št. 51 (1274) . liovo MESTO, Leto XXIV Četrtek, 21. decembra 1973 NOVO MESTO - Medobčin-^ ski svet ZK Novo mesto bo danes obravnaval samoupravni sporazum o združevanju TOZD. Črnomelj - jutrv bo tu 'gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z igro ,,Posli gospe War-enove“. V soboto bodo to predstavo videli tudi v Metliki.-SEVNICA-- Jutri ob 18. uri se bodo predstavili mladi telovadci PARTIZANA na prireditvi v počastitev dneva JLA. ČATEŽ - V motelu bo jutri seja medobčinskega sveta ZK Posavje. S predsedniki občinskih skupščin sindikalnih svetov in predsedniki komisij ZK bodo razpravljali o nalogah pri ustanavljanju TOZD in sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD. BREŽICE - Jutri ob 13. uri bodo v prosvetnem domu odprli likovno razstavo del nemškega slikarja Alberta Duererja. Razstava bo odprta teden dni. KRSKO - Odborniki bodo jutri razpravljali o konceptu gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja. BREZICE - Nocoj prihaja v goste Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo bo Fodor-jevo ,,Maturo", igro iz dijaškega življenja. SEVNICA — Včeraj je svet za gospodarstvo ObS obravnaval poročilo ■ SDK o gospodarjenju delovnih organizacij od januarja do septembra, odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in družbeni dogovor za financiranje zemljiških skupnosti. BREŽICE - Splošni zbor občine Brežice bo v soboto obravnaval statut občine in predlog razvojnega programa Posavja od 1971/85. ČRNOMELJ - Glasbena mladina Bele krajine organizira 26. decembra gostovanje gledališkega igralca Borisa Kralja iz Ljubljane. Ta dan bo obiskal osnovni šoli na Vinici in v Starem trgu ter gimnazijo in poklicno Š9I0 v Črnomlju TREBNJE - Jutri bodo odborniki obeh zborov občinske skupščine Sprejemali sklep o uvedbi samoprispevka za šolstvo in komunalne naprave, ki je bil izglasovan na referendumu v nedeljo. Velika zmaga solidarnosti V občini Trebnje 70,38 odst. volivcev glasovalo za samoprispevek - že tretji po vrsti Občani trebanjske občine so izglasovali tretji samoprispevek za šolstvo in tokrat še za komunalne naprave. V delovnih organizacijah so se delavci odločili že v petek: zanj je bilo kar 75,3 odst. delavcev, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo - zanj je bilo 69 odst. oddanih glasov. Razen petletne obveznosti po 1,.5 odst. Od OD, pokojnin in dohodka obrtnikov ter KD od kmetijske dejavnosti so se delovne organizacije obvezale še za 1 odst. od družbenega proizvoda. v vrsti volivnih enot je bilo število glasovnic ZA okrog 90 odst.: v Dolnjih Selih v Suhi krajini 90,9 odst.. Rdečem kalu 90 odst.. Veliki Zloraba vere-protiuštavna V današnjih DOLENJSKIH RAZGLEDIH objavljamo na uvodnem mestu govor, ki gaje imel 15. julija letos Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZK Slovenije v Žužemberku na proslavi partizanskih divizij, brigad in krajevnega praznika tega tolikanj preizkušenega mesta ob zgornjem toku Krke, Združili smo ga z razmfšljanjem o odnosih socialističnih sil do Cerkve, vere in klerikalizma. Medtem ko smo o močnih odmevih, ki jih je vzbudil med ljudmi Šetinčev govor v Žužemberku, pred meseci že poročali, želimo z objavo njegovih takratnih ugotovitev prispevati k jasnim razmejitvam med klerikalizmom in vero. Dogodki in čas kažejo, da je to danes nujno potrebno. K temu nas spodbu--jajo verni občani sami. ki prav nič’ ne potrebujejo, da bi se kdorkoli v ,,njihovem imenu“ potegoval za versko svobodo in njihove ustavne pravice. 600 novih naročnikov Tretji teden naše akcije je bil doslej najuspešnejši: pri-dobih smo 243 novih naročnikov, skupno število vseh novih prijateljev domačega pokrajinskega tednika pa se je od 23. 11. do 18. 12. dvignilo na 600. Tokrat so se najbolj izkazaU poštni dostavljači iz novomeške, sevniške in trebanjske občine: pridobih so 66, 65 oz. 25 novih naročnikov. Pridružili so se jim tudi nekateri drugi aktivisti, ki želijo sodelovati pri dviganju naklade domačega lista. Eden med njimi (ime bomo povedali kasneje) je sklenil: ,,Sam bom pridobil sto novih naročnikov!“ Skoraj da mu že verjamemo . . . SKUPEN USPEH PO 3 TEDNIH AKCIJE: od 600 novih naročnikov so jih pridobili: 34 v brežiški občini, 9 v črnomaljski, 37 v kočevski, 72 v krški, 15 v metliški, 156 v novomeški, 12 v ribniški, 142 v sevniški in 46 v trebanjski. S področja raznih pošt v Sloveniji in SFRJ smo dobili 61 novih naročnikov, iz inozemstva pa 16. Tudi danes se predstavljamo v novih domovih in družinah v pokrajini z vabilom: naročite si tudi vi DOLENJSKI LIST! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA • Loki 90,5 odst., v Repčah pa kar 95,7 odst. V krajevni skupnosti Veliki Gaber, kjer plačujejo občani še svoj samoprispevek (v višini 3 odst.), so v Žubini glasovali 90,7-odstotno. „ZA“. Med delovnimi organizacijami so sc bolj kot „veliki“ izkazali „mali": v volivni enoti Putnik, l’c-trol in baza A.MS kar 97 odst., GOP Mirna 94,5. in glasovi PROl l? Pod mejo 50 odst. ZA je bilo med 103 volivnimi enotami 12 volišč; tako so se odločali Ic v nekaterih manjših voUščili. Uspeh zadnjega glasovanja daleč presega izid referenduma pred petim leti, ko so odločale desetinke odstotkov. A. Ž. DBH tk - JE VAŠA BANKA OB DNEVU JLA - „Združeni v bratstvu in enotnosti smo nepremagljivi,'" je večkrat poudaril tovariš Tito. Zato tudi ob letošnjem dnevu JLA poudarjamo nenehno potrebo po sožitju vseh narodov in narodnosti, po še tesnejši vzajemnosti in medsebojni pomoči vseh republik. Pripadniki JLA, čuvarji naših meja in branilci vseh pridobitev naše socialistične revolucije ter samoupravljanja, imajo pri tem še posebno vlogo. Več o njihovem sodelovanju z ostalim prebivalstvom, o njihovem nepogrešljivem prispevku k napredku našega območja preberite na 7. strani današnje številke. E % £ Slavnostna akademija bo 5. januarja prihodnje leto v Ljubljani - Vrsta proslav v raznih krajih ■ Tudi na Suhorju - Izredna junaštva Pred tridesetimi leti, 6. januaija 1944, je 1.112 borcev treh brigad, ki so se združile v XIV. divizijo, krenilo s Suhoija nad Metliko v tritedenski pohod preko Štajerske. V spomin na ta pohod bo več prireditev. Tako so povedali prejšnji četrtek predstavniki odbora za organizacijo prireditev na novinarski konferenci v Ljubljani. Osrednja prireditev, slavnostna jc še nekaj več kot 400 - bo 5. ja- akademija, na katero so povabili vse nuarja na Gospodarskem razstavišču 'še živeče udeležence pohoda - teh v Ljubljani. Na akademiji bo sprego- Zbrani z obeh strani Sotle Kumrovec: borci slavili 30-letnico bojev Preživeli borci Kozjanske čete in prvega udarnega bataljona Zagorskega partizanskega odreda so se 15. decembra v prisotnosti domačinov in gostov iz Slovenije in Hrva.^e zbrali v Kumrovcu na probavi 30-letnice prehoda čez Sotlo. Srečanje je bilo nadvse prisrčno. O dramaličnih dogodkih pred 30 leti so spregovorili poslanec Stjepan Iveković, komisar I. bataljona Zagorskega odreda Milan Šepetave, komandant 1. udarnega bataljona Ivica Družinac ter podpolkovnik Milan Kostevc, Ici je bil tedaj med kozjan-•skimi borci. Hrvaški partizani so krenili na slovensko stran v noči od 19. na 20. december 1943. S kozjanskimi borci so bili dogovorjeni za napail na Šempeter (Bistrica ob Sotli). l‘o bitki so se umaknili vsi skupaj čez Sotlo, ker jim je zmanjkalo municije, lo je bilo v noči od 21. na 22. december. Večina borcev ni znala plavati, zalo so jim pomagali na vse načine. Na srečanju v Kumrovcu sta zapela združena moška pevska zbora Artiče-Globoko, nastopili pa so tudi učenci osnovnih šol z obeh strani Sotle. Borci so poudarili, da proslavljajo skupno zgodovino, davno in bhžnjo preteklost, pa tudi skupno sedanjost, skupno planiranje za na- predek Zagorja m Kozjanskega. Ljudi ob Sotli družijo stoletja od kmečkih punotv dalje, ko so se prvič borili skupaj slovenski in hrvaški tlačani. Udeleženci srečanja so poslali pozdravna pisma predsedniku Titu in centralnima komitejema ZK Hrvaške ter Slovenije. J. TEPPEV voril predsednik CK ZKS 1'rance Popit. Potek akademije pa bo prihodnji dan posredovala gledalcem tudi ljubljanska RTV. Po proslavi bo (Nadaljevanje na 4. str.) ZLATO NA VINICO Na XIV. republiški razstavi pionirske fotografije, ki jc bila pred kratkim končana v Ilirski Bistrici, so razstavljali tudi učenci osnovnih šol Kočevje, Katja Rupena iz Novega mesta ter Vinicc pri Črnomlju. Na razstavo so poslali fotografije tudi učenci novomeške šole Milka Šobar - Nataša, vendar njihovih del niso prikazali. V šole z našega območja je šlo tudi nekaj odličij: zlato medaljo ,,Janez Puhar* za