skladbe Janeza Gregorca, Milka Lazarja, Emila Spruka in Alojza Kran-čana. Petek, 21. 2. ob 19. uri -Dario Cortese nam bo ob diapozitivih predstavil kanadsko Skalno gorovje. Petek, 21. 2. ob 19. uri, Gallusova dvorana: Koncert simfonikov RTV Slovenija - zeleni abonma: dirigent Lutz Hebig, Nemčija, solistka France Clidat, klavir - Francija. Program: L. Brewaeys, C. Saint-Saens, R. Strauss, H. Berlioz Petek, 21. in sobota, 22. 2., Sejne dvorane V 1,2,4 in Štihova dv. Zborovski seminar: Za mlada srca, za mlada grla, v sodelovanju zZKOS 20. jubilejni ples „Danice“ Preteklo soboto je bil kulturni dom v Šentprimožu poln obiskovalcev jubilejnega društvenega plesa. Veseli in nasmejani pari so se zavrteli ob zvokih ansambla Braneta Klavžarja iz Celja. Da ljudi šilingi ne bi preveč „žulili“ v žepih, so poskrbeli društveniki, ki so se izkazali kot pravi prodajalci. Vsakdo je lahko poskusil srečo pri dveh različnih srečolovih. Ker je bilo v „koči tekoči“ zadosti tekoče hrane, so poskrbeli tudi za prigrizek. Prepevalo se je in „pohavžvalo“, bilo je prijetno. Zato se je društvo odločilo, naj bo drugo leto spet tako. Prešernovo gledališče pričelo s študijem četrte premiere Manjšinsko leto 1993 Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, na kegljišču Kegljanje za podjunski pokal - čakajo lepe Slovensko kulturno 13.2. do gostišča Juenna nagrade! društvo 23.2. Globasnica Petek, pri Tišlerju MRTVO OZNANILO - ponovitev SPD Šentjanž 14.2. 20.00 v Šentjanžu Petek, v Domu Informacijski večer - gradnja sončnega kolek- Dom v Tinjah 14.2. 19.30 v Tinjah torja v lastni režiji (nem.) Petek, v farnem domu 1. ples Višje šole za gospodarske poklice Združenje staršev 14.2. 20.00 v Šentjakobu Šentpeter - igra ansambel Drava Sobota, v Domu Tečaj za čebelarke in čebelarje, predavatelja: Dom v Tinjah 15.2. 9.00- 17.00 v Tinjah Dl. Matevž Krassnik, inž. F. Šivic Sobota, v farni dvorani Igra „Trgovina“ (Jeannine Worms) - Nastopa: Katoliška mladina 15.2. v Pliberku mladinska gledališka skupina KPD „Planina“ iz Sel Pliberk 19.30 Sobota, pri Habnerju HODIŠKI PLES - zabavajo vas: Sekstet Šibovnik, SPD „Zvezda“ 15.2. v Plešerki Hodiški oktet, Volkstanzgruppe Keutschach; Hodiše 20.00 bogat srečolov! Nedelja, pri Florjanu Pevski koncert „Nič proti ženskam“ - Nastopa- SPD „Edinost“ 16.2. vVogrčah jo: Ženski zbor Radovljica, Vaščani pojo iz Bil- Pliberk 19.30 čovsa in MoPZ F. Hartman Ponedeljek, v Domu Slikanje ikon - vodi: Anica Vrečar, Kotmara vas Dom v Tinjah 17.2. v Tinjah (do 23.2.) 9.00 Torek, v Domu „Bolečina - nastanek in zdravljenje iz medi- Dom v Tinjah 18.2. v Tinjah cinskega vidika“, predavatelj: mag. pharm. Au- 19.30 gust Dom, Celovec Petek, pri Cingelcu PUSTOVANJE - sodelujejo: Dekliški zbor in SPD „Borovlje“ 21.2. 20.00 na Trati domači vižarji Sobota, v kulturnem domu Koncert Okteta Suha SPD „Radiše“ 22.2. na Radišah 19.30 Sobota, pro Florijanu KMEČKI PLES - igra ansambel Lojze Slak s Fanti Skupnost južno- 22.2. 