policijski oddelek. Leto VIL, štev. 102. PoitnE»a plačana • getcvlni. V Celju, v sredo 9. maja 1929» Posamezna itev. I Din. Državna licejska knjižica Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo : C e I j' e, Strossmajerjeva ul. št. 1, pritličje. Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telef. inv. št. 65. Ček. rač. št. 11.95?. Stane mesečno....................20 Din, za inozemstvo . . . . . . .30 Din. Glasilo S L,ubiian, #ri|ce Jugoslavije. Oglasi: prostor 1X*>5 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Z. A. Socializem in dijaštvo. Ali ni čudno, da baš dijak najljuteje napada v mislih in besedah socializem in socialiste? Dijak je v današnji dobi šovinistične šolske metode podoben otroku delavske družine, ki se v dneh stradanja in nočeh bdenja pripravlja na ljubi kruhek. Komaj ima opoldne časa, da si napolni sitni želodec, o katerem bi najrajši hotel, da mu ga ljubi Bog odvzame in ga da tistim, ki jim je eden že preogromen. Kje pa ostane dijaku danes časa za tako potrebni počitek? Vedno mora misliti, kdaj bo sprašan in ali jo bo odnesel brez »čveka« Dijak je torej najtesneje navezan na milostne in nemilostne poglede raznih gg. profesorjev (ki seveda niti profesorji niso) in gospe profesoric. In ravno takšen dijak se najhuje repenči, če zagleda v gumbnici poštenega socialista rdečo rožo ali rdeči značek z napisom »Svoboda«. Z najgršimi psovkami ga napade (osebno ali indirektno) ter ga zasmehuje kot socialdemokrata. Žalostno je to dejstvo, ali razlagati ga je vsakemu mogoče in je tudi jako priporočljivo, razmišljevati o njem. Danes je pri nas, žal, razširjeno še napačno mnenje in razlaganje socializma in socialistov. Socialist je med buržuji psovka za navadnega delavca, ki si z lastnimi žulji služi svoj borni kruhek. Resnica je to. Socialist pa je pojem, ki“znači tudi človeka, duševnega delavca, ki čuti socialno, to se pravi, ki bije boj proti nasilju in izkoriščevanju človeških delavnih sil, s katerih sadovi si buržujski magnati polnijo svoje žepe. To pa je po presojevanju vsakterega sveta dolžnost človekova. Žal, je še drug razlog, ki navaja ljudi danes do napačnega pojmovanja socializma. To je ta prokletstva vredna individualna ošabnost in surov ponos, ki se ne opira mnogokdaj na ničesar pozitivnega. Človek, ki se danes nekoliko izobrazi, da zna lepo pisariti in brati ter povedati nekoliko lepih fraz, že misli, da je nekakšna višja živina, da se torej na noben način ne sme omadeževati s telesnim delom. Z nekakšnim pomilovanjem gleda tak »prosvitljeni« človeški individij na delavca. Če pa pride slučajno MILENIN: Tone Seliškar: Trbovlje. (Konec.) Pesem »Kristus in antikristi« je pesnikov protest proti sodobnim farizejem, ki so spremenili verske dogme v orožje za pobijanje Kristovih nauaov. Ni treba posebne izobrazbe in duševnih sposobnosti, ker zadostuje, da človek posluša pridige, pa se lahko prepriča, da so sodobni Kristovi namestniki vse prej kakor pravi apostoli čiste ideje krščanstva. Dokler je bilo krščanstvo privatna zadeva vsakega posameznika na zemlji, dokler so učenci velikega učitelja miru ih ljubezni oznanjali njegove nauke bosi in raztrgani, preganjani in zatirani, je bila ideja krščanstva čista in njeni pristaši dosledni. Bili so močni, ker je bila njihova vera v sveto, pravično stvar ne-omajana. Rimski cesarji so jih pre-ganiali zato, ker njihova vera ni bila v službi države, ker niso priznavali pravice posvetne oblasti posegati v nebeško kraljevstvo, ki so ga nosili v svojih plemenitih in neustrašnih dušah. Cerkev j« krila duhovna sicup-dosL.Kris4dy,ih učencev,' ki kot taka z državo ni imela 'ničesar opraviti. Posvetni mogotci pa so spoznali, da jim ta krepka organizacija lahko zmeša štrene in zato so napeli vse moči in niso odnehali dotlej, dokler niso ujeli cerkve v svoje mreže. V hipu ko je cerkev postala podružnica državne oblasti, je krenilo krščanstvo na krivo pot in tekom dolgih stoletij je padlo tako nizko, da je ostal od Kristovih idej samo še rep, vse drugo pa je požrla človeška podlost. Krščanska vera je dandanes kup besed brez dejanj, laž in hinavščina, ostudna sraka v pavjem perju, ki se ne sramuje svoje našemljenosti jn hodi po svetu kakor takrat, ko so prvi kristjani umirali za svoje ideje v čeljustih rimskih zveri. Kdor ima možgane količkaj v redu, mora priznati, da vsi današnji kleriki od rimskega papeža pa do najzadnjega vaškega kaplana govore eno, delajo pa drugo. O kaki doslednosti pri teh pohlevnih ovčicah ne more biti niti govora. S prižnic oznanjajo ljubezen do bližnjega, sami pa kopičijo neizmerna bogastva in pomagajo posvetnim kapitalistom izsesati nezavedne ljudske mase, kot ponižni služabniki države obračajo plašč po vetru in trenutek, da ga lahko izkorišča v svoje namene, mu brž natveze nekaj