KATOLJSK CKRKVEN LIST.
»Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. f tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ^Danica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 7. grudna 1888.
List 49.

IIIIIIIIMIMIIIIIMIItl

t ^
Trt
.7 /
Iz slovenskega Primorja se je v sam dan Cesarjeve 40letnice zaslišal glas, ki je radost in utčha za Slovence in za vse verne Avstrijance, namreč:
„Moja želja je bila. da štirdeseta obletnica, odkar sem nastopil vladarski prestol, ide memo brez očitnega obhajanja. da se opuste vse slovesne bli-ščobnosti in vse iz te pričine izvirajoče, s troški ze-dinjene vravnave. Naj mesto tacih skazovanj morem vesel videti dela ljubezni do bližnjega, podpiranje ubozih in potrebnih Svojih zvestih narodov.
Razglas Moje želje je bil zadosti, da se je pokazala skoraj nepregledljiva versta najbolj raznoterih dobrotnih djanj. človekoljubnih vstanov in domovini posvečenih darovanj, ki so naj drajše zadostilo Mojemu sercu in bojo vzrok, da bo spominski dan Mojega prestolnega nastopa začetek bogatih in še za naj dalj nišo prihodnost rodovitnih blagrov.
Zato na novo Mi skazano ljubezen in zvestobo Mojih narodov, ktere od Svoje strani vse enako ljubim, deželnim, okrajnim, srenjskim zastopom. kakor tudi vdeleženirn korporacijam. vstanovam. družbam in posameznim osebam, vsim skupaj in slehernemu posebej iz globoko ginjenega serca cesarsko Svojo hvaležnost naznanujem.
Pri tem se spominjam s ponovljenim izrazom naj polnejšega priznanja onih prelepih razstav, ki so kazale mogočna napredovanja vede in umetnosti, obertnije in poljedelstva na Avstrijanskem v teku štirideseterih lčt Mojega vladanja in so me napolno-vale z radostnim ponosom.
V Mi ram aru. 2. grudna 1888.
Frančišk Jožef, 1. r.
lako so pisali presvitli Cesar lastnoročno in naročili ministru Taaffe-ju, da naj to cesarsko priznanje očitno razglasi.
O sklepu neštevilnih čestitanj in po tako velikodušnih cesarskih besedah naj sme se pridružiti tudi naš list in v imenu vsih čitateljev, založništva in vredništva razodeti pregoreča svoja voščila:
Bog ohrani, Bog poživljaj, Bog vari našega presvitlega Cesarja
Frančiška Jožefa I,
še mnogo, prav mnogo let!
Sveti misijon.*)
Vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo; zakaj zdaj je naše zveličanje bliže, kakor takrat ko smo verni postali. (Rim. 13, 11.)
Precej na začetku cerkvenega leta nas sveta cerkev katoliška drami iz dušnega spanja. Kakor mogočno dooeč zvona glas zde se mi besede današnjega lista: vemo, da je že ura, da vstauemo od spanja, zakaj zdaj je naše izveličanje bliže, kakor takrat, ko smo veini postali. Pač res! Leto nam gine za letom, in skcro bode — enim prej, drugim pozneje — glas pravice božje zasterl šum in hrum pozemeljskega življenja. Kako potrebuo torej, da nam dobra mati kliče v spomin minljivost pozemeljskega življenja. Kako potrebno torej, da nam dobra mati kliče v spomin minljivost pozemeljskega bitja, ter opominja, naj se zbudi, kdor v pregrehah spi. Posebuo adventni čas naj nam porosi zopet Kristusa v serce, da bode ondi rojen tudi ostal s svojo milostjo in pomočjo. A še neka druga prilika nas vabi odreči se grešnemu življenju in obleči Gospoda Jezusa Kristusa. Čez malo dni oglasil se bode iz zvonika zvon, oznanjujoč nam začetek svetega misijona. — Kaj je misijon? Ali nam je koristen, potreben? Kako se dobro nanj pripravimo? Kako se ga bodemo s pridom vdeleževali? To so vprašanja, tako imenitna, da jih danes prezreti ne smemo. Zato vam jih želim kot pripravo na blaženi čas, ki se bliža, na kratko pojasniti.
Gospod Bog podpiraj 8 svojo mogočno milostjo naše prizadevanje!
1.	Kaj je misijon? — Misijon je ptuja, latinska beseda in pomeni „poslanje;M sveti misijon pomeni po-slan)e božje. Bog je že od nekdaj — že v starem zakonu pošiljal delavce v svoj vinograd. Izraalcem je pošiljal preroke, ki so izvoljenemu ljudstvu oznanovali njegove zapovedi, ter ga opominjali, kako zvesto uaj jih spolnuje. Poslednjič je Bog poslal svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa, ki je oznanoval ljudem nebeške resnice, in ko je bil preveliko delo odrešenja doveršil, je ukazal svojim apostolom iti po vsem svetu in oznanovati sveti evangelij. To je bilo imenitno poslanje božje — sveti misijon. Kako skerbno in s kolikim trudom, pa tudi kako vspešno so to delo izverševali. nam popisujejo sveti očetje vseh stoletji. Sveta katoliška cerkev, kakor skerbna mati, vedno pošilja svoje duhovne po vsem svetu, oznanovat zveličanski uauk, in to je: sveti misijon.
2.	A čemu posebni misijoni nam, ki smo v katoliški cerkvi zrejeni, ki imamo vedno oznanovalce prave vere? Tako bi morda kdo vprašal. Izraelsko ljudstvo, dragi moji! je imelo vedno svoje duhovne, ki so učili in darovali. In vendar je Bog od časa do časa pošiljal preroke, ki so Gospodovo zapoved nekako ponavljali, postavo božjo v nestanovitnem ljudstvu z gorečo besedo in tudi s čudeži vterjevali. Enako pridejo tudi dandanes misijonarji v kerščanske fare, da bi vernike, v obilnem številu zbrane, z živo besedo, z natančnim pojasnovanjem verskih resnic, z molitvijo pred sv. Rešnjim Telesom, odtergali od prevelike ljubezni do sveta in njegovih nevarnosti, ter obudili in oživili v kerščanskih sercih imenitno nalogo vsacega kristijana: reši svojo dušo!
*) Priporočamo ta govor kot pripravo na sveti misijon vsem vdeležnikom šentjakobskega misijona gg. duhovnim so-bratom v prilično porabo in vsem v nauk.