20.00 vVogrčah s Praprotna, bogat srečolov koroških kmetov Sobota, pri Šoštarju GŠNAS ASKÖ Globasnica 22.2. v Globasnici 19.06 Nedelja, v gostilni V. Mednarodni festival harmonikarjev Alpski klub „Obir“ 23.2. Podobnik 14.00 v Železni Kapli Nedelja, v dvorani šolskih Koncertna ura s kiratro in harfo - Nastopata: Prosvetno društvo 23.2. sester Ulrike Mattanovich, Celovec/Moskva in Danko „Lipa“ v Velikovcu 14.30 v Šentrupertu Jukič, Zagreb RAZSTAVE CELOVEC Deželna galerija - razstava Jakoba Gasteigerja (do 1.3.) - Galerija Carinthia - razstava ob 100. letnici rojstva Maxa Ernsta - Galerija H-Punkt, Salmstraße 4 - sodobni lesorezi iz Slovenije (Štefan Galič, Lendava - do 22. 2.) - Mohorjeva galerija - Planine v sliki (do 28. 2.) TINJE - Galerija Tinje - razstava likovnih del dijakinj in dijakov slovenske gimnazije VRBA - Casineum - razstava Willija Navrata (do 18. 2.) Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru VPISOVANJE v višjo in gospodinjsko šolo bo letos med 17. in 29. februarjem. Možnost izobraževanja na dveh šolah: Gospodinjska šola je namenjena 9. šolskemu letu in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: Računalništvu, Predelavi besedil, Kuharstvu in strežbi, Gospodinjstvu, Predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Možen pa je seveda tudi neposreden vstop v poklicno življenje v številnih turističnih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo 8. julija 1992 na šoli. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte ali pošljite vsaj do 29. februarja 1992. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih šolah. Podrobnejše informacije vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob tel. 0 42 53 27 50 dr. Janko Zerzer, vodja šole Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Slovenijo in Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. Pri Tišlerji v Šentjanžu Zaradi izrednega zanimanja ponovitev v petek, 14. februarja ob 20. uri! Govorilne ure Pokojninski zavod za delavce v Gradcu ima v mesecu februarju 1992 naslednje govorilne ure na Koroškem: 20.februar, 8.00 do 10.00: na občini v Labotu; 20.februar, 11.30 do 14.00: v mestni hiši v Pliberku; 25.februar, 8.00do 12.00: v delavski zbornici v Beljaku; 25.februar, 13.30 do 15.30: na občini v Bekštanju. Vsi zavarovani delojemalci, upokojenci ter drugi so naprošeni, da koristijo možnost strokovnega posveta ter da prinesejo s seboj ustrezne podlage. Slovensko prosvetno društvo / Slowenischer Kulturverein „ZVEZDA” ustanovljeno leta / gegründet IV04 vabi na / lädt zum hodiš«!® Ia°mbs?atš 15.2.92 SS 20.00h pri HABNARJU v Plešerki im ÖGB-HAUS in Plescherken ZABAVA VAS / ES UNTERHÄLT SIE SEKSTET ŠIBOVNIK iz Slovenije / aus Slowenien sodelujejo / Mitwirkende: VOLKSTANZGRUPPE KEUTSCHACH _________hodiški OKTET_________ Bogat srečolov! / Großer Glückshafen! VORVERKAUF Q ABENDKASSE Q AH PREDPRODAJA O OU,“ VEČ. BLAGAJNA O 4U," V 18.10-19.00 Sreda 12.2. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Prešernova proslava Četrtek, 13.2. Rož- Podjuna-Zilja Petek, 14. 2. Koroški liki (R. Vospernik), Jezikovni pogovor (J. Messner), Raziskovalni projekti (F. Merkač); Sobota, 15.2. „Od pesmi do pesmi - od srca do srca“ Nedelja, 16. 2. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (žpk. Franc Hudi) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 17.2.70 let SPD Jepa-Baško jezero Torek 18.2. Partnerski magazin Slovensko prosvetno društvo Šentjanž razpisuje video-snemanje predstave MRTVO OZNANILO Najboljši posnetek bo ocenila in nagradila žirija strokovnjakov. Interesenti naj se za podrobnejše informacije javijo Hanziju Weissu, tel. 04228/2301 Sjtrokovpa kmetijsko-gospodinjska sporoča staršem in dekletom, da sprejema učenke za šolsko leto 1992/93. V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja. Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni zaključila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Namen šole: je predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodneju gospodinjstva. Ker šola poveča posebno pozornost spretnosti v kuhanju, šivanju, ročnem delu in raznim tehnikam na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodenje gospodinjstva in kmečkega turizma. Šola daje tudi dobro osnovo za uspešnejši uk v različnih poklicih. Za šolo se lahko prijavite vsak čas! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermarkt/Velikovec, Klosterstr. 2. tel. 04232/38 96. POTOPIS 11. nadaljevanje Po sledeh Yukpa in Guaiiros Indijancev Lansko leto je skupina Celovčanov izvedla ekspedicijo v Venezuelo, kjer je več kot mesec dni spoznavala življenje Yukpa in Guajiros Indijancev, praprebivalstva te južnoameriške države. Vrnila se je z enkratno in dragoceno dokumentacijo o življenju teh Indijancev, slovenska članica ekspedicije Manja Tondolo pa je za Slovenski vestnik napisala potopis z najbolj zanimivimi trenutki in viški ekspedicije. Sonja in Samntha pazljivo spremljata mojo mimiko med jedjo. Previdni sta in še premišljujeta, ali bi ali ne. Midva z Andijem sva končala in kar teknilo nama je. Sedaj prideta na vrsto onidve in Dani. Lakota je najboljši kuhar. Kar hitro smo vse pomazali s krožnikov. Dani snema življenje Tera-kibuja in Samantha mu asistira. Pred šolo se začno zbirati ženske in učitelj nam najavi pozdravni ples, ki ga bodo zaplesale za nas. Enolični, vedno ponavljajoči se visoki, predirljivi ženski glasovi nas spremljajo najmanj dvajset minut. Medtem teptajo po zemlji, da se dviga prah in s togimi kretnjami dvigujejo roke proti nebu. Nekaj povsem novega, Piše: Manja Tondolo nerazumljivega, meni neznanega. Zamaknjena poslušam, gledam. Sedimo na travi. Življenje vasice Terakibu teče svojo vsakdanjo pot. Brez nepotrebnih besed, ki bi samo motile. Ne opazimo, da se je sonce že davno skrilo za črne oblake. Nenadoma zagrmi tako glasno, da me skoraj vrže pokoncu. Zdi se mi, da se je stresla zemlja. Dež prihaja. Vodiči nam priženejo mule. Pohiteti moramo. Spet nakladanje, vezanje in nazadnje vse plastične folije, s katerimi pokrijemo kamere in tehnično opremo. V primeru pravega tropskega naliva se nam lahko zgodi, da bo vse pokvarjeno in za nobeno rabo. Žal nam je, da se moramo tako na hitro posloviti. Tokrat se peš odpravim za mulo po strmi stezi navzdol. Luis pravi, da če močno dežuje, postane steza tako spolzka, da se niti mule ne upajo več navzdol. Zato pohitimo, kolikor najbolj moremo. Pogled nazaj. Otroci nam mahajo v slovo. V mislih jim želim mnogo sreče. Ne vedo, kako bogati so kljub lakoti in revščini. Imajo nekaj edinstvenega, dragocenega. Imajo mir. Ne poznajo stresa in ne kvarnega vpliva luksuza. Ti otroci so zadovoljni. Enostavno zadovoljni. Tako premišljujem, ko premagujem ozko nevarno pot. Pri vodi me čaka mula. Čakam tudi jaz. Šele ko smo vsi skupaj, prečkamo reko. Vodiči peš. Neverjetno srečo imamo. Razen nekaj debelih kapelj ni padlo z neba nič. Kar kmalu