{nmitnHHinTnntltnn ; Posamezne številko: Na-I radue Din — *50, ob ns* i dcljali I)iu 1*—, ■ „TA.BOK« izbuja Tsuk čao, raz v en „ liadelje in praznikov, ob 18. uri z • di.umom nasledniecr* dno iti btarie a mesečno no pošti D 10*—, za iuo- ■ zoinstvo D 13 —, dostavljen na dom J O U’-, na izkaznice D 10*—. • Inporati po dogovoru« S Naroča ve pri upravi »TABORA*, ■ liAliliiORj Jurčičeva uiica "tev* 4, Poštena plačana v gotovini« d ft^tHwaaMfwwwBicraeagraroap Leto: !§!. Maribor, sreda 31, maja 1922. "w»inrH.i¥*u■ i t i t i, « Posamezne številke s Na. 5 J radiie Din —-'50, ob ne* £ » doljah Din 1*—. B URISDNI^TvO se naliaja ▼ Mari- J? J bora, Jurčičeva ul. st. 4, 1. nad- * ■ »tropie. Tele/on interurb. žt. 276. I! “ UPRAVA se nahaja t Jurčičevi * ulici žt. 4, pritličje, desno. Tele- S Ion š6, 24. SilS pošinočekoT&i ra- * čua štev. 11.787. J Na naročila brez denarja se n« ■*? ozira* — Rokopisi se ne mčajo. S: Številka: 123. Pota socializma. Prnašanio iz a Prag er Presse« z dne 27. t. m. zanimivo razmo-trivanje o današnjem stanju socialističnega gibanja. . Sevlinska konferenca treh internacional ni mogla odkriti nič novega, o tunevni situaciji socializma. Situacija J® zmeraj ista: nesporazumi jen ja, raz-^Pi, desorijontaerja. Socializem gre ?ues v različne smeri; izgubil je ono roc°> ki jo dajo samo ena pot, razvija 6 Ha levo iu na desno; tu jo popolno-i*9, blizu pametnemu, modernemu li-®®i®lisinur tam pa že ne moro razu-^šti, kako da lahko •ohštoja tako sojina in nemoralna reč kakor jo obi-pj. Tu bi hotel napraviti iz celega ave-a ono samo kadetnico in prepovedati, kakor Buddhine knjige — da ljudje smejo spati dve noči zaporedoma ®a istem mestu in pod istim drevom, se jim v srcu ne vz.budi pohlep po Osebni lastnini in , patriotizem. . Ena ^eialiatična smer hoče zidati, druga ba jo ca brezobzirno podiranje; tu sedi stari učitelj, ki bi rad postavil socializem v isto vrsto s humanizmom in ki sc boji krvi in nasilja; nedaleč od njega pa sedi drugi učitelj, ravnotako star ki pravi: Maščevanje jo lepo; Manc nikjer no piše, da bi ne smela teči kri! *— Ti boji, ki razvnemajo marsikatero glavo in posurovljajo marsikatero srce, niso dijalektični in se ne dogajajo pri zeleni mizi. Samo praksa bi bila mogla združiti socializem. V knjigah, člankih in na zborovanjih se lahko so-balistično misli razvijajo v neskončnost. Na podlagi Marsovih spisov- so da vse dokazati — tako tudi na podlagi Goethejevih pesmi in biblije — in Jaki dokazi kaj lntro pomirijo pojavljajoča se miselna nesoglasja, PraktiČ-J10 se pa doslej še ni moglo pokazati, koliko notranjo resničnosti ima evo-lucijska ali revolucijska smer. Bistvo , ^vplucije je, da se njeni uspehi poka-1 z°jo šola čez mnogo let. V Rusiji je revolucijska teorija že prešla v prakso; Nekateri pojavi kažejo — in to priznajo komunisti sami, — da so 1* Sp eni j pga stanja skrajno slabi in v najvišji |; ^teri relativni! •V Rusiji so je v zadnjih letih marsikaj dokazalo. Tako se je na pr. doka-^lo, da izza dolge vojue lahko nasta-Se v deželi vojaška revolucija; dalje, jse 7, brezobzirnim terorjem obvladajo in držo na vajetih široko maso Prebivalstva; dokazalo se je, da so ru-muzik bojuje proti vsakomur, kdor hočo odvzeti zemljo; tudi črezvi-^jka (izredna komisija) j3' pokazala Marsikateri uspeh. Navzlic temu pa Roditelji ruskega komunizma nikdar M. nikjer no govore o uapehih komnni-®tičncga sistema produkcije in kolek-kvnega vodstva obratov. In. ravno v tem, no pa v uspehih črezvičajke, mo-v°®a iskali korenine celega vpra-pnja. _ Ni dvoma, da ima Hišsvizem moč, saj je imel tudi grizem, moč. Toda zedinjenje socialistov bo postalo dejstvo ‘šele takrat, kadar bo ideja zmagala tudi v praksi. y*e, kar se jo doslej pokazalo pod učin-1 boljševizma, nam no more iztrgati stare vero v evolucijo (razvoj), v Rot, ki vodi čez Genovo v Haag, jo mdi pot k socialističnemu edinstvu. Genova in Haag sta prvi etapi