NO. 47 ryn °°c! ’ Jv. y ummtom mm- ■ "22? oS tone & j« m National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 9, 1970 štumrnaft «40aNIN9 ŠTEV. LXVni — VOL. LXVII1 Bonn odkril vohune ia Vzhodno ftemtijo Novi grobovi Josephine Syzmanski Včeraj je umrla v Euclid 'General bolnišnici 88 let stara Vlada je razkrila, da je vo- Josephine Syzmanski, roj. Gor-minska cdica pogredovala zynski, 16321 Huntmere Ave., Vzhodni Nemčiji vladne doma na Poljskem, vdova po tajne Brandtove vlade. Stanleyju, mati Irene Sawonik, Glavni rdeči vohun je bil Cecelie Wisniewski, Helen, 80 let stari upokojeni sod- Pok- Adele in Henryja, stara mati Doris Lieber, Ron Sawo-v —itiuaTV***** 'nik, Carole in Roberta Wis-ARLSRUHE, Nem. on- njewsj{^ sestra Mary Dlugole-cem preteklega meseca so pri]e- ^ Apo]onie L a s k 0 wske h članico vohunske skupine (Po]j )) pok_ He]en pragacz in Vzhodne Nemčije in dobili pri Anastazyja Gorzynski. pogreb niej zapisnik seje bonns e jz želetovega pogrebnega vlade od 5. in od 18. februarja. zavoda na E_ 152 st_ y sredo ob V zapisnikih je bila popisana g 45> y cerkev sv> Jeroma ob seja, na kateri so razpravljali 9i3()> nato na Kalvarijo> med drugim tudi o možnostr m Edward Simunic Jr. Pogojih neposrednih razgovorov med W. Brandtom in W. Sto- Včeraj je umrl v Huron Rd. ! bolnišnici 31 let stari Edward Phom, predsednikom vlade Simunic Jr_ g 1305 E_ 343 st) zhodne Nemčije. Piav tako ]ejEast]ake, mož Carolyn, roj. mio v njih poročilo E. Bahra o|Whitej oče Edwarda> Maxine, legovih razgovorih z Giomi-i jr)onrie jn Lawrenca, sin Edom v Moskvi. warda in Helene, roj. Myers, Vloga ZDA V iaoškem Študentovski izgredi pozvrsšifi ustavitev bojevanju je omejena Predsednik ZDA R. M. Nixon je v petek v obsežni izjavi pojasnil vlogo ZDA v Laosu. Ta je omejena in v skladu s prošnjo laoške vlade. Zvezni javni tožilec Ludwig Martin je razkril, da je bil duša Vohunske centrale 80 let stari uPokojeni sodnik Heinrich ^iedmann, ki naj bi bil delal za rdečo Vzhodno Nemčijo celih ^ let. On naj bi bil vzhodno-?emški vohunski službi priporoči Ireno Schultz, 51 let staro linico ministra za znanost Han-Sa Leussinka. Tretja v skupini bila Liane Lindner, 43 let stara psihologinja. Pri njej so ^sšli fotokopije zapisnikov vlad-sej na postaji v Bonnu, ko je Js na poti, da jih izroči zastop-mkom Vzhodne Nemčije. Sodnik H. Wiedman je imel °bre zveze z visokimi uradniki Wezne vlade, Irene Schultz pa imela dostop do vseh doku-mentov o znanstvenih in tehnič-raziskavah Zahodne Nemči-■1® kot tajnica ministra za zna-11°st- Wiedmann je užival pri V2kodnonemški vohunski službi ls°k ugled, saj je dobival skozi mesečno* po okoli $870 na-£rade. ge]e v zadnjem času so to znižali na nekako $290. klanske zasedbene oblasti so počile Wiedmannu leta 1945, organiziral pravosodno mistrstvo za deželo Severni k^H-Westfalia. 1948 je šel sodnik v pokoj, pa se udej-v°val dalje kot odvetnik. Oblasti so prijele vse tri čla-He v . r vohunske celice in jih bodo brat Roberta. Pokojni je bil zaposlen pri The American Stamping Company in lastnik The Coit Bar na 14116 St. Clair Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob enih. . Frances H. Basar Včeraj je umrla na svojem domu na 1041 E. 78 St. 84 let stara Frances H. Basar, roj. ovrinic v vasi Hrasce pri Kar-ovcu na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1910, vdova po 1. 1957 umrlem možu Petru, mati Josepha N. (Fia.), Mary Basar, Franka, Frances Patton (Washington, D. C.), Petra in Helen, stara mati John Patton rica. Bila je članica HBZ št. 47 in kluba" Cvet Hrvatskih ses-tara. Pogreb bo v sredo ob 8. zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd , v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. I>ost Wile pred sodišče. tajska se bo branila sama TTAWA, Kan. — Zunanji mister Tajske Thanat Kho- Je na tiskovni konferenci ^.^r®^ekli teden izjavil, da bo j0 Js Ca sama varovala svojo me-se ^roti Laosu, tudi tedaj, če bi nai^a nJej pojavile severnoviet-hn,t ^ ®ete> ki po zavzetju Pla- hote vrčev in svojim prodorom koseb tam od tajske meje niso več 110 daleč. °Jenčki imajo modre oči n.J^ojenčki imajo večinoma oči, ker se pigment, ki H® očem končno barvo, vije Pred porodom. ne raz- ■w ^ebl0 110 oblačno in hladno. emperatura okoli 34 WASHINGTON, D.C. — Predsednik Richard M. Nixon je objavil obseg ameriške vloge v bojevanju v Laosu in poudaril, da nima nobenega namena poslati v Laos ameriške talne sile. Doslej je skupno v Laosu le 1040 Amerikancev v službi ZDA: 616 jih je uslužbencev vlade ZDA, ostalih 424 pa je v službi vladnih agencij ZDA. Skupno jih je 320 kot vojaških svetovalcev in inštruktorjev, 323 pa jih je v 0-skrbovanju laoških čet in v organizaciji te oskrbe. Predsednik Nixon je poudaril, da ameriška vloga v času njegovega predsednikovanja ni bila nič povečana. Ameriški cilj je vlogo v Laosu zmanjšati, ne povečati, državi prinesti mir v skladu v sporazumom v Ženevi leta 1962. V bojevanju v Laosu ni padel neben ameriški vojak v bojih na tleh, izgubljenih pa je bilo v 0-peracijah nad Laosom okoli 400 ameriških letal in najmanj 193 letalcev. Ameriška letala v glavnem stalno bombardirajo in obstreljujejo promet na Hočimin-hovi poti, le izjemno posežejo tudi dalje v notranjost. Tako na prošnjo laoške vlade nadzirajo severni del Laosa in so podpirala tudi čete v boju na tleh, ko predavanj v Hantern PARIZ, Fr. — Pretekli teden je prišlo na campusu v Nanter-ru pariške univerze do hudih izgredov. V torek je trajala bitka med policijo in levičarskimi študenti pet ur. Okoli 60 študentov je bilo prijetih. Prosvetni minister Olivier Guichard je nato campus zaprl do konca tedna. Tudi pred dvemi leti so se začeli v maju študentovski nemiri v Parizu najprej na campusu Nanterre, se od tam razširili na ostale dele pariške univerze in končno segli tudi v druga mesta, dokler ni bila vsa Francija, v neredu in splošni nevarnosti revolucije. Tedaj je Francijo rešil odločen nastop vlade G. Pompi-duja, ko je dobil predsednik republike De Gaulle zagotovilo zvestobe od glavnih vojaških vodnikov republike. Povod za sedanje nemire so spori med levičarji in desničarji, ki so se prav zadnji čas začeli organizirati, da bi nastopili proti levičarskim nemirom in propagandi. Levičarji so odločeni poskus organiziranja desnice na univerzo zadušiti v kali. Makarija so napadli Iz Clevelanda in okolice Včeraj zjutraj so streljali na predsednika Ciprske republike nadškofa Makarija, ko se je dvignil v helikoptru j n , , izpred svoje palače. Makarij ni bil ranjen, v kritičnem jSy' n°va pr' stanju pa je njegov pilot, ta je, četudi težko ranjen, ‘ q vi, s helikopterjem srečno pristal. Se Kzacne pn ^ lcUl j duhovna ohnova in 40-urna NICOSIA, Ciper. — Ko se je NATO. V zadnjih letih, od pobožnost, ki bo trajala do včeraj zjutraj dvignil helikopter i kar je v Grčiji na oblasti voja- nedelje, 15. marca. Vsak večer Opozicija protestirala pri poslaniku ZDA v Parizu nadkšofa Makarija, predsednika ška junta, se je Ciper n e k a j ,°b sedmih bo govor in sv. masa. Cipei'ske republike, izpred pala-j pomiril, ker se je predsednik V ponedeljek, sredo in črtetek če, da ponese vodnika pravo- Ciprske republike pravoslavni ko govor v slovenščini, v torek slavnih Ciprčanov k spominski nadškof Makarij odločil varo- in petek v angleščini, v soboto svečanosti za enega izmed po-,vati neodvisnost Cipra, med P a v hrvaščini. V nedeljo 15. kojnih junakov, ki so se odliko- tem ko se je preje nagibal marca ob sedmih zvečer je slo-vali v boju za neodvisnost Ci- njegovi združitvi z Grčijo. jvesna zaključna pobožnost za pra proti Britancem, so nenad-1 Prav sprememba politike,vse. Duhovno obnovo bo vodil no padli s strehe višje šole na-'glede združitve je rodila v delu [rev. Jerko Grzinčič. sproti nadškofove palače streli, prebivalstva nasprotovanje Pozdravi- Nadškof ni bil ranjen, zadele paAadškofu. Nastale so oboro-! Tony Petkovšek pošilja pe- so krogle pilota helikopterja, Ta:žene skupine, ki se kot so se zdrave s “Pelka Tour” s Havaje bil še toliko miren in prise-[nekdaj berile proti Angležem Jev vsem poslušalcem svojega ben, da je s helikopterjem sreč-jbore sedaj proti lastni vladi s radijskega sporeda. V skupini no pristal na drugi strani palače ciljem, da bi dosegle združitev'je 83 oseb, ki so vse prav zado-na nezazidanem zemljišču. O-[Cipra z Grčijo. Ker Turčija voljne, kot poroča Tony, blasti so v zvezi s tem napadom tako rešitvi odločno nasprotuje, Seja— prijele do danes zjutraj 9 oseb, ta ni izvedljiva. Možna bi bila! Društvo Danica št. 11 ADZ nasprotnikov Makarijeve vlade, le delitev otoka, za kar se zav-ima jutri ob pol dveh sejo v PARIZ, Fr. — Voditelj francoske parlamentane . opozidje več tisoč vojakov raznih držav, na Cipru. Nadškof Makarij je v svojem črnem oblačilu, na katerem so bili tu in tam sledovi krvi, spremil težko ranjenega pilota helikopterja Zaharijo Papadoyiannisa v bolnišnico, pa se nato odpeljal na spominsko svečanost z avtomobilom. Otok Ciper je v zadnjih letih zelo nemiren kraj. Na njem je piemajo otoški Turki, čemur pa SND na St. Clair Avenue, se otoški Grki odločno upira- Misijonska akcija— jo. V tej luči je ohranitev neod-j Misijonska znamkarska ak-visnosti otoka najboljša za vse kija, ki pripravlja za Cvetno strani. Tako sodi vsaj nadškof nedeljo, 22. marca, kosilo v Makarij, predsednik republike.