Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 199 Recenzije Damjan Lajh ur. Marjan Male{i~: Nacionalna in mednarodna varnost. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, zbirka Politi~ni procesi in in{titucije, 2002 249 strani (ISBN 961-235-103-1), 4.200 SIT Globalne spremembe v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja so {e posebej spodbudile znanstveno-raziskovalne aktivnosti na podro~ju obramboslovja in z njim povezanih pojavov. Aktualno je postalo zlasti preu~evanje varnostnih, obrambnih in voja{kih sprememb v svetu, ki so bile zaznamovane z razpadom Var{avskega sporazuma, razpadom nekdanje Sovjetske zveze, padcem Berlinskega zidu in negativnimi izku{njami na tleh nekdanje Jugoslavije. Vsi ti in podobni dogodki niso neposredno ali posredno vplivali zgolj na politi~ne, gospodarske in socialne sisteme dr‘av, temve~ tudi na preoblikovanje, delovanje in identiteto oboro‘enih sil. Narekovali so tako preoblikovanje zavezni{tev kot nacionalno-varnostnih sistemov dr‘av. Za~ela se je uveljavljati politika zmanj{evanja obsega obrambnih podsistemov in oboro‘enih sil dr‘av, kar je prav tako spro‘ilo izjemno pomembna obrambno-varnostna vpra{anja glede na~ina popolnjevanja oboro‘enih sil. Razli~ni vidiki preu~evanja varnostne politike so brez dvoma bili {e posebno velik izziv v Sloveniji kot tranzicijski dr‘avi, ki se je po osamosvojitvi soo~ala z oblikovanjem svojega nacionalno-varnostnega sistema in njegovim kasnej{im izpopolnjevanjem. Zgoraj omenjena in nekatera druga sorodna vpra{anja obravnava znanstvena monografija z naslovom Nacionalna in mednarodna varnost. Delo desetih avtorjev je pod uredni{tvom Marjana Male{i~a iz{lo na Fakulteti za dru‘bene vede v sklopu knji‘ne zbirke »Politi~ni procesi in in{titucije«. Gre za tretje delo iz zbirke Obramboslovnega raziskovalnega centra, ki organizirano in sistemati~no spremlja in raziskuje obrambno-varnostna vpra{anja od za~etka osemdesetih let prej{njega stoletja. Knjiga temelji na predstavitvi raziskovalnih dose‘kov Obramboslovnega raziskovalnega centra v zadnjih petih letih. Vsebinsko je razdeljena v tri ve~je sklope, ki vklju~ujejo analize procesov varnostnega zdru‘evanja Evrope, varnosti Slovenije in obrambnega prestrukturiranja po hladni vojni. Posamezni prispevki z razli~nimi pristopi na celovit na~in obravnavajo raznovrstne vidike nacionalne in mednarodne varnosti, in tako tvorijo zaklju~eno celoto in prina{ajo mozaik izvirnih spoznanj, opisov in razlag, ki se medsebojno dopolnjujejo in pomenijo pomemben prispevek k ve~plastnemu razumevanju nacionalne in mednarodne varnosti. V e~stransko uporabno vrednost dela ka‘ejo mnoga spoznanja, od katerih v nadaljevanju omenjamo le nekatera. Prvi vsebinski sklop, ki analizira procese varnostnega zdru‘evanja Evrope, prina{a razmi{ljanje Antona Grizolda o nekaterih temeljnih institucionalnih in strukturalnih prvinah novo nastajajo~e evropske varnostne arhitekture po koncu hladne vojne. V svojem prispevku Grizold ugotavlja, da se evropski varnostni sistem oblikuje na treh temeljnih ravneh: nacionalni, ve~nacionalni in mednarodni. Na tem mestu izpostavi predvsem ({e vedno) velik pomen sistema kolektivne varnosti v okviru OZN in Nata, kot trenutno najbolj operativno sposobne evroatlantske obrambne organizacije po koncu hladne vojne. V svojem premisleku o teoreti~nih perspektivah Nata po koncu hladne vojne z vidika realisti~ne, institucionalisti~ne in konstruktivisti~ne teorije Vinko V egi~ zagovarja kompleksno vlogo Nata v sodobni mednarodni skupnosti ter ugotavlja, da realizem razume Nato predvsem kot voja{ko zavezni{tvo, institucionalisti~ni pogled kot mednarodno institucijo, medtem ko konstruktivisti~ni pristop poudarja norme in vrednote ter identiteto dolo~ene skupnosti kot temelje varnosti. Iztok Prezelj nadalje ponudi opredelitev koncepta kompleksnega ogro‘anja varnosti in nastajanja kompleksnih kriz, ter na podlagi omenjenega koncepta analizira primera teroristi~nih napadov na svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon. Avtor ugotavlja, da kompleksna gro‘nja varnosti oziroma kompleksna kriza ni nov pojav, temve~ obstaja ‘e od nastanka ~love{ke dru‘be, pri tem pa opozarja, da mora biti ocenjevanje ogro‘anja varnosti DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 199 Black 200 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 Recenzije v sodobnem globalnem svetu celovito: tako znotraj lastne razse‘nosti, medrazse‘nostno in transnacionalno medrazse‘nostno. Ob koncu prvega vsebinskega sklopa Igor Kotnik-Dvojmo~ izpostavi pomen in vlogo