najboljšo fotografijo posameznikov je prejela učenka viniške šole Jožica Benec za fotografijo „Zapis dveh vojn“. Bronasto medaljo za najboljšo Icolekcijo pa je žirija, kakor smo že poročali, prisodila Primožu Lovrinu, članu foto-kinokluba osnovne šole Kočevje. V KRKI: ZA STANOVANJA ŽE 10.987 PROSTOVOLJNIH UR DELA Veliko stisko zaradi pomanjkanja stanovanj rešujejo v novomeški tovarni zdravil tudi tako, da bo vsak zaposleni opravil 24 ur prostovoljnega dela. Tako upajo zbrati za stano-vanj.ski sklad dodatno kakih 75 milijonov starih dinarjev. Do srede decembra je 652 delavcev podjetja že podarilo v ta namen nad 10.900 delovnih ur. Solidarnostno akcijo nadaljujejo, denar iz nje pa bo kolektiv namenil predvsem za stanovanja delavcev 7 nižjimi osebnimi dohodki. Danes: Razgledi Kot prilogo današnje številke smo izdali 6. številko drugega snopiča DOLENJSKIH RAZGLEDOV. V njej med drugim poročamo o klerikalizmu katoliške Cerkve na Slovenskem, pri čemer v komentarju posebej poudarjamo, da „klerikalizem ni vera, temveč je nasilje nad njo, politikanstvo in boj za zemeljsko oblast", kot je dejal že pokojni tovariš Boris Kidrič. Ivo Pirkovič piše o Kandijski bolnišnici med zadnjo vojno, Janez Bogataj o Ljudski medicini na Dolenjskem, Jože Škufca pa o obisku v Trubarjevem Derendigenu. Dr. Vilko Novak se spominja življenja in dela pokojnega rojaka prf. dr. Nika Zupaniča, medtem.ko Marjan Mušič in Božidar Jakac komentirata letošnjo razstavo akadem. slikarja Franca Zupana v Novem mestu. Objavljeno je poročilo o tretji dolenjski slikarski koloniji in več drugih sestavkov, številka pa je tudi tokrat bogato ilustrirana. Ljubitelji proze in poezije bodo našli v njej tudi odmev zadnjega literarnega večera, ki je bil 9. novembra v Dolenjski galeriji. V komentarju „Dolenjski razgledi - da ali ne‘' sprašujemo za bodočnost te naše občasne priloge, glede katere menijo mnogi naši naročniki in bralci, da bi morala izhajati pogosteje oz. kar redno. Knjižnicam, šol^r. firueim priporočamo, naj prilogo shranijo; še nekaj številk bo verjetno dopolnilo sedanji II. snopič. Obetajo se otoplitve s padavinami kot dež, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Okoli nedelje pričakujemo <^laditve s padavinami kot sneg. Na proslavi v Kumrovcu so preživeli borci oživili spomine na skupne boje slovenskih in hrvaških partizanskih enot. (Foto: J. Teppey) K|e? S«veda Doienj!i»ro ftstu - kot npvontdto IMVj____________________ Novotgksa, zmnEovatna: skrinia od INovotehm, pralni stroj od Dolenjke iirT 7-di Tc^licah. Kdaj in lesko? Prva ugimka Je bila ob)av||ena v (»iloqi pfefhji četrtek, na$ie.dtl|i| potem pa 1»-vsakih 14 dni po ena. Še enk^t vas ppQZ'*^mo: »šene:uganke nam pbjavljene-tise ^5tm. Ne pošiljajte posameznih i^it^Sl^. k boste morali ^ času! • Bolj zanesljivo boste prišli do nagrad, če » bc«te naročifi na^DOLENJSKI LISI ;pridev rok« rednim naročnikom in komaj 4 odstotki sov prosti prodaji! ' tedenski mozaik Dve plati pokojnin Pogoji za pokojninsko zavarovanje kmetov ustre-zojo družbeno-gošpodorski usmeritvi, toda kdo bo poskrbel, da bodo tudi uresničeni? Kjnc^c kooperanti se lahko pokojninsko in invalidsko zavarujejo pod enakimi pogoji kot delavci. Tako je že določeno v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarov^ju in s statutom pokojninskega in invalidske^ zavarovanja SR Slovenije. Razpravlajo le še, kako to uresničevati. O tem naj skleneta pogodbo skupnost zavarovanja in zadružna zveza SR Slovenije. RIM — Tako se je začelo: prepad na rimsko letališče. Zaje^ talcev, uničenje ameriSc^a letala in ! ugrabitev nemškega, s katerim so napadalci skupaj s talci o^etdi v Atene. Tam so zahtevaU od grških ; oblasti, naj izpustijo dva palestinska komandosa, ki sta v grSdh zaporih že od tedaj, ko sta nifj atenskem letališču izvedla pred časom napad na neko letalo (Tdefoto: UPI) tedenski mnanjepolitičnj pregled Richard Milhous Nixon, sedemintrideseti predsednik Združenih držav Amerike res nima miru v Beli hiši. Ob aferi Watergate, ki se še vedno ni polegla (in v zvezi, s katero je vse več mnenj, da Nixon ne bo mogel do konca preživeti svoj mandat v Beli hiši, marveč bo moral prej odstopiti), se porajajo nove in nove. Najnovejša: dolžijo ga, da je zakrivil utajo davkov, ki bi jih moral plačati, ko je prodal svoje newyorško stanovanje. Nixonovi odvetniki zagovarjajo svojega gospodarja z naslednjim: po ameriških zakonih ni treba funkcionarjem, ki so jih izvolili za mesta v zvezni upravi, plačati davkov v dveh zveznih državah hkrati In tako se Ni-xon tudi brani: ker sem v Washingtonu samo začasno (sicer pa prijavljen kot stalni prebivalec v san elementu v zvezni državi Kaliforniji) nisem dolžan plačati davek na dohodek od prodanega newyorškega stanovanja v Washingtonu. Toda hkrati nisem dolžan plačati tega davka niti v Kaliforniji, ker pač tam stanujem stdno in prebivam samo od časa do časa... Nixonov kolega, britanski premier Edward Heath, pa sicer nima takih problemov, ima pa skoraj vse druge. Najpomembnejši je te dni vsekakor splošno pomanjkanje energije, zaradi katere je bil prisiljen vpeljati samo tridnevni delovni teden! Kajpak bodo Britanci to samo na videz všečno zadevo (podobno že kar napovedim za dvaindvajseto stoletje!) drago plačali, kajti dežela, ki dela samo tri dni na teden resda štiri dni počiva - zato pa tudi toliko manj proizvede in je za toliko revnejša ... kratkotrajna radost zaradi nedela, ki jo bo treba kasneje nadoknaditi tako ali drugače... In če smo že pri energetski krizi ne bo odveč še kratka informacija, da velika večina omejitev, vpeljanih nedavno v deželah Zahodne Evrope, še vedno velja. Doslej pa zaradi tega niso prihranili samo precej egergije, marveč tudi mnoga človeška življenja. V Zahodni Nemčiji, kjer tedensko izgubi po cestah življenje zaradi prometnih nesreč nekaj deset ljudi, je bil med zadnjim vikendom samo eden mrtev... Pri pripravljanju pogodbe se kažeta dve nekoliko nasprotujoči si težnji. Prva ima predvsem socialni motiv, druga pa tudi gospodarskega. Mnogi kmetje menijo, naj bi tako pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot ga imajo delavci, bilo omogočena vsem kmečkim ljudem, ki bi se hoteli zavarovati in bi zmogli plačevati prispevke. Njihovih dohodkov iz kooperacijske proizvodnje naj ne bi natančno ugotavljal. Druga stran pa zagovarja stališče, da bi se kot pogoj za zavarovanje kmetov naj upoštevala le trdna kooperacija z organizacijami združenega dela in dejanski dohodki iz nje. Pravijo, naj bi pokojninsko zavarovanje kmetov spodbujalo tudi k večji proizvodnji in k uveljavljanju samoupravljanja kmetov t^o, kot določa zakon o njihovem združevanju. Predlog kmetov je jasen. Najnižji zavarovalni znesek naj bi bil enak minimalnim osebnim dohodkom delavcev v kmetijstvu. Za tiste, ki bi se želeli zavarovati za višje zneske, bi določili več kategorij, ne da bi ugotavljali njihov stvarni dohodek. Mesečni prispevek bi bil okrog 21 % od zavarovalnega zneska. Mnogi kmetje pa ne vedo, da bi pri delavskem pokojninskem zavarovanju morali imeti 25. oz. 20 let zavarovalne dobe, preden bi dobili pokojnino. Taka pokojnina bi bila še vedno skoraj za polovico nižja kot pokojnina delavca, ki bi imel pri enakih dohodih 40 let delovne dobe. Starejši kmetje bi torej morali dokupiti veliko let. Koliko bi jih zmoglo tako plačilo in ali bi se jim zdelo še sploh koristno? Po takih ugotovitvah se nam predlog, ki zahteva kot pogoj za zavarovanje kmetov trdno kooperacijo, temelječo na samoupravljanju, ne zdi tako ozkosrčen kot na prvi pogled. Tako samoupravljanje kmetov je sicer že določeno z zako- nom o združevanju, zapisano pa bo tudi v novi ustavi. Nekatere kmetijske organi2:acije pa tega še ne upoštevajo. Kmetove pravice se končajo ob prodaji pridelkov ali živine. Pogoj, da taka kooperacija ni dovolj za pokojninsko zavarovanje, naj bi spodbujal in silil kmete, da bi z^te-vali od svoje zadruge ali obrata za kooperacijo, naj uvede pravo proizvodno sodelovanje. JOŽE PETEK Svet, ki je po malem že začel vegeti, da je zdrav razum naposled zmagal nad nesmiselnim nasiljem, je od včeraj zopet v šoku: brezumno nasilje na letališčih v Rimu in Atenah znova pretresa javnost. Podrobnosti: DRAMA NEDOLŽNIH: začelo se je predvčerajšnjim okoli 13. ure v Rimu, kjer so napadalci izsilili na sicer dobro zastraženem (vsaj po mnenju italijanskih varnostnih organov) letališču prehod do letala ameriške družbe in ga napadli z bombami. V napadu je izgubilo življenje 31 ljudi, več pa jih je ra-nje^. V letalu sta bila v tem trenutku tudi dva maroška