Kdo pa bi prederzoo upal terditi, da to ni pitrebno? Saj poznamo človeka, kako nestanoviten je v svojih sklepih, kako slaboten v spolnovanji svojih dolžnosti. Še celo tisti, ki so od mladih nog vajeni nositi jarem Gospodov, v službi božji nekako vsakdanji postanejo. Brez pravega ognja molijo, iz navade bolj, kakor iz gorečnosti hodijo v cerkev, malih grehov se ne varujejo in tako v čednosti ne napredujejo, marveč pešajo. Kristus sam pravi: Kdor z menoj ne pobira, raztresa. Prav v svetem misijonu pa je podana lepa prilika zbrati svoje misli, pogledati na dno svojega serca. očistiti se pregreh, pokoriti se za svoje slabosti in obnoviti terdne sklepe za prihodnje življenje Človek je že tak, da ga neuavadne slovesnosti, izredne pobožnosti bolj ganejo in močneje k čednosti priganjajo kakor tiste, ki jih opravlja vsaki dan ali vsaj pogosto v življenji. Sveti misijon pa je izredna pobožnost, in pogumno terdim, da tudi pri tebi, pobožni kristijan, ne bo ostala brez posebnih sadov. Ponovil se boš — da govorim z besedo gorečega misijonarja sv. Pavla — v duhu svojega uma, oblekel boš novega človeka, kateri je po Bogu v s t va r j eo v p r avi č n o s 11 i n r es n i č n i svetosti.
Večega pomena pa je sveti misijon kristijanom, ki so v pregrehah, morda zastaranih grehih iu hudobijah. O teh velja beseda Jezusova: oči imajo, pa ne vidijo, ušesa, pa ue slišijo. Navadna služba božja jih ne gane, glas domačega duhovna jim je predomač iu ne seže do serca; treba jim torej posebne milosti, nenavadnih pomočkov, slovesnosti, posebno gorečih molitev. da se jim omeči serce in odpre nov pot življenja po zapovedih božjih. Prav to se godi po misijonih kakor nas uči vsakdanja skušnja. Premišljevanje najimenitnejših resnic sv. vere, nenavadni shod ljudstva, zares ginljiva in očitna prošnia pred sv. Rešnjim Telesom, ponovljenje kerstne obljube, izročevanje preblaženi Devici Mariji, blagoslov in postavljenje misijonskega križa, obilni sveti odpustki... vse to mora giniti serca vseh pričujočih, mora tudi zrahljati strasti in pregreh zaraščeno serce zastaranega grešnika. In kaj nam je pač bolj želeti nego to, da se po serščanskih občinah cerkveno življenje prenovi, da zaničevalci svete vere utihnejo, da grešniki raztergajo svoje pregrešne zaveze, da pohujšljivci popravijo svoje storjeno pohujšanje, da se očitna sovraštva odpravijo, krivične škode popravijo, ob kratkem, da se kerščansko življenje zopet poživi in vterdi!
Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja v 8t a ne m o. Ta glas božji nam mogočno donaša misijonski zvon. O koliko jih je spečih za dobro, koliko mertvih na duši! Sedaj je piava ura, da od spanja vstanejo, da se povernejo na delo zveličanja. Vsaki dan sicer dober tergovec sklepa svoje račune, vsaki dan pregleduje, je-li boljši, bogatejši v svoji kupčiji, ali ne. Kader pa mine leto, pregleda vse svoje dohodke in stroške, pretehta svoje kupčijske zveze, preračuna svoje premoženje, premisli, je-li pridobil kaj v svoji kupčiji, in sedaj še le se prav pokaže, kako je z njegovo ter-govino, ali bo šlo po sedanjem potu gospodarstvo dobro naprej, ali pa se obrača morda pod zlo. In sedaj se ozira oko skerbnega gospodarja v prihodnjost, si dela nove načerte, vmišljuje si nova pota, vnema se za nove zveze, ki mu bodo donesle še več dobička, več premoženja ... Ne bom dalje razvijal prilike, dosti ako omenim, da to je podoba previdnega kristijana. Saj nas je Kristus sam učil, da smo hišniki, oskerbniki talentov, katere nam je izročil. Sveti misijon pa nam bodi konec preteklega — morda pregrešnega — in začetek prihodnjega, čednostnega življenja. Sveti misijon pomagaj nam
sklepati račune prošlega življenja in delati načerte z4 prihodnjost. Vem dobro, da jih je tudi med nami, ki se z žalostjo ozirajo nazaj v leta svoje mladosti, da o njih spominu vzdihajo z Davidom: moj greh uii je vedno pred očmi! Zgubljena leta, zgubljeno življenje, zgubljena mladost, zakopani talenti, račun brez dobička — take misli te morda pogosto prehajajo. In o. kako takrat grize červ vesti, kako peče ogenj očitauja! Kašo bridko se ti dostikrat utrinjajo solze po velem lici, po obrazu osuhiem v pregrehi! — Ne jokaj! — Prišel je dan sprave, o svetem misijonu boš križ napravil če? svoje prejšnje življenje, boš veljaven račuu naredil s pomočjo svojega spovednika nebeškemu Gospodarju, boš dolge poplačal, ki jih zahteva neskončna pravica božja. Premislil boš vsa svoja leta v žalosti duše svoje, spoznal boš 8\ojo krivico pred Gospodom. 8 Cahejem boš Klical: in ako sem koga ogoljufal, povernem četverno! In v predragi kervi Jezusa Kristusa umil bo namestnik božji tvojo dušo, da bode zopet čista, sveta, Bogu dopadljiva in večnega življenja vredna. O blaženi čas svetega misijona. priuesi zopet mir našim dušam, ki željno po njem hrepene!	(K. m-c n«»l.)
Božič v Rimu.
(Dalje.)
Šel sem tri četerti ure skozi mesto k staroslavni baziliki sv. Jezusovih jaslic in Device Marije Velike, tudi Snežnice imenovani. V tej baziliki pri pravih Jezusovih jaslicah se v Rimu uaj slavniše obhaja spomin rojstva Kristusovega. Prejšnje čase se je tu služba Božja veršila ob 3eh po polnoči, sv. Noč. Sedaj, odkar so Pi|emončani kot posilno vladarstvo v svetem mestu, je ta služba Božja prestavljena na peto uro v jutro Svetega dneva; ker takrat ponočni čuki. sove in druga zverinjad potihne, pojenja iu se povleče v svoje zakotje.