[avditoriju šole sv. Vida spo- ----1°-- , roča, da je cena kosila za od- dZadnjG VGSti [rasle $1.75, za otroke pa $1.25. BANGKOK, Taj. — Vlada se Ves čisti dobiček je namenjen jo obrnila na ZDA za pomoč slovenskim misijonarjem v raz- !nih misijonskih deželah. v orožju in drugi vojni opre- nastop poslanec Mitterand jr, ostro pro-,ki v imenu Združenih naradov [Ti i/ocstaviti Akademija S!ovenske tel°- dvorani pri Sv. Vidu je bila m sestra pok. Therese Potu. “ “e‘e napadene od rdefih Ce še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Vlada Združenih držav se je obrnila uradno na vladi Sovjetske zveze in Velike Britanije, ki sta predsedovali konferenci o Laosu leta 1962 v Ženevi, naj ponovno skličeta to konferenco in poskrbita za spoštovanje dogovora o nevtralizaciji Laosa. Podobno je preje storila že sama vlada Laosa. testiral pri ameriškem poslani-Jskrbe za mir med Grki in Turku v Parizu zaradi demonstra-j ki, ki sestavljajo prebivalstvo cij proti predsedniku Pompi- republike. Grkov je blizu 500,-I douju v Chicagu. 000. Turkov pa nekaj čez Sporočajte domače vesti! “Pravica ameriških državlja- 100,000. V medsebojnem spo-nov do izražanja njihove sovraž- ru so Grki uživali podporo nosti do politike tuj.e države ne zmanjša dolžnosti voditeljev vaše dežele, ki jih nalagajo pravila gostoljubnosti in spodobnosti,” pravi pismo. Dodaja še, "da irancoske politike na Srednjem vzhodu ne odreja raven demonstracij na ulicah, pa tudi ne ozir na ameriške načrte. Ce je treba Grčije, Turki pa podporo Turčije. Položaj je bil že tako oster, da je nastopila neposredna nevarnost vojne med Grčijo in Turčijo, ki sta sicer obe članici vrsti stvar Francozov.” To je že kar čeden pouk za A-merikance judovskega porekla to politiko menjati, je to v prvi in njihove somišljenike. Organizacija demokratske stranke dobila staro vodstvo CLEVELAND, O. — Republikanci bi radi prepričali našo janost, da je sedanja demokratska stranka v takem razsulu, kot je bila republikanska po Goldwaterjevem porazu. To ne bo čisto držalo. Moramo namreč razlikovati med članstvom stranke in organizacijo stranke. Ni nobenih zanesljivih znakov, da je od stranke odpadlo dosti volivcev, ki so se pri zadnjih predsedniških volitvah odločili, da glasujejo za Humphreyja. S tem seveda ni rečeno, da so vsi navdušeno glasovali za Humphreyja. Prenekateri niso in mnogi bi presedlali kam drugam, pa nimajo nikamor. Ne marajo za republikance, še manj pa za guvernerja Wallace-ja. Zato čakajo, kaj bo. Predvsem bi radi videli, kako se bo d e m o k r a tska stranka reorganizirala. Kar je res na tleh, je organizacija demokratske stranke. Njen formalni predstavnik bi moral biti Humphrey, ta pa nima v strankinih vrstah take veljave, da bi obvladal sedanjo njeno z m e š n javo. Ker manjka vodstva, postopa vsak strankin voditelj po svoje: kongresni voditelji se po tradiciji ne brigajo za organizacijo stranke, gledajo le na to, da varujejo svoje mandate. Za stranko se brigajo le tisti, ki bi radi presedlali kam drugam, na primer v Belo hišo. Med njimi je tudi nekaj razgledanih, ki že dolgo skušajo ustvariti podlago za reorganizacijo. Prvi poskus s senatorjem Harrisom se je ponesrečil, zavrli so ga osebni spori med nekaterimi vidnimi demokrati. Čas pa ne čaka. Letos so kongresne volitve, čez 2 leti bodo predsedniške. To je prisililo večino glavnega odbora, da se je pobotala med seboj in prisilila manjšino k disciplini. Po tej poti je mogla pregovoriti nekdanjega organizatorja Kennedyjeve politike O’Briena, da je pristal na kandidaturo za načel nika glavnega odbora demokratske stranke, čeprav ve, da ni povsod priljubljen. Vsaj prijatelji Humphreyja in McCar-thyja mu v začetku ne bodo zaupali, dokler ne vidijo, kako bo delal in kaj bo dosegel. O’Brien uživa tako velik u-gled v demokratski vodilni plasti, da mu javno ne bo nihče nasprotoval. Za kulisami se pri demokratih navadno godi vse mogoče. O’Brien stoji pred dvema nalogama: zavreti mora nara- ščanje ugleda in vpliva republikanske stranke, posebno Nixonovega: napraviti mora red v demokratskih državnih strankah. Vse kaže, da bo druga naloga težja od prve. Državni demokratski veljaki se že po tradiciji radi trejo med seboj. Redke so tiste države, kjer na demokratski strani vlada vzoren red v organizaciji. Zunanji znak za to je dejstvo, da imajo demokratje samo 18 guvernerjev med 50. Kako jih bo O’Brien krotil, ne vemo, mučil se bo pa gotovo, O’Brien bo moral zgraditi tudi trdno podlago za volitvb d e 1 e g a tov za demokratsko konvencijo. To ho najbolj kočljiva zadeva, kajti stari demokratje iz južnih držav se ne bodo hoteli zlepa odpovedati privilegijem, ki jih imajo po tradiciji. Senator McGovern, ki ima ta posel v rokah, mu bo gotovo rad pomagal, vprašanje je pa, kakšno plačilo bo za to sodelovanje zahteval od O’Briena. Kaj pa je druga O’Brienova naloga: Boj proti republikanski poplavi. Tam so izgledi boljši, toda le trenutno. Nixon ima še zmeraj pred seboj dve uganki: ali bo do jeseni približal deželo miru v Vietnamu in ali bo zavrl draginjo. Zdi se, da je čas prekratek, da bi v teh par mesecih mogel doseči kaj prida, čeprav dobro vemo, da se bo pošteno trudil. Volivci pri jesenskih volitvah ga bodo seveda sodili le po uspehih. Ali jih pa kaj bo, ali bodo prepričljivi? Demokratje imajo povrhu še svoje finance v razsulu. V blagajni manjka še zmeraj nad 8 milijonov za kritje stroškov zadnjih pred sedniških volitev. Novi blagajnik Strauss ni imel tekmeca pri kandidiranju, že to pove, kako težka naloga ga čaka. Je iz države, kjer je dosti denarja, šteje med svoje zaupne prijatelje vse, kar kaj pomeni v Texasu. Če ga bosta podprla bivši presednik Johnson in njegov prijatelj in bivši guverner Conally, bo do predsedniške kampanje že nekako zvozil. Položaj organizacije demokratske stranke ni torej obupen. Položaj republikancev po Goldwaterjevem porazu je bil obupnejši, pa ga je takratni načelnik republikanskega glavnega odbora Bliss hitro zboljšal. Tudi za 0‘Bri-ena to ne bo nič nemogočega. čim, ki se utrjujejo v mejnem predelu Laosa. Manjše rdeče enote naj bi bile ponovno prešle mejo v Tajski. GUATEMALA CITY, Gv. — Levičarski gverilci so včeraj izpustili diplomata ZDA, ki skrbno pripravljena in izvedena. Posebno učinkovit je b i 1 nastop naraščaj. “Veriga” je navdušila— Rojaki in rojakinje so napolnili dvorano Slovenskega so ga ugrabili sredi mesta doma včeraj popo]dne za Firž_ pretekli petek, ko je vlada garjevo dramo “Veriga”, na ustregla njihovi zahtevi m katero je vabiIa Lilija Igra je izpustila dva zaprta člana.bila podana skrbno in naravno gverilske skupine. Sean M.jv splošno zadovoljstvo občin- Holly, tajnik za delavska ^va vprašanja v poslaništvu ZDA jz bolnišnice— v Gvatamali, je dejal po izpu-| jz Womanks bolnišnice se je stu, da je napravila nanj mo- vrni]a Ann Cendol) 90g g 73 čan vtis organizacijska spo- gt in ge zahvaljuje vaem za sobnost gverilcev. AUSTIN, Tex. — Stanje bivšega predsednika ZDA L. B. Johnsona je ustaljeno, vendar so zdravniki še vedno zaskr- obiske, darila in pozdrave. Maovci so prišli— Za petek, soboto in včeraj so pristaši kitajskega Mao-Tse-tunga vabili na zborovanje v hijen, m so njegovo dejavnost Hrvaški narodni dom na St-skrajno omejili. V bolnišnico je prišel pred enim tednom zaradi “bolečin v prsih”. NEW YORK, N.Y. — Te d n i j Clair Avenue. Letake so delili |v raznih krajih mesta, po cestah, pa tudi po tovarnah. V . petek se jih je nabralo nekaj pride sem G. Jarring, posebni