ministra. Zločinci so se takoj zatem vkrcali v letalo nemške letalske družbe Luftiiansa in z njim odleteli proti Atenam. Po noči, ki je bila polna napetosti, so nadednji dw z letalom odleteli naprej. V trenuticu, ko to poročamo, se drama ugrabljenega letala nadaljuje. Zadnja novica, ki smo jo še dobili, priča, da so napadalci v Aten^ izpustili otroke iii žene ter položiU na pristajalno stezo truplo nekega ubitega civilista, nato pa odleteli. Kako se bo drama končala je lahko v tem trenutku samo predmet ugibanja, zato pa so toliko bolj na mestu besede obsodbe. Predvsem je treba reči, da je to zločin in nič drugega. Ni^-sar ni, s čemer bi lahko opravičili zračni teror napadalcev, ki prihajajo po dosedaj znanih podatkih sicer iz Bližnjega vzhoda, ki pa prav gotovo ne bodo s svojim dejanjem niti malo prispevali k rešitvi zapletov na tem področju. Svet se je že zdavnaj ogradil od terorističnih akcij t^e vrste (ne glede na to, proti komu so upeijene in kdo jfli izvaja) in jih obosodil. V tem koiuciretnem prinleru je zločinska trojka z pobojem nekaj deset ljudi samo umazala sicer pravične cilje, v imenu katerih naj bi bilo podlo dejanje opravljeno. Napadi te vrste ne bodo nikoli mo^i koristno prispevati k reševanju političnih problemov in tudi ta ne bo. Napadalci iz Rima in Aten so s svojim dejanjem samo neizmerno bodovali sicer pravičnemu boju Palestincev. Napad so doslej obsodile že številne arabske države, ki po-udaijajo, da z njim nimajo nič skupnega — toda to je po našem mnenju premalo. Tisto, kar lahko prepreči morebitne žalostne ponovitve najnovejše tragedije bi bilo ostro in dosledno kaznovanje krivcev takih napadov. To pa se doslej še ni zgodilo in z^ se, da je tudi v tem mogoče iskati vzroke za dejanja brezumnega teroija, kakršen je ta, ki smo mu priče. Edino, kar ostaja v tem trenutku, je upanje, da bodo ugrabitelji spoznali nesmisdnost svojega dejanja in prihranili življenja tistih, ici so jim sedaj kot ujetniki prepuščeni na mflost in nemilost. To lahko tragedijo vsaj zmanjša. PRED ŽENEVO: medtem ko je še negotovo kako bo lahko najnovejši zločinski napad teroristov vplival na ženevske razgovore, ki so jih preložili z 18. na 21. december, pa je že znano, kdo bo vodil sovjetsko ^ in ameri^o delegacijo. To bo- ^ sta vdeposlanika Vinogradov in Bunker. Prav tako je znano, da v prvem obdobju na konferenci ne bosta sodelovali delegaciji Libanona in palestinskega osvobo- ■ dilnega gibanja, marveč samo ZDA, SZ, Egipta, Sirije in Izraela. Kot kaže, bo konferenca raz- i deljena v dva dda. V prvem bodo predvsem govorili o tako imenovanem dezangažiranju sil . na bojiščih (se pravi o umiku j obeh strani in pi^odu varnostnih sil Združenih narodov med nasprotnike), v drugem pa se bodo začdi pogajati o bistvenih in vsebinskih problemih bližnje- i vzhodne krize. .Pred tem bo veijetno treba rešiti še neko drugo, nič manj občudjivo' vprašanje: zahtevo Izrada, naj Sirija izpusti njihovih 150 vojnih ujet^ov (v za- , meno za 800 sir^db). Temu Si- ' rija odločno nasprotuje, ker I trdi, da se mora Izrael poprej umakniti z zasedenega sirskega ozemlja in osvoboditi okoli 15.000 sirskih drža^janov ki so < sedaj pod izradsko okupacijo. BIJEDIC KONČAL OBISK: predsednik zveznega izvršnega ; sveta Djemal Bijedić je končal | uradni obisk na Poljskem in v ' ČSSR in se vrnil doipov. Po povratku je izjavil, da je z obK ! skom zelo zadovoljen in da so | med koristnimi pogovori sklenili tudi vrsto konkretnih gospodarskih dogovorov. telegrami TEL AVIV — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je konči večurna pogajanja z izraelskimi voditelji in odpotoval na Portugalsko. Pred odhodom iz Tel Aviva je dejal, da se Izrael strinja s tem, da bo sodeloval na ženevski konferenci o BUžnjem vzhodu in da bo prvi del konference obravnaval predvsem to, kako končati vojaški del bližnje-vzhodne k]^ize. BEJRUT - Iz Kaira prihaj^o glasovi, da bo predsednik Anvar el S a- I dat verjetno reorraniziral vlado. ICot najverjetnejšega kandidata za pred- | sednika omenjajo posebn^ svetovalca predsednika republike inž. Saida Mareija. (Iz t*avlihe) •v.-JI /Itvf I i k Tako mu je, kot bi bil živ. Na mrzlem je in sveče mu svetijo. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Poglavitne naloge naše ekonomske politike v prihodnjem letu so sedaj — ko se staro leto tako rekoč že izteka v zadnje dni — že zgoščene v določene okvire, začrtane po posameznih področjih in precej točno nakazane. To velja tako za vso državo kot tudi za posamezne republike — kajpak tudi za našo. Zvezni izvršni svet je v dneh prejšnjega tedna (predvsem na svoji seji minulo sredo) posvetil tem vprašanjem zaključno pozornost — razprave o tem so kajp^ potekale že prej, kar smo na tem mestu tudi že poročali — saj je ZIS minulo sredo tudi sprejel osnutek resolucije o temeljih politike družbenoekonomskega razvoja naše države za prihodnje leto. Sočasno s tem je ZIS na tej svoji seji sprejel tudi osnove za politiko cen v prihodnjem letu, kar je seveda še posebej pomembno, saj vemo, kako neprijetne vplive so imela nihanja cen in njihovo pogosto že kar nekontrolirano divjanje na izvajanje naše ekonomske politike v letošnjem letu. ZIS je ob tem pozval vse pristojne organe v državi, naj pripravijo določne predloge akcij in ukrepov za uresničitev enega najpomembnejših ciljev pravkar sprejete resolucije — za boj proti inflaciji. Ta prizadevanja, ta boj proti inflaciji, bo usmerjen v zaustavitev nadaljnjega naraščanja življenjskih stroškov in cen nasploh. Bržčas ni potrebno še posebej poudaijati, kako pomembna za vsakogar je uresničitev te velike naloge naše ekonomske politike v prihodnjem letu. Enak poudarek so dobila ta temeljna vprašanja naše družbene ekonomike tudi na zadnji seji republiške skupščine — prejšnji teden (v četrtek), ko sta zasedala njen republiški zbor in pa enotni zbor delovnih skupnosti. Na dnevnem redu je bila obravnava izhodišč družbenoekonomske politike in razvojnih okvirov za leto 1974 sočasno z analizo uresničevanja družbenega načrta slovenskega razvoja v letih 1971—1975. Poslanci so oba predlagana dokumenta sprejeli — po obsežni in vsestransko kritični razpravi. Bistvene točke našega ekonomskega razvoja v prihodnjem letu je mogoče strniti v nekaj temeljnih podatkov — v svojem uvodnem ekspozeju na zasedanju skupščinskih zborov jih je navedel podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan. Kot predvidevamo, naj bi znašala realna rast družbenega proizvoda v Sloveniji prihodnje Trden okvir za prihodnje leto leto 6,5 — 7,5 odstotka, fizični obseg industrijske proizvodnje naj bi povečali za 8 od stotkov, zaposlenost naj bi se ob tem povečala v letu 1974 za 2 — 2,5 odstotka, produktivnost dela za 4 - 5 odstotkov in bruto gospodarske investicije v osnovna sredstva za 9 odstotkov. To je nekakšen trden okvir naše ekonomske poUtike za prihodnje leto — in zdi se, da je postavljen tudi dokaj realno. Zvone Dragan je v svojem skupščinskem ekspozeju poudaril, da je tudi letošnja go- spodarska bilanca kljub vsem slabostim vendarle dala nekaj zares pozitivnih rezultatov, ki jih ne kaže prezreti. Slabo bi bilo, je dejal, ko bi te uspehe sedaj zmanjšali s premalo smelo in odlo^o razvojno politiko za naprej. Začrtane okvire za prihodnje leto so v svoji razpravi podprli tudi republiški poslanci — pri čemer je bilo predvsem govora o tem, da moramo še posebej povečati produktivnost in vlaganja v naše gospodarstvo, še posebej pa ne smemo zanemariti kmetijstva, energetike in kadrovske politike. To so pač neposredna ekonomska vprašanja, ki %e nam kopičijo iz leta’v leto — vendar smo jih \ vsaj v zadnjem času le začeli konkretno obravnavati in reševati. Prejšnji četrtek so se na seji zbrali delegati začasne republiške skupnosti za starostno zavarovanje kmetov — obravnavali so vprašanje, kako in kaj naj bi bilo s predvidenim povečanjem kmečkih pokojnin. Sprejet je bil sklep, naj strokovna služba pripravi do prihodnjega januarja potrebne predračune, iz katerih bo videti, ^ je res že v prihodnjem letu mogoče zvišati starostne pokojnine kmetov. Predhodne ocene namreč kažejo, da bo to možno — da bo prihodnje leto mogoče zvišati te kmečke pokojnine bodisi za 10 odstotkov, če bi to povišanje veljalo že od začetka leta, ali pa za 20 odstotkov, če bi pokojnine zvišali šele s 1J julijem. Potemtakem bi kmetje prejemali namesto dosedanjih 250 dinarjev starostne pokojnine bodisi 275 dinarjev (če bi zvišanje veljalo od januarja) ali pa 300 dinarjev (če bi veljalo od julija) mesečne pokojnine. Prejšnji četrtek je bil na Brionih