Preljubi čitatelji, verno me spremljajte, z dobro-voljnim, priprostim. pobožuim in poterpnim duhom in sercem še k temu najslavnejšemu obhajanju rojstva Gospoda našega Jezusa Kristusa v Rimu pri pravih der-venih Njegovih betlehemskih jaslicah, v slavui baziliki Božje Matere in Device, sv. Marije Velike. Vem, da vam ne bode žal zato. Došavši k baziliki sv. Marije Velike na eskvilinskem griču ob tretji uri po polnoči, najdem že \se poino vernega naroda na obširnih kame-nitih stopnicah sprednje in zadnje atraoi bazilike. Čakali so slavnega praznovanja rojstva Gospodovega v tej velekrasni cerkvi. Bazilika Device Marije Velike in presv. jaslic betlehemskih stoji prosto na verhu iu v sredinji griča Eskvilina. Veličastno je to poslopje Božje in brezmadežne Device, zidano vse iz lepega obklesa-nega kamenja z mnogimi iz kamena izklesauimi olepšavami; nadvišujete ta hram Božji dve krasni in veličastni kupoli; spredaj na desni strani kupi v nebo častitljivi, lepi in visoki zvonik, najvišji v Rimu. Čvetere glavne ulice vodijo na veliki terg okolo bazilike. Bazilika ima od jutranje strani petero glavnih vhodov, do katerih vodijo lepe stopnice iz treh strani; verh stopnic pred vhodi v cerkveno krasno lopo je prostorna ravnica; iz velike in lepe lope vodijo vhodi v baziliko skozi petero vrat. Ene so z marmornimi ploščami zazidane, to so velikega svetega leta vrata; te so samo o velikem sv. letu odperta. Z večerne strani zadaj, pa v prezbiterijo vodijo še obširniše kameuite stopnice v polkrogu in na
dva vogla še na višjo ravnico za baziliso; vsako stran
*
pol okrogle prezbiterije sta vhoda v stranske ladije te bazilike.
Ljudstvo bolj in bolj vre iz vseh krajev k velikemu svetišču Jezusovih svetih jaslic. Pred vhodi je stiska. Ponašanje ljudi spodobno, brez smutnje. Okoli bazilike gorijo prijetni ognji v zato napravljenih posodah in prijazno razvitljujejo baziliko, terg na okolo in zbrano mnogoštevilno verno množico.
Ob četerti uri proti jutru veličastno zadonijo sedmeri lepo vbraoi zvonovi v visokem zvoniku in nazna-nujejo milo sv. jutro večno slavnega dneva rojstva Boga-človeka, Zveličarja našega. Zvonovi pojo tri četerti ure. Ko odzvoni, se vseh šestero vrat odpre in verni narodi iz vseh pokrajin zemlje (ki so došli k zlati maši av. Očeta) vervijo v velekrasoo in neopisljivo lepo in veleumno razsvitljeno baziliko. Predno se začne velika služba Božja, naj nekoliko opišem baziliko v nje notri-njah in opravi za sv. božične praznike.
Nad stebrovi v srednji veliki ladiji cerkve je krog na okolo ozek mostovž; na tem mostovžu stojijo lepi svečniki, vsaki s sedmerimi svečami, — samo na teh svečnikih gori 316 voščenih sveč. Viseči svetilnjaki so umetuo razporedeni: 15 jih je v prezbiteriji, potem se ukusno verstijo v dva reda pri stebrovih, ki delijo srednjo veliko ladijo od dveh stranskih ladij; tu je na vsako stran po 30 svetilnjakov, vsaki uosi 24 sveč, samo srednji v glavni prezbiteriji v podobi ogromoe kroue ima 63 sveč. Potem so lesteuci (svečniki na steue nataknjeni) na stenah stranskih ladij med kapelami in vdolbljinami za oltarje, teh je oa vsako stran 25. vsaki s otimi svečami.
Nad vsako oltarno sv. mizo je le po 6 sveč na dragocenih svečnikih, zlatih in bogato pozlačenih. V velelepi in veliki kapeli pod veličastno kupolo na desno stran velikega oltarja, kjer je staroslavna slika Device Marije po sv. Luku, so sedmeri umetni bogato zlati viseči svetilnjaki, vsaki z 12 svečami; krasne svetilke zlate kovine, viseče, in na njih po petero in sedmero luči z oljnatimi svetilkami v raznobarvenih kristalnih posodah; okrog milostnega dragocenega oltarja Device Marije Velike stojijo orjaški, umetni in krasni, bogato pozlačeui svečnjaki, vsaki s sedmerimi visocimi, po 10 kil tehtajočimi svečami.
V čudolepi kapeli na levo stran glavnega oltarja, prej opisaui ravno nasproti, ktero nadkriljuje tudi veličastna kupola, je oltar z Najsvetejšim Zakramentom. Na obširni oltarni mizi stojijo štirje angelji človeške velikosti, iu vsak z ledno roko deržijo kvišku veliki, krasni, vele-umetui osmo-voglati tabernakelj, v podobi veličastnega tempeljna; pri krovu tabernakeljna je okoli umetna galerija i mostovž), na kterem na okrog stoji 12 apostolov, v vdoibliuah okolu ua tabernakeijuu so kipovi prerokov io izbukujene predstave novega in starega zakona, tičoče se zgodovine presv. Zakramenta oltarja, njegove predpodobe in prilike, kakor potem dejanske resnice. V tej rajsko lepi kapeli je mnogo visečih in stoječih lepih drago-kovinsk.h iu zlatih svečnikov z mnogimi svečami; potem dvanajst zlatih svetilk z oljem, ki noč in dan gorijo jired Najsvetejšim. Pod to kapelo je vpo-dobljeaa podzemeljska votlina sv. betlehemske štalice stranske votliue, v zvezi z njo. Pred oltarjem Najsvetejšega je z marmorno obgrajo obrobljena konfesija, v ktero vodijo dvoje marmorne stopnice; iz konfesije se pride v votlino z oltarjem rojstva Kristusovega, na kojem so mili in umetni belo-marmorni kipi Deteta Jezusa v jaslicah, Device Marije iu sv. Jožefa zraven. Potem se ide v votlino sv. Jožefa, ki mu angelj ua-znauja bežati v Egipt; votlina nedolžnih otročičev, votlina sv. Jeronima, v vsaki je oltar z dotično podobo; vse te votline so lepo razsvitljene.