ma,ega> y goboto malo več. pooblaščenec U Tanta na raz- Zapletli so se v prepir s proti- govore v ZN o možnoti nove- komunif.tičnimi mladimi Hrvati ga posredovanja za pomiritev |in prišIo je do pretepa. Policija Srednjega vzhoda. Štiri velike! sile so je bila naglo na mestu in je na zadnjem sestanku mjade Maove pristaše, večino-pretekli četrtek prišle nekaj! študente> razgnala. Sinoči bližje možnosti dosege kom- promisa. Konec izrednega stanja v Nigeriji LAGOS, Nig. — Rdeči križ je objavil, da bo s koncem marca končal svoje delo na področju Biafre, kjer se razmere vračajo v “normalno” stanje. Skrb za žrtve vojne bo prevzela redna javna uprava. je bilo mirno, Maovci so izostali, so se nemara bali preveč “prijaznega” sprejema, po skušnji prejšnjega dne. Izrael rabi napalm JERUZALEM, Izr. — Obrambni minister Moshe Dayan je v [parlamentu (kneset) dejal, da izraelska letala uporabljajo včasih pri napadih na sovražnikove vojaške postojanke napalm bombe, pa zatrdil, da niso takih bomb vrgli na železarno v bližini Kaira pretekli mesec, ko je Izgube v Vietnamu pretekli teden večje SAIGON, J. Viet. — Po urad-njih podatkih je zadnji teden v! ck°L 80 civilistov mrtvih. februarju padlo v bojih 113 ame-j ------o----- riških vojakov v Juž. Vietna- Pokažite mu, 465 pa je bilo ranjenih. V istem času so imeli Južni Vietnamci 333 mrtvih in 100 ranje-nih, rdeči pa 2009 mrtvih. “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. •ara Ameriška Domovina V A“» ■ I/IC-/« r%;—IIO -^II 611? cl. Clair Avtnue 431-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation »'ubiishcd daily exeepi Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: 1 $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za I meseca j^a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $i£.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 47 Monday, March 9, 1970 Pravica do revolucije? V Chicagu se je vršil zadnje čase najdaljši političen proces, znan v začetku pod imenom “Chicago 8”, potem pod imenom “Chicago 7”, na zadnje pa pod “Chicago 5”. Številke so se menjale po številu obtoženih in končno obsojenih. V resnici bi mu morali dati političen naslov: Pravica do revolucije? Proces ima svoje korenine v divjih demonstracijah avgusta 1. 1968 med demokratsko konvencijo. Organizatorji demonstracij so bili sami dobro izvež-bani voditelji “nove levice”. Demonstrirali so sicer proti demokratski konvenciji, v resnici so pa z izgredi imeli čisto druge namene: izvežbati svoje mlade pristaše v javnih nastopih, ki končno vodijo v revolucijo. Preveč je bilo tiste tedne razburkano politično življenje pri nas, posebno pa v Chicagu, da bi svet hitro spoznal levičarske namene, ki so le polagoma stopili v ospredje, ko so varnostni organi začeli podrobno preiskavo, odkod, zakaj in počemu tako obširni in zagrizeni izgredi. Varnostni organi so iz množice osumljenih nabrali le tiste voditelje demonstracij, ki so res vse skupaj organizirali in vodili. Da so zadeli na prave voditelje, je pokazal proces prav kmalu. Tudi za odkrivanje pravega povoda za demonstracije in izgrede ni bilo treba preveč časa in premišljevanja. Saj so obtoženci s ponosom pripovedovali, kakšni so njihovi politični cilji in kakšna naj bodo pota, ki vodijo do politične zmage. Ne moremo niti povrhu opisati poteka demonstracij, ki so marsikomu še v spominu, saj so jih televizije kaj rade prinašale vsak dan pozno v noč. Omejiti se moramo le na osnovno idejo tega značilnega političnega dogodka iz takratne volivne kampanje. Je pa tale: Ko so pred nekaj leti prvič nastopili očetje nove levice na naših univerzah, so bile prve njihove izjave precej meglene. Še celo njihova kritika je bila zavita v temo. Kritizirali so vse, kar jim je prišlo na misel, vso sedanjo družbo, vso njeno sedanjo razčlenjenost, vso njeno tradicijo, vse njene cilje, vso njenoo gospodarsko podlago, vse njene solidne cilje. Zanje so bili in so stebri te družbe gnili, tako komunisti kot tudi tipični reakcionarji. Vsega tega ne kaže krpati in popravljati, vse to je treba do tal podreti, in ustvariti nekaj novega. Toda kaj? Tega duhovni voditelji nove levice še sami niso skuhali v svojih glavah. Sicer si s tem tudi niso belili glave. Zanje niso bili toliko važni cilji novega levičarskega gibanja, zanje je bila važna le kritika, brezobzirna, neusmiljena, radikalna, nepopustljiva; kritika ni poznala nič drugega kot samo sebe. Zase je zahtevala neomejeno oblast, popolno zaupanje pristašev, požrtvovalnost brez meje, pa tudi zaničevanje brez meje vsega, kar se ne strinja z novo levico. Tako so predstavljali prvi oddelki nove levice trope fanatikov, ki so naravnost uživali, kadar so mogli kaj podreti. V razdiralnosti so videli višek svojega uživanja, pa naj so razbijali pohištvo, uničevali knjige, instrumente, dokumente itd. Kmalu so spoznali, da s samo kritiko, razbijanjem in uničevanjem, odbijanjem ne bodo prišli daleč. Kot je pred ICO let Marks uvidel, da brez ljudske podpore ne bo mogel uveljaviti svojih teorij, in se zato naslonil na proletarijat, tako so tudi voditelji nove levice kmalu spoznali, da jim manjka opora na “ljudske množice”. Skušali so jo najpre-je dobiti med delavci. Ameriški delavec že po svoji prirodi in po svoji miselnosti ni vnet za proizvode mladeniške domišljije, zato pri njem levičarji niso dobili nobene opore. Mimogrede povedano, tudi delavci drugod po svetu se niso zaverovali v ideale nove levice, še najmanj pa komunisti. Tu šele so voditelji nove levice trčili ob življenje. Uvideli so, da se ljudske množice ne dajo pridobiti s prazrtim govorjenjem pred ljudmi, ki se morajo boriti za vsakdanji kruh. Treba je najti take množice nekje drugod. Ako jih sedaj ni na svetu, jih je treba vzgojiti iz bodočega človeškega rodu. Od tod se je rodila ideja, da je treba, da zajamejo v svoje gibanje vse, kar je dobro shodilo: mladino iz ljudskih šol, srednjih šol, univerz, strokovnih šol, mladino, ki se potika po ulicah in ne ve, kako bi ubila svoj čas. Da se tej mladini prikupijo, so se proglasili za voditelje bodočega človeškega' rodu, ki ga bodo najpreje sami vzgojili, da se ne bodo kdaj tako razočarali, kot so se pred našimi očmi nad delavskim razredom. In tako vidimo, da se sedaj voditelji nove levice trudijo na vse načine, da privabijo k sebi vso mladino tja do polnoletnosti, da jo po svoje vzgoje in pripravijo na tiste naloge, ki jih bo nova levica takrat postavila. Kakšne metode naj pri tem rabijo? Vse. ki bi mogli kaj koristiti, če kaže, je treba ustvarjati tudi mučenike na procesih, žrtve v bojih s policijo itd. Treba je dalje preskrbeti mladini za primerno čtivo. Značilno je na primer, da je prišlo na knjižni trg več- je število knjig o procesu “Chicago 8-5”, še predno je kon- { * MORDA BO VAS ZANI- čan, kajti računati moramo, da se bodo vršile obravnave i MALO: pred prizivnimi sodišči. Razprave, napisane o procesu, soj — Kje se nahaja kraj, ki so ga spretno poveličevanje vseh obtožencev, pomešano s propa-jza časa ameriške revolucije sma-gando za ideale nove levice. To se bo stalno ponavljalo. Kjerkoli se bo kaj zgodilo, kar se da naslikati kot krivica novi levici, bo takoj temu primerno prikrojeno in objavljeno. V propagando med mladino spadajo tudi mesečni nastopi proti raznim težavam v našem življenju, ne samo proti vojni v Vietnamu, tudi proti davkom, proti napakam nesposobne birokracije, proti zanikrni socialni politiki itd. Za vsako tako akcijo tiči skrita želja nove levice, da priveže nase mladino in jo vplete v svoje mreže. Novih levičarjev ne moti, ali se njihovih akcij udeležuje veliko ali malo število mladine, njim je le za to, da akcije nikoli ne zamrejo. Vse to delo nove levice se da spraviti pod geslo: Borimo se za pravico do revolucije. Kdor nastopa v imenu zakonitosti, reda in miru, nam krade pravico do upora, nam dela krivico, ga je treba preganjati. Amerika bo morala preje ali pozneje priznati ta družbeni pojav. Čim dlje bo čakala, tem težje bodo pozneje njene naloge. Le to je zaenkrat gotovo. inuimiiiHiuiiuiiuiimuiiinimiiiminmiiiiiimifnimnmui.iiinininmimiiiiiiniiiiiiminuiiumniimiiiiiiiiimninnmmi Pesin*ySvanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Pa. — Vse od Božiča sem skozi januar in še sedaj imamo letos ostro zimo. Če se kak dan malo bolj ogreje, imamo pa “plojdre”, ki ponoči pomrznejo, da drsi, da se človek s starimi kostmi kar boji stopiti ven. Posebno nevarno