to poti, ne pomeni nič drugega kakor: f Pjon jševizem. Selo ko bo resnično živ-korigiralo samopašnosti posameznega misleca, bodo dani vsi pogoji ^ sporazum med raznimi sočialistič-®rmi tal>orji. Osamljenega komun iz- { S^Hci bo v Rusiji živel šo nadalje liki i Robinson pa samotnem, otoku, so na j PQ moglo izpodbiti na njegovem ofo-; *■&. Na potu iz Genovo v Haag pa ga ■ ^kaio naivočje nevarnosti- Lloyd Georgeov predlog glede Baroša.j Beograd, 30. maja. Lloyd George je naši delegaciji v Rimu predal pismeno svoj predlog glede rešitve ba-roškega vprašanja. Lloyd George je mnenja, da spadata Baroš in Bankino pod suvereni teto naše države. Vprašanje naj reši posebna šestčlanska ko- misija, v kateri bo imela vsaka država po tri člane. Po poročilih beograjskih listov hoče Italija rešiti to vprašanje še pred kraljevo poroko, da more italijanski kralj poslati svojo delegacijo h kraljevi poroki. Sefa vlade o amnestiji ob priliki poroke kralja. Beograd, 30. maja (Izv.) Včeraj zvečer od 13. do -1. ure se je vršila seja ministrskega sveta, nat kateri se je razpravljalo izključno o amnestiji ob priliki kraljeve poroke. Pred vsem se je razpravljalo o amnestiji političnih zločincev, tako o komunistih in častnikih iz solunskega procesa. —, Amnestiji zadnjih se dozdevno protivi več ministrov, in izgloda, da Častniki iz solunskega procesa ne bodo amne-stirani. Sklenilo se jo nadalje, da bodo deležni.amnestije vse radi žalitve Njegovega Veličanstva, nadalje radi gozdnih poškodb, prepovedane žganjekuha in gojenja tobaka obsojene osebe. Razprava se danes nadaljuje. Spor za nove davke. Beograd, 30. maja. (Izv.) Med finančnim ministrom dr. Kumanudi-jem in člani finančnega odbora je nastal nesporazum, kor odbor ni privolil v predlog finančnega ministra za zvišanje davka na, zemljišča in alkohol Demokratski klub se je dva dni trudil, da bi spor poravnal. Dr. Kuma-nudi je mnenja, da brez teh povišanj ni mogoče vzpostaviti ravnotežja v —n državnem proračunu, ker ni sigurno, da bodo vsi dohodki, ki jih predvideva proračun, faktično tudi dospeli. Če so tj davki ne razpišejo letos, bo to le v škcVo davkoplačevalcev, ker so bodo morali prihodnje leto predpisati v dvojni meri. Izgloda pa, da bo dr. Ku-manudi s svojim predlogom, ki gajpod-pirajo tudi radikalci, prodrl. . -j ,.! —o— Iti Iz češkoslovaškega parlamenta. DKU Pariz, 29. maja. V debati o ekspozeju ministrskega predsednika dr. Beneša je izjavil poslanec dr. Knirsch (nemški nacion. socialist) ,da jo doznal iz zanesljivega vira, da je dr. Boneš sklenil s Francijo tajno pogodbo, v kateri se je Češkoslovaskaob-vezala, da postavi v slučaju kakega vojaškega konflikt* med Nemčijo in Francijo proti Nemcem 500.000 mož. Boji med fašisti in komunisti v Italiji1. DKU Milan, 30. maja. Ob priliki nekega zleta fašistov je prišlo med njimi in komunisti do krvavih spopadov, v katero so posegli karabinjer! in napravili red. Osem oseb je bilo pri tem ranjenih. DKU Bo Ion j a, 30. maja. Fašisti še vedno nadaljujejo z demonstracijami preti prefekturi. Tudi v okolici jo prišlo do spopadov. Nek delavec je za-dcbil smrtne poškodbe. Vlada je odposlala zastopnike notam, in poljedelske-^, ga minist. v Bolonjo, da prouee položaj. Ministrski svet je prepovedal po vsej državi vso shode In demonstracije. Zopet revolucija v Mehiki1? DKU Pariz, 29. maja. »Chicago Tribune« poroča iz Vvashlmgtona, ^ da je dospela vest o izbruhu revolucijo v Mehiki. Vstajo vedi Feliks Diaz. Vest uradno še ni potrjena. Iz seje italijanske vlade. DKU Rim. 30. maja. Ministrski svet jo na svoji današnji seji odobril italijansko-rusko trgovinsko pogodbo tor j u gosi ovansk o-it al ijhn skl sporazum, ki pa še ni ratificiran. Čicerin gost d’ Anmmzia! DKU R im , 30, maja. Čiecrin je bil včeraj ves dan gost d’ Annunzia vGnr-doni. Italija' se-zdravi z dolarji. DKU Pariz, 28. maja. »Chicago Tribuna« poroča iz Newyorka, da «Q pogaja italijanska