Ì79
М^рДедо spremljanje.
^I^Û^^^o^^ socialne'^*
Methodical supervision
of social pedagogy
students' placements in
residential care homes
Mitja Krajnčan
MiîjaKrajman,
dipl. defekt, vzg.
MVO,
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kardeljeva pl.
16,1000
Ljubljana.
Povzetek
Prispevek se ukvarja z metodičnimi možnostmi socialno-
pedagoške prakse, s poudarkom na praksi v vzgojnih za-
vodih. Metodični osnutek je mogoče uporabiti tudi v dru-
gih socialnopedagoših ustanovah oziroma na drugih de-
lovnih poljih. Članek prikazuje pričakovanja vseh sodelu-
jočih subjektov, in sicer vzgojiteljev in ustanove, študentov
praktikantov ter fakultete, ki namešča praktikante. Pred-
stavljen je koncept za spremljanje praktikantov, možni na-
čini delovanja ter metode za vodenje in načrtovanje pra-
kse. F zaključnem delu je nekaj različnih razmišljanj o raz-
koraku med teorijo in prakso.
80
SOCIALNA     PED Л  G O G I K A
Ključne besede: praksa, vzgojni zavod, vzgojitelj, študent
- praktikant, fakulteta, metode
Abstract
This article deals with the methodical opportunities of soci-
al-pedagogic student placements, with an emphasis on prac-
tice placements in residential care homes. The methodical
outline can also be used in other social-pedagogic instituti-
ons as well as in other fields of work. The article describes
the expectations of all the collaborative participants in the
employment of probationers, namely teachers and institu-
tions, probationary students and faculties. An outline plan
for ssupervision of probationers is presented, together with
possible types of activity and methods for conducting and
planning practice placements. The concluding section in-
cludes various reflections on the gap between theory and
practice.
Key words: work practice, residential care homes, tutor,
student probationer, faculty, methods
Teorija brez prakse je kot kolo brez
"akse". (prof. dr. Alojz Kralj)
1. Uvod
Delovanje v neposredni praksi je želja skoraj vsakega študenta. Ven-
dar se v času študija, posebej še pred koncem, poleg temeljnega vpraša-
nja, kje bodo našli zaposlitev (po možnosti nekje na področju lastnih že-
lja), mnogo študentov sprašuje, kaj je tisto, kar zdaj vedo in kako bodo
lahko znanje uporabih v praksi.
Prispevek se usmerja na prakso študentov socialne pedagogike v vzgoj-
nih zavodih, vendar je mogoče uporabiti ugotovitve tudi na drugih pod-
ročjih socialnopedagoškega delovanja, kjer opravljajo prakso študentje
socialne pedagogike.
Študentje, ki se odpravljajo na obvezno prakso, naletijo na tej poti na
veliko zahtev, problemov, pričakovanj, predstav, nalog in vsebin, s kateri-
mi se prvič srečajo. Prav tako se zastavlja veliko vprašanj strokovnim de-
lavcem v vzgojnih zavodih ter na fakulteti, ki jih pošilja na prakso.
Iz osebnih izkušenj mentorjev, v pogovorih s praktikanti in razpravah
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
81
ter analizah na fakulteti je vedno znova čutiti razkorak med teorijo in
prakso kot tudi problematiko spremljanja praktikantov (Kiehn, 1985).
Da se praksa lahko - kolikor je to mogoče - dobro izpelje, je treba
opredeliti "spremljanje praktikanta" in kompetence vseh treh strank.
Pri uvajanju študentov v prakso imamo več možnosti (Ach, 1991,
str. 5):
• predpraktikum (dejavnosti in prva spoznavanja z institucijo pri vajah
oziroma v pripravi na prakso);
• blok praktikum (preverjanje uporabnosti naučenega znanja v praksi -
oblika tedenskih popoldanskih vaj študentov, npr. pet dni, 20 ur);
• praksa skozi ves mesec (v skupini, kjer se študent spozna že prej z
varovanci, vzgojitelji in vodstvom, ter se tudi že dogovori o vseh po-
drobnostih glede dela).