pod predsedstvom Tita razširjen se$tanek, Id so se ga udeležili predstavniki zveznih in republiških forumov. Na sestanku so spregovorili o javni razpravi in o končnem predlogu nove zvezne ustave y ta predlog bodo še proučili tudi na bližnji seji predsedstva ZKJ. Slednjič bo predlog nove ustave SFRJ'predložen ustavni komisiji zvezne skupščine. ‘ , “V >* 9,*; 2| ivs 118 mogoče za Novo leto po asfaltu iz Sevnice v Zaenkrat sega asfaltni trak skoraj že do Ranice, čeprav je vmes še dvakrat prekinjen. >\jenih je še nekaj kflometrov pred , . na tem delu kmetje šele odvažajo pose-^ s predvidene (Foto: Železnik) Zaradi pomanjkanja delavcev in ker je povpraševanje po zdravilnih zeliščih večje, kot pa jih je moč ponuditi trgu,' se je preko 90 mladincev v Krki odločilo, da bodo 300 neplačanih prostovoljnih ur delali pri pripravi zelišč za pakiranje in za doseg plana v izvozu. (Foto: Sandi Mikulan) „Gnoj hitim spravljat na njivo preden bo zapadel sneg,“ je dejal še 14. decembra kmet Jakša iz Vranovič, dan kasneje pa smo že dobili novo pošiljko snega. Letošnja zima je bila doslej ugodna za kmeta. (Fot: Ria Bačer) HVALA ; Pomanjkanju energije Stvar je za nekaj dobra, ;it5js pregovor. Sicco Mansholt, predsednik Evropske skupnosti, pravi, da |ilw ^je pomanjkanje energije za svet. Energetska pokazala, kam pelje raz-Za ^"^rgetskih virov in suro-^sako ceno, samo da se Ijjg dobiček. Mansholt trdi, j^*^anjkanje energije tisto, prepričalo politike, da **>0 to *iaglo ukrepati. Clove-mora začeti odločneje bosta člo-IlOpjdi ***rava preživela, ne pa k čemur gre sedanji Potrebno je varovati pravi Mansholt in •j da mora človeška dru-1)^ Izpustiti sistem, ki je zasno-profitu, saj le-ta samo .prepad med bogatimi V nedeljo dopoldne se je na Otočcu končal tridnevni seminar za kandidate in na novo sprejete člane ZK. Organizator je bila občinska konferenca ZK Novo mesto. Uvodni govor je imel tov. Franc Šali. Mladi so na koncu izjavili, da si želijo še več podobnih srečanj. (Foto: Boštjan Krže) r Metlika je prehitela Novo mesto Republiški zavod za statistiko je pred kratkim dokončno izračunal, kolikšen je bil narodni dohodek v naši republiki, ali poenostavljeno rečeno, kolikšna je bila novoustvarjena gospodarska vrednost. To je eno najbolj objektivnih meril za primeijavo gospodarske moči. Zanimivi so podatki o občinah. Večina izmed 9 občin širše Dolenjske se uvršča v „spodnji dom“ slovenskih občin, torej ^Vq !>i^ ~ Na ponedelj- “lie dan so na novomeško skupno 349 praši-pa so jih 278. Do 12 Pra.šičke so prodajali icm za prašiče, stare ili pa so lastniki do 760 dinarjev j} t'iicah ~ tedenskem sejmu hilo skupno na voljo J, 4cq''> ^tnike pa jih je za-j J? Pra{ *i *^*'ogram do 3 mesece Ji je veljal do 26 din, 5,''® starejših prašičev * dinarjev. Stari del Metlike med tiste, ki so gospodarsko manj razvile. Vendar pa se nekatere že prebijajo naprej. Presenečeneje je spet občina Metlika, ki se je predlanskim povzpela na 26. mesto, lani pa celo na 19., kar pomeni, daje metliška občina med vsemi našimi najbolj razvita — merjeno z velikostjo narodnega dohodka na prebivalca, ki je lani znašal 21.514 din. Ih Kmetijski l Hi« ftroiini7Pm np mikrp v 1 Dobro je vedeti, da organizem ne more pa čeprav uživa z vitamini zelo boga-I®* W j® treba stalno uživati. Potrebe so različne, SLi: . so mlade živali in molznice, še posebej pozimi in ne uživajo sveže krme, zaloge v njihovih telesih pa ko ne. J ■ ^ pn * lO' j® *ii*j^olj nevarno pomanjkanje vitamina A, ki vitamin rasti. Potreben je za zdravo rast in „p.'®^nost. Pomanjkanje povzroča motnje v rodno.sti, loši ^Cn^^'^Sčnost, zmanjšanje splošne odpornosti in še druge mlezivu, ki ga tele popije najprej, je |H)sebno nu' napajanje s tem prvim mlekom Kon- krmljenje z dobro zeleno krmo ali dobrim, senom preprečujejo pomanjkanje vitaminov. Ob *iwjno, da vitamine dodajamo, za to pa so upo-.jO »„ ,®*^®Ino-vitaminske mešanice ter močna krmila, ki vse- V^'vUa„,i„c, ■ . vitamina D je običajno povezano z neustreznim J. fosfoija in kalcija v krmi. V senu z naših tal običajno saj preslabo gnojimo in je zalo razmeije med ^ prvinania širSe, kol bi smelo bili. Živali lahko s y v' ^ *** neskladje delno premagajo, vendar pa vitamina. Ce ga ni, sc pojavila dve hudi it zaradi moralno-politične zavesti odgovornosti pripadnik^'^ naše armade je raznim nacionalističnim, liberalističnim in birokratskotehnokratskim silam spodletel poskus, da bi oslabile njeno enotnost. Biti moramo budni in se varovati raznin poskusov ustvaijanja umetnih dilem in nerazumevanja ob bistvenih vprašanjih državne obrambe, ki zadevajo na pnnier vlogo, naravo, organizacijo in nadaljnji razvoj naših oborozf' nih sil, kajti njihova specifičnost in naloge ne dovoljuje^ takšnih pojavov. Treba jih je čimprej odpravljati, da ne vplivali na bojno pripravljenost, na odnose med ljudmi, n moralno-politično stanje. Nikomur ne smemo dovoliti, s kakršnimkoli izgovorom slabil obrambno moč in varno države. (Predsednik republike v intervjuju z glavnim in nim urednikom časopisa „Vojno delo“) odgovor- Stane Dolanc: ZK ne more in ne sme biti administrativni vrh sistema Mora nam hiti popolnoma jasno, da takšna vodilna kot si jo predstavljajo nekateri, da bi Zveza komunis kratko in malo postala administrativni vrh vsega našega a ma, da takšna vodilna vloga v bistvu ne more biti vloga v našem sistemu. Da bi se sprevrgla v antivodilno vlog > ker bi v bistvu taka vodilna vloga negirala to, kar smo li, in to, kar gradimo, ker bi to v bistvu pomenilo samoupravnega sistema. Mogoče je v tem trenutku - 9 ^ ^ tivno, ne rečem vedno subjektivno — ta nevarnost zato, ker nekateri mislijo, da bi s takšnim sistemom, ^ vlogo Zveze komunistov, najlažje razrešili vse j^j zdajle dogaja, in rešili težave in probleme, konflikt^, objektivno obstojijo sisteiTia, [viisiim, aa oi laKsna smer pripeijaia ao po drugi strani pa izredno nevarno zaostrila vsa tista o j tivna nasprotja, vse tiste objektivne konflikte in jo- izhajajo iz realnih odnosov, ki v naši državi, v naši druz Ne od včeraj, ampak že zelo dolgo. Odlomek iz po^vora sekretarja Staneta Dolanca bljanski televiziji) na Ij«' Beno Zupančič: Nenehna spodbuda ustvarjalnost' Komunisti se v kulturni skupnosti srečujejo z vsemi vfS^^ mi težav, še zmerom s prevelikim vplivom države, gjg nim vplivanjem gospodarstva oziroma delavstva itd. ^ pa ne smemo pozabiti, da se boj s temi težavami vodi zvezi sami. Tudi v njej je namreč precej odpora ju ju sti; ponavadi prihaja iz tradicionalističnih, dogmatsKJ^^^ državno-tehnokratskih izvirov. Idejno-politična položaj kulturnih dejavnosti je seveda del bitke naše socialistične zamisli, za odločnejši vpliv delavs oblikovanje celotne družbene politike. ^3,^3. Vprašanje je torej, kako v naših razmerah, v šnjo gospodarsko in družbeno razvitostjo, ob naših iz^ in spoznanjih, ob današnjih sposobnostih i*’ bilo v svetu ustvarjeno naprednega, kako tedaj . ^giav-ustvariti talcšne družbene razmere, da bo moglo ujKO-stvo vse bolj subljekt kulturnih dejavnosti, subjektJ' onos^i-vanju kulturne politike v ožji in širši družbeni ^ jru-Seveda je za Zvezo komunistov (in ne le zanjo) to m gim tudi vprašanje znanstvenega vrednotenja na ščine, nenehne graditve naše kulture - tu je pouda „naše“ - bogatenja družbe z do.sežtJ dru»iih osti ščine, nenehne graditve naše kulture „naše“ - bogatenja družbe z do.sežtJ ........ .dscu'"*'' gibanj, idi'. (Iz razprave književnika, otc ^ SZDLl.iuhlia„. vMladinsk'"''* Zvone Dragan: ^ Ne smemo se bati velikilj zaslužl(ov, ki izvirajo iz delfl Osnovno načelo je zagotovitev reprodukcijske spo^ gospodarstva. Zato se postavlja zahteva, naj dohodki pri tem rastejo za 3,5 odstotka, kar je rastjo produktivnosti dela, osebna potrošnja za 5 družbeni standard, vključno z investicijami v jploS*'^ izgradnjo, pa za 6 odstotkov. Ob predpostavki, da raven cen in življenjskih stroškov porastla za l5 o pomeni to, da bi nominalni osebni dohodki na zap pa porasli za 18,5 odstotka, sklad osebnih dohodkov za 21 odstotkov ob porastu nominalnega družbene^^^^^ voda za 23 odstotkov. Tudi v primeru višje čeprav bodo vsi napori in ukrepi v republiki morali biti usmerjeni, da ne pride do tega osebnih dohodkov spremljati rast življenjskih treba upoštevati tudi ekonomski vidik osebnih jorej kot faktor rasti produktivnosti dela in povpraševa soodvisnost med rastjo osebnih dohodkov in Pri politiki delitve osebnih dohodkov sc sta*^ tako politiko, ki naj zagotovi socialno in ekononis pa nosi dclavcev z'nizkimi osebnimi dohodki, na večjo diferenciacijo v osebnih dohodki!) na pod okviru iste kategorije delovnih mest, kar je osnova ^ ^ ^,311 lacijo večje produktivnosti in kreativnosti. Ne visokih osebnih dohodkov, ki izvirajo iz dela, l, .socialni in ekonomski problem so tisti visoki oseni ki, ki ne izvirajo iz dela. (Iz ekspo/.eja podpredsedniku izvršnega 'ivoli* SR Slovenije) kup To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Hrepenenje ob sveči Kje so tisti partizanski časi, ko nam je elektrike zmanjkovalo le za nekaj minut? v letošnjem septembru so kolektivi Združenega podjetja Iskra postavili v Starih žagah spominsko obeležje delovanju slovenskih partizanskih radio delavnic, imenovanih 99 D. Nekateri bivši partizani si prizadevamo zbrati arhiv in spomine na takratno delo, pomembnost in življenje v tem izjemnem strokovnem kolektivu, ki je tudi zarodek današnje Iskre. Te dni sva o delovanju 99 D kramljala pri sveči (redukcija električnega toka) s Borisom Kosom, sedanjim urarjem v Novem mestu, ki je začel v partizanskih delavnicah popravljati ure. Boris je zgovoren, pa tudi hudomušen. Med drugimi spomini, ki jih hrani, mi je pokazal revijo Borec št. 6-7 iz leta 1967, kjer opisujejo nekateri takratni borci iz 99 D svoje spomine. Dipl. inž. Milan Železnik, “ ki je bil od avg. 1944 šef 99 D, piše na strani 558 omenjene revije takole: „Zelo dobra je bila takrat radijska delavnica, ki je imela nekaj odličnih mojstrov. Imeli pa , smo tudi, \ vsaj za takratne razmrere, veliko elektrarno z velikanskim, šest metrov premera velikim mlinskim kolesom. Lahko rečem, da sem bil suženj te elektrarne. Podnevi, ko je bila močno obremenjena je dajala premajhno napetost, ker zaradi preobremenitve kolo ni tako hitro teklo, kot bi moralo. Ponoči, ko so fantje nehali delati in pogasili žarnice, pa je kolo prehitro teklo. Zato je bila napetost previsoka, žarnice, ki so še gorele, pa so rad^ pregQrevale. Kljub temu da so bili za to določeni ljudje, sem moral še sam stalno paziti, ali elektrika v redu teče ali ne. Pogosto sem tekal zapirat vodo, da ne bi vse skupaj pregorelo. Moram reči, da je bila ta elektrarna res partizanska. saj ni imela nobene regulacije. Tekla je, kakor je sama hotela, oziroma tako, kakor smo ji dajali vodo. Bila je pravi čudež partizanskega dpla. “ Anton Šušteršič pa na isti strani obuja spomine na partizanske mule, katere smo tako radi imeli za prenašanje hrane, kotlov in municije. Prenekaterikrat pa so nam močno zagodle, ko so padale s kotli ravno takrat, ko bi morali preko železnice ali mimo bunkerjev v največji tišini. Vendar so bile mule sila koristne živali. Morale pa so tudi jesti in piti. No, in prav to opisuje tovariš Tone takole: „Nekega lepega in vročega poletnega dne je šla prek Starih žag partizanska brigada, ki je imela tudi nekaj mul. Zaradi dolge poti so bile mule žejne in so se v potoku, nič hudega sluteč, začele napajati. V delavnicah so se naenkrat ustavile stružnice, radijski sprejemniki so utihnili, zmanjkalo je elektrike in delo se je povsem ustavilo. Delavci so se spogledali, češ le kaj se je spet zgodilo. No, ko so prišli k viru prepotrebne energije, so kaj hitro ugotovili vzrok prekinitve. Mule so popile vso vodo, pritoka je bilo malo in mlinsko kolo, ki je poganjalo „turbino", se je ustavilo. To pa je trajalo le kakih 10 do 15 minut. Ko so se mule napile, je voda spet pritekla in luč je ponovno zasvetila. Škode seveda ni bilo, le elektrikarja so dražili, naj pazi, da mu mule kdaj drugič ne bi spet kakšne zagodle. ‘‘ Z Borisom sva govorila že več kot dve uri ob sveči, električnega toka pa še ni bilo „Oh, kje so tisti časi, ko nam je elektrike zmanjkovalo samo po nekaj minut, kajne! “ DRAGICA ROME Pod Trško goro 14 Novo mesto Nad sto tečajnikov gimnazijcev je obiskovalo začetni plesni tečaj, ki gaje priredila mladinska organizacija v gimnaziji. Tečaj vodi plesni učitelj Anton Arko iz Ljubljane. Končan bo te dni, spomladi pa bodo organizirali še nadaljevalni tečaj. (Foto: Z. Šeruga) Odgovor na »Vodeni komunisti« Osnovna organizacija ZK Gradac zavrača kritiko v Dolenjskem listu Osnovna organizacija ZK Gradac je na sestanku obravnavala članek, ki je bil objavljen 6.12. 1973 v vašem listu. Komunisti se ne strinjamo s pisanjem novinaija tov. Podobnika. Menimo, da je članek enostranski, ker je sestavljen le iz -vtisa, ki ga je dobil novinar na občinski konferenci ZK Metlika. Če je hotel dati objektivno poročilo z dela konference, bi moral konkretno zajeti tudi vse ostale pereče probleme, ki so bili na konferenci obravnavani, ne pa da seje zapičil le v našo osnovno organizacijo. da je kraj od združitve z ObS Metlika zapostavljen in ni vidnega napredka. Naši prebivalci in mi ustvarjamo in prispevamo za skupen jaz-voj Metlike. Zagvor, da smo dobili vodo in cesto, ni zadosten: imamo vodovod brez vode, cesta pa je belokranjska magistrala, ki se pač ni mogla ogniti Gradca. To je istočasno tudi odgovor na članek „Obsojali so vse, razen sebe“ Po obravnavi organizacijskega poročila in poročila revizijske komisije občinske konference ugotavljamo, da sloni novinarjevo pisanje le na izjavah nekaterih diskutantov. Osnovna organizacija ZK meni, da je očitek „Vodeni komunisti" žaljiv. V članku je bila očitana nedelavnost in nepripravljenost plačevati članarino, dokler se ne urede komunalne zadeve, predvsem preskrba z vodo. Ta očitek zavračamo, ker to ni bil sklep osnovne organizacije, temveč temelji le na izjavah nekaterih posameznikov. Glede nedelavnosti pa lahko povemo, da se je osnovna organizacija ZK med letom redno sestajala in v obdobju maj - december celo petkrat (priprava za krajevni praznik, poskusna mobilizacija, dva sestanka s predstavniki DPO zaradi vode in drugih komunalnili problemov, obravnava situacije na Bližnjem vzhodu in nekateri ukrepi.) Skratka, delo članov ZK seje čutilo in se čuti še danes na našem področ- ju- Ne moremo pa sprejeti očitka, da smo se solidarizirali z javnim mnenjem, torej z nezadovoljstvom do TGP in ObS Metlika. Ugotavljamo, z dne 13. 12. 1973. Priznamo svoje napake, nikakor pa ne moremo dopustiti očitka, da smo samo člani ZK, ne pa komunisti. Ce gre le za neredno plačevanje članarine, potem ostanemo komunisti, kršili pa smo le statut ZK. Menimo, da je obsojanja vredna predvsem naša premajhna odločnost pri zavzemanju rešitev zgoraj navedenih problemov. Ne želimo sporov z Dolenjskim listom hiti z ObS, OK, ZK Metlika ter ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Odločni pa bomo pri upravičenih zahtevah naših občanov. 00 ZK Gradac 22. DECEMBER -DAN JLA l\le izgubimo možnosti za šolanje! Premalo obiskovalcev večerne gostinske šole v Brežicah - Neresnost? Direktor Delavske univerze v Brežicah je dal na vsaj desetih vidnih mestih razobesiti razpis za študij drugega letnika gostinske šole, razpis so razglasili tudi po radiu, okoli trideset ljudi, ki so uspešno končali prvi letnik, pa ga 'je dobilo na dom. Po vsem tem smo pričakovali, da bo odziv precejšen. Toda 5. oktobra, koje bil predviden razredni sestanek, sc je iz se-st^ka izcimil reven pogovorček šestih oseb. Več jih ni prišlo. Podobni 120 CICIBANOV ODSLEJ PIONIRJI Dan pred praznikom republike'so se v telovadnici v Loki zbrali pioniiji črnomaljske osnovne šole Mirana •J^ca in na slovesnosti sprejeli v pionirsko organizacijo 120 cicibanov. V programu so nastopili recitatorji, pevci in člani folklornega krožka, pionirje pa so sezt.anili tudi s pomenom praznika dneva republi-kc M. CADONIC sestanki, revni z udeležbo, so sc vrstili, pa niti na ponoven razglas in obveščanje vsi, ki so se prijavili za šolanje (okoli 18), niso menda imeli niti toliko časa, da bi vsaj prišli povedat, naj jili ne čakamo. Decembra so se začela predavanja, ki jih spremlja le pol razreda. Ves čas smo v skrbeh, da nam matična šola zaradi majhnega števila slušateljev oddelka ne ukine. Ako bi se to zgodilo, potem mi vsi, ki smo veliko časa izgubili za priprave za študij, izgubimo lepo priložnost in možnost, da si pridobimo kvaUfika-cijo. Slušateljice smo v glavnem ženske. Veliko nas je poročenih in mater, toda vseeno najdemo potreben čas za popoldanska predavanja. Ver- UGANKARSKI. MOŽGAf^E^ PREPIHA jetno pa bi se nadaljnemu šolanju, če bi oddelel ukinili, morale odpovedati, ker ne bi zmogle poti v Novo mesto ali Celje. Žene in dekleta, pomislite! V imenu nas, ki smo voljne nekaj mesecev žrtvovati popoldanski čas za izobraževanje, pridobitev kvalifikacije in ne nazadnje za večji osebni dohodek, vas prosim: ne bodite neresne! Cez leto dni bo verjetno že prepozno za premisleki KRNA ROŽMAN Arno selo 37 a Brežice ZAKAJ TAKO? V 50. št. Dolenjskega lista je bil v Novome.