V koncu glavne prezbiterije srednje velike ladije je oltar, na kterem je slika predstavljajoča Sveto noč in rojstvo Kristusa v betlehemski štalici. Vsako stran tega oltarja pri stenah prezbiterija so v polkrogu kanoniški sedeži, pred njimi in malo nižje so sedeži za drugo nižjo svečenstvo. Vsako stran prezbiterija nad kano-niškimi sedeži je kor z orgijami in za cerkvene pevce. Pri začetku prezbiterije in v sredinji stoji prosto glavni oltar sv. Očeta rimskega papeža pod krasuim nebesom, kterega nosijo čveteri stebrovi iz drazega porfirja; pred tim glavnim oltarjem, tako, da ob jednem na obadva oltarja vidiš, doli v konfesijo vodijo dvojne marmorne stopnice; od dna sredi konfesije je veleumetni veliki belomarmorni kip pokojnega blazega sv. Očeta Pija IX, klečečega, z rokami povzdignjenimi k molitvi, in verno gledajočega k svetim jaslicam Kristusa Jezusa. Pred oltarjem v konfesiji, nad kterim se v krasni shrambi hranijo presv. jaslice Gospodove, visi petero zlatih svetilk, z dragimi kameni okinčanih, v kterih vedno gorijo luči. Poa mizo glavnega oltarja v krasnem sarkofagu, iz drazega kamena porfirja, so ostanki trupla apostola sv. Matija. Okolo glavnega oltarja stojita angelja človeške velikosti, iz drage kovine vlita in bogato pozlačena ; vsaki derži lep svečnik s peterimi svečami. Okolo na marmorni obgraji konfesije stojijo veliki svečniki s 15 kilo težkimi svečami, vmes pa veliki in prijetni šopi umetuih cvetlic v dragocenih posodah. Vseh 40 belo-marmornih stebrov, ki delijo baziliko v tri ladije, je v rudečo svileno tkanino oblečenih. Vsa okna so zager-njena z dragimi zagrinjali. Med oboki, med stebrovi, so rudeča, krasna pregrinjala svilena, bele, sinje iu rumene barve, vsa umetno z zlatimi olepšavami našita, prijetno in umetno razporedena. Krasne stene, veleumne slike nad stebrovi srednje ladije in na ravnem stropu, prijetni in dragoceni oltarji in ujihova oprava, že samo na sebi činijo to hišo Božjo neopisljivo lepo; sedaj pa še tolika slovesno-prazuična oprava in veleumno lepotičje z mnogobrojno in sijajno razsvitljavo.
Glavni oltar s konfesijo, oltar veliki Device Marije v desni kapeli, in oltar s presv. hramom Najsvetejšega v levi, Sikstinski kapeli so iz naj plemenitejšega, naj lepšega drazega marmorja; vse olepšave in kipovi na teh oltarjih so iz zlata umetuo in pomenljivo napravljene. Kedor jih sam ne vidi. mu jih ni mogoče opisati in dopovedati. To pa sem le mimo grede omenil nekoliko o staroslavni baziliki pri Jezusovih jaslicah Device Marije Velike, da se vsaj nekoliko razvidi iu razume, v koliki slavi in lepoti se obhaja rojstvo Boga našega Jezusa Kristusa v Rimu.
Sveti božični dan, ko odbije ura 5, v jutro začne se pomikati častita procesija iz zakristije gori po sredinji velike ladije. Pervo idejo za veliko bridko martro kleriki in svečeniki v roketih brez rokavov, potem pre-bendariji in kanoniki, za njimi asistenti v dragocenih in krasnih liturgičnih opravah, med njimi kardinal veliki namestnik sv. Očeta za mesto Rim; procesija se pomika v krasno veliko prezbiterijo. Tu se začno vele-častito popevati cerkvene polnočuice — zornice; na obeh korih v prezbiteriji nad kanoniškimi sedeži cerkveni pevci popevajo spremljevano z orgijami božične cerkvene pesme, nebeško milo in vzvišeno. Zornice so terpele do 7. ure. Sedaj ide kardinal s svečeništvom v veličastni procesiji v kapelo, v ktero je vhod iz zakristije, ker tu so že prej ta večer pri slovesnih večer-nicah izpostavljene prave presv. jaslice Gospodove. Prave dervene sv. jaslice so v dragoceni veliki kristplni shrambi, ki je okinčana z zlatimi in srebernimi venci, cvetlicami in olepšavami. Ta kristalna shramba, v obliki velike detiuske spalne pletenice. stoji ua dragoceni marmorni podlagi s srebernimi stojali. Na krovu te drago-
cene shrambe je zlata slama, na nji leži v sreberne plenice ovito nebeško lepo in milu zlato Dete Jezušček, desno ročico ima ljubko vzdignjeno, blagoslov deleč. Deske pravih presv. jaslic so od starosti začernele, zložene so skupaj v podobi pravih jaslic za kermenje živine.
Sedaj vzdignejo presv. jaslice in jih postavijo na krasno nosilo, ki ga nosijo dvanajsteri moški udje družbe rojstva Jezusovega. Nad presv. jaslice se raz-proatre velekrasni nebes, kterega uosijo zopet dvanajsteri udje omenjene družbe. Pred sv. jaslicami se nosi velelep križ, cerkvene krasne zastave, za njimi se vspo-redi v dolge verste svečeništvo in kapitel sv. Marije Velike. Pred sv. jaslicami stopa kardinal s svojim spremstvom; za jaslicami Gospodovimi se pomikajo redoma udje družbe, ravno omenjene. V vsi dolgi procesiji nosijo v rokah goreče sveče. Ko verno ljudstvo v baziliki zagleda presv. jaslice z ljubkim kipom Deteta Jezusa, začne navdušeno klicati: „Gloria in Exelsis Deo! Gloria Gesu Kristo! Eviva Jesu Bambino! Eviva Gesu-Maria" i. t. d. Slava Bogu v višini! Slava Jezusu Kristusu! Živi, Dete Jezus! Živi Jezus-Marija! Svečeništvo in pevci na korih pa pevajo slovesno hvalnice, in veličastni sprevod se pomika po prostorih, nebeškemu dvoru slične bazilike. Procesija ide v velekrasno kapelo Najsvetejšega in presv. jaslice se postavijo na oltar pred tabernakelj. Po doveršenih hvalnicah se kardinal obleče v mašno obleko in sv. daritva nove zaveze se začne pred pravimi sv. betlehemskimi jaslicami. To je perva ponti-fikalna božična sv. maša v kapeli Najsvetejšega, v baziliki sv. Marije Velike.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Šolski praznik pri čč. gospeh Uršu-linkah.) Prav priserčno in spodbudno se je pretekli ponedeljek štiridesetletnica slavnega vladanja presvitlega cesarja obhaja v tukajšnjih nunskih šolah. Ob osmih je bila šolska maša z zahvalno pesmijo in potlej še primerna slovesnost v šolskih in samostanskih prostorih, kjer se je lepo verstilo krasno petje z navdušenim de-klamovanjem. V ta namen je bila domača pevka zložila nekaj jako lepih pesmi. Cesarjeva podoba je bila obilno in kaj okusno ozaljšana s svežim cvetličjem. Jako vesela je bila šolska mladina lepih darov slavn. mestnega magistrata: knjižice, ki jo je izdalo društvo sv. Cirila in Metoda, pa cesarjeve podobe. Samostansko predstoj-ništvo pa je 40 revnišim deklicam pripravilo še posebno veselje, bile so pogostovane s kavo in kruhom, obdarovane s podobicami, nogovicami, čevljički, ruticami in z rmiklavžem.M Prelepi slavnostni govor, ki ga je imel č. g. katehet, prinese „Danicaw prihodnjič.