2. Splošni pogoji in pričakovanja prakse
s praktikanti se ukvarja fakulteta, kot pošiljatelj na prakso, in institu-
cije, v našem primeru vzgojni zavodi kot sprejemniki.
Tako se pogosto znajdemo v prostoru, kjer se prepleta troje različnih
pričakovanj. Ta pričakovanja niso vedno pozitivna, zato je zelo pomemb-
no, da se praksa dobro pripravi in opredeh vloga vsakega posameznika.
Pregled pričakovanj vseh treh strank:
2.1. Pričakovanja fakultete
Vloga fakultete je nedvomno v tem, da postavlja zahteve praktikantom
in usmeritve ustanovam, kakor tudi da kritično spremlja in anahzira pra-
kso z vsemi udeleženimi ter uvaja novosti.
Načelno fakulteta pričakuje od praktikantov, da bodo dosegah predpi-
sane učne cilje oziroma opravljali metodične vaje. Npr. fakulteta v Hes-
snu pozna za študente tretjega letnika tri različne stopnje dela (Ach, 1995):
1. stopnja orientacije
2. stopnja poskušanja in osamosvajanja
5. stopnja poglabljanja.
Fakulteta zahteva: "Praktikant mora biti sposoben, da se sooča z vzgo-
jiteljsko resničnostjo v socialnopedagoškem delovnem polju; spoznati mo-
ra potrebe otrok in mladostnikov v njihovih specifičnih vzgojnih situaci-
jah in delovati kot vzgojitelji v skupini; naučiti se mora načrtovati vzgoj-
no-skupinsko delo v povezavi s člani skupine in drugimi sodelavci; po-
82
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
kazati mora kooperativne, demokratične, senzibilne odnose in realistič-
no razumevanje zavodske vzgoje v družbenem razvoju." (Ach, 1993, str.
18)
Ustanove, kjer praksa poteka, se morajo strinjati z načrtom, cilji in
namenom prakse.
Praktikanti morajo imeti dovolj časa za teoretično predelavo prakse v
vzgoji. Fakulteta mora podati jasno in enoznačno predstavitev ciljev in
tako oblikovati pričakovane zahteve do praktikantov pa tudi do ustanov, v
katerih praksa poteka.
2.2. Pričakovanja praktikantov
Praktikanti nimajo nobenih konkretnih pričakovanj. Radi bi le pre-
skusili teoretične in poklicne sposobnosti pri praktičnem delu v instituci-
ji. V Nemčiji ugotavljajo, da imajo praktikanti zelo grobo predstavo o tem,
kakšna naj bo praksa; veliko več vedo povedati o tem, kako naj se praksa
spremeni. Praktikanti se v sociaLnopedagoških ustanovah počutijo pre-
obremenjene, celo izkoriščane. Menijo, da je njihova kritika v ustanovi le
redko zaželena.
Vzgojitelji - mentorji v ustanovah navajajo, da praktikanti "ocenjuje-
jo" delo ustanov bolj ali manj z grajami in zdi se, kot da ne znajo ničesar
pohvahti.
Prostor ni primeren za eksperimentiranje in veljavni koncepti komaj
omogočajo možnosti za lastne ideje. Praktikantom se pogosto reče, česa
ne smejo, ne pa, kaj je mogoče. To kaže na potrebe spremljanja ciljno-
metodično dorečene prakse (Ach, 1993).
2.3. Pričakovanja vzgojnih zavodov
Tudi vzgojni zavodi so lahko obremenjeni s predsodki. Pogosto pove-
do, da so praktikanti ravnodušni in pasivni, oziroma da obremenjujejo
vzgojno delo.
Pogosto samo kritizirajo in se pri konfliktih neprimerno odzivajo. Z
netočnostjo in neupoštevanjem dnevnega reda je povedano še pogosteje
poudarjeno. Praksa vzgojnih zavodov to podkrepi s trditvami, da se prak-
tikanti solidariziraj o z mladostniki in se z njimi povežejo proti vzgojite-
ljem.