je, kjer gredo pločniki navzdol, ali navzgor in taki so pločniki po naših bregovih. Veliko se jih poškoduje na njih, kadar drsi. N a p o v edovalci vremena, ki nosijo v svojem poklicu svoje vrste ‘sarže’, nam napovedujejo po radiu in televiziji to in ono. Najbolj sva se smejala z mojo drago Kato nekega večera, ko je neki vremenski napovedovalec razlagal, v kakih okoliščinah se čuti zima bolj mrzla, kakor v drugih. Poudarjal je, da je zrak samo lahko mrzel do 15 stopinj teli pod ničlo. Pa če so sape in vetrovi mirni, a ne piha, je sicer mrzlo, a se nekakp prenese. Če pa v takem čas brije doli od severa ostra burja, se pa to čuti, kakor bi “toplomeri” ali če hočete “mrzlomeri” kazali 35 do 40 stopinj pod ničlo. Oprostite čitatelji, meni staremu Majku je padlo pri tem v glavo vprašanje, ki sem ga omenil Kati. Pritrdil sem, da je dobra primera, kar je napovedovalec razložil. Radoveden sem pa, sem dejal, kako to čutijo v takem vremenu tiste “frajle”, ki zadnje čase nosijo kratke hlače in kratka krila, ki jim nog še visoko nad koleni ne pokrijejo? Moja Kata me je malo pisano pogledala gor in dol. Najbrže je imela na jeziku temeljit odgovor na moje vprašanje, ki bi se .najbrže glasil nekako takole: Majk stari, kaj ti pa prihaja v glavo? Ali ne veš, da možem, ko enkrat Abrahama srečajo, kaj takega ne sme več prihajati na misel? Kako se boš zagovarjal radi tega pred sv. Petrom, predno se mu boš zdel vreden, da ti bo odprl nebeš^ka vrata? Tako se mi je zdelo, da je mislila odgo-riti. A ni tako odgovorila. Kata je boljša diplomatinja, kakor bi pa kdo sodil. Skoro z nasmejanim obrazom mi je odgovorila: “Majk, zavedaj se, da smo v drugih časih. Če so se meščanske “frajle” naveličale nositi gorka in dolga krila, naj nosijo pa kratke. Sape in vetrovi pozimi, v poletnih dneh pa komarji in muhe jih bodo že poučile in iim dale vedeti, kaj je kaj ne . . .” dilo tiste, ki segajo po takih novih nošah, lepše, mlajše, bolj, prikupljive itd. In na take napovedi in obljube ne nasedajo samo srednje in stare golobice, pač pa tudi mlade “ptice”, ker se jim taka obljubovanja dopade-jo. Zgleda, da takih je več in več vsak dan . .. O takih in o raznih novotari-jih v obnašanjih, nošah itd. je nekoč neki modrijan tole sveto-' val in dejal: “Polja življenja so polna kopriv in osatov. Ljudje pa silijo v nje bolj kakor pa na pota, ki jih skušnje svetujejo. Nasvetov ne vpoštevajo. Kaj potem? Pustiti jih je treba, da sami okusijo o-kuse kopriv in osatov. Nekaterim bo koristilo, tistim, ki ne, naj sami odgovarjajo. Kar so ho-to bodo imeli!” Nasvet ima res, če ne že v vsem — pa precej, prav! * DRUGE GODLJE PRI NAS IN DRUGOD. — Jih ni malo — vse preveč! Kaj je z našo civilizacijo, s katero se tako ponašamo? Na kako rastlinsko deblo so jo pionirji civilizacije vcepili, da se razvija, raste in odganja ter rodi, kar in kakor rodi? Človek Kajn jo je vcepil na deblo materializma in sebičnosti. In od tedaj naprej odganja, raste naprej in naprej in se širi. Odpira vrata znanju in vedam in na teh poljih je veliko dosegla in napredovala. V prizadevanjih, da bi zmagala nad materializmom in sebičnostjo, kateri osvajata vedno več in več ljudi na vseh raznih položajih, tu pa ima malo uspeha, še celo na umiku je tu in tam. Črno gledanje. Yes. Kdo ga pa ustvarja? Žalostni dogodki. Umori se kar vrstijo vse naokrog. Komaj so utihnile sirene in zvonovi, ki so objavili nam novo leto, že so začeli objavlja- trali za najbolj strategično trdnjavo v času revolucije? — Ta kraj je bil West Point, na reki Hudson. i — Katera država v Uniji ZDA pridela letno največ tobaka in raznih tekstilij? — To je država North Carolina. — Katero mesto je bilo proglašeno feot prva prestolnica v ZDA po ustavi konfederacije? — To je bilo mesto York v Pennsylvaniji. — Kdo je rimski cesar, ki je prvi postal kristjan? — To je bil Konstatin Veliki L, ki je vladal Rimu od leta 324 do 357 A. D. — Katera zvezna cesta v ZDA je najdaljša? — To je cesta U.S. Route 6. Prične se v Province-town, Mass., pri Cape Cod in se konča blizu Long Beach v južni Kalifornji. Teče skozi 14 držav. Dolga je 3,577 milj. Pa še drugič kaj. Čitatelje pozdravlja Stari Majk “Naša zvezda” vabi na igro EUCLID, O. — Dramatsko društvo Naša zvezda želi povabiti vso javnost v nedeljo, 15. marca, popoldne ob pol štirih na igro Franca Sal. Finžgarja “Veriga” v Slovenski društveni dom na Recher Avenue. Žalo-igro v treh dejanjih bo podalo dramatsko društvo Lilija kot naš gost. Najprej jo bodo podali na domačem odru v Slov. domu na Holmes Avenue, nato bodo pa prišli še k nam. Igra “Veriga” je zajeta iz kmečkega življenja. Kaže spor med sosedoma v slovenski vasi, ki sta zaradi trme in trdovratnega ponosa rinila v nesrečo zaradi stare, komaj kaj vredne verige. Kulturno delo je del življenja, trudimo se, da bi ga ohranili, ohranili v pristni slovenskosti. “Naša zvezda” se trudi, da bi vsako leto postavila na oder vsaj eno igro. Občinstvo se rado odzove, s tem pa daje igralcem in igralkam, pa tudi vsem drugim pobudo in pogum, da s svojim delom nadaljujejo. Nihče ne nastopa rad pred prazno dvorano, če se je moral dolge večere učiti in vaditi. Pridite, napolnimo dvorano! Pojdimo na igro tudi zato, ker je to res Ibpa slovenska igra, poživila bo v nas slovenski čut in slovensko zavest, zavest po-vezonosti s slovensko zemljo in z njeno preteklostjo. Po igri bo na razpolago večerja za $1.50, nato pa bo za ples igrala Grabnarjeva godba. Vsi prisrčno vabljeni! Na svidenje 15. marca ob pol štirih popoldne v SDD na Recher Avenue! Frances Modic ■ TE s Rail Romanje v Lurd V Ljubljani organizirajo letos prvo slovensko romanje v Lurd z bolniki. Udeležiti se ga bo moglo do 40 težkih, nepremično ležečih bolnikov. Romanje je določeno za čaš od 5. do 12. julija. V istem času organizirajo romanje tudi med Slovenci na Tržaškem in Goriškem. V Lurdu bodo imeli nekaj skupnih pobožnosti. Pričakujejo, da se bo tema romanjema pridružilo tudi več slovenskih izseljencev. škofijska komisija za izseljence V Ljubljani so ustanovili škofijsko komisijo za izseljence. V zvezi s tem je jugoslovanska škofovska konferenca imenovala pomožnega škofa dr. Stanka Leniča za predsednika te komisije, msgr. Ignacija Kunstlja pa za njenega tajnika. Msgr. I. Kunstelj živi v Rimu in je vrhovni dušni pastir za Slovence v izseljeništvu. Med Slovenci v izseljenstvu v Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Nizozemski, švedski, Švici in Angliji deluje sedaj 23 slovenskih duhovnikov. Dr. Pavel Robič, ki je doslej skrbel za dušno ti grdi strašni umor treh oseb v j Clarksvillu, malem mestecu, ki j pastirstvo med Slovenci v Itali-se nahaja kakih 40 milj južno: ji, je odšel v Nemčijo. Za dušno-od nas v Green kraju. Ustrelje-j pastirstvo med Slovenci v Itali-ne so našli 59 let starega Jacka iji» ki ne živijo na slovenskih Yablonskega, njegovo 57 let sta- 9eh. bo začasno skrbel msgr. I. ro ženo Margareto in 25 let staro Kunstelj. Računajo, da živi v Italiji okoli 8,000 Jugoslovanov, med njimi precejšnje število hčer Charlotte Joane. O umoru teh treh oseb se je S tem pojasnilom me je o tem problemu poučila moja Kata. j zadnje tedne mnogo pisalo. Marsikaj se namiguje in v teh namigavanjih se zdi, da je lahko nekaj resnice. Dokazana seveda vsa še ni. Je pa res, da je po naših nekaterih delavskih organi-prav injzacijah marsikje precej mafi-stičnega duha. In kjer ta vodi, se po mafističnih šegah marsikje iznebijo ljudi, ki so drugih miš- Slovencev. Slovenščina pastorka v Slov'eniji “Naši ljudje razumejo nemško,” je rekel šofer nekemu potniku v avtobusu SAP na vožnji iz Ljubljane na deželo, ko ga je ta povprašal, kako, da so vsi napisi v busu v nemščini. Iste- lo. Pojasnilo me je kar Zadovolji- lienj in ki morda silijo na polo-'mu potniku se je zgodilo nekaj jžaie, na katerih sedijo razni se- sličnega, ko se je vozil v busu in ne v Sloveniji! Človek se res čudi, kako je to mogoče, niti 25 let potem, ko je Slovenija toliko trpela pod nadutimi hitler-janci in je zaradi nemškega nasilja teklo po Sloveniji toliko krvi. Janez Gradišnik, kulturni delavec, ki se je ponovno javno o-glasil v obrambo slovenščine v javnosti, je opozoril v zvezi s tem tudi na to, kako se “mora na slovenskih osnovnih šolah v Kopru in Piranu poučevati italijanščina bot obvezen predmet od prvega razreda naprej, kar onstran meje (Trst in Gorica) nima podobnega na nobeni stopnji njihovih šol... Hlapčevstvo do obeh sosedov! Cdlcžimo vremenu in nošah. Vrcmdna se kaj kupi in pokrije. Zato izgle-fcodo obnašala tudi za naprej po j da, da nekatere obravnave v ka-svoje. Noše pa bodo take, kakr-'k:h krajih se tako vršijo, da prašne bodo ljudem razni modri- vica in resnica kje v zadnjem na stran pogovore o bičneži. Z denarjem se pa marši-'iz Škofje Loke v Ljubljano. V Sloveniji so kupili nekaj avtobusov v Nemčiji, pa se ni nihče potrudil, da bi te napise zamenjali, “ker je prav, da smo do turistov uslužni”, kot je dejal o-menjeni šofer. V Mariboru naj bi imeli skoraj vsi avtobusi samo nemške napise. Kot da bi bili v Nemčiji iani (ali pa “plavšmajstri”) vsiljevali in prodajali. Kupovalce je treba znati le “naplavšati”, da je tisto, kar jim ponujajo in prodajo, nekaj novega, kar bo na-re- kotu jočeta. Koliko jo še drugih podobnih godelj in sitnosti dan za dnem! Preveč jih je, da se kar studi govoriti o njih, Splošna plovba v težavah Po letošnji izdaji Lloydoveg Registra ima Splošna plovba 2 ladij, katerih bruto tonaža znaš 186,487 ton. Tonaža posamezni ladij se giblje med 123 ton (lad jica Seča) in 13,152 ton (ladj Bela krajina), starost pa med 3 let (ladja Dubrovnik, zgrajen 1. 