vlada na ne\vyor-šltern. deRgriio/l kgu zg 100 uaili,iousk,o Posojilo, kk se naj uporabi za nabavo železniškega materi,jala v Ameriki za italijanske državne železnice. Nemško-ruska pogodba pred državnim zborom. DKU Bor lin, 28. maja. Zunanji odbor državnega zbora se je včeraj v nad 15urni seji bavil z genovsko konferenco in rapallško (nemško-rusko) pogodbo. Po izčrpnem poročilu dr. Rathenaua se jo oglasilo šo več poslancev. Sklepi niso bili storjeni. S tem je zunanji odbor skleni! svoja posvetovanja o tej zadovi, o katerih se bo jutri razpravljalo v plenarni seji državnega zbora. Pred konferenco v Haagu. DKU Haag, 27. maja. Predsednik genovske konferenco je sporazumno z [ inozemsko vlado razposlal povabila na sestanek' v Haagu. Angležem jo komunizem isto take, nesimpatičen kakor Francozom. Dočim so ga Francozi hoteli pobiti na ta način, da bi se izognili Genove, so ga Angleži pobijali ravno z Genovo. Tn Angleži so dobro spoznajo v psihologij* narodov. -j Anglija in Italija. Povodom glasov o sklenitvi poseb-« nega angleško-italijanskega sporazuma, (ti bi formalno imel ekonomski značaj, bi pa v resnici bil nekaka podlaga za „entente cordiale* med tema dvema dr« žavama, je poročevalec .Manchestet Guardiana* intervival italijanskega zunanjega ministra Schanzerja, ki mu je dal nekaj izjav, iz katerih se razvidi, da ima sporazum res politično ozadje. Schanzerjeve izjave so apologija an-gleško-italijanskemu prijateljstvu, katero po Scbanzerjevem mišljenju mora biti zapečateno s praktičnim sporazumom v vseh vprašanjih, ki interesirajo obe o-zemlji. V Genovi se ni zaključilo ničesar definitivnega — pravi Schanzer — čeprav smo razpravljali medsebojno v vseh tozadevnih točkah ter izmenjali svoja mišljenja. Sporazumevanje ni bilo oteženo z nikakim nesoglasjem, kajti naša dva naroda sta bila vedno prože-ta s pacifističnim duhom. Nadvlada ene oblasti nad evropskim kontinentom je imela vedno slabe posledice. Vojna je bila za nas samo neljuba potreba. Glavni interes naših zemelj je bil mir. Mi« sel posebnega sporazuma proti kaki tretji državi nam niti zdaleka ne pade v glavo. Tu torej ne gre — pravi dalje Schanzer — za sporazum, ki bi bi) naperjen proti Franciji. O tem sva taka jaz kakor ministrski predsednik Facta uverila Barthoua. Splošno, od vseg* onega, o čemer smo se pogovarjali, d* ničesar kar bi škodovalo Franciji. Naša „entente cordiale* bo sestavni del dosedanje antante. Popolnoma naravno je, da delujeta skupaj dve državi, ki sta zložni in enakih misli v vseh po«" litičnih vprašanjih. To je posebno važno osobito v ekonomskem smislu. VI ste otočani — je jekel Schanzer angleškemu žnrnalistu — mi pa živimo, na poluotoku. Geograf ioni vzroki nas: silijo, da se podpiramo medsebojno po-! sebno v izmenjavi, oziroma dobavi 6U--rovin. Eni in drugi smo odvisni od zu-’ nanje trgovine. V Italiji vlada velika* nezaposlenost in industrija jo v stag-i naciji. Anglija nam lahko pomaga,] ako nam odstopi del svojih surovin, daij dvignemo našo industrijo in proizvod-: njo. Mi nočemo tujega in ne iščemo ni-,’ kakih darov. Medsebojno ekonomsko! sodelovanje bo najlepše oživotvorjeno tako, da se najde nekako sredstvo za' usmerjenje in izenačenje naše in vaša valute. Italiji manjka premoga in petroleja. Vojna nam jo vzela možnost osiguraiti se s te strani. Pripravljeni smo torij sodelovati z vsakomur, ki br* sodeloval v t em oziru z nami. Glcdo vojne in pomorske Konvencije, o kateri se jo tudi govorilo, da jet sklenjena med Anglijo in Italijo, jet rekel Schanzer, da se o tem ni temeljito razpravljalo, a v kolikor je prišlaj tudi ta zadeva na dnevni red, se lahko z mirnim srcem izjavi, da se o kakih! agresivnih momentih ni mislilo. O po« litienem sporazumu ni mogoče govori/ ti, dokler nanj ne pristane tako au/ gleško, kakor tudi italijansko ljudstvo, Ako bo to za tak sporazum, se sprejme, ako pa bo proti njemu, so odklonil Ta Selianzerjeva