prijetno zvenečih fraz o napredku in naprednjakih — ter o prijateljstvu, ki bi naj vladalo med njimi in delavci in jih tako na najpodlejši način spelje na kriva pota. Takšni demagogi so večjidel sami falirani študentje, ki se v šolah niso priučili drugemu nego zabavljanju in lažnjivim frazam. To so dovolj žalostna dejstva, ki pa bi jih ne bilo, če bi se dijaki že v zorni mladosti začeli zanimati za življenjska vprašanja in tudi za socializem, to pa ne le v slabi, temveč tudi v dobri luči. Vsaka stvar ima dvoje strani: dobro in slabo; oni, ki pozna obe strani, je modrejši od tistega, ki pozna le eno, iri more torej hitreje in koreniteje soditi o tisti stvari. Enako je s socializmom. Pa zgovori nekdo dijaški izgovor, da gg. profesorji strogo nastopajo proti vsaki politični misli ali debati v šolah ali izven šole v družbah. Na tega sta dva prpti-ugovora, katerih, eden pravi, da študiranje socializma ni politična stran, in drugi, da dijaki sicer vedno goljufajo svoje učitelje, kadar jih k temu vleče njih slaba volja. To pa so le izgovori. Če so pa dijaki res že tako pravični v tem oziru, da nočejo delati več proti krivičnim predstojnikom, potem pa naj se kar cel svet prekucne in vsi izginimo »pred nebeški tron po b^žji Ion«! Proti izdajalcem! Savej' željezničara Jugoslavije je izda! letak, ki ga priobčujemo vsem proletarcem v. vednost in premišljevanje: železničarji! »Akcijski odbor« v Ljubljani je sklenil na 5. maja od 11. do 12. ure dopoldne uprizoriti generalno stavko v znak protesta proti onim; ki nam no puste živeti, la akcija je bila že sklenjena in izvesti bi se morala na vsak način. 27. aprila se je vršila v Zagrebu v prostorih Saveza železničarjev Jugoslavije konferenca pri kateri je bil navzoč tudi zvezar Blaž Korošec, ki je predsednik »Akcijskega Odbora« v Ljubljani. Delegati Saveza so stavili nanj pri tej priliki sledeča vprašanja: 1. Je li izvedba protestne stavke na 5. maja že definitivna? O. Korošec je pritrdil. 2. Kaj nastane, če druge pokrajine izven Slovenije te akcije ne bodo izvedle? Korošec je odgovoril, da io bo Slovenija izvedla, pa tudi če bi bila osamljena. Nato so izjavili delegati Saveza sledeče: danes trdijo, da so Turki naši največji sovražniki, jutri pa kriče, da so naši najboljši prijatelji, kakor se je dan za dnem dogajalo pred svetovno vojno. V evangeliju čitajo Kristove besede: »Bodite skromni in ne hrepenite po posvetnih blagrih, bodite usmiljeni in pomagajte sotrpinu v nesreči, kajti blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljevstvo« — sami pa se oblačijo v svilene toge, na glavah nosijo pozlačene tiare, na rokah bisere, iz ljudskih žuljev in neumnosti so zgradili ogromne katedrale, kamor so navlekli polno dragocene in božanstvu docela nepotrebne ropotije in Je enkrat v letu se spomnijo, da seje veliki učitelj rodil na slami. Takrat postavijo pod pozlačenim baldahinom jaslice, kakor da bi se hoteli norčevati iz Kristovih naukov. In kako so sč zganili, kako so zakričali kakor pes, če mu stopiš na rep, ko so nastopili ljudje, ki pravijo, da je treba sneti masko z obraza teh modemih farizejev. Na ruske boljševike se jeze, češ, da bodo uničili krščanstvo samo zato, ker so pobrali iz cerkve zlato in dragulje in kupili zanje lačnemu ljudstvu kruha, ker so javno in v navzočnosti vernikov sneli svilo tn srebro z voščenih nestvorov, kr so jih siromaki dosedaj poljubljali in častili kot nedotaknjena telesa umrlih svetni-kov, ker so ločili cerkev od države in kaznovali nekaj nevarnih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so hujskali nezavedne mase proti posvetni oblasti. Vse to je v očeh teh hinavcev zločin in boj proti krščanstvu, sami pa so baje nedolžni kakor angeli, v resnici pa so njihove duše črne kakor zamorec. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je krščanstvo v današnji obliki največja ovira na poti, kamor je krenil svetovni proletariat, da si končno pribori svoje pravice. Vpliv duhovščine na nezavedno ljudstvo je tako velik, da se skrije pred njim vsaka trezna beseda, In ni čudno, da se kapitalisti tako krepko oklepajo tega rešilnega pasu, da govore celo o noyi križarski vojni proti Rusiji, češ, da je v nevarnosti krščanstvo. Ne, krščanstvo se lahko na ta način samo prerodi in, por stane res moralna opora človeštva, pač pa je v nevarnosti bogastvo in neomejena oblast posvetne in cerkvene gospode, ki si je segla v roko, da tlači siromake. Tudi mi bomo akcijo izvedli, storili smo Že sedaj vse in bomo tudi vnaprej stremili za tem. da bo akcija po vse? državi izvedena. Save/, je nato razposlal svoje delegate po vsej Hrvatski - Slavoniji, da to akcijo pripravijo in organizirajo, isto tako je storil to v Bosni. Vojvodini in Srbiji. V soboto 28- aprila je delegat Saveza Iz Zagreba v Nišu (Srbija), kjer se nahaja preko 2000 železničarjev, sklical velik shod, s katerega je bil odposlan na centralo Saveza v Zagreb sledeči telegram: »Železničarji v Nišu pozdravljajo skupno akcijo, kateri sc bodo polnoštevilno pridružili.