1938) in 2 letoma (ladji Portc rož in Kras, zgrajeni 1. 1968; Med najstarejše ladje spadaj tudi trojčki Bled, Bohinj in Bc vec, ki imajo vse po 25 let stare sti in so že postale nedonosne Te namerava Splošna plovb prodati in kupiti namesto nji tri mlajše ladje od nizozemske ga pomorskega v e 1 e p odjetj Holland-Amerika lijn, s sede žem v Rotterdamu, ki ima ladj katerih imena se končujejo n -dyk ( K e r k e dyk, Kinderdy itd.), Ker poročila povedo, d namerava Splošna plovba za m bavo treh mlajših ladij potrošr samo nekaj milijonov dolarje^ tudi te ladje ne bodo manj ,kc deset let stare ter se bo njihov tonaža sukala okrog 5000 brut ten. Ladje Splošne plovbe pred stavijajo 12 odstotkov jugoslo vanskega trgovskega ladjevja i: donašajo državi letno približn 8 milijonov dolarjev čistega de viznega dobička (doma dobički pravijo “priliv”). Toda zarad vedno večjih finančnih proble mov, v katere zahaja celotni jugoslovansko ladijsko gospo darstvo in hiora velik del tel bremen nositi prav Splošntt plovba, se tudi le-ta vedno težje bori za obstoj. Težko dodatno breme Splošne plovbe je npr. tako imenovani energetski davek (doma davek imenujejo “prispevek”) , ki bi ga letos morala plačati za okoli 10 milijonov dinarjev (800,000 dolarjev po uradnem tečaju). Vodstvo Splošne plovbe je zato s svoje seje 30. januarja 1.1. poslalo predsedstvu slovenske skupščine v Ljubljani pismeno zahtevo, da o slovenskem ladijskem gospodarstvu razpravlja in “sprejme stališča” in o njih “obvesti zvezne organe” (se pravi Beograd), “ki so že lani obljubili, da bodo poiskali za pomorsko gospodarstvo ustrezne sistemske rešitve”. Vodstvo Splošne plovbe je zato s svoje seje 30. januarja t. L poslalo predsedstvu slovenske skupščine v Ljubljani pismeno zahtevo, da o slovenskem ladijskem gospodarstvu razpravlja 'n “sprejme stališča” in o njih ‘obvesti zvezne organe” (se praži Beograd), “ki so že lahi oblju-)ili, da bodo poiskali za pomorsko gospodarstvo ustrezne sistemske rešitve,” Vodstvo Splošne plovbe je tuli poslalo ljubljanski skupščini ahtevo, naj zahteva od zvezne dade v Beogradu, da “oprosti Splošno plovbo plačevanja prispevka za energetiko”. Lansko leto je namreč šlo mino, ne da bi se v Beogradu, kjer /ladajo Tito, Kardelj in Ribičič, takor koli zmenili za te probleme. Na omenjeni seji vodstva Splošne plovbe so se vsled reše-/anja podjetja dogovorili, da se bodo začeli baviti z drugimi rgovskimi zadevami ter so skle-lili, da bo Splošna plovba ustanovila oddelek za prodajo trgovskega blaga na veliko, dalje da se bodo začeli baviti tudi direktno z uvozom in izvozom in da se bodo stavili na razpolago tujin' nodjetjem za zastopstvo v Slo-/eniji — vse gospodarske aktiv-sost, ki nimajo direktno z ladijskim podjetjem kot takim nič o-mavi ti. Slovenci prostovoljno v Jugoslavijo? Ljubljanska televizija je pri-Dravila serijo zgodovinskih oddaj pod naslovom “Teh 50 naših let”. V prvi oddaji 16. januarja so zajeli obdobje od leta 1918 do 1924. Oddajo je vodil Janez Mencinger, sodelovali pa so dr. Lojze Ude, dr. Metod Mikuž in drugi. Po poročilu v “Delu” je Metod Mikuž imel uvodne besede, kjer je označil značilnosti tega obdobja, mednje je seveda na prvem mestu prištel komunistično revolucijo v Rusiji, konec nrve svetovne vojne in mirovno konferenco v Parizu. V poročilu v “Delu” ni ničesar napisanega o delovanju slovenskih politikov v tistem času, če-Drav so jih pač morali omeniti, ^o uvodnem govoru Metoda Mikuža so pokazali filmski pregled tega obdobja, nekateri očividci istih dni pa so sproti komentirali posamezne dogodke. Ob koncu oddaje je bila kratka razprava, v -kateri so obravnavali samo eno vprašanje: Ali smo se Slovenci svobodno odločili za jugoslovansko skupno državo. V tej debati so sodelovali Aleš Bebler, Metod Mikuž in predstavnika mlade generacije štu-lenta Peter Vodopivec in Vojko Antonič. Ne vedo, kaj bi počeli z njim Polhograjska graščina je prazna in čaka, kdaj se je bo kdo u-smilil. Od konca druge svetovne vojne je bila v gradu šola, sedaj pa so zgradili novo šolo in grad je prazen. Je dokaj dobro ohrajen, niti ne potrebuje večjih popravil, ampak le polepša-nja. Občina se je že nekaj menila z raznimi interesenti, ki naj bi spremenili grad v gostišče, vendar še ni prišlo do konkretnih predlogov. KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar “Ne precej; lepo se poslovi in pomisli malo! Vredna je tvoja mladost, da se pobožno posloviš °d nje! In daj roko očetu in materi in jima obljubi, da se povr-neš! Zakaj povrneva se, Hanca, ^ velik praznik bo tedaj!... Zgodaj je še, nič se še ne beli nad hribom; lahko bi še malo zaspala to poslednjo noč, zakaj dolga bo pot!” “Kako bi mogla spati, ko je Pred mano tako dolga pot? Zakaj si ti vstal ponoči in si se napotil, ko ti ni dalo spati nemirno srce? Mislila bom lepe misli in bom gledala proti nebu in čakala, da se nagne sonce .. “Pa ne jemlji ničesar r. seboj; oaroči potovki! Ni potreba, da bi te videli ljudje, nihče ni potreba, da bi vedel za najino sre-č°... Brez besed se posloviva, in brez sovraštva in vzameva s sabo vso tiho ljubezen svojega doma. Kdor bi naju srečal in ogovoril, bi nama ukradel cekin iz najinega velikega bogastva. Ali zdaj sva midva skopa, vse °hraniva zase!... No, zbogom, Hanca, pa do mraka!” Roke so se stisnile in združile s° se ustnice. Hanca se ni vrnila v posteljo tisto noč; prižgala je luč, oble-kio je prazniško obleko in se je napravljala na pot. Mate je šel dalje v globel, mimo temnih spečih hiš. Postal ie pred oknom, poslušal je in izkušal razločiti v temi, toda Mio ni ne šuma, ne luči. V tihi žalosti se mu je stisnilo srce. “Ali bi stopil kakor ponočni, Plačljivi tat v hišo, kjer me je r°dila neljubeča mati? In če bi stoPU, če bi jih predramil — kdo bi me pogledal prijazno, kdo bi me pozdravil?” Harahlo je pritisnil kljuko, buri so bile zaklenjene. Šel je ^koli hiše, odpahnil je tiho niz-ke durce v vežo in je stopil po Prstih v sobo. Cul je težko sope-nie> postal je na pragu. Mati se l6 zgenila v spanju, izpregovo-rila je nerazumljivo besedo in je 2avzdihnila. Oče je začutil v °braz hladnejši zrak, v spanju *P stisnjenimi očmi je vzdignil Slavo in je zaječal nerazločno: “Kdo je?” ako jih posluša komaj napol, že sliši od daleč silno bučanje, tako vabljivo za mlado, samosvetno moč... “Pozdravljena, mladost, po-slednjikrat!” Ko se je vračal, je že bledelo nebo nad hribom, oglasilo se je od nekje ptičje žvrgoljenje in rosa je padala na listje. Mate ni spal že drugo noč, toda bil je ves miren in krepak, telo mu je bilo lahko in gibko, bistro so gledale oči. Vesel je bil vlažnega jutranjega vzduha, vesel tiste plašne bele zarje, ki se je bila prikazala v dolgi tenki črti na obzorju ... Bila je zarja novega dne, ki mu ne bo nikoli konca, kvečjemu če se časih za hip pooblači nebo, pljuskne nevihta preko ravni, zato da vzkipi pomlajeno življenje s toliko večjo silo in v toliko večji lepoti. Prazniško oblečena je stopila Hanca v sobo. “Napravila sem se, oče, popoldne se napotim!” In v tistem hipu jo je obšlo sočutje; z drugačnim, vse omečim očesom je pogledala očeta in mater. “Ne bodite hudi, če sem vas žalila kdaj . .. Pisala bom in ne bo dolgo, ko se povrnem.” Onadva sta molčala, Hanci pa se je stisnilo srce še bolj, ko je spoznala, da v molku ni bilo neprijaznosti. Mati je prinesla kave na mizo. “Prav je, da si se oblekla ... ni ti treba danes na polje... Ampak, Hanca, kaj ne bi rajši ostala? Saj ti ni hudega doma!” Oče se je ozrl nanjo s hipnim, vprašujočim pogledom in tudi v tem pogledu je bila kakor pritajena prošnja. “Kaj ne bi rajši ostala? Glej, stara sva in težko nama bo samima!” Hanca pa se je poslavljala kakor nevesta, ki ostavlja očetov dom z vse solznimi očmi in s hrepenečim srcem. “No, zmerom ne more ostati doma!” je izpregovoril oče. “Samo sporoči kdaj, Hanca, kod hodiš in kako se ti godi!” Počasi je plavalo sonce po nebu; zdelo se je nestrpnemu Mate je zaprl duri in je odšel j?rav tako tiho kakor je bi! pri-e > Počasi je stopal po klancu I'avzdol v globel... Tam je. bila lsta pot, ki so jo rosile nekoč ^ r°ške solze; tam je bil tisti raJ. odkoder so plavale sanje, ^Gikega hrepenenja polne, on-^rari hriba v sončno daljavo. na tisti grapavi poti, se je °dlla ljubezen, blagoslovljeni udenec vsega življenja in ne-, arV)a; tam, ob tolmunu, je tisti ai> kjer se je prvikrat zbudila j..aba malodušnost — ta neumr-. 