izjava je, kakoii se na prvi pogled vidi. jako vodena, to se pravi — podana jako previdno, di-j plommtično, tako da no izda ničesar^ kar bi radi — vedeli. “O—e Sedem tovarn zgorelo. DKU Belfast, 29. maja. Včeraj zvečer je bilo zažganih sedem tovarn, katere je požar popolnoma uničil. Sprejem Nemčije v Zvezo narodov. DKU L o n d o n, 28. maja. Kakor poroča»Times«, bo Zveza narodov razpravljala na prihodnjem sestanku o sprejemu Nemčijo v Zvezo narodov. Svet zveze narodov je zavzel za Nemčijo ugodno stališče ter privolil sprejem pod pogojem, da Nemčija z odplačilom dne 31. maja zapadlih roparacij-skih obrokov dokaže svojo odkritosrčnost in dobro voljo. Borza, Curih, 29. maja. Berlin 1.37, Nev-york 522.75, London 23.28, Pariz 47.72, Milan 27.50, Praga 1.0.05, Budimpešta 0.(54, Zagreb 1.87, Sofija 3,92, Varšava 0.13, Dunaj 0.05, a v. žig. krone 0.05. Curih, 30. maja. (Izvirno. Predbor-za.) Pariz 47.75. Zagreb 1.90, London 23.27, Berlin 1.93, Praga 10.12, Milan 27.50, Newyorlc 5.1221», Dunaj 4%, žig. krone 5.125. Bukarešta 3.95, Budimpešta 65, Varšava 13. Zagreb, 30. maja, (Izvirno. Predber-za.) Dunaj 0.625. Berlin .25,75, Praga 1.475, Pariz 6.587. Newyork 70.50, Milan 3.73, London 3.20, Budimpešta 8.75, Curih 13.50, *—o-=' Stran % "»TABOR« , "Mafibor, 31, maja .1922; ' Dnema kronika. —, Ivan Hribar — častni občan ob-Čine Krčevina. Občina Krčevina pri Maribora je imenovala pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja svojim častnim članom ter mn je ob priliki njegovega bivanja v Mariboru minuli četrtek poklonila. častno diplomo. —r Šolske počitnice o priliki svatbe Njegovega Veličanstva 'kralja. — la predsedstva pokrajinsko uprave smo prejeli: Ministrstvo Prosvete je odredilo, da je zaradi svatbe Njegovega Veličanstva kralja na vseh šolah države 7., 8. in 9. dan junija t. 1. prest pouka. Ker jo 10. dan junija ■ sobota, jo pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila, da je prost pouka tudi 10. dan junija, tako da trajajo počitnice v zvezi z binkoštnimi prazniki od vštetega 3. dne do vštetega 11. dno junija t. 1. Ker prebijejo učenci te počitnice večinoma doma pri svojcih, odpadejo posebne oficijelne šolske slavnosti o' tej priliki. — Obsojeni navijale! ecn. Zadnji »Uradni list« objavlja sledeče obsodbe radi navijanja cen: Marija Vidmar, branjevka v Ljubljani je bila obsojena na en dan zapora in 100 Din. globe, ker ni na svoji stojnici imela označenih cen; Marija Bregar, delavka v Tolstem vrhu. na 14 dni zapora poostrenega z dvema postoma na teden, ker je za jajca zahtevala po 5 K, to je več nego bi smela no računanju dovoljenega dobička; Ernest Bubak, tape-tar v Mariboru na 48 ur zapora in 250 Din. globe, ker je neki stranki za ru-let-ni trak. katerega jo kupil sam za 27.50 K. računal 5-1 K; Karel Sepaher, mesar v Semiču na 1 dan zapora s postom in trdim ležiščem ter 100 Din. denarne globe, ker je meso, katero je kupil po 26 K, prodajal po 48 K kg; Anton Kragl, mesar v Sevnici na 3 dni zapora in 200 Din. denarne globe, ker ni imel na mesu v svoji mesnici označenih cen ter Erah Kobale, mesar v Sevnici na 3 dni zapora in 200 Din. denarne globe, ker ni imel na mesu v svoji mesnici označenih cen. Opozarjamo na te obsodbe občinstvo, kakor tudi trgovce in obrtnike, da Se bodo znali ravnati ter da no pride po nepotrebnem zopet do sodnijsko intervencije, oz. do odiranja. Zakon o pobijanju draginje obstoja in je še vedno v veljavi. — Lepo vreme bo na binkoštni pon-deljek in. izprehod v Hoče bo naravnost prijetno razvedrilo. Da pa bo vaš užitek še večji, preskrbi hočki Sokol, ki vam bo vjprfeoril v Sokolskem domu pretresljivo dramatsko sliko »Mati«. Tudi sokolski pevski zbor bo sedaj prvič nastopil. Začetek točno ob 3. uri popoldne in 8. uri zvečer. Pohitite k nam. da vidite, kako plodonosno klije sokolsko seme na hoškem polju! Zdravo! — Kramarski in živinski sejem y Slovenski Bistrici, ki bi se