Slavnostna deklamacija.
Dans staroslavna Avstrija Se v pražnjem svitu lesketa, Se petja čuje don močan I godbe glasi sladkornih So z bronom krepkim se združili, V nebo se dviga klic serčan: Cesarja živi nam, Gospod! In daj mu blagoslov povsod!
Minolo je obilo let, Vže jih je štirikrat deset, Kar slavno žezlo je sprejel; Zato se Avstrija raduje,
Spomiu na oni dan praznuje — Slovesen bil je in vesel — Ko dika knezov, naš vladar Prisegal je na ljudstev zdar.
Brez ternjev ni obilo let Poganjal njemu sreče cvet, Ni vedno solnčuih dni imel; Prišli so večkrat časi burni In mnogi dnevi hudourni, A Avstrijo je Bog otel, Krepko je deržal žezlo car, Nad njim se je razbil vihar.
Rodovom svojim dati mir, Blaginje jim odpreti vir. Ta želja ie vodila ga Skoz dolga vsa vladarska leta Bog živi milega očeta. Tak dolgo, da bo Avstrija Se radovala srečnih dni. Kot blagi cesar jih želi.
Ti angelj božji varuj ga In pota mu osvitaj vsa. Dvo-orel dvigaj mirno se njegov Tja v sreče solnčnate višave Pleteč mu krasne vence slave, Do konca časov in rodov, Ko zdaj Evropi sred serca Slavi naj močna Avstrija.
Hitimo danes v božji hram: „Cesarja Bog ohraui nam!" Tak kličimo iz dnu serca. „Vladar ti večni vseh vladarjev. Ti brani prestol mu viharjev. O, živela nam Avstrija! Fran Josipa obvaruj Bog, Naj ljudstva ga slave okrog!-
Dolina na Dolenjskem, 3. dec. *) Ne v Dolini na Primorskem, ampak v naši Dolini ua Dolenjskem vzdignjen bil je veliki zvon v zvonik, in sicer ue obnovljene", ampak čisto nove cerkve. Toliko v popravek. Kar je dalje povedano o misijonu, to se je pač god lo v primorski Dolini.
Dopisi, zlasti iz gornjih krajev, pritožujejo se mnogo čez nezmerno žganjepitje. Te nadloge do sedaj tukaj še nismo toliko čutili. V 10 letih videl sem še samo jednega žgaujarskega pijanca, iu se ta ui bil tukaj domačin. Nedvomno veliko bodo storile „družbe treznosti" zoper uezmeruo žganjepitje. Toda vpljiv hode le bolj preservativen; — tistih prav „čeruih krokarjev" pobelile bodo težko veliko. Ali veste, kaj bi morebiti bil pomoček v tacih skrajnih slučajih? Čujte. Med ua>e sosednjo, sicer dobro, pohlevno in pobožno hrovaško ljudstvo vselili ste se bili zlasti dve černi hibi: tako zvani „divji zakou,u in pa gerdo prekliujevanje. Pogumnost sedanjega upravitelja župnije Samoborske, istotako i gorečnost čč. otcev Franjevcev bila je v uaj gorjih slučajin zabadana. Ostajalo je pri starem. Pred jeduim letom pa da kraljeva kotarska oblast oklicati: Vsi v divjih zakonih živeči imajo v teku o mesecev poročiti s e, ali pa, ako so stranski, k raj zapustiti, ako so domači, razločiti se. — vse pod kaznijo. Učinek je bil, da se je v kratkem nabralo do stotine
*) Lepa hvala za opomin in verli dopis, sercen pozdrav. Vr.
oklicev. sem ter tje že prav sivolasih ženinov in zgerb-Ijenih ženic, kot nevest. In sedaj so ljudje vsaj večinoma v redu, pohujšanje je odpravljeno.
Jednako se je dalo oklicati zoper preklinjevanje, da na vsaki dokazani slučaj pride naj mani 14 dni zapora, in to na lastne stroške kaznjenca. Ko se je nad nekterimi kazen tudi v istini zveršila, ne godi se preklinjevanje več v toliki meri, in ne tako kar na skazovanje. ter glasno in očitno, kakor prej. „Fiat applicatio!" Ali ne bi bilo dobro nekaj podobnega vrav-nati zoper nepoboljšljive žganjepivske ^krokarje" že iz ozira na javno nravnost? Ker jednega samega radikalnega sredstva ni dobiti, treba je vse poskusiti. Kolikor več pomočkov, toliko več vspeha.
Iz Amerike. S t. Johns Abbey, Minn.; 17. nov. 1888. Najpervo Vam naznanim naš žalosten dogodek. Zgubili smo zopet pobožnega sobrata, gorečega sodelo-valca in posebno mi, slovenski duhovni, ljubega rojaka. Čast. g. oče Bartel Rajgelj O. S. B. so bolehali že celo leto iu 15. oktobra jih je ljubi Bog poklical k sebi, da jim podeli obilno plačilo, za katero so se trudili vse žive dni z zaupanjem. S posmehljejem na lici so se ločili od svojih ljubljenih sobratov, kteri so okoli njih stali in klečali, da bi jim olajšali zadnje trenutke.
Umerli so v Minneapolu. kjer so bili ljubljeni dušni pastir zadnjih ednajst let. Drugi dau prepeljali so jih domu v samostan, kjer smo jih položili med umerle sobrate v hladni grob. Zelo veliko duhovnov je prišlo k grobu skazat ranjkemu poslednjo čast. Čast. g. Bartel so bili še le v štiridesetem letu. Ko so bili 19 let stari, zapustili so svojo ljubo domovino in so se pridružili tukajšnjim benediktincem. Bog jim daj večni mir!
Sedaj Vam pa moram sporočiti tudi veselo novico.
V	slovenski naselbini pri sv. Štefanu smo imeli novo mašo.
Dolgo časa so me moji farmarji (kmetje) popra-ševali. kdaj bodo gospod Šimen posvečeni, ker so jim obljubili, da bodo pri njih obhajali svojo lepo slovesnost.