1Va, velika senca velikega upa-'a -- Pozdravljena mladost! , 0slavljal se je z veselo dušo, .tz obžalovanja. Tako se po-avlja od matere mladenič, ki ^ kliče moško življenje. Pač u le morda srce mehko, Jra-se ljubeznivi spomini, toda srcu, da čaka že teden, že mesec dni, sonce pa se je,premikalo komaj za minuto. (Konec prihodnjič) Opozorilo dopisnikom in društvenim tajnikom Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglaševanje kakršnegakoli sreokanja v listih, prosimo vse dopisnike, ki oglašajo prireditve društev ali pa kako drugo akcijo za zbiranje denarja, naj v svojih poračilih ne omenjajo srečk ali srečkanja, kakor tudi n« kartnih ali tombolskih zabav, ako je zanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od nas, da ne sme biti nobenega takega oglašanja v listu. OKO — Slika kaže 21-kraino povečavo očesa “dne hlevske muhe z novim elektronskim mikroskopom. Slovenski narodni dom v Newburgu obhaja zlati jubilej Piše Agncs žagar Leta 1900 je bilo v nevvburški naselbini ustanovljeno prvo slovensko društvo pod imenom sv. Alojzija. Naslednje leto pa je bila organizirana župnija sv. Lovrenca. Fara je lepo rasla in z njo tudi naša naselbina. V teku nakaj let je bilo ustanovljenih še več društev, na primer: sv. Lovrenca št. 63 KSKJ; sv. Jožefa št. 143 KSKJ; sv. Ane št. 150 KSKJ; samostojno društvo sv. Antona; društvo Slava št. 173 SNPJ; pevsko in podporno društvo Zvon; pozneje tudi društvi Mir št. 10 in Bled št. 20, ki sta vstopili pod okrilje naše domače Slovenske dobrodelne zveze. Tiste čase.so društva zborovala v Plutovi dvorani na 81. cesti. Toda društveniki so kmalu uvideli, da so postali ti zbo-rovalni prostori premajhni za stalno naraščajočo naselbino in tudi za njihove družabne sestanke in prireditve je bilo skrajno potrebno najti večje dvorane. Prvi koraki v to smer so bili storjeni 27. maja 1917, ko je bil v ta namen sklican shod, katerega so se vdeležili zastopniki vseh društev zborujočih v Plutovi dvorani in drugi posamezniki. Zborovanje je vodil rojak Joseph Blatnik, ter poljudno obrazložil navzočim nastalo situacijo in poudaril potrebo po novem narodnem shajališču, ki naj bi bilo v naprej naše skupno ognjišče, ne samo za starejši rod, pač pa-in to predvsem zato, da ohranimo našo doraščajočo mladino v domačem okolju, da jo uvajamo v društvene in kulturne aktivnosti, kjer bi tudi dobili pošteno in zdravo zabavo. Po živahnem in vsestranskem razmotrivanju, je bil stavljen in z večino glasov sprejet predlog, da si nevvjDurški Slovenci postavimo lastno dvorano. Tedaj je bil tudi izvoljen začasni odbor in sicer: Predsednik John Lekan, tajnik John Andolšek blagajnik Joseph Vrček zapisnikar Jacob Resnik. S tem je bila poklicana v življenje akcija pod imenom “Slovenski narodni dom” in zaeno tudi osvojen sklep, da se takoj prične s prodajo delnic, za čim prejšnjo udejstvitev te lepe in potrebne zamisli. Inkorporirana kot delniška družba pa je bilo to novo podjetje dne 24. julija 1917; 6. novembra so že bile izdane prve delnice in koncem decembra 1917 smo imeli v blagajni za Slovenski narodni dom kar lepo vsoto $1770.00. Na prvi delničarski seji v januarju 1918 so bili izvoljeni v prvi direktorij: Preds. John Lekan, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik John Andolšek, blagajnik Joseph Vrček, zapisnikar Florian Gesar. Ostali Gani direktorija pa: Rev. John J. Oman, Joseph Lekan, Mary Martinšek, Frank Jernejčič, Louis Gliha, Frank Gliha, Frank Ločniškar, Joseph Orehovec, Anton Erjavec, ter Anton Peskar. Leta 1919 se je kupilo posestvo, to je zemljišče in hišo od društva sv. Alojzija in sv. Lovrenca, kjer še danes stoji naš Slovenski narodni dom. V oktobru leta 1919 je bil položen s slavnostnim obredom vogelni kamen. Glavna otvoritev Doma je bila 13. junija 1920. Slavnost se je pričela z veliko povorko in se vila od Plutove dvorane do Slovenskega narodnega doma na 3563 East 80 St. Našemu novemu narodnemu hramu sta botrovala Jacob Yan-char in Mary Kužnik. Ko prispe povorka na lice mesta, odpre predsednik John Lekan Domova vrata in skupno z botro in botrico izreče slavljencem dobrodošlico in jih povabi v naše novo narodno svetišče. Se razume da se je vzhičena množica radostno odzvala prijaznemu povabilu in dobesedno napolnila prostorno stavbo. Godba je zaigrala ameriško in slovensko himno in sledil je lep in obširen program. Nastopili so razni govorniki ter dva pevska zbora in sicer “Zvon” pod vodstvom Primoža Kogoja in “Slovenija” pod vodstvom Petra Simčiča. Po zaključku sporeda se razvije prosta zabava in ples. Toda na predlog Antona Globokarja se je oznanil razglas, da si mora par, ki hoče prvi zaplesati v novem Domu to čast odkupiti, potom javne dražbe in kot prvi ponudnik prispeva za ta privilegij pet dolarjev. Stvar je takoj pritegnila še druge zain-teresirance, da je vsota kar naglo narasla na $65.00, kateio je smeje odštel, zdaj že pok. Anton Grdina, ter nato prvi zaplesal v novem Domu z mladenko Agnes Bobnar, sedaj Žagar. Zatem so se tudi ostali pridružili plesu in ob splošnemu rajanju, petju in vsetranski zabavi, je bil ta nepozabno lep otvoritveni dan, kar najbolj veselo in uspešno praz-novan. Leto 1920 - 1921 in brezposelnost. Poslovanje našega S. N. Doma je lepo in zadovoljivo potekalo, dokler nas ni prizadela brezposelnost. Prišli so časi, ko ni bilo dovolj dohodkov, da bi krili obveznosti in plačevali obroke zemljeknjižnega posojila in obstoj Doma je bil v nevarnosti. Veliko skrbi je imel tedanji taj-\ nik Florian Cesar; kako težko mu je bilo, ko so prihajali v urad razni računi, a ni imel denarja, da bi jih poravnal. Toda k sreči smo imeli ob strani dobre in požrtvovalne direktorje in člane, ki so nudili upnikom poroštvo, nekateri celo s svojimi lastnimi domovi, da se je obdržal naš Narodni dom. Vsa čast tem možem. Le z njihovo rodoljub-nostjo nam je uspelo premagati težke čase. V letu 1924 smo izgubili odličnega voditelja, ko nam je smrt ugrabila Domovega predsednika Johna Lekana. To je bil velik udarec .za Dom in vso našo naselbino. Imeli pa smo tudi dobre oskrbnike. Prvi je bil Frank Kokotec. Drugi Ignac Jerič, ki je služboval v času gospodarske krize, ko so bili Domovi dohodki jako pičli. Da bi jih nekoliko zvišal, je daroval večjo količino “rujne kapljice”, ki je šla v prodajo na korist Doma. Njegovemu vzgledu je sledilo še več drugih prijateljev Doma, kar je znatno pomagalo Domovi blagajni. Za mr. Jeričem je vzorno oskrboval Dom Matt Zupančič. Jako priljubljen je bil kot oskrbnik Andrej Žagar; znal je privabiti ljudi, da so vedno v večjem številu zahajali v Dom in radi so ga imeli tako starejši rojaki — kot tudi mladina. V Domovi oskrbniški službi je bil devet let — dokler ga ni nenadno odvzela smrt na dan 20. januarja 1936. V mesecu marcu 1939 so mu newburški rojaki, pod okriljem pevskega zbora Zvon, kjer se je pok. Žagar udejstvoval kot 1. basist, odkrili v Ši N. Domu spominsko ploščo, kjer še danes visi. Leto 1925. Po smrti predsednika John Lekana, ga je nasledil obče poznani društvenik Joseph Lekan in ostal v tej poziciji polnih 25 let. Vsa ta leta je Dom pod njegovim vodstvom lepo napredoval. Leta 1929 smo proslavili vesel dogodek. Prirejen je bil velik banket s primernim sporedom, tekom