moral vršiti dne 4. junija, se vrš’ lete« v «led nedelje v torek dne 6. junija. Ne pozabite naročnine! Dopisi. — Zr. Trojica v Slov. gor. (Fantovska vojska.) V četrtek (na praznik) smo bili Trojicami že od dopoldneva o-paaovaloi, kakor so se v gostilnah pripravljali fantje iz Gočove in Oseka na spopad, ki je re3 izbruhnil kmalu popoldan. Medsebojno sovraštvo je trajalo že dalje časa, in v četrtek, ko so se nasrkaii rujne vjnke kapljice, je priki-polo do izbruha. Osečarji so bili tokrat v premoči in obvladali bojno polje. Tako jo je izkupil neki C. iz Gošove in odnesel precej težko poškodbo na glavi. Zmagovalci še.s tem niso bili zadovoljni in so še dalje časa razgrajali v gostilni, dokler jih ni gostilničar zmetal iz svojih prostorov, in potem so se še metali med seboj in' valjali s kričanjem po trgu okrog. Čeravno jo trajal ta boj kake tri ure, niso prišli mirit razkačenih duhov ne župan, niti orožniki. Šele približno po preteku pol ure, odkar se je poslalo že drugič po uje in ko so razgrajači že prišli skoraj iz trga na poti domov, se prikaže orjaška postava našega postajevedje s še enim orožnikom. Le s težavo so jima je posrečilo spraviti fante na postajo, kjer se jih je strogo za lišalo. —- Mislimo, da je ob takih prilikah takojšen nastop orožništva zelo na mestu! — Ormož. (Dopis, 29, ma ja.) Danes so bili zdražbani zadnji lovi tukajšnjega okraja in sicer: Sardin,je 2020 K, Al. Kukovec; Sorlinci 1329 K. Fric Irgolič; Sv. Lenart 1620 K, Podlesek; Samušani 620 K, Rehac; Cvetkove! 2000 K, Ivan Horvat; Trgovišče 2040 K, Dr. Lovrec; Velika nedelja 2000 K, Dr. Adam Ban; Ormož’2200 K, Ormoška grajščina; Hardek 920 K, Hanželič Franc; Hum 1-140 K, Masten Matevž; Pušenci 8000 K, Ormoška grajščina; Frankovci 10.000 K, Ivanuša Martin. — Sv. Jurij-Rogaševci. (Prekmurje.) Dan 25. maja 1922 bo za Sv. Jurij in okolico trajnega spomina. Ta dan se je namreč prav slovesno krstila pipa našega piparskega kluba. Dobila je lepo ime: »Danica«. Kot botra je bila iz prijaznosti gosjpa Weissova, ki je s svojo požrtvovalnostjo dosegla, da se jo krst vršil kar najlepše. Za ves trud bodi na tern mestu gospe j. ter gospodu Weis.su in drugim, ki so k temu pripomogli, najlepša zahvala. Upamo, da bo »Danica« res ona privlačna sila, okoli katqre se bomo zbirali h prijateljskim sestankom. Kot se vidi iz zanimanja, ec bodo »Danica« lepo razvijala, kar ji tudi vsi želimo, z ozirom na njen lep program, ki ga ima za narodno delo ob meji! IBS, Ivan Kejžar: Zgodovina SBovanske čitalnice v IVSasibosTi, (Govor ob proslavi 60 letni' O (Dalje.) Magistrat je namreč vedno trdil, da bi se občinstvo razburilo, ako bi zagledalo slovenske lepake. In kaj sp jo zgodilo! Policaji so sicer pridno trgali lepake z zidov, na nekaterih mestih, tako na pr. pred kolodvorom pa so viseli še 14 dni pozneje, ne da bi kdo kihnil. Tako je torej izgledal tisti hudič, ki so ga mariborski nemški mogotci slikali v svoji domišljavosti vladi na steno. Seveda so prošnja Dramatičnega društva vkljub vsem intervencijam in obljubam graškega namestništva samega, ni nikdar rešila in Maribor je ostal v večno sramoto vsem o-nira, ki danes tarnajo o brezpravnosti Nemcev v Jugoslaviji, edino mesto, kjer se ni smelo niti slovensko plakatirati, kaj šele počenjati stvari, ki jih danes Nemci počenjajo. Meminisse juvat! . . Dne JU. * 1903 se jp.fityov.iJu »Lind- Sbcd v Sevnici ob Savi, ki se je vršil v nedeljo, je lepo uspel. Govorila sta gg. dr. Kukovec in Rebek. Zborovalci so odobrili delovanje strankinega vodstva in sprejeli Soglasno resolucije o nadaljnem delu JDS. Shod zaupnikov Demokratske stranke se vrši v nedeljo 4. junija dop. v Slov. Bistrici v hotelu Beograd. wia»i.iw.rjiuM»wgx»iy*>»wa,avgraaywBw»»'wiM«i—|irwiwrin— n»rnow>c mammmtamm ska knjižnica-, ki jo je vzorno uredil in dolgo vrsto let vodil dr. Leopold Poljanec. Leta 1907—-S jo vodil Čitalnico prof. Koprivšek. Čitalnica, je pridno delovala ter nadaljevala z gledališkimi igrami. Dno 7. 