V	nedeljo. 28. oktobra, jim oznanim, da 5. novembra bomo imeli tukaj novo mašo. Vsa mala župnija je bila pokoncu. še Nemci, kterih imam tudi osem družin, slovenskih pa čh>.
Popraševali so. kaj bi vendar vse naredili, da bi ljubljenemu rojaku napravili vesel in slovesen dan nove mase? Mladenči prevzameio skerbeti za smodnik iu mlaje, dekleta za vence, drugi se ponujajo za kaj druzega. To jim ni všeč, da jim je v pozni jeseni že skoro vse povenelo. In ko jim povem, da moram tudi koj iti ua svoj drugi misijou. so mislili, potem gotovo ne bodo dovelj lepo okinčali.
Pride četerti dan novembra. Ča st. g. oče Simen Lampe se popeljejo z drugimi duhovni k sv. Štefanu. S strelom in zvonenjem pozdravili so prihajoče duhovne. Veselje je spreletelo vse. ko so zagledali krasne napra\e. Amerikanske, slovenske in j»apeževe zastave so visele na mlajih in v stolpu; cerkvica je bila zunaj in znotraj vsa preprežena z venci iu z zelenjem; vsa pot za procesijo je bila zelo prijetuo ozališana.
V poueueljek o poli desetih šli smo z bauderi v šolo po čast. g. novomašnika. Dekletca bile so uaprav-Ijeue belo. Ko pridemo do tje, govorila je mala družica. Alenkca Žumer, kratek sloveuski nagovor, ter jim je podala beli venec. Pevci so v cerkev prihajočega novo-masuika pozdravili, z ginlji\o pesmico: „Novomašnik.M
*, Obširen prelep dopis o tej, naslednji in druzih zadevali, ki nam je došel ob enem iz druge roke, pride prihodnjič.
Po evangeliju so č. o. Krizostom O. S. B. nemško pridigovali, potem sem jest prišel na versto s slovensko pridigo.
Zarad nevgodnega časa bila sva le samo dva Slovenca pri oltarji: č g. sobrat Roman Homar O. S. B. je bil subdijakon.
Koder so Kranjci zvedili veselo novico, prišli so k sv. Štefanu. Sreča in veselje se je bralo na obrazih pričujočih rojakov in po slovesnosti so z dna serca zapeli s presrečnim novomašnikom „Hvala bod' Gospod Bogu."
Tudi malo svetne veselice so Kranjci hotli imeti. Napravile so žene in dekleta veliko pojedino pri cerkvi za domače in ptujce, in prostovoljne dohodke so od-menile v prid revne cerkvice. Ob treh smo še imeli pete litanije in g. Šimen so nam dali blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. Potem smo pa zopet začeli svatovati. Tukaj so nam jele na ušesa doneti lepe domače pesmi. Gostovanje nam je pa kakih 500 gld. prineslo, kar nam bo dober pripomoček za cerkvene naprave.
Drugi dan so imeli č. oče Šimen še slovesno černo mašo za umerlega očeta in za druge svoje ranjke. S č. bratom Romauom sva jim levitirala.
Naš novi sodelavec morajo koj iti v Red Lake (k Rudečemu jezeru) med Indijance. Naučili so se precej dobro očipove-jezika pri naših indijanskih gojencih, s katerimi so se že 3 leta ukvarjali z veseljem in dobrim vspehom. Željno so že čakali na glas pokorščine; sedaj so pa že naseljeni pri narodu, za kterega so že sloveuski misijonarji mnogo »torili.
Naš samostan ima sedaj tri duhovne pri Indijanih, in benediktinske sestre uče šolo po teh misijonih. *) Tudi benediktinski mnihi drugih samostanov, iz Švice in iz Francoskega, delujejo med raznimi amerikanskimi narodi. Kaj več še vdrugo.
Ciril Zupan O. S. B.**)
Iz Amerike. V Št. Pavlu, kakor piše „Wan-derer," je 18. nedeljo po Binkoštih preč. gosp. nadškof Irelande blagoslovil novo cerkev in šolo, zidano pod vodstvom prečaat. g. dekana Jak. Trobec-a. Cerkev je posvečena sv. Neži v srenji sv. Pavla. Ko so šli okoli cerkve, so v versti na obeh straneh stali družbeniki podporne družbe sv. Antona in belo oblečene šolske deklice ondotue verske šole. Prečast. g. Trobec je imel veliko mašo. Po evangeliju je višji pastir imel daljši govor, v kterem je po vrednosti hvalil mlado srenjo in še posebno obče spoštovanega prečast. gosp. duhovnega pastirja. (Sej znano je. da pred malo me«ci se je gosp. Trobec preselil iz Vabaše v Št. Pavel, kjer je postal pastir v nai ubožnišem oddelku mesta, in že je v tem kratkem času zidal novo cerkev in novo šolo.)
Popoldne po večernicah je gosp. dekan Trobec še blagoslovil tri prezale statuve — Serca Jezusovega, Marijinega, in sv. Neže. Vse tri so darovi neimenovanih dobrotnikov. Cerkev je bila slovesno ocvetličena, tako tudi pot iz duhovske hiše v cerkev. — V nedeljo popoldne je nadškof blagoslovil tudi drugo novo šolo pri cerkvi M. D. v nebo vzete. — Tudi sestre Montrealske so zidale v tem mestu prav lepo novo. To se pravi napredovati!
>e-li poterdi ta izraz? Hervat n. pr. pravi: ,,Dečko, uči knjigi«!"
**) Pozdrav in priserčna hvala za verlo poročilo! Prosimo se kaj o priliki. Vr.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
(Vesoljni namen za mesec gruden (december.) a) Glavni namen: Kerščanska šola. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Kdor se dandanes dotakne šolskega vprašanja, dotakne se naj občutljivejše strune ter ji izvablja že navadnemu ušesu nesterpljive glasove.
Sovražniki Jezusa Kristusa se pri besedi šolsko vprašanje kar jeze penijo, kakor bi se samo ob sebi umelo, da je glede šole vse v naj boljšem stanji, vse na naj lepši poti. To priča le prejasno, v kakem slabem stanji je v resnici šola, to kaže, kaj vse si je sovražnik pridobil, kar bi si rad v naj lepšem miru obderžal ter sebi v prid obračal.