spet posije sonce. Jahanje skozi gozdove je zame čudovito. Narava pragozda je tako vsestranska, tako bogata, da se ti oko nikoli ne utrudi od občudovanja. Toda, ko zapustimo gozd in prihajamo v področje trsja, vlažna vročina postane pravi pekel. Pot mi teče po tilniku in kaplja od las, kot da bi me oblil dež. Sem in tja naredim par požirkov vodne rezerve, ki jo vedno nosim okrog pasu. Zvečer ponovno lije brez prestranka. Mrčes prihaja pod vrati in pri oknih v hišo. Veliki nočni metulji, hrošči in seveda že dobro znani ščurki. Da ne govorim o moskitih. Popikani smo od nog do glave. Izgledamo, kot bi imeli garje. Roke, noge in tudi obrazi so polni rdečih zate-klin, ki jih mažemo s posebnim mazilom. Seveda samo ženske. Moški se ne bi nikoli mazali s čim takim. Pomilovalno se nam posmehujejo. Zjutraj prvič priteče voda iz pipe. Pa čeprav samo za pet minut! Presrečni jo zbiramo v kanistre, imamo zalogo za umivanje zob in za stranišče. Danes je pred nami najdaljša pot. Peš. Mule nam bodo služile samo za nošenje bremena. Kamere, stative, rekorder, nahrbtnike, hrano in darila jim oprtajo naši vodiči. Spet nas spremljata Luis in Cesario. Štiri mule so precej preveč obremenjene. Naš konvoj se počasi premika naprej. Med mulami mi in vodiči. Krenemo na isto stezo kot včeraj. Že uro in pol hodimo skozi trstje in čedalje slabše se počutim. Kot da notranje gorim. Ogenj v meni in ogenj na meni. Zmanjkuje mi zraka, sopiham in lovim ga kot riba na suhem. Čaka me najnapornejša pot naše ekspedicije. Pot med reko in pragozdom, dalje mimo včerajšnjega cilja, vendar še mnogo dlje. Obiskali bomo gorsko vasico, tisoč petsto metrov visoko. Imenuje se Ipika. Tam bomo ostali najmanj en teden in nato nadaljevali pot v Kanobapo in še naprej v Jurmutu. Prvo prekoračenje reke v popolni obleki. Srajca z dolgimi rokavi, dolge hlače, močni gorski čevlji. Imaš čuden občutek, v čevljih prvič stopiš v do kolen visoko vodo, vendar se kaj hitro privadiš na žvrkanje v čevljih, ki postajajo čedalje težji. Skočim z enega kamna na drugega in spodrsnem. Kot sem dolga in široka treščim na zadnjo plat! Na kamen! Kar zvezde se mi posvetijo! Kljub temu sem vesela, da se nisem polomila. Bolečina v trtici me ovira pri hoji. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKI VESTNIK - SPORT ŠK Dob izgubil tekmo -ne pa še kvalifikacije! Odbojkarji Športnega kluba Dob so v soboto v Innsbrucku izgubili še eno tekmo za vstop v zvezno ligo, toda ta poraz še ne pomeni slovo od vseh sanj. Po zmagi proti Aspernu teden dni poprej so si Dobljani sicer pričakovali zmago nad Innsbruckom, toda po tretjem nizu je bilo jasno, daje ne bo. Prvi niz so tesno izgubili s 14:16, dru- gega dobili s 15:12, v tretjem in četrtem pa je bil nasprotnik znatno močnejši in gladko zmagal s 15:9 in 15:6. ŠK Dob je tako zdrsnil na šesto in zadnje mesto na lestvici, čertrouvrščeni, ki se še kvalificira za prvo zvezno ligo, pa ima prav toliko točk kot Dobljani. Na lestvici vodi Hypo VBK Celovec, prihodnji nasprotnik Dobljanov... Sankanje na Obirskem Iznajdljivi Obirčani so zaradi pomanjkanja snega s precejšnjimi težavami, s traktorjem, lopatami in dobro voljo pripravili dovolj zahtevno progo kar na senčnih Varhovih njivah. Izvrstno pa so se odrezali tudi pri sankanju samen, saj so domačini Majda Furjan, Veronika Haderlap, Inge Karničar, Peter Karničar ter Hanzi in Marko Smrtnik zasedli prva mesta v svojih skupinah. SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ IZ ŠENTJAKOBA V ROŽU vabijo na XIV. zimski pohod „Arihova peč“ 1992 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo ki bo v nedeljo, 1. 