katerega sta predsednik Lekan in tajnik Louis Sapan upepeljila Domovo zadolžnico— v znak, da je naš S.N.D. — plačan! Nato je sledilo tudi odkritje spominske plošče v počast prvemu Domovemu predsedniku John Lekanu. Naj tu še navedem imena vsega priznanja vrednih mož, ki so v teku dolgih let žrtvovali za obstoj Dbma1 mnogo svojega prostega časa in truda. Bili so dobri voditelji ne le za naš Dom, pač pa tudi za faro sv. Lovrenca in newburško naselbino vobče. Žal le, da je pretežna večina teh rodoljubov zdaj že med pokojnimi. To so: Louis Simončič, Mike Vrček, Joe Vrček, Anton Kordan, Louis Gliha, Joe Blatnik, Andrej Slak, Joe Jerič, Frank Kužnik, Anton Globokar, Joe Kenik, Jacob Resnik. Še živeči so: Louis Supan, Anton Pelko, Andrej Rezin, Anton Gorenc, Louis Ferfolia, Frank Opaskar. Se razume, da je imel naš Dom veliko oporo tudi od ženske strani. V marcu leta 1932 je bil ustanovljen “gospodinjski klub S. N. D.,” organiziran po Mary Miklavčič in imel dolga leta v oskrbi kuhinjo in druge stvari spadajoče v žensko stroko. Članice kluba so bile: Mary Miklavčič, Agnes Žagar, Alojzija Vrček, Pauline Zupančič, Josephine Stepic, Theresa Lekan, Mary Vrček, Pauline Godec, Frances Sraj, Mary Pucell, Mary Papež, Mary Slak, Jennie Barle, Anna Grozdanič, Theresa Ferfolia, Rose Mirtel, Gertrude Sešek. Klub zdaj več ne obstoja. (Konec sledi) o----------- Innis nudi alternativo za šolsko integracijo črne šolske okoliše v velikih mestih in raznih predelih Juga naj bi vodili posebni šolski odbori, sestavljeni iz črncev, ki bi poskrbeli, da bodo šole v teh okrajih enakovredne onim v belih. WASHINGTON, D.C. — Roy Innis je znana vodilna osebnost med črnci. Je duša znane organizacije CORE, ki se bori za črnsko ravnopravnost v vseh vejah javnega udejstvovanja. Je med redkimi, ki se drži na površju, akoravno ga črni zagrizene! ne marajo in mu črnci v okviru nove levice mečejo polena pod noge. Prav radi tega ima svojo osebno veljavo v Beli hiši in v Kongresu. Sedaj skuša v merodajnih krogih prodati sledečo svojo idejo: Kjer so trenutno ovire za integracijo tako velike, da se ne da doseči na miren način, naj se črnim državljanom omogoči, da osnujejo svoje neodvisne šolske okraje. Ako jim ne bo na razpolago dosti lastnih dohodkov, naj jim potrebne zneske doda federacija. Pogoj za tako ločene šolske okraje pa mora biti le eden: šole v njih morajo biti ravno tako dobre, ako že ne boljše kot šole v belih šolskih okrajih. Ta alternativa spodbija tehten očitek črne rase, da so namreč sedanje “črnske” šole kvalitetno daleč pod povprečjem belih, kar je praviloma res. Roy Innis je o tem že razpravljal z južnimi politiki, posebno z guvernerji, in ni tam naletel na odpor. Alternativa se da spraviti tudi v sklad z navodili vrhovnega federalnega sodišča. Kadar bi pa bile bele in črne šole izenačene po kakovosti in ugledu, bi vprašanje šolske integracije stopilo v novo luč,, kar bi rodilo gotovo manj strasti pri obravnavanju tega problema. Alternativa je torej vredna vsaj poskusa. •---O----- Perelagos! premalo pazljiv v nadzoru nad dobavami WASHINGTON, D.C. — Letni izdatki za našo narodno o-brambo nihajo sedaj med $70 in $80 bilijoni. Samo velikih podjetij, ki trgujejo s Pentagonom je nad 4,400. Kdo naj kontrolira pogodbe, ki jih sklepajo s Pentagonom. Kongres je izglasoval poseben zakon o tem, ki je omogočil u s t a n ovitev posebnega nadzornega urada, ki naj pregleda vse pogodbe, ali ni v njih skritega prevelikega dobička za dobavitelje. Dobavitelji morajo predložiti letno izjave o stroških za proizvodnjo naročenega blaga in o dobičkih, ki jih pri tem delajo. Dobavitelji se te kontrole branijo in bojijo, zato skušajo delo kontroliranega urada ovirati. Po svojih zvezah so že dosegli, da federacija ne daje uradu dosti kreditov za najemanje strokov- PRI ZIMSKIH VAJAH — Enota vojske ČSR pri vajah v snegu v Tatrah. Planinske enote nosijo običajno pozimi v snegu bele plašče za kamuflažo, tile na sliki miajo uniforme bolj primerne za tropsko džunglo. nega osebja. Zato ima urad le 7 strokovno kvalificiranih kontro-larjev, ki naj letno pregledajo nad 4,000 izjav. Seveda ne morejo opraviti svojega dela. To se vidi po tem, da so v zadnjih 20 letih odkrili le za nekaj manj kot milijon dolarjev raznih “napak”. Koliko bilijonov stroškov so pa mogli kontrolirati, pa poročilo ravnatelja urada znan ega vice-admirala Kickover j a ne pove. Kako bo pa sedem kontrolorjev kontroliralo letos pogodbe v skupnem znesku $20 bilijonov, to se nikomur niti ne sanja. Seveda pa zmeraj prevlada načelo varčnosti, kadar je treba uradu dati več proračunskega denarja. Agues nastopil ostro proti divjakom v Lamarju WASHINGTON, D.C. — Malo mesto Lamar, S.C., je preko noči postalo znano po vsej deželi. Tam bi se bila namreč morala v šoli izvesti integracija. Pa se je nabralo par sto belih divjakov, ki so hoteli s silo preprečiti dovoz črnih šolarjev. So napadli prevozna sredstva in prekucnili tri šolske avtobuse. Pri izgredih je bil ranjen varnostni organ in nekaj otrok. Ako ne bi bili pri tem prizadeti šolarji, bi se za nerede malokdo zmenil. Ranjeni otroci so dvignili val ogorčenja po vsej deželi, tudi med nasprotniki integracije. Oglasil se je takoj — tudi na televiziji — podpredsednik Agnew in ostro obsodil to divjaštvo. Izjavil je, da federacija ne bo pod nobenim pogojem trpela, da bi nedolžni otroci postajali žrtve izgredov, ki jih mora že itak same po sebi obsojati vsak sposoben človek. Moški dobijo delo Kovinska tovarna Sestavljale! kovinskih omar in učenci. Unijska tovarna, stalno delo, vse obrobne korist. Dnevno delo. SUPREME FIXTURE & Mfg. Co. 4868 Chaincraft Rd. Broadway & Garfield Hts. Vprašajte za Jack 587-0200 5,9,10,11,12 mar) Delavec dobi delo pri zidarju v Euclidu. Kličite 1-256-8711. (47) MALI OGLAS! Ženitna ponudba Slovenski fant, 25 let, z lastno hišo in avtomobilom, želi spoznati sebi primerno dekle. Slika zaželjena. Ponudbe pošljite na Ameriško Domovino, pod značko “Poletje še bliža.” —(48) V najem V lepem Wickliffu se odda 5-sobno moderno stanovanje, zgoraj, starejšemu paru. Nič živali! Najemnina $140. Kličite 944-1695 po 6. uri zvečer. — (48) Hiša naprodaj Zelo dobra 2-družinska hiša, 5-5, je naprodaj, da se uredi zapuščina. Podkletena z ograjenim vrtom, od St. Claic Ave. Kličite 944-2682 po 5. uri pop —(51) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Anton m 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) Prijatel’s Pharmac* IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA 2-*-RAČUN POMOČI DRŽAVE OHlu ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Are. & t>8th St.: EN 1-4: T! JAN PLESTENJAK; HERODEZ “Kar hitro, danes dopoldne bo Malandež pokrival!” si je naročala, tiho zlezla iz postelje, da bi ne zbudila Tončka in varno odklenila vrata. Bala se je, da je v hiši že zarentačil Tone, morda bo naletela na docela tuj obraz. 2e dolgo je ni bilo tako strah. Najprej je zakurila, pristavila mleko, potem pa pospravila mlečno kašo in črepinje, da bi Malandež ničesar ne mogel opaziti in ničesar slutiti in sumiti. Vežna vrata so bila zaprta, zapahnjena pa ne. “Pozabila sem!” jo je zaskrbelo. “Joj, če bi Tone vedel, to bi bil spet ples!” jo je stresalo. Krava je še ležala, pa se leno in počasi dvignila, ko se zagledala Nežo. Jasli so bile prazne. “Sirota, vem, da si lačna!” je pobožala žival, ki je hiši za kruh skrbela, pa se za to nikjer pritožila. Krava je prikimala in, ko ji je iz svisli skozi odprtino nasula mrve in ji dodala še detelje, kar se je zgodilo le ob največjih praznikih, je žival hvaležno zamukala in jela mle'.i, ne da bi se zanimala, kje je že sonce in kakšno je danes. Neža je že pomolzla, skuhala in tudi Tonček se je že zbudil. Začudeno je gledal, ko je odprl oči. Ležal je na materini postelji in dan je že bil. Če bi ne b i 1 o sonca, bi od strahu zavpil, zdaj ga je pa kar pognalo iz postelje. Slišal je, da mama premetava Durkle, čutil pa tudi, da so mu ustnice suhe. Lačen je bil. Zdaj se je šele spomnil na sinočnji dogodek in čudno se mu je zdelo, da nikjer ni slišal očeta. Ob takem času se je vsaj pred hišo kje oglasil, z rovnico popravljal pot, plug ali brano odbiral, kolca priklepal, potem pa včasih zaklel: “Ali naj s kravo orjem, preklemansko!” Tonček tud: besede ni preslišal. CHICAGO, ILL. Help Wanted Male & Female PARENTS - TEACHERS -RETIREES. Represent WORLD BOOK and CHILDCRAFT Part-full time. Excellent earnings. Set your own hours. Oppty. for advancement. PH. 394-5578 (47) MALE HELP HOUSEMEN NEEDED AT ONCE STEADY WORK. Apply at once. HOLIDAY INN Touhy Avenue & Mannheim Road See Mrs. OMAN (47) CHAUFFEUR NEEDED AT ONCE FOR DOCTOR’S PRACTICE Permanent position Good Wages. RA 6-3437 (48) EXPERIENCED POLISHERS For new suburban plant. Holidays, vacation pay. 40 hr. basis. Call Sam 453-2500 (47) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Live in. To care for semi-invalid woman. 