« Iz Niša ie odšel ta delegat v Skoplje in od tam v Subotico. Z druge strani so pa delegati Saveza organizirali protestno akcijo v Bosni in Vojvodini. Izjava g. Korošca, da s.e bo protestna akcija na 5. maja brezpogojno izvedla, je bila za nas zadostno jamstvo, da sc vržemo z vso silo na delo, med najširše mase, da to akcijo izvedemo in da bi bil njen uspeh čim večji. In kaj je bilo? Akcija je izostala! Zakaj? Dne 28. aprila so odšli delegati »Zveze« na kongres nacionalnih (rumenih) organizacij v Belgrad, ki je zboroval 29. in 30. aprila. Naš Savez je dotičnim delegatom sporočil, da pod nobenim pogojeni ne smejo pristati na to. da bi se ž.e odločena protestna akcija ne izvedla, ker Savez Železničarjev potom svojih delegatov že z vso paro organizira akcijo po celi državi. A kai so storili zvezarji, katerim so sc v Belgradu priključili tudi komunisti in »neodvisni«? Najprej so morali poslušati pridigo belgrajskih rumenih železničarjev, da Je vsa akcija za 5. mai protidržavna in da do nje ne sme priti, ker ie baje država v krizi. Zvezarskim delegatom in komunistom so pri tei pridigi zrastla dolga ušesa in končno so se sporazumeli med seboj, da je država v resnici v »krizi« (akcijski odbor prej tega ni vedel) in soglasno so sklenili, da se sklenjena akcija — opusti. Ko so se potem zvezarji in neodvisni vračali iz Belgrada, so se vozili v prvem razredu skupaj z g. Ogrincem, ki je direktor južne železince in so na vsa ki postaji lagali, da se je Savez v tej borbi izneveril, čeravno so delegati Saveza ob istem času po vsej državi akcijo organizirali! Železničarji! Zvezarji in neodvisni so y.ajg. akcijo izdali, in zato je izostala. Prvi kakor drugi so se pustili na-farbati od belgrajskih rumenih, ki sede v družbi železniškega ministra. Zato prezirajte izdajalce svoje borbe! Naša akcija se mora nadaljevati. Zvezarje in neodvisne ie treba prisiliti, da bodo tako korakali, kakor Jbo v korist železničarjev, ali bodo železničarji strli vse te izdajalce in opravljivce. Železničarji! Organizirajte se! Pripravljajte se na boi za svoje pravice! Proč z izdajicami in zavijači resnice! Naj živi Sav.cz železničarjev Jugoslavije! Naj živi borba železničarjev Jugoslavije! V Zagrebu, 3. maja 192,3. Uprava Saveza Željezničara Jugoslavije. * > . - Ta letak ne pomeni nič druzega nego to. da smo mi že od vsega po-Četka pravilno prorokovali neslaven konec, ki ga bo doživela reševalna akcija desorientiranega železničarstva pod okriljem iz vseh vetrov skupaj znešenega akcijskega odbora lačnih in sitih. Železničarstvo je doživelo nov poraz, novo razočaranje in kazen szato, ker je tako otročje zaupalo v to, da kričeča razlika med cenami blaga in ce- ga bo moglo rešiti združenje par ljudi nami dela. vsakovrstnih barv in morale. Dolgih Za glavni vzrok tega smo navajali komentarjev, se nam zdi, da ni treba, Dadanje našpgvalute. V resnici se je vse ker kdor prebere ta letak in si enkrat tej. kadar si je naša valuta malo »opo- čisto jasno predoČi, da je tako in nič drugače, tega bo že ta letak izmodril, kdor tega ne mara, temu itak ni pomoči. Železničarski trpini, ves greh, ki se nad vami tako kaznuje, ima svoje korenine samo v tem, ker pravite, da je v modernem času že to dovolj, če se proletarec bori samo za kruh, pa še to brez vsake metode in organizacije. Brez vsake razredne zavesti. Žalostno je to, da ste bili že neštetokrat od buržoazije !n demagogov speljani na led, pa ste še vedno kakor otroci, ki jih stariši vedno znova s palico poučujejo, da ne gre bresti po jarkih in blatu, pa vsak čas zopet pozabijo na ta grenki pouk. V Celju se je vršil v ponedeljek zvečer shod. sklican po akcijskem odboru, na katerem se je pokazala vsa brezprimerna zmeda in jeza, ki vre med najbolj teptanim proletariatom v državi. Pokazalo se je obenem, da je združevalne akcije nasprotujočih si elementov v Sloveniji konec. Padle so besede na glavo tistih ljudi, ki po eni strani vpijejo, da hočejo prinesti rešitev, na drugi pa se v prvem razredu vozijo z ravnatelji, da nismo takih besed se nikoli slišali. Rekli so nam, da naj stvari »politično« ne izrabljamo. Nam se zdi tudi nepotrebno, da bi napadali kake posamezne osebe, ko so že itak obsojene. Ampak nekaj »političnega« pa bomo vseeno ponavljali, če tudi bi se zaradi tega postavilo vse proti nam na glavo: Če si proletarec in se zavedaš pripadnosti k ponižanemu razredu, pa meniš, da te bodo posamezniki in gnila združenja rešila namesto delo lastnih rok in lastne razredne organizacije, potem se nisi polomil samo politično, temveč tudi strokovno, temveč tudi