4. se je na svečan način obhajala Gregorčičeva slavnost, 29. in 30. 5. pa so nas zopet poselili ljubljanski igralci z »Sigo« in »Nil letovišču.« V vseh .teh letih so jo vršila med »Bralnim in pevskim društvom« in čitalnico huda tekma radi gledaliških predstav, ki so tvorile (precejšen dohodek za društva, ki so se vedno borila s financijelnimi težkočami. Nekaj časa je igrala čitalnica sama, potom 'so je igralo skupno, dobiček pa se je razdelil, na to je igralo zopet vsako društvo zase tako. da so postajale razmere nevzdržne, zlasti vslcd tega, ker ni vladal na odra pravi red in ni bilo gospodarstva tor se je vse, kar se je nabavilo preti poizgubilo. Vsi od tega je bilo leta 1909 v čitalnici' sklenjeno, naj so ustanovi samostojno dramatično društvo, ki je z ustanovnim občnim zborom pričelo s svojim delovanjem ter neumorno uprizarjalo do izbruha j.oj a o na j večja dela. Ptujskega ©kraja poročni dar kralju. V dneh ou 19. do 21. maja je bil izpostavljen v veliki dvorani ptujskega »Draštvenega doma« poročni dar kralju Aleksandra. Poklonitev označuje v posebno kartušo vrezan napis: »V globoki udanosti pol. okr. Ptuj«. Na stopničastem podstavku je zloženih 5 sodov v ovalni obliki. Vsak sod ima na dnii izrezljane okraske v narodnih motivih, ki obkrožajo originalno sliko krajev, iz katerih vsebuje sod prvovrstno vinsko kapljo. Največji sod nosi izredno lepo, umetniško dovršeno sliko Ptuja z okolico, kakor gaje videti z Majskega vrha v J -dozah; slika je delo znanega ptujskega pokra-jinarja prof. Kasimirja. Nad sliko jo monogram A. M. pod njo pa znani stih »Kol’ kor kapljic...«. Na manjših stranskih sodih ste sliki Ormoža in Jeruzalema, ki ju je v pomladno sočna-tem tonu naslikal prof. Jakhel, učitelj risanja na ptujski realni gimnaziji. Vrhnja mala sodčka nosita sličici Rogatca in Rogaške Slatine, prva delo prof. Jakhla, druga prof. Kasimirja. Sodi so dobili v svoji zunanjosti barve starinskih s plesnom prevlečenih klet-sldh posod. Izdelala jih je ptujska so-darska delavnica Fr. Stadteja. Na vrhu sodov j& postavljena en miniature haloška zidanica sredi vinograda in z1 obligatnim klopotcem. Zidanica vsebuje kot šatula najfinejše vinsko pecivo (Tvrdka Bizjak i drug., Rog. Slatina). To so predmeti, ki najbolj privlačujejo oči obiskovalcev. Ako se oko nagleda teh izdelkov, še nehote obvisi na podstavku samem. Temen, gladko poliran, daje za sode masivno podlago. Štiri z grozdjem oplctane izrezljane noge drže sredino nad stopnico, na stranski steni pa je vložen ovalni o-krasek, predočuj-oč škorca, ki zoblje na grozdu jagode. Na stopnici so na vsakem voglu postavljene ogromne steklenice rogaške slatine, spredaj sta dva »bosmana« (pletene in s cvetlicami ovenčane štruce, ki se v ptujskem okraju dajejo novoporočencem v dar!) in v lično pletenih košaricah (izdelek pletarske delavnice StrriišČu) je naloženo doma posušeno sadje (industrija »Sliva« v Strnišču). Slatinske steklenico stoje na okroglih brusih iz kamenja, ki se lomi pri Sv. Roku pri Rogatcu in jo glavni vir dohodkov ta-mošnjoga prebivalstva (tvrdka Plev-čalc, Dobovec). Iz istega kamenja kot izdolbeni brusi so cvetlični lončki, ki so razpostavljeni po podstavku. Praznino pod sodi izpolnjujejo buteljko in šampanjke; slednje iz ptujske šampanjske tovarne Fr. Cucka, buteljke pa napolnjeno z najizbrauejšo kapljico haloških in ormoških goric. Podstavek sam je mojstrsko delo ptujskega mizarja Sagadina, načrt zanj in njegove okraske pa je izdelal slovit dunajski umetnik in vinogradnik v Ptuju- L. Prinz. Odkod so zbrani vsi prispevki, kako izbrani in komu namenjeni, nam pripoveduje na zadnji strani podstavka opis v stihih ptujskega gim. prof. A. Sovre-ta, ki sl o Vej o: Dne 15. 2. 1S0S jo priredila čitalnica velik koncert, pri katerem ste nastopila češka umetnika Buck telo in Bohni-ček, 24. 3. koncert Dimitrije Agrenje-va-Stevjanskega. 