Vzgojni zavod pričakuje od praktikantov, da bodo sposobni med stro-
kovnim uvajanjem samoodgovorno delovati.
Sicer pa imajo vzgojni zavodi precejšen manevrski prostor, da lahko
naredijo svoj zavod zanimiv za nove in sveže kadrovske moči (Ach, 1993).
s o C I Л L N A     I' E D A G O G I K A
83
Praktikante lahko motivirajo, da se bodo potegovah za delovno mesto
vzgojitelja v njihovem zavodu, ali ga celo z neko neformalno "pogodbo"
zavežejo, da bo nekoč "njihov".
5. Zamisli, sistematika in metodika spremljanja
prakse v vzgojnih zavodih
Praktiki v Nemčiji pravijo, da je pedagoško delovanje v vzgojnem za-
vodu vse bolj birokratsko in plansko. Tako se morajo strokovni delavci
ukvarjati z načrtovanjem službe, prostega časa, vzgoje, šole..., zdaj pa še
z načrtovanjem izobraževanja, spremljanja in uvajanja praktikantov (Lam-
bach, 1991).
Smiseln načrt za praktikante je tisti, ki se zdi smiseln praktikantu, vzgoj-
nim zavodom in fakulteti. Načrt je pogoj za zagotavljanje uspeha. Načrt je
zaveza, da bodo zadane naloge izpeljane do konca. V načrtu so zapisani
posamezni koraki, določajo se podrobnosti (prek tabel, shem), da se v
praksi ne pozabijo. Gre za položaje, v katerih se odnosi in vedenja preiz-
kusijo in kjer se uspeh učenja preverja ter usmerja k cilju (Fuhne, Ko-
horst. Schone, Stickdorn, 1979).
3.Í. Koncept za spremljanje praktikantov v vzgojnem
zavodu
Praksa mora prispevati k poglabljanju in dopolnjevanju pridobljenih
znanj ter izurjenosti.
Vsak praktikant se mora pred prakso nanjo pripraviti z nekajkratnimi
obiski in uvajalnim seminarjem (seminarska oblika predstavitve ustano-
ve: študij zgodovine ustanove, konceptov dela, upravnih nalog, metod de-
la, dokumentacije, normalizacijskih postavk itd.), s spoznavanjem vseh
delovnih polj zavoda (socialno delo, psihološko delovanje, poučevanje -
šola) pa tudi hospitiranjem pri posameznih metodah dela v vzgojnem za-
vodu, šoli, delavnicah...
Seminar ima dve težišči:
• teoretično uvajanje;
• praktično dejavnost (prilagojeno poljem delovanja, dnevnemu ritmu
in delu s posamezniki).
Po uvajalnem delu je predviden razgovor s ključnimi strokovnimi de-
lavci, kjer se dogovorijo o delu kandidata na praksi (izobraževalni načrt,
vsakodnevna praksa, način dela in sodelovanja itd.; Ach, 1991).
Praktikanti so vključeni v vzgojno skupino in ne nadomeščajo manj-
kajočih strokovnih moči. Delovni čas je prilagojen delovnemu času
84
SOCIALNA     P EDA G 0 G I K A
Strokovnih delavcev - vzgojiteljev, socialnih pedagogov. V okviru tega de-
lovnega časa naj ostane tudi čas za potrebno, nujno in obvezno delo zunaj
skupine.
Nič ni narobe, če praktikant med prakso prebiva v ustanovi (če za to
obstajajo možnosti). Zaradi bližine s stanovalci zavoda si pridobiva upo-
rabne, neposredne izkušnje, ki lahko prispevajo k boljšemu in neposre-
dnejšemu vpogledu v življenje in delo vzgojnih zavodov.