kruhobor-sko! To je prav za prav vsa [politika, ki jo imamo socialisti v svojem programu. Politične vesti« * Razprava o uradniški pragmatiki se zavlačuje še vedno. Prvič je fin. ekonomski komite še ni proučil, drugič ni izvršena še temeljna redukcija itd. čas na mehkih stolčkih beži pač počasi naprej. Bin. minister je predlagal sestavo posebne komisije za redukcijo uradnl-štva. ta predlog je bil sprejet. * Nad milijardo dinarjev je viaua potrošila za volilni boj brez vsakega o-dobren.ia. Glavna kontrola pripravlja z obširnim materialom obtožbo proti vladi. Vedno lepše! * Včeraj se je pričelo v Beogradu zasedanje delegatov Udruž. jugoslov. u-čiteljstva. Zastopane so bile vse oblastne organizacije. Delegati iz Hrvatske in Slovenije poročajo o terorju radičevstva in klerikalstva, kar je izzvalo ponovne izjave po solidarnosti. Kmalu bo mladina uničena, če bodo z učitelji tako postopali. V Berlinu so odklonili franc, belg. noto. * Angleži mislijo, da bi bil bolj uspešen skupni odgovor berlinskemu kabinetu kakor pa samo francosko-belgijski. Priznavajo sicer, da sta francoska in belgijska vlade edini interesirani na Poruhrju, vendar pa poudarjajo, da ne bi nasprotovali, če zavezniki izjavijo, da bi reparacijska vsprašanja rešili brez ozira na situacijo v Poruhrju. . ■ mogla«: začutilo četudi malenkostno, pa Pvendar blagodejno znižanje cen vsaj pri obleki in sladkorju. Razumljivo je, da smo zato s strahom zasledovali gibanje kurzov in želeli na dno pekla vse tiste, ki so "zaradi spekulacije želeli padanje in. kar je še hujše, skakanje valute. Spoznali smo, da bo mogoče spraviti mezde in plače v vsaj malo manj krivično razmerje z draginjo šele takrat, ko se bo valuta ustalila. Padanje valute je prineslo silne tež-koče ne samo proletariatu temveč tudi državnemu gospodarstvu. Tako še le morala naposled država odločiti, da začne boi proti padanju valute. Z različnimi sredstvi so jo’ zdravili, tudi š takimi, o katerih smo že vnaprej povedali, da bodo škodovala, ne pa pomagala (tako n pr. gospod Plavšič). Sedanji finančni minister se je pa odločil vendar za sredstvo. ki v principu obeta uspeh: ne do-\o!i tiskati novega denarja. Ce ne bo denarja vedno več na trgu, ne bo njegova vrednost več padala, torej se cene nc bodo dvigale. Resničnost tega stavka se je ž>e izkazala. a žal samo — na pol. Vkljub zamotanemu notranjepolitičnemu položaju je začela vrednost dinarja v tujini polagoma rasti. Ljudje, ki so pričakovali ob izidu zadnjih državnozborskih volitev katastrofalen padec dinarja. so se zmotili. Dinar stalno raste. Pričakovali bi. da se izpolni tudi drugi del stavka, to je. da bo z dviganjem valute začelo tudi .padanje draginje. Tu je pa nastopilo novo presenečenje: cene uc padajo, nasprotno, ceno rastejo, čeprav se boljša valuta. Obupno je to za reveža, ki je upal. da si bo morebiti po 8 letih kupil obleko, ko pojde dinar »gor«, sedaj pa vidi, da so šle z dinarjem vred »gor« tudi cene. Kje je vzrok temu? Ko je nastalo tiskanje bankovcev, je nastopilo takoj pomanjkanje gotovine. Cim dalje težje je dobiti denar na posodo. Zato zahtevajo tisti, ki imajo gotovino, vedno višje obresti. Visoke obresti pa imajo za posledico — visoke cene. Prepoved izdajanja novih bankovcev je pravilna odredba, ni pa učinkovita, ker je le enostranska: bolniku so prepovedali jesti, mso mu pa povedali, od česa nai živi. Tu ie potrebno dvoje: preprečiti pfevisoko obrcstovafiiinen. Pred vojno so znale prav uspešno blažiti pomanjkanje gotovine. In tudi danes bi bilo mogoče odpraviti zle posledice pomanjkanja gotovine, če bi skušale posplošiti uporabo čekov, če bi organizirale moderni klirinški promet na vseh večjih tržiščih. Tako pa vidimo, kako prenašajo iz banke v banko kupe denarja enkrat na eno plat. da ga preštejejo. potom nazaj, da ga zopet štejejo. Ali se ie potem čuditi, da ga ni zunaj? Ne smemo misliti, da se banke tega ne zavedajo, za tako neumne bančnih ravnateljev ne smemo imeti. Ne. zavedajo sc dobro tega. zavedajo se predobro, da imajo sedaj namesto valutnih dobičkov visoke obrestne dobičke. Državna oblast vse to mirno gleda. I seveda, ko pa imajo od vsega tega tisti največje dobičke, ki imajo oblast v bankah in v državi obenem. Ljudstvo pa strada in kriči. Ko je spoznalo, da je vir gorja v padanju valute, je oblast pač nasula peska temu ljudstvu v oči, zaprla Je valuto —- na stežaj pa je odprla vrata oderuštvii z obrestmi. Ko bo ljudstvo začelo kričati tudi proti temu, bo udarila oblast seveda tudi po obrestni meri, a prej ne. dokler ne bodo oni zgoraj »iznašli« nekaj drugega. Tako je mogoče nezavedno ljudstvo slepiti in pomiriti vedno z novimi sredstvi, ki so pa samo »Blažev žegen«. V istim pa ostane vse pri starem; še več. vedno je hujše, vedno je več tistih, ki trpijo in vedno hujše je