5. 7. in 9. 5. pa koncert poljskih pevcev Kondraokega-Kratcchvila; 4. 6. povodom 400 letnice Trubarja, pa Trubarjev večer s predavanjem. Leta 1909 jo bil izvoljen predsednikom dr. Vladimir Sernec, ki je vodil društvo do leta 1914. Ko jo začelo delovati »Dramatično društvo«, jo odpadel velik del čitalnice na slednje.^ Čitalnica se je v prihodnjih letih omejite le bolj na zabavne večere, predavanja itd. ter zlasti prldup gojila petje pod vodstvom. g. Druzoviča. To.l^to' sta ftftfrja dva ustanovitelja čitalnike, dr. Janko Sernec in prof. Majclger. 12.3. 19li je čitalnica s krasno uspelim koncertom proslavila svojo 501et-nicc, na katero jo prihitelo mnogo niča z lepo uspelo slavnostjo 501etnico Slomškovo smrti. Lete 1914 je predsedoval g. dvorni svet. Bedjanič. Čitalnica jo prirejate zabavne večera t&r zlasti cojite petse Slovenske zemlje holmi solnimi, vinorodni od davnih dni goje navado že zvesto: če v hiši se slavi vesel družanski praznik, prijatelji v vezilo vina prineso. I Tvoja hiša vzvišeno praznuje slavje, da srca po očini radostno>bijo: izbral družico' na življenja pot si Sebi, a narodu kraljico dal si pa gospo. Zato poklanjajo gorico Ti prisojne sokov prežlahtnili, ki iz grudi jim kipe: Sloviti vrh Gorenjski, Janški vrh, Gornik, Jeruzalem in Kajzer v tekmi se vrste. Dobrote, čistosti, kreposti plemenitih, simbol je trte sok, človeku vzor svetal: vrline te, povite v divno-krasmo kito nam v Vaju zro oči, kraljica naša, kralj. Naš dar je zorel po vrhovih, kodbr nekdaj kresov je svetil 'ogenj, vragov zlih znanih: spominjaj se ob njem nezgod, pretečih doinu, in bodi vsevdilj veren, krepek mu vodnih. Pridali vinu smo peciva, ki oslajaj iskrečega napoja žarovito moč, pridali bosman, znak snujočih sil življenja, prirodo tajnih zakonov spominjajoč. Cvetlic z vrtov, domačih pozabili nismo4« pozdravlja nagelj, fajgelj Te, še rožmarin! v ljubavi vroče znak, zvestobe nevenljivO Ti cveti cvetje to, udanosti spomin. Smo v krhek kamen rožam gretjico postlali, pri Sv. Roku lomljen — svet ga ves pozna, brusnih, ki jeklo se najtrše mn ukloni, da krnjo sleherno ogladi, izravna. I Ti trebe, da gladiš, brusiš, oblažujeŠ, da skladnost in ubranost domovini daš, trebč, da s krepko roko streš ovir zidov®, da boš dopolnil nalogo, ki jo imaš. Še sadja Suhega in šumnega Šampanje* poklanjamo, steklenko slatinske vode, zdravilne zlasti, če se polni steklenica namesto z vodo z rujnim vincem iz gor& Obilo rok Ti dar pripravljalo je skromni: vinogradnik, Seljak, umetnik in obrtnik« dekleta, drobna deca, vsi so tekmovali, da bodi dar ljubavi vdane ti glasnik. Lej, torej milostno ham sprejmi poklonilo« žnjim' sprejmi celega okraja še željo: »Bog živi kralja nam’, Bog živi nam kraljic® in' ž njima domovino, v sreči združeno!« T&ko je to okusno sestavljeno da* rilo, katerega celotni aranžma :'o bil v rokah okrajnega glavarja dr. Pirit* maierja, obenem tudi razstava gospo* danskih pridelkov ptujskega političnega okraja. Zato jo bila tudi iz tepA vzroka srečna misel, da so obiskale to razstavo ptujske srednje, meščanske te osnovne šole, kakor tudi šole najbližje okolioe in so se učenci poučili o pom«* nu daru, oljenem pa tudi navdušeno manifestirali za kralja in za visoko njegovo zaročnico. in glasbo. Nameravala je prirediti velik kmicert, ki se pa ni posrečil, ker n1 bilo mogočo dobiti godbo. Dospeli sm® bili tako daleč, da ni hotela noben®’ godba, ne vojaška ne civilna delovati v Narodnem domu. Med vojsko jo bilo vsako delovanj® onemogočeno, kajti prostore je zased- lo vojaštva Slovenci šobili na indeks®-kot veleizdajalci in po Narodnem domu so stikale vojaške komisijo za pismi, ki naj bi omogočili dokaze veleizdajo proti narodnim delavcem. Narodne delavce so razpršili na vse vetrove in izglodalo je, da bodo Slovence popolnoma zatrli. Oholi Zelligor, je zagrozil, da bo uničil kolo do zadnjega moža. Žalostni so bu takrat