Bol tedaj je, naj večja in naj bolj opravičena bol je, ktero sama beseda šola v sercu prijatelja Jezusa Kristusa vedno z nova vzbuja. Kdor ima mladino, ima prihodnjost; „a če se šolske razmere v naši Nemčiji ne spremene, vam povem, da ne bo mogoče pravega kerščanskega mišljenja, prave vere ohraniti," je rekel nekdo pred leta dnevi na katoliškem shodu v Trijeru. Kaj recimo potem o šolskih razmerah v Avstriji, kjer učitelji dan na dan kličejo, da ima Avstrija šolsko postavo, na ktero se inozemstvo zavistno ozira. Oni seveda morajo to vedeti; drugi pa menijo, da vedo, da je inozemstvo vse preveč prebrisano, da bi moglo Avstrijo zavidati zarad pravih didaktičnih prednost te postave, saj so te — ali so in ktere so v resnici, ne preiskujmo — le od inozemstva, od mno^o občudovanega pruskega učitelja vzete; da bi inozemstvo, bolje inozemski antikristi, zavidalo Avstrijo zbog one posebnosti te šole, o kteri menijo imenovani učitelji, da jo že pri nas postavno imajo, vsled ktere bi ne imel Kristus v šoli ničesar govoriti, t. j. zarad brezverske šole: tako daleč namreč v inozemstvu še niso, vsaj v Nemčiji ne.
Kristus pravi: Pustite male in ue branite jim k meni! Novodobni učitelji nasproti kličejo: Ne pustite malih h Kristusu! ne pustite Kristusa k malim v šolo, vsaj kjer imamo mi besedo. Raje se hočemo potruditi, da Kristusa iz »tare šole, ktero smo dobili, popolno odpravimo, da male od njega odstranimo, ker se, žal, slednjič izročajo naši vzgoji, ne le naravno kerščanstvu naklonjeni, marveč večinoma že kerščeni in polni raznoverstnih kerščanskih predsodkov. Naredimo iz kristjanov ljudi! kliče nekje učiteljski shod v duhu nevernega Rousseau-a.
Tacih namreč je nebeško kraljestvo, govori Zveličar o malih.
Pa ne! zemeljsko kraljestvo naj bo njih! pravi učiteljski shod; zato jih iz kristjanov, ki se ozirajo v nebo, naredimo ljudi, ki se ozirajo po zemlji; iz kristjanov, ki svoje m oso križajo s pohotnostjo iu pregrehami vred, naredimo ljudi, ki vživajo življenje; iz kristjauov mislečih, da morajo sami sebe, svojo zlo naravo premagati, naredimo ljudi, dobro vedoče, da nimajo nič hudobnega v sebi, da jim ni druzega treba, kakor da v vsem slede zdravi naravi.
če ne bodete kakor otroci, ne poj dete v nebeško kraljestvo, pravi Zveličar, priporočajoč s tem ponižnost in detinsko priprostost tudi nam drugim od-raščenim.
Novodobni učitelji pa so glasno se ponašali, da so slednjič dorasli; in večkrat se jim to vse preveč po-
sredi, če tudi tega kje ne nameravajo, da tudi sebi izročeno mladino pripravijo ob detinsko prednost, priprostost, ter vzgoje prezgodaj zreli, za njegova leta odveč prebrisan rod, ki doraste, predno postane umen; kteremu je pred vsem odpadla cvetlica skromnosti, ker je novošegna govorica pahnila spodobnost sploh med staro šaro.
Kdor pohujša kterega teh malih, ki v mene verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, ter se potopil v globočino morja, govori Zveličar.
Ne mislimo, da so učitelji, ki nameravajo otroke pohujšati. t. j. jih popačiti. Prostozidarstvo vsekako se je večkrat izdalo, da res hoče to-le: otroke spačiti, da bi jih Jezusu ugrabili; zato je gotovo, da njih zadnji voditelji to nameravajo. A postave kot take nikjer ne marajo tega, in gotovo tudi noben učitelj ne. So posamezni slučaji, kjer nesrečneži, tirani od strasti, otroke pohujšujejo, in ne bilo bi težko to dokazati, da se taki slučaji v novi šoli češče ponavljajo; a da bi učitelj, ki je vsak dan v živi dotiki z nedolžnostjo, se prederznil jo pačiti, le da jo Kristusu vzame, tega ne verujemo. Ne redko pa se vendar prigodi naj huje pohujšanje, odpad od Kristusa, v brezverski šoli ali zbog tega. kar se v nji godi, ter se mora zgoditi: Kdor ni z menoj, je zoper mene, pravi Kristus. Kdor Kristusa z Mohamedom, Budhom itd., v jedno spaja, ta je, lahko čigar koli, le Kristusov ne; in kjer se mali v tem smislu likajo, ondi se zelo pohujšujejo. Tako iu enako moramo s Kristusom terditi, dokler govori: Jaz sem pot, resnica in življenje, ter mu mi verujemo.
Kdor tako dete v mojem imenu sprejme, mene sprejme, pravi Zveličar; in zato je Cerkev vedno male negovala, in tudi njim za poduk skerbela ter šole zidala.
A iz teh šol hočejo Kristusa iztirati, io v nove, ki se vendar le zopet s kerščanskimi davki zidajo, mu hočejo zabraniti vstop; zato pa male šiloma vanje pripeljati, tje, kjer so velikim nevarnostim, velikemu pohujšanju izpostavljeni.
Gotovo, šolsko vprašauje bije na naj občutljivejšo struno ter ji izvablja naj neprijetnejše glasove.
(Konec nnsl.)
b) Posebni nameni:
8.	Brezmad. spočetje Marijino. Posnemanje presv. Serca vedno blažene, vedno brezmadežne Device Marije. Vtč občin.
9.	II. adv. nedelja. S. Vulfhilda. „Angeljske gospo-dičine" in njih gojenke. Da bi se poboljšali brezvestni stariši in predstojniki.
10.	Prenešenje sv. hiše v Loreto. Za gorečnost in darežljivost pri lepšanji božjih hiš. Več božjih poti.
11.	S. Dantaz. „Duhovni in obhajanci." Prospeh važnim znanstvenim delom. Stiskani mali obertniki. Prav veliko mladih ljudi.
12.	S. Evlalija. Kerščanska vzgoja in rešitev mladine. Prav veliko šolskih otrok, posebno pervoobhajancev. Več župnij.
13.	S. Lucija. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Elzas. Več zašlih in zaslepljenih. Več vdov iu sirot.
14.	S. Spiridijon. Dalmacija. Več takih, ki so brez službe in zaslužka. Več odpadnikov. Mnogo stiskanih, hudo nadlegovanih, hudo skušanih.