trpljenje. Ko pa je trpljenje posebno hudo, prižgejo novo lučko upanja, ki brli zopet nekaj Čffsa, ki drži pokonci izsušeno telo. In tako 'gre naprej, dokler ne pade izmučeno telo v jamo. Javnim nameščencem so prižgali sedaj novo lučko. Seveda, skrajni čas je; ne samo obleke, manjka jim že tudi kruha. Pa navdalo jih je novo upanje: za lnu % dobe višje prejemke; tako muziko^slišijo iz ministrskih dvoran. Na tihem že računajo, kako si bodo omislili po dolgem času zopet pošteno večerjo, mogoče še celo obleko -- mogoč& bo„še kaj..dru-. ge ga— mogoče... mogoče... Ubogo nezavedno ljudstvo! Ne pomisli. da .ie treba, za take poviške milijarde, da je veliko vprašanje, če do takih poviškov sploh pride, pa če pride, ne takoj. cene pa rastejo dnevno in v kratkem bodo morebiti za 100% nad cenami recimo od zadnjega decembra. Kakšna pomoč bo potem to? In če se dvignejo po-, viški, bo morala država .sredstva z^i to jšele dobiti. Kako? Le potom davkov! ZdVpa poznajo »oni višji« le takšne dav.? tke.,ki udarijo malega, cene pojdejo to-jrej tudi zaradi tistih poviškov zopet [kvišku. Tega se dosti javnih nameščen-cev že tudi zaveda ter kliče: ne višajte j 'plač, znižajte rajši draginjo! la klic je upravičen,,ker v današnjem, sistemu ima povišanje plač za posledico res trenutno ublažitev a tej »ledi takoj za petami še večja beda. Koliko čpsa bo še trajalo, da se bodo vsi, ki trpijo pod tem krivičnim sistemom, zavedli te grenke resnice? To spoznanje je potrebno, ker šele potem bo preneha! brezuspešen boj za jarde v spekulativni trgovini, verižni- j trenutno zvišanje prejemkov, boi, ki Štvo3še davno ni prenehalo, prekupče- hniči toliko sil bednih, da ne morejo yanje cvete v polni meri, terminske kupčije prihajajo že v modo itd. Po vrhu še misliti na trajno izboljšan e. Še le. takrat, ko bodo spoznali vidimo, da denarni zavodi ne store no- brezuspešnost tega bo/a. bo mo- goče razgledati svojega pravega sovražnika — kapitalizem. Šele takrat bodo zreli za skupen nastop ročnih in duševnih delavcev, za skupen boj proti kapitalizmu, ki je s pomočjo verskega in narodnega fanatizma ločil proletariat sveta v skupine, ki se grizejo med seboj, dočim kapitalizem, neovirano žanje ves dobiček kakor v pravljici tretji, ki se — smeje, če se dva prepirata. Rešitev nam prinese le nov družabni red, v katerem ne bo vladal tisti, ki ima največjo moč v denarju, temveč le tisti, ki dela in samo v toliko, kolikor dela; ko ne bo mogoče izrabljati moči v korist posameznikov ali posameznih slojev, temveč, ko bodo razdeljeni uspehi dela enakomerno med vso skupnost, ki res dela. Temelj človeške družbe je dandanes krivica; za to se ni čuditi, če 90°/o te družbe po krivici trpi, a ostalih 10% po krivici uživa. Pravico bo prinesel le socializem. Razumljivo je, če se tega boji' tistih 10 °/d, ki danes po krivici uživajo. Ti ne bodo prinesli socializma, uveljaviti ga bodo morali le tisti, ki trpe krivico, ki so v pomanjkanju, čeprav pošteno delajo. Proletarec, premišljuj o krivicah, ki se ti gode, kaj uči socializem in spoznal boš, da je tvoja rešitev le v njem. Proletarci, združite se! Dnevne vesti« ' + Vse naročnike našega lista prosimo, da takoj reklamirajo vsako Številko, da ugotovimo, kje je krivet, ki provocira nered. Vsak, kdor lista ne dobi, naj nam to z natančnim naslovom sporoči. Dobivamo jako veliko lista od pošte nazaj in smo že ugotovili pri nekaterih, da so naročniki reklamirali tiste številke lista, ki smo jih nazaj prejeli. UPRAVA. -j- Čudni socialisti. Neko lahkomiselno dekle je bilo pri socialistih v službi. Ker je pa reva mislila, da pomeni socializem toliko kakor liberalna svoboda, se je namesto z delom rajši bavila z zabavami, z igračkami, s polži itd. Delo je zato seveda zelo trpelo, pa to ji je bilo najbrž še posebno všeč, najbrž sta jo oče in fant učila, da za socialiste ni treba delati (bila sta socialista po starem : »Vsak sme, kar hoče, na družbo se ni treba ozirati I«). Socialisti so pa škodo ugotovili in lahkomiselni »svobodašinji« pokazali vrata. Doma pa seveda ni povedala vsega tako, kakor je bilo, kajti v tem slučaju bi se prijel oče najprej za nos, da je hčer tako izučil, potem pa bi pograbil za palico, da svojo zmoto popravi na hčeri. Ker ni vsega vedel, je šel k advokatu, ki je seveda tudi socialist po starem, ir/ ta je napisal grožnjo: v treh dneh plačajte za tri mesece, če ne . .. Slabo vzgojena reva bi morala to grožnjo podpisati, pa si je mislila, rajši ne, in poslala jo je kar — brez podpisa, očeta pa je najbrž že vnaprej pripravil na to, da! trimesečne plače ne bo, češ, socialisti so strašni teroristi in nasilneži, pa moč imajo kakor bogovi, še pred sodiščem bodo zma-Sal: s svojo neusmiljenostjo itd. V tem slučaju jma dekie prav. Samo da ne socialisti, ampak delo je tisti strašni terorist