3.1.1. Delovna polja uvajalnega seminarja
(Ach, 1991, str. 13)
1. Uvajanje praktikantov
a) ogled ustanove
b) predstavitev vseh sodelavcev
c) dogovor o delovnih okvirih
2. Uvajalni referat
a) po zgoraj omenjenih navodilih predstavitev vzgojnega zavoda
3. Opis organizacije
a) vrsta ustanove
b) nosilec
c) prostorski pogoji
č) osebje
d) financiranje in oskrba
4. Pedagoško-terapevtski koncept
a) cilji in naloge
b) merila za sprejem
c) skupine - skupinsko delo
č) stanovanjske skupine
d) druge obhke pomoči v ustanovi
5. Pedagoško-terapevtska služba
a) diagnostika
b) terapija
c) dopolnilno in nadaljnje poklicno izobraževanje
6. Šolsko in poklicno izobraževanje
a) zavodska interna šola
b) šola zunaj zavoda
c) pokUcno izobraževanje znotraj zavoda
č) poklicno izobraževanje v okolici zavoda
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
85
7. Uvajanje v pedagoško-upravne naloge, spoznavanje formalnosti, npr.
vodenje dokmnentacije itd.
8. Uvajanje v pedagoško prakso
a) dnevno skupinsko delo v izmenah
b) spremljanje posameznika - člana skupine
c) pomoč pri domačih nalogah
č) prosti čas
d) seznanitev s strokovnimi delavci.
3.1.2. Izobraževalni cilji v spremljanju praktikantov (Kiehn,
1985, str. 1)
Praktikant mora:
1. spoznati polja delovanja ustanove,
2. izkusiti resničnost vzgoje v ustanovi in preizkusiti posredovano teore-
tično znanje v njej,
3. biti občutljiv za kooperativno, demokratično vedenje in odnose z mla-
dimi ter strokovnimi delavci,
4. dobiti jasno predstavo o lastnih pedagoških sposobnostih in izkusiti
svojo obremenljivost ter svoje meje; pri tem si je treba prizadevati, da
pogoje za vstop oblikujemo tako, da je praktikant motiviran za delo v
vzgojnem zavodu,
5. razumeti družbeno-politične spremembe in gibanja, ki vplivajo na za-
vodsko vzgojo in jo pogojujejo.
3.1.3. Navodila praktikantom
(Kiehn, 1985, str. 3)
1. Med prakso mora praktikant opazovati enega od mladostnikov v svoji
skupini in podati poročilo na zaključni konferenci, ob določenih neja-
snostih pa se posvetovati z mentorjem;
2. dobi nalogo, da na podlagi dokumentacije dokonča vzgojni načrt mla-
dostnika;
3. praktikant mora napisati kratek seminar, ki si ga izbere sam med vzgo-
jiteljskimi sestanki, konferenco;
4. praktikant mora predstaviti seznam, pregled vseh iger, ki se jih mladi
v njegovi skupini posebej radi igrajo;
5. v primeru, da mu je omogočeno, z mladimi v svoji skupini načrtuje in
izpelje doživljajskopedagoški vikend;
Praktikant naj poroča o tem, kje vidi praznine in pomanjkljivosti teo-
retičnega izobraževanja.
86
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
3.1.4. Praktična polja zavodske vzgoje, pomembna za prakti-
kante (Ach, 1991, str. 15)
• Spoznavanje organizacijskega poteka (prikaže ga vodja zavoda);
• opazovanje dela in življenja v zavodu, pogovori s sodelavci, mladost-
niki, zbiranje informacij od različnih "strank", udeleženih v življenju
in delu vzgojnega zavoda;
• seznanjanje s pedagoškim poljem dela, metodami in cilji institucije
kot tudi vizijo dela in življenja v prihodnjem obdobju;
• spoznavanje dokumentacije otrok in mladostnikov, ki so v vzgojnem
zavodu. Oblikovanje pomembnejših vsebinskih točk in njihova anali-
za:
• spoznavanje razlogov za napotitev, vzrokov in socialnega ozadja otrok
in mladostnikov;
• anahza vedenj in razlogov, ki jih napotilec opredeljuje kot odločujoče;
• anahza sprotnih poročil; posebna usmerjenost do meril pozitivnih in
negativnih opredelitev dosežkov ustanove;
• analiza odnosov s socialno okolico, iskanje novih možnosti;
• prosti čas in zasebnost v vzgojnem zavodu;
• analiza usmerjenosti in strokovnega odnosa do staršev oziroma med
vzgojitelji;
• skupna (z vzgojiteljem) priprava skupinske dejavnosti, pogovorov, vo-
denje sestankov, analiziranje metodičnih vidikov poteka pogovorov,
sestankov, skupinske dinamike itd.;
• vodenje strukturiranega dnevnika, namenjanje pozornosti vzgojnim
situacijam, optimahiost vedenja/reakcij/ravnanja v konfliktnih situ-
acijah in pri uresničevanju zglednega odnosa;
• udeležba na skupinskih sestankih;
• vpogled v administrativno in gospodarsko delo ustanove, v finančno
poslovanje;
• oblikovanje sociograma skupine, v kateri dela.