3.1992 s pričetkom ob 9. uri (odhod proti koči med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Pohod: Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo“ (1084 m - kontrolni žig) in po drugi smeri nazaj mimo Ressmanove lovske koče do Polanca. Pogoji za udeležence: Na zimskem pohodu „Arihova peč“ lahko sodelujejo vsi. Udeleženci morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati označene poti. Pohodniki se morajo vrniti v cilj pri Polancu najkasneje do 15. ure. Udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost. Prijave in štartnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 12. uro. Startnina znaša 50 šil. (350 SLT) za odrasle in 40 šil. (280 SLT) za otroke in mladince. Štartnina se plača ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko. Nagrade: Vsak udeleženec pohoda prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček. Kdor se zimskega pohoda „Arihova peč“ udeleži 5-krat, prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi kontrolnimi kartončki. Zdravniška služba: Za zdravniško službo je poskrbljeno. Okrepčilo in zabava: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in prigrizek. Za zabavo bodo poskrbeli muzikantje iz Železne Kaple. Možnost nakupa: Zadruga-market Šentjakob bo tudi letos postavila stojnico, kjer lahko ugodno nakupite raznovrstno blago. Plačilo tudi v SLT - ugodna menjava. Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lessach, Švatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do starta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago. Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu! Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Slovensko prosvetno društvo „Rož“ Presenetljivo pa so dosegli najhitrejše čase dneva še Karničar Izidor, Zdravko Smrtnik in F. Jožef Smrtnik (vsi v moški skupini). Ostali zmagovalci, ki so se še najbolj znašli na vijugasti in valoviti progi pa so: Denis Kovačič, Alexandra Urbant-schisch, Erich Storgl, Raimund Sadovnik, Doris Žura in Anton Kogoj. Na tekmovanju je sodelovalo 60 posameznikov in 22 dvojic. ŠAHOVSKA RUBRIKA m* mm a s» ! ■ ■ in ■ m mm a b c d e f g h Šahovska naloga št. 93 SHORT - HALIFMAN Bundesliga 1991 Na h linijo je Short pripeljal vse najmočnejše figure, ki nevarno ogrožajo črnega kralja. Črni je z zadnjo potezo 29...Lf5: na videz zakrpal položaj, ki je na diagramu in že grozi s protiigro. Toda Short, ki je na potezi, pripravlja zaključni udar. Po podrobni analizi za šahovnico, ga boste tudi vi našli. Kar hitro se odločite za reševanje - trud bo poplačan. Rešitev naloge št. 92 Samo z odločno akcijo belega e kmeta se lahko prodre skozi obrambni jez črnih kmetov na kraljevem krilu. I.e5! po izsiljenem l...fe5 (Na l...b5 sledi 2.e6 Kd6 3.Kc3 in beli obračuna s črnim b kmetom, sledi še drugi udar 2.g5! hg5 Črni se ne reši tudi v varianti 2...Kd6 3.f6 Ke6 4.fg7 5.gh6 b5 6,Ke4 b4 7.Kd3 saj beli obračuna s črnimi kmeti. 