in nasilnež, ki ima moč kakor bogovi. Delo bo tudi pred sodiščem zmagalo in prav s svojo neusmiljeno neusmiljenostjo bo zmagalo. Če bi bilo usmiljeno, bi še nadalje lenoba vladala nad njim, kakor je dozdaj. Delo je delalo lenoba je jedla, le iz dolgega časa je prijela za sekiro in za zabavo sekala polena na glavah delavnih ljudi. Odkar so ti postali neusmiljeni, se to izpretninja. IZ STAVB1NSKE STROKE. (Poglavje iz našega socialnega življenja.) Unija stavbinskih dclavcev za Slovenijo jc. kakor običajno vsako' leto, tudi tokrat vložila spomenico na »Zvezo in-dustrijcev« za reguliranje plač stavbin-skeruu delavstvu. Zveza industrijcev ni smatrala potrebno odgovarjati na dne 1. marca t. 1. vloženo spomenico, ter tudi ni povišala sama mezd, kakor je to storila leta 1921. (V času komunističnega navala v Sloveniji.) I>ne 4. maja se je Zveza industrijcev vendar zganila ter nam poslala dopis sledeče vsebine: P. n. Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo v Celju. Pozivno na Vaš dopis od 1. marca t. 1. Vas uljudno obveščamo, da se je na seji Odseka gradbene stroke, ki se je vršila dne 3. maja. razpravljalo o zahtevah, izločenih v Vaši spomenici. Odsek gradbene stroke je po razmotrV vanju Vaše spomenice izjavil, da so Vaše zahteve pretirane, ter jih ,radi tega m mogoče \zeti za podlago pogajanj. Uljudno Vas naprošamo, da blagovolite z ozirom na stagnacijo v gradbeni stroki in splošen neugodni položaj VaSc zahteve revidirati. Pripominjamo pa tudi. da je vsled slabe koujukture gradbene stroke mnogo delavcev nezaposlenih ter so radi pripravljeni prevzeti delo tudi za sedaj veljavne, oziroma še nižje mezde, kar jc treha vsekakor upoštevati. — T 7ak oniti c »lavni r>pi h se ore- Kolik« 3 bi bilo več Ime tvrdke, O > rt "o "a rt ”> rt čas bi moral znašati v urah na veC, v urah izraženo, na zaposlenih delavcev pri 8 urnem šihtu na obratovaliSČe in kraj ‘c v Ul O C. rt CNi O OJ in _o 1 . skrinjico! c Bivši pisarniški pomočnik In redar na stanov, komisiji v Celju, Kolenc je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na 4 mesece, ker je oskrunil 10 letno deklico, hčerko svojega stanovanjskega tovariša. Tega človeka so se morale mlajše ženske, ki so hodile povpraševati na stanov, komisijo, naravnost bati. Kazen, ki jo je dobil, zdaleka ne odgovarja njegovemu početju. c Objestnost vodi do padca. Osemnajstletna Olga Tekavc je radi prepira s svojo materjo, ki je ni hotela pustiti, da se odpelje v Zagreb, ter jo je zaklenila v sobo, skočila skozi okno v hiši gospe Kandušarjeve (pri Palo-sovemu travniku ob Sušnici) tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Odpeljali so jo v javno bolnišnico. Gospodarstvo. — Čevljarska industrija v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se izdelujejo čevlji in škornji, ali proizvodnja se ni še toliko razvila, da bi pokrivala vso domačo potrebo. Sedaj je v obratu 13 večjih tovarn, in zidajo se dve novi tovarni. Razun proizvodnje teh :ovarn je še polno majhnih delavnic, kjer se dela le na roko, ki pa izdelujejo veliko množino čevljev. Tovarne se nahajajo v Sloveniji: v Tržiču, Ljubljani, j« Mozirju m Mariboru : na Hrvaškem : v Karlovcu in Zagrebu ; v Banatu: v Velikem Bečkereku in Vršcu; v Bački: v Subotici. Letna proizvodnja teh tovarn se ceni na 1,800.000 parov in ona majhnih delavnic na 2,500.000 parov. Vsa potrebščina Jugoslavije tekom leta 1922. ie znašala približno pet milijonov parov, ali je ob normalnih razmerah bržkone mnogo večja. — V brzojavnem prometu se smejo posluževati šifriranja trgovci, denarni zavodi* industrialci in trgovinski posredniki proti letni pristojbini =>00 Din; ključ za Šifre pa moralo vsi ti v naprej dostaviti ministrstvu za pošto in brzojav. — Carina na sladkor v Italijo je ukinjena. Sedaj se bomo pa že počasi navadili na — kavo po turškem na- I činu. — Blagovni vzorci, ki jih nosijo trgovski potniki iz inozemstva s seboj, se na temelju odloka car. sveta carinijo po minimalni tarifi. Treba je pri tem priznanih legitimacij za trg. pot' nike. Ni pa treba posebnih spričeval o izvoru teh vzorcev. Dopisi. Velenje. V »Napreju« št. 92 smo čitali članek iz našega kraja o gostilniški potuhi in čezurnem točenju alkoholnih pijač. Razmere v gostilni gospe Kreplove so biie sicer prav lepo opisane, kar nam je zelo ugajalo, a vendar bomo še nekaj pripomnili. Izven velenjskega trga imamo namreč še marsikatero gostilno, v kateri igrajo godbe vsako nedeljo, kar nese gostilničarjem lepe dohodke, delavske družine pa trpe pomanjkanje. V Pesjem je več gostiln, v katerih popivajo daleč čez policijsko uro. Ko pa se gostje vendar skobacajo iz njih, se najdejo še take, v katerih se zopet ses:anejo neki popivači. V Pesjem je taka gostilna ona g. Detička. Tam igra godba in gostje popivajo lahko vso noč. Naše