s podpisom se ustanova obveže, da bo ponudila ustrezen katalog na-
log.
3.2. Metode vodenja prakse
Spremljanje oziroma vodenje prakse poteka na različne načine (Ach,
1991, str. 30):
5 o C 1 Л L N Л     P E D A  G O G I K A
87
1. prek mentorja v vzgojnem zavodu,
2. prek vzgojiteljskega teama,
5. prek vodje vzgojnega zavoda.
Kot nujna so se pokazala tudi redna posvetovanja s praktikanti.
3.2.1. Posveti s praktikanti
Razlikovati je treba med pogovori s praktikanti in posveti.
Pogovor s praktikanti je vsakodnevni pogovor z mentorjem o praksi in
delu (načrtovanje, spremljanje, refleksija - evalvacija). Praktikant mora
od mentorja izvedeti, kako poteka organizacija (npr. ureditev skupine,
žepnina, pravüa izhodov, prosti čas, dnevni red...).
V skupini preizkusi teoretična znanja in praktične spretnosti; osebno
se sooča z mladimi in s seboj. Prav tako je nujno, da predela dogajanje.
Vodja zavoda oziroma mentor vodi posvet o praksi; navzoči so strokov-
ni delavci v vzgoji (vzgojitelji, učitelji, socialni delavci, psihologi), in sicer
štirikrat oziroma dvakrat med prakso. Pogovor poteka o perečih zadevah,
ki se dogajajo v zavodu ah so vezane na praktikante same, njihove pro-
bleme, gledišča, predloge, ah pa so obravnavani posveti razdeljeni po te-
mah (prosti čas, kompetence vzgojiteljev, sodelovanje med sodelavci itd.;
Ach, 1991).
3.2.2. Spremljanje prakse
S spremljanjem prakse razumejo "odnos med strokovnjakom in prak-
tikantom, pri čemer praktikant dobiva podporo pri oblikovanju svoje po-
klicne samopodobe v povezavi s izvajanjem dela". Samopodoba se pove-
zuje z osebo in metodičnim delovanjem, s poudarkom, da izhaja iz prakse
in je usmerjena nanjo.
Metodično ravnanje in senzibilizacija praktikantov sta visoki zahtevi,
postavljeni mentorjem. Po Martinu (Ach, 1991) "vzgoja ni samo določena
dejavnost, ampak izraz neke drže, vedenja". V našem primeru mislimo
na mentorja, in sicer na njegov odnos do otrok in mladostnikov, pa tudi
njegovo vodenje praktikanta.
Rotenhahn (Ach, 1991) pravi, da za primernost prakse ni odločilno, kaj
bodo tam počeli, ampak predvsem, kdo v ustanovi dela, posebej pa, kdo
so mentorji.
Literatura navaja, da se od mentorja pričakuje:
1. da je strokovnjak na svojem področju,
2. da pozna prakso iz lastnih izkušenj.
88
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
3. da pozna osebne kakovosti praktikantov, da jih zna oceniti ter stvarno
in situacijsko spodbuditi.
Praksa prinaša določene učinke, ki se lahko odražajo na osebnosti prak-
tikanta in vplivajo na njegov strokovni razvoj, zato je treba s prakso rav-
nati zelo pozorno in z vso resnostjo.