3.f6! še zadnji odločilni udarec 3...gf6 4.h5 in kmet gre nezadržano v damo, zato se je črni vdal! SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Za pokal „Obir“ 250 sankašev! Društva SPD Zarja-Žele-zna Kapla, SŠK Obir-Žele-zna Kapla TVN St. Margare-ten/Šmarjeta in SPD Valentin Polanšek-Obirsko so preteklo nedeljo uspešno zaključila tekmovanje sankašev za „Pokal Obir“. Za to kombinacijo štirih posameznih tekem so se prvič odločili že leta 1979. Zadnji dve zimi sta skrajno ponagajali, letos pa so kljub pomanj- Zmaga in poraz za igralce NTK Bilčovs Namiznoteniški ekipi NTK Bilčovs sta pretekli vikend spet nastopili v prvenstvu 3. razreda. Prvo moštvo je v Podrožci podleglo tamkajšni ekipi s 3:7, pri čemer so dr. Hanzi Gasser, mag. Rupert Gasser in \lihi Hornböck osvojili po eno točko. Bolj uspešni so bili igralci NTK Bilčovs B: sicer so moštvo Stadtwerke Celovec premagali kar z 10:0, skrivnost te visoke zmage pa je v tem, da Celovčani sploh niso nastopili. kanju snega po načrtu izpeljali tekme, v katerih je nastopilo skupno nad 250 sankašev. Ker so bile za uvrstitev potrebne najmanj tri udeležbe, se je v končni razpored uvrstilo 40 sankašev. Zaradi dobrih izkušenj, nadaljnega usklajevanja in želje športnikov nameravajo organizatorji s tekmovanji nadaljevati tudi prihodnje zime. Končni izdidi: šolarke: 1. Urbantschitsch Christa, 2. Dolinšek Dunja; šolarke II: 1. Karničar Sandra, 2. Dolinšek Simona, 3. Urbantschitsch Alexandra; šolarji I: 1. Rozman Dominik, 2. Kovačič Denis, 3. Božič Harald; šolarji II: 1. Kogoj Toni; mladinci: 1. Sadovnik Raimund, 2. Urbantschitsch Andreas; ženske: 1. Žuraj Doris, 2. Kovačič Ida; starejše ženske: 1. Karničar Inge, 2. Haderlap Karla, 3. Kogoj Rosemarie; moški: 1. Pavlič Dietmar, 2. Žura Walter, 3. Sadolšek Michael; seniorji I: 1. Karničar Josef, 2. Traunik Miha, 3. Dolinšek Jožko; seniorji II: 1. Jung Josef, 2. Čertov Rudi, 3. Kogoj Anton. Poleg Slovenije se je na XVI. zimskih olimpijskih igrah kot samostojna članica MOK predstavila tudi Hrvaška. Zlato in srebro za Avstrijo na 90-metrski skakalnici: Ernst Vettori (desno) in Martin Hoellwarth. V Albertvillu ploha kolajn za Avstrijo! XVI. zimske olimpijske igre v Albertvillu so v polnem teku, na Avstrijce pa se je že v prvih dveh dneh usula prava ploha kolajn - zlatih, srbrnih in bronastih! Prvo zlato iger je sicer osvojila Jegorova iz Skupnosti neodvisnih držav na smučar-kem teku žensk na 15 kilometrov, potem pa se je začelo zgodovinsko zmagoslavje Avstrijcev. Patrick Ortlieb je osvojil zlato v kraljevi panogi moškega alpskega smučanja, v smuku, smučarski skakalec Ernst Vettori pa je bil najboljši na 90-metrski skakalnici. „Zlato avstrijsko nedeljo“ v Albertvillu pa so zaokrožili še trije Avstrijci: Martin Hčll-warth s srebrno kolajno prav tako na 90-metrski skakalnici ter Günther Mader in rojena Madžarka Emesy Hunyady z bronastima kolajnama v smuku oz. na 3000-metrski progi v hitrostnem drsanju na ledu. V ponedeljek so Avstrijici nadaljevali v stilu prejšnjega dne. Markus Prock in Markus Schmidt sta po 28 letih (!) spet osvojila srebrno in bronasto kolajno v sankanju. Avstrija je že po dveh dneh s sedmimi kolajnami - dvakrat zlato, dvakrat srebro in trikrat bron - osvojila najboljši rezultat vseh časov na zimskih olimpijskih igrah. Toda to Avstrijcem