Poročila niso niti eno tna niti uniform irana: nekateri av torji bolj p o udarja jo obče značilnosti urban izacije , drugi historično geografijo , tre tji pa so postavili v ospred je regionalne tokove in posebnosti. Z adn ji dve izpod peresa B .J .L . B errya in J. G ott- m anna pa razm išljata o p rihodnji evoluciji svetovne urbanizacije in njenih socialnih in kulturnih različicah. N e glede na te posebnosti so vse razprave v določenem smislu, k ako r ugotavlja že uvodničar in u rednik M .P . C onzen, vendarle osredo točene na urbanizacijo kot geografski in p rostorski pojav in proces, ukvarja jo se z njenim i vzro­ ki in gibali te r razglabljajo o njenih bodočih razvojnih sm ereh. V ospred ju so zlasti vp rašan ja o m erjen ju stopnje urbanizacije; ta naj bi 1. 1980 dosegla na svetu 41 ,3 % , v A vstraliji in O ceaniji 8 3% , Severni A m eriki 80 ,8% , E vropi 7 7 ,1% , ZSSR 76 ,1% , Latinski A m erik i 7 5 ,2% , A friki 42 ,5% , V zhodni A ziji 45 ,4% in Južni A ziji 36 ,1% . Pri teh m erjen jih je pogosto pom em bno, kot posebej opozarja jo , ne le koliko ljudi živi v m estih , am pak tudi to , koliko jih je na podeželju (značilna je v tem pogledu razlika m ed A vstralijo in Ind ijo ). M noga poročila so se osredotočila na prob lem e »m odernizacije« (ali sodobnih tokov v urbanizaciji), ki se jih žal p repogosto enači s povzem anjem zahodnega m odela razvoja m est, čeprav gre v resnici za učinke d ružbe­ noekonom skih procesov, zlasti urbanizacije in »terciarizacije«. Posebno pozornost zaslužijo poročila iz m anj razvitih dežel. Tu se pojav lja značilni do tok podeželske revščine v m esta in n asta jan je »barakarskih« naselij, k ar kaže na deform acije, ki jih povzroča socialni razsul ob vključevanju njihovih šibkih ekonom ij v svetovno gospo­ darstvo. V tem pogledu je zlasti zanim ivo poročilo N igerijca M abogunje. V ečkrat se v teh poročilih srečam o s pojm om »peasantization« (pokm eten ja) m est. V eliko je tu ­ di razglabljanj o tem eljn ih gibalih za urbanizacijo . V V zhodni E vropi, na D aljnem V zhodu in v m nogih m anj razvitih deželah je to še vedno planska ali kapitalistična in­ dustrializacija. V razvitem kapitalističnem svetu pa se uveljavljajo z novo tehnološko revolucijo drugačne sile, ki jih zelo dobro prikazuje B .J.L . B erry na prim eru P itts­ burgha. U činki novega, petega , K ondratijevega razvojnega cikla z razvojem inform a­ cijske družbe p rinašajo znatne sprem em be v socialni in zaposlitveni sestavi am eriških m est, pa tudi v njihovem urbanem razvoju in tkivu. Naj na koncu še na k ra tko opozo­ rim na H offm anovo misel o nerazvitosti m est (underu rban iza tion ) v jugovzhodni E v­ ropi, ki jo prip isuje prem ajhn im vlaganjem v m estno in frastruk turo . Ž al ni m ogoče na tem m estu podrobneje poročati o vseh mislih in spoznanjih v tej obsežni publikaciji (472 strani). Z born ik je nedvom no zanim ivo, poučno in izrazi­ to geografsko berilo , ki le poredkom a zaide na področja drugih ved. Ne prinaša no ­ benih izjem nih m etodoloških novosti, je pa dovršen proizvod trad icionalne urbane geografije zadnjih tridesetih let. Igor V rišer Klisabeth Liehtenberger, Stadtgeographie. Band 1, Begriffe. K onzepte. M odelle . Prozesse. T eu b n er S tau ttgart 1986. Str. 280, 109 skic in 13 tabel. M ed že kar številnim i novejšim i knjigam i v vedno bolj obsežni teoriji in m etodo­ logiji u rbane geografije zasluži knjiga E lisabeth L ichtenbergerjeve, dolgoletne prou- čevalke urbanega p rosto ra , posebno pozornost iz več razlogov. V knjigi izstopata nem ško-avstijska in am eriška geografska šola, vendar pri prvi z močnim poudarkom na socialnem aspektu . T o je povsem razum jivo spričo avtoričinega dolgoletnega so­ delovanja s H ansom B obekom , enim od u tem eljite ljev in vodilnih teo re tikov socialne geografije , s katerim sta skupaj napisala znam enito knjigo W ien (1978), z ed instve­ nim in doslej najbolj kom pleksnim tem atskim kartografskim prikazom večjega m e­ sta. V knjigi je m očan poudarek na teoriji in m etodologiji, iz česar izhajajo številne m etodološke predstavitve. N ekonvencionalni