3.2.3. Svetovanje praksi
Izvajanje prakse, kjer je nosilec mentor ali vodja, mora biti dopolnje-
no s svetovanjem in če je mogoče s supervizijo. Praktikanti potrebujejo
pomoč pri iskanju svoje vloge, pri razvoju vzgojnega sloga in pri ozave-
ščanju čustev, delujočih v poklicnem delu.
Schiller (Ach, 1991) usmerja supervizijo v učne metode za specifične
poklicne skupine socialnih pedagogov s ciljem, da bi razvijali metodično
delovanje: analizo, diagnozo, vrednotenje, nadzorovanje pedagoških pro-
cesov. Metoda pomaga praktikantom pri mnogih odprtih vprašanjih, ki se
pojavljajo med delom in življenjem v vzgojnem zavodu. Pomembno je, da
se v oblikovanje poklicne identitete vključijo teoretična znanja, usmerit-
ve in veščine.
Avtorji poudarjajo, da imajo boljše izkušnje s skupinskimi oblikami
supervizije.
Cilj šole ustreznega vedenja v praksi, po Siegersu (Ach, 1991, str. 21),
je tako za praktikante kot za mentorje naslednji:
1. narediti razpoznavne različne dejavnosti in položaje, kjer moramo iz
različnih možnosti vedenja izbrati tisto, ki bo učinkovito;
2. pridobiti si držo, kini posestniška, ponuja pa toplino, empatičnost, prist-
nost in neposrednost;
3. usmerjati v dobro vključenost delovanja organizacije (da sprejme de-
litev nalog, da je zmožen shajati s kolegi in sodelavci, da sprejema
vplive in se izpopolnjuje);
4. doseči višjo stopnjo ozaveščenosti in varnosti glede čustev;
5. izoblikovati vlogo vzgojitelja in ne pomočnika (samospoznanje, razvoj
lastnih zmožnosti);
6. znati ohranjati razdaljo (zasebnost) ob ustvarjanju odnosov in ob zgra-
jenih odnosih z varovanci;
7. posredovati optimalen prispevek v okviru smernic ustanove;
8. upravljati s procesi vplivanja;
9. znati vključiti novosti v svoj delovni proces;
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
89
10.kritično reflektirati svoje delovanje;
11. ustvarj alno prispevati k vzgojnemu delovanju kolegov;
12. znati vnesti lastno osebo v proces vzgoje;
13.znati zaznati, kaj je za vzgojo pomembno, dosegljivo in razpoložljivo;
14.biti vešč vedenja in delovanja v skupini;
15.krepiti svojo poklicno identiteto, npr. delati samostojno, inovativno, in
se ne puščati določati s strani drugih poklicev;
16. oblikovati ustvarjalno in različno delovanje (kar pomeni tudi znati ži-
veti s tveganjem);
17.razvijati samoselekcijo: razlikovati med svojimi močnimi in šibkimi
stranmi, sprejeti lastno omejenost in ustrezno ravnanje;
18. dosegati razpoznavno angažirano delovanje, spoznati strokovnost so-
delavcev in jim ponujati podporo;
19.izboljševati diagnostično znanje v svoji skupini;
20.združevati teorijo in prakso.
3.2.4. Delovna shema spremljanja praktikov v skupini (Ach,
1991, str. 25)
a) Predstavitveni del
1. Prostorska porazdelitev in zmogljivosti
2. Stanovalci (število, starost, spol, pregled razlogov namestitve posame-
znikov v vzgojni zavod, kot tudi njihovo stanje, pregled sedanje sku-
pinske strukture in skupinske problematike)
3. Sodelavci v skupini (pedagoško, upravno in ostalo osebje; število, sta-
rost, spol, strokovne kvalifikacije, delovna področja osebja)
4. Delovni pogoji (delovni čas, delovne značilnosti)
5. Materialne zagotovitve (pregled delovnega gradiva, revij, infrastruk-
tura zavoda, pregled športnih in igralnih sredstev itd.)