ški kroniki zapis o „svečani akademiji". Sprašujem se, ali gre v resnici za besede, natisnjene na plakatu za dan republike v Novem mestu. Ali prav to moli, da je napisano „svečana akademija"? Ali naš delovni človek res ni razumel smisla omenjenih besed, ali ga je motilo, da je bil tekst napisan v slovenskem in srbohrvaškem jeziku? Zakaj ni kritiziral on, ampak vi? Ali taki plakati res tako plašijo občane Novega mesta? Žalostno je, da kritik ni upošteval. poleg vsega, značaj akcije v počastitev 30-letnice graditve ljudske oblasti. Zakaj .se zanemarja tudi idejnost celotnega programa? Zakaj kritik ni pisal o teh vprašanjih, ampak ga moti plakat, napisan z dovolj razumljivimi besedami? No, hvala lepa človeku, ki že nekaj časa živi in dela v Sloveniji in ki se trudi, da bi poleg materinega obvladal tudi slovenski jezik. Kako bodo besede „. .. ki jili je dal natisniti človek, ki je za slovenščino komaj od daleč slišal . ..“ vplivale na osebo, ki je pripravila besedilo za ta plakat? Miloš Džudovič, oficir JLA Dirkača Dva nora šoferja sta se prejšnji torek, 11. decembra, nekaj pred 15. uro igrala z življenji svojili potnikov in seveda tudi z življenji vseh, ki so se ob tem času znašli na avtomobilski cesti med Grosupljem in Trebnjem. Junaka sta bila voznika avtobusov SM 308-89, last Mitro-transa, in NM 56-96, last novomeških Gorjancev. Kljub gostemu prometu, kljub koloni, ki sc je strnila na vseh klancili, sta „jurišala" in prehitevala vse pred seboj. Na svojili avtobusih sta sicer res imela znaka, da smeta voziti največ 80 km na uro, mimo tega sta nedvomno kot poklicna šoferja vedela, da velja na slovenskili cestah omejitev -na cesti Ljubljana - Zagreb na primer 100 km na uro. Kljub temu sta šoferja lep čas vozila 100 km na uro in več, potem pa je bila ta hitrost vozniku podjetja iz Mitroviče premalo in je prehitel novomeški avtobus ter čez čas izginil, ker je vozil znatno hitreje, kot je dopustno po predpisili in mu, če sem hotel voziti pravilno, nisem mogel biti kos. Verjamem, da so vozni redi tako napeti, da jih šoferji le stežka ujamejo, če vozijo po predpisili. Vendar mislim, da bi morah tisti, ki te rede sestavljajo upoštevati predpise, saj sicer vozniki avtobusov s tveganimi prehitevanji in prehitro vožnjo spravljajo svoje potnike v nevarnost. r. J. Novo mesto Našo domovino so 1941. leta zasedli okupatorji. Zavedni Jugoslovani so odšli v partizane. Josip Broz Tito je izdal ukaz o ustanovitvi prve proletarske brigade. Ustanovljena je bila 22. decembra 1941. leta v kraju Rudo. Njen prvi komandant je bil Koča Popovič. Brigade, ki so bile ustanovljene med NOV so 1945. leta osvobodile našo domovino. Naloge naše armade v svobodi so: Varujejo meje, pomagajo ljudem v primeru naravnih nesreč, pomagajo graditi ceste in mesta, v vojašnicah pa se vojaki učijo. Vsem vojakom, podoficirjem in oficirjem ter civilistom v službi vojske prisrčno čestitam 22. december - Dan JLA. Liljana Mitič učenka 4. razreda Novo mesto Skrajšati pot do doma Priporočilo zdomcem Naše delavce na začasnem delu v tujini, ki nameravajo ob koncu decembra potovati v domovino z avtomobilom, obveščamo, da bosta v predvidenih konicah, v času od 21. decembra od 5. ure do 24. decembra 1973 do 24. ure, neprekinjeno odprta za mednarodni promet sedanja meddržavna prehoda Trate-Mureck in Gederovci-Sicheldorf. Sedanja prehoda za obmejni promet Cankova-Zelting in Jurij-Langegg pa bosta od 21. decembra do 24. decembra 1973 odprta vsak dan od 5. do 21. ure za meddržavni promet, to je za avstrijske in jugoslovanske državljane. Ker so naši mejni prehodi za cestni promet Šentilj, Ljubelj in Podkoren v omenjenem času zelo obremenjeni, svetujemo zdomcem, naj zaradi skrajšanja čakalne dobe potujejo v domovino po vzporednih cestnih relacijah, npr.: — zdomci s področja vzhodne in severozahodne Avstrije ter vzhodnega dela ZR Nemčije po relacijah, ki vodijo na naše mejne preho de Holmec, Vič, Jurij, Trate, Cankova, Gederovci, Gornja Radgona in Kuzma; — zdomci s področja se verne in srednje Avstrije in ZR Nemčije na relacijah, ki vodijo na mejne prehode Jezersko. Holmec in Vič; — zdomci iz zahodnega dela ZR Nemčije, zahodne Avstrije (Tirolska) na relacijah, ki vodijo na mejne prehode Rateče in Jezersko; — zdomci, ki so na delu v Švici, Franciji in državah Be neluxa pa na relacijah, ki vo dijo na mejne prehode Rož na dolina, Fernetiči in Kozina. Razdalje so na navedenih relacijah sicer malo daljše, vendar pa velja pri tem upoštevati, da je čakalna doba na omenjenih mejnih prehodih zelo kratka. . SEKRETARIAT ZA INFORMACIJE IZVRŠNEGA SVETA SRS Priznanje ALMIRE Svetini Tridesetletnico republike je praznoval tudi kolektiv Almire iz Radovljice. Proslave so se udeležili poleg članov delovnega kolektiva tudi vsi najvišji predstavniki družbeno-poUtične skupnosti iz občinske skupščine radovljiške občine. Na slovesnosti je bil tudi s sklepom samoupravnih organov na predlog družbeno-političnih organizacij podjetja imenovan za častnega člana kolektiva znani javni in kulturni delavec tovariš Tone Svetina. Delovni Direktor Miro Kavčič izroča pisatelju Tonetu Svetini listino delavskega sveta. kolektiv Almire mu je z izvolitvijo v svoje vrste izrekel priznanje za vsa desedanja kulturno-umetniška snovanja in za skulpturo, ki umetniško ponazarja borbo in delo, v kateri je Tone Svetina na izviren način povezal revolucionarni prispevek delovnih ljudi v narodnoosvobodilni borbi. Skulpturo je Tone Svetina podaril kolektivu ob praznovanju 25-letnice obstoja podje-tja. Se posebno je izvohtev Toneta Svetine med neposredne proizvajalce navdušila mlade člane kolektiva, saj jim bo znal kot mentor najbolj verno posredovati ideje in poslanstvo naše revolucije. V času, ko vse bolj govorimo o delavski kulturi, o nujnosti njene dostopnosti slehernemu delovnemu človeku, pomeni izvolitev Toneta Svetine za člana delovne skupnosti ALMIRE trden in svojevrsten most med bazo in kulturo, zgled, ki bo odmeval v širšem jugoslovanskem prostoru. Ob koncu proslave, ki sojo s kulturnim sporedom popestrili recitatorji in almirski pevski zbor z lepim in nadvse izbranim programom narodnih in umetnih pesmi, so razdelili priznanja tudi upokojencem, ki so se v letošnjem letu poslovili od kolektiva. K. M. Obvestilo delavcem v Nemčiji „TRIGLAV“, kulturno-prosvetni klub Slovencev v ZR Nemčiji, ki ima svoje prostore v Muenchnu, obvešča preko Dolenjskega lista vse delavce in delavke iz Jugoslavije, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji, da je prevzel skrb za obračun več plačanega davka na osebne dohodke (Lohnsteuer). Obveščamo vse delavce in delavke iz Jugoslavije, da bo naš klub prevzel za leto 1973 celotno organizacijo obračuna več plačanega davka na osebne dohodke (Lohnsteuer). Imamo trdne dokaze, da so bili naši delavci velikokrat denarno prikrajšani pri obračunu tega davka, včasih pa celo prevarani. Obstajajo dokazi, da so se na račun naših delavcev dogajale številne poneverbe. Pristojnim organom nemškega davčnega urada se ni vsakokrat posrečilo preprečiti teh zlorab in izkoriščanja davčnih obveznikov. Zaradi tega se je „TRI-GLAV“, kulturno-prosvetni klub Slovencev v Muenchnu, zav^l za organizacijo obračuna več plačanega davka. Obračun bodo delali finančni strokovnjaki pod nadzorstvom pristojnDi organov banke, ki bo prevzela financiranje in takojšnje izplačilo davčnim obvezancem po izvršenem obračunu. Stroški tega obračuna, ki jih plača davčni obveznik, bodo precej manjši, kot so podobni izdatki pri raznih zastopnikih, katerim je seveda njihov zaslužek važnejši kot interes davčnega obveznika. Za obračun davka obstajata dva predloga: 1. izplačilo takoj po obračunu, 2. izplačilo po obračunu in končnem soglašanju davčnega urada. Oba predloga sta prepuščena svobodni volji in odločitvi davčnega obveznika. Po prvem predlogu izplača banka takoj SOodst. zneska, 20 odst. pa dobi obveznik po končanem so^ašanju in potrdilu davčnega urada. Ce se odloči za drugi predlog, pa dobi davčni obveznik denar šele potem, ko davčni urad potrdi obračun. Pri drugem predlogu so stroški obračuna nekaj manjši. DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE! Ne dovolite, da vas izkoriščajo in varajo razni agenti, ki se včasih predstavljajo celo pod lažnimi imeni. Obrnite se raje na naš naslov, da ne boste oškodovani. Ker se bliža konec leta 1973, je nujno potrebno, da poskrbite za pravilen obračun več plačanega davka. Pri tem ne pozabite! Nemške oblasti zahtevajo, da moramo za povrnitev več plačanega davka predložiti naslednja potrdila; 1. Kdor ima dvojno gospodinjstvo, se pravi, da živi njegov zakonski partner stiilno v Jugoslaviji, mora predložiti, v kolikor nima osebnega avtomobila in potuje domov na obiske, vse vozne karte. 