5 days. Wauconda Area. JA 6-7793 (47) REAL ESTATE FOR SALE Kar streslo ga je, ko je bil sredi hiše. Široka, razpršena lisa se je poznala na tleh, kjer se je razlila mlečna kaša in so se razletele črepinje. “Mamo je brcnil!” ga je zabolelo in čudno se mu je zdelo ih. si ni znal razložiti. Ni pa mogel biti hud na očeta, čeprav se mu je mati neznansko smilila. Oče ga je vendar rad imel. “Boli jo! Bog ve, če bo umrla?” mu je rojilo po glavi, misel, da bi mu mati umrla, je bila pregrozna, smrti same pa še pojmiti ni mogel, čeprav mu je morala mati še in še razložiti sliki o smrti grešnika in o smrti pravičnika, ki sta viseli v hiši. Kadar se je spomnil na grešnika in na hudiče, kako se vesele njegove duše, vselej se je pokrižal. To je že znal in tudi nekaj kratkih molitvic, takih, ki jih je znala še stara mati. “Spal bi še, spal!” se mu je nasmehnila mati, ko ga je zagledala. Oči so mu bile še nekam motne z nabreklinami okcli. “Vekal je, živalca uboga!” se ji je zasmilil. Nič ni vedela, kaj je bilo z njo in koliko časa je otrok jokal, jo klical in kdaj je Tone od hiše šel. Rada bi bila zvedela o vsem, pa ni hotela vprašati, da bi ga po nepotrebnem ne spominjala. “Naj pozabi na take stvari!” si je zatrjevala in hvaležna je bila, da hujšega ni bilo. “Hitre jeze je Tone, drugače pa ni slab!” se je tolažila in kar hudo ji je bilo, ko ni bilo Toneta doma. Bog ve, kam ga je zaneslo, Bog ve, kako mu je hudo in žal, o saj nisem huda nanj, še rada ga imam ... Vse take misli so jo objemale in so ji bile všeč. Božala jih je in jih grela pri ognju. “Lačen si, Tonček!” “Hm!” je prikimal sinčeK in je sedel na ognjišče in gledal, kako so se plamenčki kregali med seboj, se stepli in drug za drugim izginjali pod strop peči. Nalila mu je mleka, nadrobila starega kruha in mu iz žličnika potegnila staro leseno žlico, ki je bila najmanj dvakrat prevelika za njegova usta. Tončku se je vse smejalo. Danes je spet jedel na ognjišču, ta prostor mu je bil naj ljubši in v celi hiši najlepši, čeprav je bil najbolj sajast. Neža je bila vsa srečna, ko je Tonček natepaval mleko in debele drobivce. “Če je premalo, pa povej!” “Hm!” je momljal, da bi odgovoril, se ni dalo, usta so bila prepolna. Nenadoma se mu je ustavila žlica, oči so se mu zagledale nekam na dvorišče, kot bi nečesa iskale. Niti trenil ni z očmi in tudi roka se mu ni premaknila. “Le kaj mu je?” je ugibala mati, ni ga pa hotela vprašati. Iznenada so se- mu zaiskrile oči. “Mama, kje je ata? Včeraj je šel!” Vprašal je tako samozavestno, da ga je mati začudeno pogledala. V vprašanju je čutila otroškovo uverjenost, da ona dobro ve, kam je šel in kdaj da pride. “Ne vem!” je tiho, kot bi jo ailo sram, da ne ve, dejala in njo samo je zdaj mučilo vprašanje, kam je šel in kje je. “Danes bo streha že rdeča, stric je dejal. Boste pa vi kupili nove hlače,” je počasi obrazložil, kot da bi mati vse to že morala vedeti. “Seveda ti jih bom kupila, seveda. Ali — danes ne bo še vsa streha rdeča! Morda drugi teden,” mu je pojasnjevala, pa mu pojasniti ni mogla. “Danes bo streha rdeča, stric je povedal,” je vztrajal pri svojem in, kar mu je Malandež rekel, mu je bilo kot pribito. Stric mu je pa zato rekel, ker je star in je dober. Koliko odžaganjkov mu je dal in, če jih je bilo premalo, je kar odžagal. “Že, že, saj vem, da stric pride!” je bilo Neži že nerodno, sama si vedela, kje naj vzame denar za hlače. Če bi oče La prosila, bi se Tone jezil in jo kregal, da bi se pa otroku lagala, bi bil dvojen greh. “Dobro jutro, Neža! Ali si tudi zame kaj skuhala?” jo je tedaj pozdravil Malandež. Kar rdečica jo je oblila, saj je vendar popolnoma sama doma in kaj bi rekli ljudje, če bi jo videli, kako se v veži razgovarja s tujim človekom, ko moža ni doma in niti ne ve, kdaj da pride. “Bog ga daj, pa ste zgodnji!” je odzdravila vsa v zadregi. “Zgodnji? To že! Dejal sem: le hitro se okomataj in noge pod pazduho, če nočeš, da zamudiš kosilo pri Konškarjevi Neži. Veš, likof me je malo pobodel, hudimana je bilo dobro žganje. Saj sem rekel Tonetu, da ga drug ne zmore kot Adamovec!” je govoril prav mirno, nič se ni ponarejal in nikjer ni vtikal svojih zbadljivk. Neži se je posvetilo. Zdaj je docela razumela, kaj vse je Tone imenoval miloščina. Torej, kar koli je oče poslal, s čimer koli je podprl dom, vse to je za Toneta miloščina. To je pa že preneumno! Jezilo jo je! Oče ji še nikoli ni očital, nikoli ni rekel ne njej in ne nikomur, to in to sem mu dal, toliko in toliko sem mu posodil. Nak, tega Ada-movčev rod ne zna! (Dalje prihodnjič) Bivše glavno mesto Houston je bilo glavno mesto države Teksas do leta 1840, od tedaj je Austin. MAREC [ilZil lMH^v 8 ffilO [UTE Hill 15* p,23 2S''3fi [311 KOLEDAR društvenih prireditev CHICAGO, ILL. CRYSTAL LAKE — Frontage — 6 spac. super luxury rms., 2 baths, new interior and crptg. Kit. is a “Dream” plus beach house. Many extras. Owner will Finance. Call 639-9114 BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDROMAT — DROPOFF Route. Money-maker for a couple. Shirts, cleaning, and terms. 743-9375 (47) LIQUOR and Fancy Fruit Store. Choice Loop location. Owners retiring. Ph. 261-0456 or 469-8153 (47) RUBBER STAMP SHOP BY OWNER in Summit. $800 594-1453 bef. 1 p.m. (48) MAREC 14. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 15. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s omletami in klobasami (Pancakes and Sausages) 15. — Federacija slov- narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne. 15. — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue. 22.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. APRIL 4. — Podr. št. 8 SMZ priredi ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester. 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igral bo znani orkester “Pomurci” iz Hamiltona. 5. — Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci. 12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 2. -3.—Velikonočno kegljiško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko pro- slavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. — SKD Triglav v Milwau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. 31. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. JUNIJ 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 4. pa akademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Milwau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JUL1.I 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milwau-keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih. 8. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11.-12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. AVGUST 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. 16. — Fara Marije Vnebovzctc priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. H. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER I. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER G. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. 11!. - gfpsaitfi Sp v!:!* -1f P . . i , V ! H*. ■■ * . p * š „ r ; fj - s* 1 -* „■ V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA, NEPOZABNA MAMA, SESTRA IN TETA Rozi Chandek rojena FILIPČIČ K!. Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 1868. Minilo je že dve leti kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj, in sveti raj na veke uživaj. Kje si moja ljuba mamo, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas. Zaiujoči: DRUŽINA Cleveland, O. 9 marca 1970. ŽENIM IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 KAR ČEDNA VELIKOST — Roka drži enega največjih diamantov v ZDA, ki obsega v surovem stanju 435 karatov. Razsekali ga bodo v več manjših diamatov in v enega velikega 150 karatov. Tega bodo zbrusili v dragulj v obliki hruške in ga imenovali “Luč miru”. ODLIČEN FOTOGRAF — Znani filmski igralec George Kennedy je tudi odličen fotograf. Na sliki ga vidimo, ko si ogleduje eno svojih fotografij.