dnevi Mariboru, pa vsoeno J bilo tudi veselo, vsaj smo bili po veh«1 večini vsi prepričani, da prihaja dan svobodo, da prihaja konec 600 letnega suženjstva. t IX), Ig. 1916 jo začete čitalnica z(?p. tMrfie knjifctfea, ki je Vojsko mnogo trpela in izgubila sim raj polovico lcnjig, je polagoma za<” < zopet pr«lovnti in društveni lokali se n■7:1 b ., \ I (Konec prih J Maribor, 31, maja 1322. Mariborske vesti. Maribor 30. maja 1922, m »Weixl-Šoštarič, figamoža«. Pod naslovom, napada v vcerajšni »Straži« nek možiček mojo osebo. Oei-vidno je tukaj še novinec in popolnoma neizkušen, sicer bi ne pisal takih budaiosti. Primoran sem torej dati mariborskemu trgovst-vu pojasnilo. Ker so' meni kot staremu narodnemu trgovcu v Mariboru gotovo najbolje znane razmere, je bil vedno in povsod moj predlog, naj so gremijalno volitve vršijo le kompromisnim potoan tako, da bodo v odboru izkušeni možje obeh narodnosti in iz vseh strok. Kajti gre-mij ima v sedanjih časih še zelo težko stališče in so zato potrebni izkušeni možje, ki bodo znali v potrebi, tudi nastopati. Kaka lista je bila torej prvotno sestavljena in v kolikor se je stopilo s trgovstvom v tej zadevi v stik, mi ni bilo znano. Tudi nisem jaz bikcbir predlagal, da bi moral ta ali ta . v odbor. Da pa novoizvoljeni odbor ni bil po želji nekaterih izvoljen, so si dotični pa sami krivi, ker niso nikogar predlagali. Po toči zvoniti je pa prepozno. Če je pa novoizvoljen odbor meni všeč ali no, to ostane le meni v Presoj e vanje. Konštatirati pa moram, da v novem odboru niso sami »demokratski petelini«, ampak tudi drugi. Ker pa, kakor vidim iz »Strgžinega« dopisa, omenjeni dopisnik reflektira najbrže na »mastno« predsedniško mesto, mu to radevolje in takoj prepustim, samo če so zaveže izpolnjevati skozi 3 leta svoje dolžnosti, biti vsem trgovcem z delom in pojasnili na razpolago ter redno držati uradne ure. \ tem slučaju gorz-avežem takoj'izplačati' za kateri si bodi dobrodelen namen 1000 Din. Tako bo vsaj omogočeno enkrat kuri predsedovati izvoljenim petelinčkom. V. Weixl. m Koncert »Drave«. Ponovim opozarjamo slavno občinstvo'na ljudski koncert, katerega priredi narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v Četrtek 1. junija l9?2 v Gbtzovi dvorani. Nastopijo: društveni moški in mešani zbor, solista g. A. Živko in g. M. Čepič, pomnoženi društveni orkester. Iz prijaznosti sodelujeta operna pevka gdč. Slava Mezgečeva in učiteljica »Glasbene Matice« gdč. Hege-dušičeva. Pevovodja: Vlado Premrou. Kapelnik: Tončo Skačej. Spored: 1. Orkester. Glinka: Kušlan in Ludmila overtura. 2. Dr. G. Ipavec: Oblaček; Fr. Korun: Potrkali na okno; poje Ploski zbor. 3. Dr. B. Ipavec: Leži po-Ije ravno: dr. A. Scbwnb: Moji devoj-cici; dr. G. loavec: Tiček, poje mešan zbor. 4. Dr. B. Ipavec: n) Arija Ivana iz opore »Teharski plemiči«; bi Pozabil sem mnogokaj dekle ..; c) Kaj bi to vprašal... 5. F. S. Vilhar: Jadranski Zvoci, potpnri. 6. Dr. G. Ipavec: al Če na poljane rosa pade; b) Ciganka Mn-^ija; c) Na poljani. 7. Dr. G. Ipavec: Savska; dr. J. Ipavec: Imel sem ljubo n piitiklin, za stanovanje s 4—5, četudi manjšimi sobami v Mariboru, če mogoče v bližini parke, event. s koščkom vrla. —Naslov pove uprava »Tabora", * wiTž 2n\ Zagrefeacki Zh&f Ti Pojasnila, prodaja legitimacij in znakov, odpre- ® ma razstavljenega blaga. rr — % • , mmi Carl nsko- špsdleiJskf- bursau 1 -—1 Bvm. PMilevič & S, SonSa || častni zastopniki Zagrebačkog Zbora. 842 3—2 ga ^8oksssiclrova c, 44-L — T@8ef©w gg PJ Cast mi je naznaniti sl. občinstvu, da otvorim v začetku junija svojo ppsgt ^ P||-9||rl trgovino s prekajenim in svežim mesom |J||ff|f I I • U£iil • v Vojašniški ulici št. 10. 1 ||#1|| “ Gfi Bi Solidna Dost ežba^h prvoyrsteo blago zajamčeno. — Za obilen obisk se priporoča Proizvajanje: Pobrežje, Zrkovska cesta 5t. 23. Prodaja: Vojašniška ulica št. 10. Lastnik in Koazorch »Tabor*.,—..Tiska: Mariborska tlskaina d.