oblasti zelo dobro vidijo ljudi, ki so potrebni njih podpore. N. pr. baš ta omenjeni g. Detiček. ki ima tri gla,vne obrti: gostilno, trgovina z mešanim blagom in zalogo Gotzovega piva. Preden je ta gospod začel svojo združeno obrt, je bil vodja vojaške kuhinje pri državnem premogovniku, pozneje so ga dovedili k eni izmed jamskih sesalk. V tem času so mu meso in onemogli trenski konji popiagali do bogastva, sedaj pa toči lepo čez uro, kar tudi mnogo nese, To je vse .mogoče, ker ni nobene krontrole. So nekateri orožniki, ki ga radi zvrnejo kak glažek. Občinski sluga, če mu daš kozarec, bi še sam vrnil z litrom, če bi ime), pa čeprav bi bila ura že že čezpolicijska. Občinski tajnik pa, ki posluša v svojem stanovanju poleg gostilne, kako cele noči igra neprijavljena godba, pusti vse skupaj v miru. Seveda, prijateljstvo. .. Radovedni smo, čemu se obč. obrtniki ne pobrigajo za te zadeve, zakaj ne odpravijo čezurne-ga pijančevanja, zakaj ne spravijo godbenikov iz gostilne, če nimajo dovoljenja in čemu gu. Detlčku gostilne sploh ne odvzamejo, druge pa strogo nadzorujejo. Sploh naj se prepreči vsako protizakonito delovanje v prid posameznikom, vsaj toliko, koiikor jih je bilo moZno preprečevati v stari Avstriji. Po našem mnenju tudi danes, ni dopuščeno, kar je bilo takrat prepovedano. Vprašamo obč. odbor, če se licenca za godbo plačuje ali ne in za slučaj, da doslej ni bila plačana, če bo obč. odbor izplačilo zahteval. Kdor se službenemu redu ne pokori, naj mu gostilno kratkomalo zapro. To bi b>lo najboljše. — Opazovalci, Iz strok, gibanj«. Mariborski pekovski pomočniki so v ponedeljek zastavkali. Socialistični pekovski proletarci po Sloveniji, niti eden med vami naj ne gre v' Maribor za delom, dokler ne bo gibanje zmagovito končano! Pazite tudi, da ne bo nihče padel za kruh borečim se tovarišem za hrbet! Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.I in KOZ).' v Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Upton Sinclair: na<*aH- France Kremen. XVIII. France Kremen v skoku za drugimi. Nekega večera je France izvedel pri Maličevih zelo veselo novico. Sodrug Stankevič je prišel iz taborišča Sheridana. Mož, kateremu je prodal svojo trafiko, ni poravnal vsega, kakor bi bil moral, in Stankevič je dobil tri dni dopusta, da dene v red svoje stvari. »Fant izgleda dobro,« je dejal Malič. Cim je bila večerja končana, je France odhitel proti majhni prodaj^lnici na bližnjem vogalu. v :ir< Nikdar še ni France videl takšne izpremembe človeka; sko raj ne bi bil poznal svojega starega rumunskoga prijatelja. Gube na njegovem obrazu, ki so ga delale starega, so bile izglajene, izboklina na plečih je izginila in Francetu se je zdelo, da je zdaj večji za par palcev. Obraz mu je bil rjav, lica rdeča, zdrava, bil je nov človek! Prejšnje dni sta si France in prijatelj večkrat stiskala roke v poskušnji, kdo je močnejši in dlje vzdrži. Ali zdaj je Kremen hitro zacvilil in umaknil roko, ko ga je oni stisnil kakor s kleščami. Kaj si misliš o meni?« je vzkliknil Stankevič. »Dvajset funtov sem že težji, pomisli, dvajset! Mikastijo te že v armadi, to je res, ampak to ni nič slabega. Takega življenja ni nikjer, nikjer.« Ali ti ugaja?« vpraša France razočaran. »Pa še kako! Stavi, kar hočeš. Učim sc marsičesa, o čemer nisem prej imel pojma. Z dušo in telesom sem v vojni, razumeš?« »V vojno veruješ?« »Pa še kakol Stavi, kar češ.« Sodrug Stankevič je udaril s pestjo po mizi.« »Amerika mora zmagati, zastopiš ? Junkerji morajo biti tepeni. Te misli bi bil vseeno, če tudi ne bi bil šel k vojakom. Odločil sem se, ko sem videl, kaj so vragi začeli v Rusiji.« Kaj pa revolucija —« »Revolucija naj čaka; eno leto ali dve prej ali slej ne pomeni dosti. Kaj nam pomaga revolucija, ko pa jo pregazijo junkerji? Ne — Nemci morajo najprvo pobrati šila in kopita iz Rusije, Rumunije in Poljske — in povem ti; v ameriški armadi je veliko rumunskih in poljskih socialistov. Kajzerju bo žal, kadar se snide z njimi v Franciji. Stavim, kar češ!« Tako je France dobil novo merico patriotizma, in topot precej veliko mero, kajti Stankevič je bil ves v ognju radi svojega novega prepričanja in poln propagandnega impulza, ka kor takrat, ko se je še imenoval »protinacionalist«. Razljutil se je, če si mu ugovarjal, in smešil socialiste, ki so še bili proti vojni. »Bebci so — ali pa Nemci,« je kriknil in bil je pripravljen na boj z Nemci v Leesvillu kakor v Franciji. Tako se je razburil v svojem pripovedovanju in dokazovanju, da je čisto pozabil na cigare, katerih se mora iznebiti v dveh dneh. Kremena je silno presenetil ta preobrat — ne toliko nova uniforma in nove mišice njegovega rumunskega prijatelja, pač pa njegova trdna vera v zmago in zaupanje v predsednika Združenih držav, ki je drzno zastavil Ameriko za svobodo in sijajno