2. Kdor nima dvojnega gospodinjstva, ima pa v Jugoslaviji svojo hišo, stanovanje ali vsaj sobo pri starših ali sorodnikih, mora predložiti potrdilo občinskega ali krajevnega odbora, da to hišo ali stanovanje zares ima. Stanovanje, ki ga ima v Nemčiji in zanj plačuje najemnino, bo zaradi tega oproščeno davka. Hkrati lahko od davka obračunate tudi popust za 12 voženj na leto v Jugoslavijo, ki pa jih morate dokazati z voznimi kartami, če nimate svojega avtomo-bUa. 3. Kdor je bil zaradi delovnega časa odsoten od kraja stanovanja več kot 12 ur na dan, mora predložiti ustrezno potrdilo podjetja, v katerem mora pisati, koliko dni je bil zaradi dela odsoten od kraja stanovanja za več kot 12 ur. 4. Kdor ima osebni avtomobil, mora predložiti odrezke denarnih nakazil kot dokaz, da je plačal zavarovalnino za svoj avtomobil. 5. Kdor je . sklenil kakršnokoli zavarovanje (življenjsko ali nezgodno), mora predložiti odrezke denarnih nakazil ali potrdilo zavarovalnice oz. zavarovalne police, s čimer dokaže, da je zavarovanje ros plačano. 6. Kdor si je pri katerikoli banki izposodil denar, mora predložiti bančno potrdilo, koliko denarja si je izposodil in koliko obresti je plačal za to posojilo v preteklem letu. 7. Kdor podpi’ra podpore potrebne sorodnike, mora predložiti potrdilo občinskega ali krajevnega odbora, ki mora vsebovati ime, priimek in rojstne podatke podpiranca, naziv Vsak teden-pismo od doma „Od doma mi ne pišejo vsak teden, včasih niti enkrat na mesec ne. To me žalosti in vsak dan znova premišljujem, zakaj ta molk in če se ni kaj hudega zgQdi- lo. . Pisma s podobno vsebino nenehno prihajajo i^ številnih krajev v tujini, kjer so se riaši rojaki začasno zaposlili. Saj vemo, kako je: naš človek, rlasti iz dežele, nerad veliko piše in dostikrat le s težavo vzame i’ roke pero in napiše pismo sinu, hčerki ali drugim sorodnikom y tujind Od tam pa nenehno prihajajo prošnje: pišite nam vendar, kaj je doma novega! Pa vendar je pot do vsakotedenskega pisma tako kratka in tudi prijetna: naročite svojcem i’ tujini DOLENJSKI LIST, to „okno v svet in okno na Dolenjsko'"! Prav gotovo ne boste z ničemer bolj razveselili sorodnikov na tujem, kot če jim zagotovite, da bodo vsak teden sproti obveščeni o.vsem, kar se pri nas dogaja in kar jih verjetno celo bolj zanima kot vas! Povežimo zdomce z življenjem, napredkom, skrbmi in razvojem domačih krajev -naročite jim DOLENJSKI LIST, ki jih bo vsak teden sproti razveseljeval, obiskoval in jim prinašal pozdrave iz znanih domačih krajev. Na vašo željo bomo dvakrat ali trikrat brezplačno poslali ogledno številko domačega tednika na naslov vaših sorodnikov, ki žive začasno v tujini. Pošljite nam njihove naslove - ugodili jim boste, sebi pa olajšali vest, saj bo vaše pismo nadomeščal naš domači tednik! UREDNIŠTVO IN UPRA V A DOLENJSKEGA LISTA kraja, kjer stanuje, koliko premoženja ima, njegove dohodke in znesek, ki mu ga je delavec iz Nemčije poslal. Predložiti je treba tudiodre/ke denarnih nakaznic kot dokaz, iki je bil denar res poslan podpirancu. 8. Kdor ima otroke, ki se učijo ali šolajo izven domačega kraja in zvečer ne prihajajo domov, mora predložiti potrdilo šole ali doma. kjer otroci stanujejo med šolanjem. 9. Kdor ima od zdravnika predpisano dieto, mora predložiti zdravniško potrdilo. Kdor je plačal kakšne posebne zobozdravniške storitve, mora pretlložiti zobozdravnikov račun. Tisti, ki jim je zdravnik predpisal očala, morajo predložiti račun, koliko so očala stala. Davek se lahko zniža tudi takrat, če predložite potrdilo, da ste kupili nagrobni spomenik ali plačali pogrebne stroške. 10. Kdor 'ima v družini kakega invalida, mora prinesti zdravniško potrdilo, ki naj pove, kolikšna je stopnja invalidnosti družinskega člana. Ni; pozabiti; na svoj di;- NAR! Zaradi tega pripravite vsa potrebna potrdila do 31. 12. 1973. Kje bo kraj za obračun davka in v katerih prostorili, o tem vas bomo pravočasno obveTstili. • Za vsa pojasnila, ki vas zanimajo, vam je-na razpolago: ..TRIGLAV'*, kulturno-prosvetni klub Slovencev, 8 .Muenchen 40, Riesenfeldstr. 10. Pišite nam, odgovor boste dobili takoj! Q rrr p n j p RAZSTAVA O SOLSTVU V počastitev 30-letnice AVNOJ so v Šolskem muzeju v Ljubljani odprli raizstavo, ki so .se je udeležili številni pedagogi, med njimi tudi rek-' tor ljubljanske univerze dr. Janez Milčinski. Na razstavi so prikazani številni eksponati, razdeljena pa je v tri dele, ki obravnavajo: 250-letnico rojstva Štefana Kuezmiča, goriško in istrsko begunsko šolstvo med I. svetovno vojno in 50 let Gentilejeve šolske reforme. S. S. SPET UPOKOJENSKI ČASOPIS Z novim letom bomo upokojenci zopet imeli „svoj hst", ki bo priloga „Delavske enotnosti". Izhajal bo enkrat mesečno in to v drugi polovici meseca. Letna naro.čnina bo 18 din. Prav blizu novega leta smo, zato naj se redni naročniki takoj prijavijo sv(.jemu društvu pismeno ali pri svojih odbornikih ali pa v društven,- pisarni ob uradnih dnevih.. Društvena članarina bo za upokojence v ribniški občini kot doslej 10 din in zavarovalnina (samopomoč) 30 din. Posmrtnina bo tudi po starem, to je 630 din. Pokojnine bodo zvišane s 1. januarjem in to starostne in invalidske pokojnine za 11 odstotkov in še 70 din. Tudi vse ilružinske pokojnine bodo za 11 odstot(cov večje ter z ozirom na število družinskih članov še za 49-56-63 ali 70 din (en. dva, tri ali štiri in več članov). Upamo, da bodo enosobna stanovanja za najpotrebnejše člane društva na voljo že prihodnjo jesen. Letos nam je Dolenjski list dajal brezplačen kotiček za poročanje in obveščanje, za kar se mu zahvaljujemo in se priporočamo tudi za bodoče sodelovanje. TAJNIŠTVO OBCINSKKGA ODBORA DRUŠTVA upokoji;nci;v RIBNICA UGODEN NAKUP! V vseh prodajalnah NOVOTEHNE v Novem mestu. Krškem, Metliki in Trebnjem Od 17. do 31. decembra nudimo pri nakupu za gotovino ali na kredit: 300 DIN POPUSTA PRI NAKUPU PRALNIH STROJEV PS 636 BIO - A PS614 PS636 PS 663 BIO 200 DIN POPUSTA PRI NAKUPU ŠTEDILNIKOV tip 464 APOLO tip 446 ŠAMPION tip 461 GL-PEA tip 446 L In HLADILNIKA tip 710 5 ODST. POPUST PRI NAKUPU VSEH PROIZVODOV GORENJE IZKORISTITE ENKRATNO IZREDNO PRILOŽNOST! Tovarna gospodinjske opreme VELENJE bo sprejela več sodelavcev različnih poklicev; EKONOMISTE, INŽENIRJE GOZDARSTVA - * LESNO INDUSTRIJSKE SMERI, INŽENIRJE ZA CESTNI PROMET. ELEKTRO INŽENIRJE JAKEGA TOKA STI^OJNE INŽENIRJE. EKONOMSKE TEHNIKE, ELEKTRO TEHNIKE JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, STROJNE TEHNIKE, KVALIFICIRANE ORODJARJE. KVALIFICIRANE REZKALCE, KVALIFICIRANE STRUGARJE, KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE, . ^ KVALIFICIRANE KLEPARJE. KVALIFICIRANE AVTOKLEPARJE. Novi sodelavci bodo delali na področju konstrukcij, inženiringa, tehnologije, finančnega poslovanja, kontrole servisnih storitev, izdelave strojev, orodij in naprav ter vzdrževanja. Člani »Gorenja« so si omogočili delo v ugodnih delovnih pogojih, solidni osebni dohodek, možnost hitrega reševanja stanovanjskih vprašanj, plačila prevozov na delo in drugih oblik standarda. Če želite postati član »Gorenja«, sporočite to kadrovsko socialni službi podjetja pismeno ali pa se oglasite v*podjetju osebno. Mladinci »posvojili« vojake Črnomelj: vsestransko sodelovanje ,Seveda bi hodila z vojakom, zakaj pa ne? Fantje v uniformah se prav nič ne ločijo od drugih mladeničev, ki so vojaški rok že odslužili ali pa bodo k * vojakom šele odšli. Se več, zdi se mi, da so fantje iz vojašnic resnejši in bolj zreli od tistih v civilu, ki jih srečujemo po ulicah," je povedala mlada Crno-maljka Milena svo^ mnenje o fantih, ki služijo v Črnomlju vojaški rok. In njeno mnenje se prav nič ne loči od mnenja in odnosov večine črnomaljske mladine do fantov v sivih uniformah. Mladi Črnomaljci fante, ki prihajajo v vojašnico, hitro „posvojijo“, jih vključijo v delo in življenje mladih, v športna tekmovanja in v kulturne prireditve. Sodelovanje med mladimi in vojaki se je še zlasti okrepilo pred leti, ko smo pričeli uvajati sistem splošnega ljudskega odpora. Mladinsld aktivi organizirajo v mesecu mladosti in v decembru, ko praznuje JLA, tekmovanja, v katerih nastopajo tudi fantje iz vojašnice, vabijo vojaški orkester na razne prosla-ijve in zabavne prireditve, vojaki ”pa sodelujejo tudi pri delu mladinske organizacije. Tu so še posebno aktivni tisti, ki so