teoretični prikazi d a je jo na prvi pogled večkrat vtis nedodelanosti in celo nesistem atičnosti, za nerednega sprem ljevalca tovrstne geografske prob lem atike m arsikdaj dokaj težko razum ljivi. R avno to pa je verje tno glavna odlika učbenika , ki daje tako vsestranski pogled na posam ezne p ro ­ blem ske sklope. K tem u prispeva tudi m nogo bolj enakom erno upoštevan je am eriš­ ke, nem ške in tudi neka te re druge tu je literatu re . V tis je , da avtorica želi odpirati š te­ vilna, predvsem najbo lj ak tualna vprašan ja in se izogibati ponavljan jem vsebin iz drugih podobnih knjig. Sam a že na začetku uvoda pravi, da je naloga knjige četvor- na: p rikazati, kako h itre sprem em be v prostorski organizaciji m est in m estnih siste­ mov vplivajo na vsebino proučevan j, p rikazati pluralistični pristop od klasične nem ­ ške in francoske šole do analitične urbane geografije , ki jo im enuje »W achtum sdiszi­ plin par exellence«, te r p rikazati podobo p rostorske organizacije m est in m estnih si­ stem ov, slednjič pa obsto ječe raziskovalno stan je p rikazati v smislu deduktivnega ob­ likovanja teo rije , induktivne raziskovalne dejavnosti in norm ativnih ciljev. O bsežnem u uvodu, v katerem so obrazložena nekate ra osnovna teoretična izho­ dišča in koncepti pristopov k p roučevanju m est, sledi prikaz jed rn ih vsebin urbane geografije , od klasifikacije m est in m estnih obm očij, m odelov m estnega razvoja in obm estja , m estnih sistem ov in ekonom skih elem entov m estnega razvoja do u rbaniza­ cije in sistem a centraln ih krajev. D rugo obsežno poglavje pa že sega korak naprej v p rob lem atiko struk tu re in procesov v m estnem pros to ru , od upravno-ekonom skih dejavnikov, urbanističnega načrtovan ja , ekonom ske sestave m est do celo tnega spek tra segregacijskih elem entov. Z aključno poglavje govori o sistem u naselij in o urbanizaciji nasploh. Pri svojem dolgoletnem znanstveno-raziskovalnem delu na področju urbane ge­ ografije si je L ichtenbergerjeva izoblikovala številne teo retične pristope in m odele , ki jih je v večjem številu v knjigi tudi p rikazala. G lede na navedeno šte jem o knjigo L ich tenbergerjeve za nadvse koristen prispevek k poglobljenem u in kom pleksnem u poznavanju urbane prob lem atike , koristno tudi za sosednje in druge stroke , ki se ka­ korkoli ukvarja jo s proučevanjem m estnega p rostora . M irko Pak G eografičeskoe obosnovanie ekologičeskih ekspertiz, M oskva 1985, str. 2Ü8 V izdaji m oskovske univerze je pod redakcijo Z vonkove izšel zbornik petnajstih člankov, ki sestav lja jo m onografijo , nam enjeno m etodološkim vprašan jem . T a se na­ našajo na sestavo ekspertiz za večje gospodarske načrte , predvsem na njihovo ge­ ografsko u tem eljeno zasnovo te r sploh na vlogo, ki naj jo im a pri tem geografija . M o­ nografija p ravzaprav problem atizira analizo in ocen jevan je vplivov na naravno oko­ lje. D otika se tudi eko loško perečih proizvodenj in za te nam ene obravnava uporabo kart m anjšega m erila. N a prim eru Sovjetske zveze prikazu je shem e ekoloških eksper­ tiz za reševanje industrijsk ih kom pleksov črne in barvne m etalurgije te r energetike. Publikacijo je spodbudilo dejs tvo , da se v SZ in drugod po svetu po jav lja v zad­ njem času vse več del, obravnavajočih vp rašan ja , ki se tičejo vplivov različnih gospo­ darskih in drugih posegov človeka v naravno okolje . G re po tem takem za dela , ki jih pogosto označu je jo za ekološke eksperize, ocene , p reso je , osnove ipd. Z born ik je razdeljen na tri dele. V prvem se sedem prispevkov različnih avtorjev ukvarja s fiziognom ijo ekološko-geografske ekspertize in z njenim i izhodišči. V d ru ­ gem delu pet prispevkov obravnava geografsko zasnovo ekoloških ekspertiz in n jiho ­ vo m etodo pri različnih vrstah gospodarskih načrtov , m edtem ko je tre tji del posve­ čen ekološki ekspertiz i, nam enjen i rekreacijsk i organizaciji ozem lja te r oblikovanju naravovarstvenih con, ko gre za razm estitev industrijsk ih kom pleksov. N aslednji p ri­ spevek obravnava kartografsko zasnovo ekoloških ekspertiz , ko gre za km etijska ob­