še zdaleč ni dovolj: ženske v alpskem smučanju še sploh niso nastopile, prav tako je pred njimi še večina moških tekmovanj (superveleslalom, veleslalom, slalom, kombinacija). Smučarski skakalci pa so favoriti tudi v ekipnem tekmovanju ter na veliki skakalnici, kolajno pa pričakujejo tudi v nordijski kombinaciji. Za tekmovalce iz Slovenije se olimpijske igre prav začnejo šele z nastopi smučark. Pri smučarskih skakalcih je Franci Petek na mali skakalnici sicer razočaral, pozitivno pa je presenetil Samo Gostiša z odličnim 12. mestom. Slovenski skakalci pa imajo vsekakor še možnosti za uveljavitev. Zimske olimpijske igre je v soboto odprl francoski predsednik Francois Mitterand, veliki festival športa pa bo trajal do 23. februarja. Na igrah nastopa 2280 športnic in športnikov iz 65 držav, med njimi prvič tudi samostojna Slovenija in Hrvaška, bivša Sovjetska zveza pa nastopa pod zastavo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Spektakularni otvoritveni ceremonial si je na stadionu, zgrajenem posebej za te igre, ogledalo nad 30.000 gledalcev in nekaj sto milijonov ljudi pred televizorji širom sveta, nagovore pa so imeli predsednik MOK Juan Antonio Samaranch ter vodji organizacijskega komiteja Jean-Claude Killy in Michel Bar-nier. Olimpijski ogenj je prižgal eden najboljših francoskih nogometašev vseh časov Michel Platini, njegova rojakinja, umetnostna drsalka Survoir Bonaly pa je v imenu športnikov udeležencev prebrala svečano zaprisego. Olimpijske igre 2002 vendarle na tromeji? Možnosti za izvedbo olimpijskih iger leta 2002 ob tromeji Avstrija - Slovenija - Italija so od zadnjega zasedanja Mednarodnega olimpijskega komiteja pretekli teden v Chourchevelu bistveno narasle. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je napovedal, da člani tega najvišjega telesa svetovnega športa resno razmišljajo o možnosti, da bi se v bodočnosti zimske olimpijske igre izvedle na območju več držav, pri čemer pa bi morala ena država prevzeti odgovornost za izvedbo. Napoved predsednika Samarancha so na Koroškem ocenili pozitivno, saj se je prav v prostoru Alpe-Jadran že pred leti porodila ideja za take zimske olimpijske igre. Komisija za šport Delovne skupnosti je izdelala že več načrtov, območja za izvedbo skupnih olimpijskih iger pa bi bila tromeja pri Podkloštru v Avstriji, Kranjska gora v Slo- veniji ter Trbiž in smučarsko središče Sella Neva v Italiji. Namestnik koroškega deželnega glavarja in deželni športni referent dr. Peter Ambrozy je v izjavi za naš list dejal, da pozdravlja besede predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja ter da verjame v realizacijo takih olimpijskih iger. „Za premiero pa bi lahko poskrbeli prav Avstrija, Slovenija in Italija“, je zaključil deželni športni referent. Slovenija je polnopravna clanica MOK! Slovenija je tik pred začetkom olimpijskih iger v Albertvillu postala polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Sprejeta je bila na 98. seji MOK 6. februarja 1992, poleg Slovenije pa so v polnopravno članstvo mednarodne olimpijske družine sprejeli še Hrvaško, Litvo, Letonijo in Estonijo. Za sprejem Slovenije in Hrvaške v MOK je glasovalo 87 od 93 držav. Sankaši, na sliki „zlati" Georg Hackl (Nemčija), dosegajo v ledenem kanalu hitrost blizu 130 km/h.