6. Koncept navodil (časovno načrtovanje praktikumov, metodika navo-
dil)
b) Informacijski del
1. skupinski koncept
• postavljeni cilji
• metodika doseganja pedagoških ciljev
• uporaba vzgojnih metod
• doseganje individualnih vzgojnih ciljev
90
s o C I A I. N A     P E I) A G O G I K A
2. organizacija
• dnevni potek - dnevni red
• skupinska ureditev - skupinska pravila
• pristojnosti mladostnikov, vzgojiteljev, praktikantov
3. naloge praktikantov
• pisne naloge, poročila
• seminarska naloga, študijski dnevi
• posveti o praksi
• analiza prakse
c) Diskusijski del
1. oblikovanje pedagoških predstav in zahtev do praktikantov
2. pričakovanja vzgojiteljev, mentorjev
3. pričakovanja praktikantov
4. pobude in možnosti realizacije ter preverjanja uporabnosti
5. razvoj skupnega koncepta delovanja
d) Potek delovanja prakse
1. izmensko delo (podvojena služba - dva vzgojitelja v skupini)
2. postopno uvajanje k samostojnemu delu
3. postopoma razširitev področja odgovornosti in pristojnosti
4. spontano in načrtovano prevzemanje pedagoških in prostočasnih po-
bud (projektno delo)
3.2.5. Shema načrtovanja praktičnih dejavnosti v času pra-
kse(Ach, 1991, str. 27)
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
91
§situacije niso v zaporedju, ampak so naključne.
3.2.5.1. Okvirno načrtovanje prakse po četrtletjih (Ach, 1991,
str. 30)
1. četrtletje
uvajanje, pomoč pri domačih nalogah, oblikovanje prostega časa, po-
govori o praksi, študij dokumentacije, uvajanje v samostojno delo, sode-
lovanje na sestankih, v skupinskih pogovorih, posvetih praktikantov, vzgo-
jiteljskih sestankih.
2. četrtletje
nadaljevanje tem in delovanja iz prvega kvartala, projektno delo, izde-
lava vzgojnega načrta, razvojnih poročil (observiranja).
3. četrtletje
dopolnitev in dokončanje tem iz 1. in 2. kvartala, poročilo centrom za
socialno delo ali sodiščem, spoznavanje diagnostičnih področij in metod
pedagoško-psiholoških služb.
4. četrtletje
vključitev drugih področij prakse, vpogled in uvajanje v načrtovanje
in delo za vse leto, sociogram.
4. Težava v razmerju med znanostjo in prakso
vzgojnih zavodov
čeprav sta področji v vzajemnem odnosu in odvisnosti, nista brez trenj.
Medtem ko se znanstveniki pogosto pritožujejo, da se praksa premalo opira
na znanstvene dosežke in jih ne upošteva dovolj, je s strani praktikov
92
s o CIA L N A     P E I) A  G O G I K A
pogost očitek, da predlogi znanstvenikov nimajo neposrednih učinkov,
nobenih neposrednih povezav z njihovim konkretnim delom oziroma, da
sploh ni raziskovanja na področju zavodske vzgoje. Očiten razkorak med
znanostjo in prakso je posledica dejstva, da se znanstveniki in praktiki
gibljejo v različnih socialnih sistemih in imajo občasno različne vodilne
interese, delovne pogoje in cilje kot tudi pomembna merila za nadzor
uspeha.
Če razlikujemo znanost in prakso, vidimo, da se znanstveniki in prak-
tiki gibljejo v različnih delovnih svetovih vsakdana: "Medtem ko je polo-
žaj socialnega pedagoga vtisnjen skozi stalno prisilo delovanja in odgo-
vornosti, se lahko raziskovalec v odločujočih trenutkih umakne z zahte-
vo, ki jo narekuje status nevtralnega opazovalca. Medtem ko on oprede-
ljuje situacijo, mora socialni pedagog v njej delovati." (Schilling 1995, str.