15.	S. Kristijana. Dobri in pobožni posli. Marijin vstav „Magdeheim" v Autgartu in podobni vstavi po drugih krajih.
Iti. III. adv. nedelja. S. Adelheida. Z molitvenim &po8tolj8tvom posebno združene redovniške družbe. Važne stavbinske zadeve.
17.	S. Lazar. Duhovni sinovi in hčere sv. Vincencija Pavijana. Nekaj bratovščin. Prav veliko bolnikov. Več zdravnikov.
18.	S. Gunihald. Virtemberško. Obilen razvoj neoviranega cerkvenega delovanja. Več vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljev io učiteljic.
19.	Ss. Timotej in Mavra. Da bi se sveto deržale po prisegi sklenjene pogodbe in zveze. Prav veliko zakonskih. Več zapravljivcev.
(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Dobro, hudo bolno mater priporočajo domači pri-prošnji Lurške Matere Božje, da bi ji ona zdravje od Boga izprosila. — Da bi se razderla neka zanikerna zaveza. — Več mladih goljufov in tatov za poboljšanje.
—	Dijak, ki je tovaršem kuga, za spreobernjenje. — Dijak za pomoč, da bi mogel šolo dobro izveršiti. — Mati priporoča v bratovsko molitev svoje otroke za lepo življenje, posebno pa enega, ki je vdan pijači in ostudni kletvioji. da bi se poboljšal in spreobernil. — Žena priporoča nezvestega moža za spreobernjenje, kakor tudi svoje uboge otroke. — Mlad potepuh in goljuf, ki je že mojster lažnikov in se brez posebne milosti ne bo poboljšal, zlasti ker pravijo, da je tudi sicer družina iažnjiva.
Zahvale.
Neprevidoma naglo sem bil v neki dušni veliki stiski uslišan, ko sem se priporočil N. lj. Gospej, sv. Deodatu, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. z obljubo, da bom uslišanje razglasil. Večna hvala Bogu in verno češčenje N. 1). Gospej presv. Serca in imenovanim svetnikom !	—ski.
Listek za raznoterosti.
ftovori v katoliški družbi. Preteklo sredo je g. A. Kalan v izverstnem govoru temeljito dokazoval, kako je moderna „realna umetnost" od Boga odpadla. Nadaljeval bode drugo sredo, ker bližnjo sredo zarad sv. misijona pri sv. Jakobu ne bo govora v katoliški družbi.
Koze, kakor se sliši, se zopet razširjajo po več krajih. Le lepšajte jih z obleko Bosepnic", pa so vender le gerde koze, kakor kletvioja zato ni lepša ako mnogi kolnejo, ampak še gerša; tudi luža bolj smerdi, ako je velika. Rekel je te dni nekdo, da v neki šoli skoro vsi kolnejo: takim mladim ostudnežem so kos le koze in pa d a v i c a, in ta gnus se toliko
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.
bolj širi, kolikor bolj celo že mladina nesramno kolne. Ni davno, ko se boljši otroci celo v knjigah niso upali čitati besede, s ktero se zaverženi duh zaznamnuje: kako pa zdaj? To ja grozno surovo in greh. Kteri imate z mladino opraviti, svarite jo pred to pregreho, ki žuga vse lepe duše oskruniti.
Kakošne prijatelje imamo katoliški Ljubljančani pri glasbenih umetnikih ? A d v e n t n i čas je, veliki praznik Marijinega neomadežnega Spočetja je v saboto, 8. t. m., in kar je najbolj tehtno, sv. m i si j on je v Št. Jakopski farni cerkvi ki se obhaja od 6. do 16. t. m. neprenehoma, kterega, kakor je znano, se silne množice vernega ljudstva vdeležu-jejo — in o tej priliki, med opravili v cerkvi, je napovedan precej zraven v Reduti, „koncert" ne le na Šmarni dan, ampak tudi v nedeljo. — Ali ni ravno „Slavec" pred nekaj mesci navdušeno sodeloval pri papeževi slovesnosti?
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: J. Z. R. 10 gld. — V. r. gospa Sofija Auerspergova z bi. hčerama 3 gld. — Prečast. g. župnik Karol Tedeschi 5 gld. — Preč. g. dekan Anton Aleš 3 gld. — rEden, ki je sklenil obhajati svoj god tako-le: 1 gld.M — Č. g. župnik Ant. Čibašek 2 gld.— Č. g. A. —n 2 gld. —• Č. g. župnik Fr. Brulec 2 gld.
—	Č. g. župnik M Kljun 3 gld. vsled zgublj. stave. — Č. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. (Op. Uno drugo je posl. v Bosno.) — Preč. g. župnik J. Potočnik 5 gld. — Iz Preserja 2 gld.
Za sv. Detinstvo: 0. g. župnik A. Frankheim 3 gld. 57 kr. — Po Mariji Berčič 2 gld. 20 kr. — Iz Istre: .0 moj Jezus, usmiljenje!" 6 gld. — Čast. gosp. Ivan Keršič, župnik na Jesenicah, 7 gld. — Iz Preserja 1 gld. Za sv. Očeta: Neka gospa 1 gld. Za afrikanski misijon: Marija Laknar 1 gld. — Iz št. Ruperta po preč. g. župniku Al. Koširju nabirka 14 gld. 10 kr. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 5 gld.
—	Č. g. Marolt 1 gld.
Za odkupovanje Dahomejskih zamurskih otrok: Gosp. Fr. Omejic 1 gld.
Za Marijanišče: C. g. župnik J. Brence 1 gld. — Č. g. župnik Val. Skul 3 gld. — Gospa Johana Šušteršič 10 gld. — Jos. Arm 10 gld. — V. č. g. Ant. Golobič 5 gld. Za usmiljene sestre v Adrijanopolu: Neim. 1 gld.
—	Č. g. župn. Ant. Čibašek 25 gld.
Za katol. misijon v Filipopolu: Č. g. župnik Ant. Čibašek 5 gld.
Za misijon v Macedoniji: Č. g. župnik Ant. Čibašek 5 gld.
Za misijonsko napravo v prid spreobernjenih raz-kolnih duhovnov v Carigradu: C. g. Ant. Čibašek 5 gld. Za misijone v srednji Afriki: Marija Čemažar 1 gld. Za pariško bratovščino za duše v vicah: Č. g. admin. V. Klobus 3 gld. 85 kr.
Za naj potrebniši misijon: Neimen. 10 gld. Za bratovščino so. Leopolda: Neimen 1 gld. (Dragi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Z. v R.: Poslano prejel z naj večo hvaležnostjo. Zastran zap. r. g. V. L. se bode storilo, kar bo moč. — G. G.: Vse došlo, — prav dobre tvarine. Serčna hvala. —
— Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.