rezervne sestave oboro‘enih sil v najrazvitej{ih industrijskih dr‘avah. Vendar avtor poudari, da rezervna sestava ne sme biti zgolj poceni zamenjava za ve~je poklicne vojske in ugotavlja, da vloga rezervne sestave ni ve~ samo koli~inska, temve~ je predvsem kakovostna. V drugem vsebinskem sklopu, namenjenem vpra{anjem varnosti Slovenije, Anton Bebler predstavi voja{ko-politi~ne vidike osamosvajanja Slovenije. Skozi zgodovinsko perspektivo Bebler pojasnjuje, da je razvoj Slovencev iz relativno majhne etni~ne skupine v ve~nacionalni avstro- ogrski monarhiji v narod z mednarodno priznano dr‘avo trajal najmanj poldrugo stoletje, ob tem pa ugotavlja, da je narodnostna emancipacija vklju~evala tudi bolj ali manj vidno obrambno-voja{ko sestavino. Avtor zaklju~uje, da so Slovenci v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja v celoti dokon~no prevzeli breme odgovornosti za obrambo dr‘avnega ozemlja svoje suverene dr‘ave, s ~imer se je kon~alo osamosvajanje Slovencev tudi na voja{kem podro~ju. Marjan Male{i~ v nadaljevanju drugega vsebinskega sklopa na podlagi analize javnomnenjske raziskave obravnava vpra{anja, ki se nana{ajo na ogro‘enost Slovenije, varnostno kulturo, sistem nacionalne varnosti ter politi~no in varnostno zdru‘evanje v Evropi in vlogo Slovenije v njem. Na podlagi javnomnenjske raziskave avtor ugotavlja, da se Slovenci po~utijo vse manj ogro‘ene, pri ~emer prevladujejo predvsem netradicionalni oziroma nevoja{ki viri ogro‘anja, medtem ko so voja{ki viri ogro‘anja pri Slovencih povsem na dnu lestvice zaznanih virov ogro‘anja. Ob koncu Male{i~ izpostavi zlasti skrb glede legitimnosti varnostne politike Slovenije, ki jo je bilo mo~ zaznati na osnovi velikega prepada v ~asu razprav glede ~lanstva Slovenije v Natu med javnostjo na eni ter politi~no in uradni{ko elito na drugi strani. V zadnjem vsebinskem sklopu Ljubica Jelu{i~ odpira vpra{anja, povezana z obrambnim prestrukturiranjem in konverzijo voja{tva ter predstavi perspektive njene uporabe po koncu hladne vojne. Jelu{i~eva pojasnjuje, da je konec hladne vojne prinesel velik dru‘beni dvom in pomanjkanje zanimanja za obrambne zadeve, kar ka‘e na naklonjenost dru‘benih razmer za obrambno in voja{ko konverzijo. Vendar avtorica ugotavlja, da je konec hladne vojne sicer prinesel nekatere pozitivne rezultate, predvsem v koli~inskem smislu, a ne tolik{nih, kot jih je pri~akovala javnost. Vladimir Prebili~ se je v svojem prispevku osredoto~il na analizo upravljanja konverzije voja{kih objektov ter na probleme, s katerimi se obi~ajno soo~a: politi~no neenotnost, pomanjkanje finan- ~nih sredstev, odsotnost pravne podlage za izvedbo konverzije, nere{ena lastninska vpra{anja, neusklajenost zakonodaje na okoljevarstvenem podro~ju in podobno. Prav zaradi teh in sorodnih razlogov se konverzija voja{kih objektov v {tevilnih dr‘avah {e ni uveljavila. Maja Garb nadalje predstavi dru‘bene in politi~ne spremembe po koncu hladne vojne, ki so v veliki meri vplivale tudi na oboro‘ene sile, in se osredoto~i zlasti na analizo demobilizacije in dru‘bene reintegracije voja{kega osebja v dr‘avah Srednje in Vzhodne Evrope (na ^e{kem, Poljskem, Mad‘arskem, v Rusiji in Nem~iji). Te dr‘ave naj bi tudi prednja~ile v trendih zmanj{evanja {tevil~nosti voja{kega osebja, vendar avtorica argumentirano izrazi dvom o verodostojnosti uradnih podatkov glede {tevil~nosti oboro‘enih sil. Ob koncu tretjega vsebinskega sklopa Iztok Ko~evar analizira proces preobrazbe voja{ke industrije ter ugotavlja, da se voja{ka industrija preobra‘a zgolj v pro‘nej{ega proizvajalca sodobnih, dragih in tehnolo{ko visoko razvitih sredstev za obrambne namene. S tem se le koli~insko zmanj{uje proizvodnja sredstev za ubijanje, ne zmanj{ujejo pa se niti bojne zmogljivosti oboro‘enih sil sveta niti dobi~ek, ki ga to podro~je ustvarja s proizvodnjo in trgovino. V poglobljenih raziskovalnih, tako teoreti~nih kot empiri~nih analizah, v katerih avtorji ponujajo alternativne zorne kote prou~evanja, je torej prikazano ve~plastno obravnavanje nacionalne in mednarodne varnosti. Kot je zapisal ‘e urednik v uvodnem delu knjige, je delo Nacionalna in mednarodna varnost namenjeno tako strokovni kot lai~ni javnosti. Knjiga prav tako pomeni izjemno dobrodo{lo {tudijsko gradivo ne le {tudentov obramboslovja, temve~ tudi drugih dru‘boslovnih usmeritev. In nenazadnje, knjiga predstavlja pomembno in dragoceno izhodi{~e za prihodnje temeljne in aplikativne raziskovalne projekte na podro~ju preu~evanja varnosti in z njo povezanih pojavov. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 200 Black