bodočnost tlačenih in raztrganih narodov v vzhodni Evropi. * * * France si je izposodil od Maličeve žene nekaj papirja, praskajoče pero in črnilo, in v potu svojega obraza je napisal z mnogimi napakami pismo sodružici Idi Jakobovi, zagotavljajoč jo o svojih simpatijah in neumrjočem prijateljstvu. V pismu seveda ni omenil, da se je njegovo stališče proti vojni pričelo majati; v resnici, če je pomislil na Jakoba, priklenjenega k železnemu omrežju celičnega okna, se mu je vojna pristudila in hotel je takoj socialno revolucijo. France je nesel pismo na t pošto in spotoma si je kupil časopis, da pregleda najnovejše vesti z bojišča — in zopet ga je popadla vojna vročica. Čital je, da se je Angležem po obupnem Pros¥eta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda: Shakes-pearjeva komedija »Kar hočete«, red D; četrtek: »Ugrabljene Sabinke«, izven ; petek: »Idijot«, red E; sobota ; zaprto, nedelja : Shakespearjeva komedija »Kar hočete«, izven ; pondeljek : Čreš-njev vrt, red B. \ ; •! AAAAmAmAk fffffffff Narotajtc dnevnih jiapREJ' in letnik .Ljudski Blasi IB O Mi e L e t N5 CM E IT I i c (/) v' 4> _ J*. -O B o > O _! 3 -o 1-* o ► tfl TJ O O *-c M — u — 3 — * 75 (0 a > o «u > -* _ o — 3 E c "o v « t - >■ j E c v — '*> «> W> v «* 10 c boju posrečilo zadržati za dva dni nemški val. Ali pomoč je. nujno potrebna — hitra pomoč, če hočejo demokratske armade rešiti civilizacijo. Preko morja je prišel klic: Amerika, pomagaj, pošlji brž topov, granat, živeža in predvsem vojakov! Francetova kri je vzkipela. Prijel ga je nagon, da bi se odzval klicu in skočil na pomoč nesrečnim ljudem, ki čepe v jamah, izdolbenih od granat, in se bojujejo noč in dan brez odmora. O, Če. samo ne bi bilo treba iti v vežbališki tabor in se podvreči kakšni oficirski sirovini! Ce ne bi bilo vojnih profitarjev, gnilih političarjev, lažnjivih časopisov in vseh drugih sovražnikov de-1 mokracije doma! France je spustil pismo v nabiralnik na pošti in se okrenil, da zapusti poslopje, ko mu je oko obviselo na velikem napisu s črnimi črkami: »TVOJA DOMOVINA TE POTREBUJE! Aha, si je mislil, zopet propaganda za liberti-fonde. Nadlegovali so ga že dostikrat, da bi mu odvzeli še tiste dolarje, ki jih je imel, ali naravno brez uspeha. Radovednost pa mu le ni dala dalje, dokler ni prečital vsega, kar je bilo tiskanega pod debelim naslovom. Bil je poziv za prostovoljce, izurjene delavce, ki jih zelo potrebujejo na Francoskem: tesarje, vodovodničarje, električarje, šumarje, kurjače, železničarje, pralce, kuharje, skladiščarje — in tako dalje v dolgi vrsti. France je prišel do besede »strojniki« in v tistem hipu ga je pogrelo v prsih. Stoj, France, ne čitaj dalje! — mu je rekla ena polovica njegove pameti. Čitaj, čitaj, ne pozabi na Rusijo! ga je drezala druga polovica. In France je čital: »kolesarji«, »popravljalci motornih kolesljev« — in stisnil je pesti. Divja misel ga je napadla in ga tako vznemirila, da ni mogel več brati. Zakaj ne bi šel v Francijo — on, France Kremeni Nikogar nima na svetu, sam je, svoboden kakor veter! In dela ie iskal — ali ni tu delo? Delal bo in imel bo priliko, videti toliko novega, toliko zanimivega, o čemur je čital in slišal, in vse to brez vežbanja v taboru, brez čakanja na kakega golobradega častnika, ki bi mu ukazoval to in to in ga strahoval! — France je pogledal, kaj plačajo. Petdeset dolarjev na mesec s hrano vred in stroške plača vlada. Spodaj pa je bilo zapisano: ^Zakaj ne bi delali za svojega strica Sama?* France je v tistem trenutku čutil precej prijateljstva do strica Sama. Zakaj ne bi res poskusil, kakšen je ta stric Sam kot delodajalec? Ali nimajo navsezadnje vsi socialisti cilja: služiti splošnosti, ljudstvu, ne pa-privatnemu kapitalistu? France je stopil k oknu za informacije in uradnik ga je podučil,, da je »pisarna za vojnodelavskc rekrute na voglu Main in Jefferson. Ko je dospel tja, je imel pred seboj prazno prodajalnico z ogromnim napisom na pročelju: »Vojne dctevce potrebujemo. Vojak v rjavi uniformi je leno korakal seraintja pred vhodom. $e pred enim tednom ne bi bil France za roben denar stopil v hišo, pred katero je vojaška straža — ampak v tem času jc videl na Emilu in Stankeviču. da je vojak tudi človeško bitje. Stopil je k možu v uniformi in ga pozdravil po domače s »halo«. ^Halo,« je odvrnil vojak in ga premeril z očesom. »Ce danes sprejmem službo, kdaj odidem v Francijo?« »Nocoj,« odgovori vojak. -Ti sc šališ«. »Ne plačujejo me zato, da bi sc šalil z ljudmi. Kam pa seti tako mudi?< »Ne bj rad polegal v kakšnem vežbališkem taboru«. ^Nič ne boš polegal, če razumeš svoj posel. Kaj znaš?* »Strojnik sem; znam tudi popravljati koleslje, navadne in1 motorne«. »Pojdi noter.« Vojak je povedel Kremena k pisalni mizi, za katero ?e sede: . , '' Dalie. prih. sarzeni r ■