251) Tudi interesi spoznanj znanstvenikov se praviloma razlikujejo od
praktikov v tem, da prvi nagibajo h generalizaciji, praktiki pa so usmerje-
ni k situacijsko specifičnim orientacijam delovanja. Razlike so tudi v ča-
sovnem merilu, in sicer so praktiki pod visokim pritiskom delovanja in so
usmerjeni na kratkoročne časovne dimenzije, medtem ko znanstveniki
lahko zavzamejo srednje - ali dolgoročne perspektive. Cilj praktikov je
posredovanje, sprememba subjekta in konteksta njegovega delovanja.
Znanost se, nasprotno, usmerja na raziskovanje, analizo in razlago. Meri-
lo uspeha za znanstveno delo je logična strogost - empirično jedro in teo-
retični temelji izjav (Schilling, 1995).
5. Sklepne misli
Ali lahko izboljšamo sodelovanje med teorijo in prakso? Ali je sodelo-
vanje med prakso in teorijo na socialnopedagoškem področju le mit?
Obstaja potreba po višji in bolj diferencirani, metodično vešči social-
nopedagoški praksi; vendar "država najprej potrebuje ozemlje, šele po-
tem bo lahko imela volitve za predsednika". Glede na trend in potrebe ter
"capljanje" za Evropo v Evropo bo socialna pedagogika dobila možnost za
samouresničitev, da bo lahko uresničevala zahteve prakse in omogočala
boljše sodelovanje.
Zelo pomembno je, da se vse tri stranke, sodelujoče v praksi, bolj za-
vedajo pomembnosti dobre prakse, ki jo omogoča samo tesno sodelova-
nje in dejavna vloga vsakega udeleženca. Vsakdo mora videti svoj interes,
da bi lahko bil motiviran za skupnega; saj - kot smo rekli uvodoma -
teorija brez prakse je isto kot kolo brez osi...
Socialni pedagog, kot pravi A. Žižak (1997), naj bi bil ustrezen kom-
SOCIALNA     PEDAGOGIKA
93
plement znanj, veščin in osebnosti. Nova teorija o vzgoji, kot pravi Sois-
son (1997, str. 97), "predstavlja model človeka, kateremu se pripisuje na-
raven interes za pripoznanje {recognition) in sposobnost refleksije. Na
temelju svojega znanja in izkušenj je človek sposoben namernega in na-
črtnega delovanja, ki pa ga na podlagi izkušenj lahko popravlja."
Tudi oblikovanje, razvijanje in "popravljanje" prakse je skupna nalo-
ga, ki mora prav tako rasti z izkušnjami vseh, v prakso vpletenih strank, z
dinamičnim in kritičnim prepoznavanjem in refleksijo.
Literatura
Ach, P. (1991), Versuch einer methodischen Praktikantenbetreuung in
der Heimerziehung. V: Knab, E. (Hrsg.), Heimerziehung. Frankfurt am Ma-
in: Verlag Peter Lang Gmbh, 5-31.
Fuhne B., Kohorst C., Schone R., Stickdorn D., (1979), Verbundsysteme
in der Heimerziehung, Frankfurt am Main: Verlag Peter Lang Gmbh.
Riehn, E. Anleitung von Praktikanten im Heim, rokopis.
Lambach, R. (1991), Stand der Diskussion in der Heimerziehung. V:
Petermann F. (Hrsg.), Analyse von Leistungsfeldern der Heimerziehung.
Frankfurt am Main: Verlag Peter Lang Gmbh, 9-23.
Schilling, J., (1995), Didaktik/Methodik der Sozialpädagogik, Neuwi-
ed: Hermann Luchterhand Verlag Gmbh.
Soisson, R., (1997), Družbena ekologija in polje vzgoje, ali kdo se uči od
koga. Socialna pedagogika 1, št.2, str. 87-101.
Žižak, A., (1997), Elementi kompetentnosti socialnih pedagogov. Pre-
davanje na 1. kongresu socialnih pedagogov, Kompetence socialnih pe-
dagogov. Bled 1997.