že pred odhodom k vojakom delovali v mladinskih organizacijah. Mladinci in vojaki so letos skupaj organizrali nekaj partizanskih pohodov, na katerih so jih nekdanji partizani seznanjali z medvojnimi časi. V Starem trgu so vojaki in mladinci skupaj organizirali udarniško delovno akcijo, ko so popravljali cesto. Akcija ni imela le delovnega značaja, v njej so preizkusili tudi pripravljenost odbora za SLO pri krajevni skupnosti, or-gafu^acija pa je bila „partizan-3ca“. Občinska konferenca ZMS je podelila črnčmaljski vojašnici posebno priznanje za vzorno sodelovanje. Pred letošnjim praznikom. JLA potekajo v občini številna športna tekmovanja med mladinskimi aktivi, v katerih sodelujejo tudi vojaki, ki se skupaj z drugimi mladinci poveselijo tudi na skupnih zabavnih prireditvah. Vojaški starešine predavajo na črnomaljskih šolah It rUčencem in dijakom o sistemu SLO, vojaki pa si bodo ogledali tudi nekatera črnomaljska podjetja in se tako bolje seznanili z gospodarstvom občine, v kateri bodo prebili 12 ali 15 mesecev. Mladinci v civilu in v uniformah zatrjujejo, da bodo s takim sodelovanjem še nadaljevali, še več, skušali bodo poiskati nova področja, ki jih bodo povezovala, Razlik med tistimi v uniformah in v civilu ni, le skupnega je veliko. Oboji so mladi, želijo si sodelovanja, zabave, vedo pa tudi, kaj je delo in se ga ne izogibljejo. B. PODOBNIK Skupaj pri delu, učenju in golažu Pripadniki ribniške vojaške enote grade za prebivalstvo vodovode, popravljajo ceste, pomagajo pri usposabljanju rezervistom in teritorialcem, predavajo ; mladini, prirejajo za prebivalstvo zabavne prireditve, pomagajo športnikom itd. Sodelovanje med JLA in prebivalstvom je na območju zahodne Dolenjske zgledno, čeprav — kot povsod drugod - ne gre vedno vse kot po maslu. Tak vtis sem dobil v razgovorih s predstavniki družbenopolitič- B VEZI SE KREPIJO Nam so popravili pot, zgradili most, vam jez, njim napeljali vodovod: Vujadin, Petar, Mitko, Janez, Mi-tar in drugi. Sami mladi fantje. Fantje v uniformi. Vojaki, ki danes pomagajo prebivalstvu, da bi hitreje napredova- li in ki bodo jutri, če bo potrebno, iz prvih vrst branili svobodo, socializem, samoupravljanje, bratstvo in enotnost. Njim posvečamo te zapise. Za njihov praznik - 22. december. Iskreno jim čestitamo! nih organizacij občin Kočevje in Ribnica ter podpolkovnikom Sretenom Djordjevicem iz ribniške vojaške enote. Letos je ribniška vojaška enota pomagala pri gradnji vodovoda v Gorenjih Lazih v ribniški občini. Vojaki so na zelo težkem kamnitem zemljišču opravili okoli 2.500 delovnih ur. Približno leto prej so pomagali pri obnovi vodovoda Goriča vas-Ribnica. Letos so v ribniški občini sodelovali še pri popravilu ceste Gorenja vas-Zlebič, v cerkniški občini pa pri gradnji 5.500 m dolgega vodovoda Begunje-Cerknica in 3.000 m dolgega vodovoda za Velike Bloke. V Ribnici pripravi JLA približno vsak mesec eno zelo dobro, lahko rečemo odlično kul-turno-umetniško prireditev, na kateri nastopajo najbolj znani kulturno-umetniški ali zabavni., ansambli iz vse Jugoslavije. Te prireditve so seveda tudi za civilno prebivalstvo, ki se jih rado udeležuje. Zbliževanju civilnega prebivalstva in pripadnikov JLA je namenjen tudi ples, ki ga organizirajo vojaki vsak teden. Ena glavnih nalog enote JLA pa je pomoč organizacijam Zveze rezervnih vojaških starešin pri izpopolnjevanju znanja njihovih članov. Ta pomoč je posebno očitna pri organizaciji strelskih vaj, predavanj, ogledih orožja v raznili enotah, razen tega pa imajo tudi skupne vaje. Podobno pomoč nudi JLA tudi teritorialnim enotam obeh občin. Zelo pomembna oblika sodelovanja redne vojske in civilnega prebivalstva je tudi sodelovanje z mladino oziroma šolami. Pripadniki ribniške vojaške enote predavajo šolarjem o vsem, kar želijo vedeti o vojski, jim prikazujejo vojaške filme, jih sprejemajo na obiske itd. Še posebno uspešno je sodelovanje s kočevsko osemletko, zaradi česar je vodstvo ribniške vojaške enote predlagalo ljubljanski vojni oblasti, naj ji podeli po- sebno priznanje, „plaketo JLA“. Prav tako uspešno je sodelovanje s kočevsKim ZRVS, zato so predlagali za podobno priznanje tudi predsednika kočevske komisije za izobraževanje rezervnih vojaških starešin Janka Novaka. Seveda je zelo tesno tudi sodelovanje pripadnikov JLA ribniške enote z občinsko skupščino Ribnica in njenimi organi pa tudi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami ribniške občine. Pripadniki vojske so člani vodstev raznih organov, organizacij, društev, komisij, odborov; sodelujejo tudi v delu občinske skiy)ščine in njenih organov. Se posebno tesno je sodelovanje z ribniško mladino in ribniškimi športnimi organizacijami. V ribniškem nogometnem klubu uspešno nastopajo tudi pripadniki JLA. Člani ribniškega rokometnega kluba brezplačno trenirajo v prostorih ribniške vojaške enote. Tudi za nedavni šahovski turnir v Ribnici je vodstvo vojaške enote in doma JLA brezplačno odstopilo prostore. Seveda pa prirejajo civilno prebivalstvo in pripadniki JLA tudi razna medsebojna športna srečanja v streljanju, kegljanju šahu in drugih panogah. Med nedavno poplavo in viharjem v kočevski in ribniški občini so na pomoč prišli tudi vojaki. Skupaj s teritorialci in enotami civilne zaščite so prizadevno reševali ljudi, živino in premoženje, posebno na območju Strug pa tudi drugje. Omeniti moramo, da ribniška vojaška enota vedno pomaga pri organizaciji in izvedbi različnih proslav in prireditev, ne samo ob dnevu JLA. Pripadniki JLA sodelujejo na njih pogosto kot govorniki, izvajalci kulturnega programa, improvizatorji napadov itd. Vojaški ansambli igrajo na zabavah. Udeležencem proslav še dolgo ostane v spominu tudi okusni partizanski golaž, kuhan v vojaških kotlih. J. PRIMC Življenje jih druži in veže Posavje: trdne vezi s prebivalstvom občin Stiki cerkljanske garnizije s tremi posavskimi občinami so se v povojnih desetletjih izoblikovali nepogrešljivo tradicijo. Življenje plete trdne medsebojne vezi, ki niso omejene lel na eno ali dve področji. Sodelovanje je vsestransko in se iz leta v leto širi. Na prvo mesto sodi prav gotovo strokovna pomoč Združenjem rezervnih vojaških starešin, teritorialnim enotam in šolam. Pripadniki JLA pojasnjujejo prebivalstvu pomen splošnega ljudskega odpora, seznanjajo občane z raznimi oblikami zaščite in jim občasno razlagajo politične zaplete v svetu, kot je bila zdaj na primer vojna na Bližnjem vzhodu. Stalna je tudi pomoč pri izpitih, ki jih za svoje člane prirejajo Združenja rezervnih starešin. V sklop tovrstnega sodelovanja sodijo tudi skupne taktične vaje s teritorialnimi enotami in usposabljanje starešin teritorialnih enot. Sole in organizacije vsako leto povabijo v garnizijo, da jim na letališču razkažejo novosti sodobne tehnike in da mladi od blizu spoznajo življenje in delo v armadi. Strelske družine in druge organizacije imajo ves čas na voljo tudi stre-5 lišče JLA za usposabljanje svojih članov. Dom JLA v Brežicah, ki je gostoljubno odprt vsem občanom, zlasti pa mladini, ima pri stikih civilnega prebivalstva z armado pomembno vlogo. V njem se v zadnjili dveh treh le-tUi druga za drugo vrstijo številne manifestacije, športne, kulturne in zabavne prireditve. V dvorani tega doma se zbirajo starši na roditeljskih sestankih, šolarji na proslavah ter vojaki in mladina na rednih skupnih na- stopih. Tako občani spoznavajo utrip življenja med vojaki ter mimogrede navezujejo prisrčne stike s starešinami in vojaki. Pod streho doma JLA so še tečaji civilne zaščite, narodne obrambe in prve pomoči, tam so fotografske razstave, razstave likovnih amaterjev in podobne prireditve. Vrata so zares na široko odprta vsakomur, ki želi vstopiti, da bi nekaj pokazal, videl ali slišal. Dom izžareva življenje, in to življenje so mu vdihnili vojaki, ki so ^avni pobudniki sodelovanja s civilnim prebivalstvom. Pod streho tega doma se odvija pestra družbenopolitična, zabavna in kulturna dejavnost, ta pestrost pa privablja zlasti mlade ljudi. Vojaški klub, ki ga imajo pripadniki JLA v Cerldjah, je oblika, kjer najdejo vojaki odziv 2ja vse dobre pobude. Klub zbira okoli sebe vojake in člane mladinskih organizacij iz mesta in okolice. Za uspešno delo je že drugič dobil priznanje republiške konference Zveze mladinel Slovenije in tudi priznanje poveljstva ljubljanske armadne oblasti. Mladi fantje pridejo služit vojsko od vsepovsod, tu se srečajo ljudje raznih narodnosti, ki so zrasli v zelo različnem okolju, vsi po vrsti pa pogrešajo dom, prijatelje, dekleta. V klubu imajo vse možnosti, da prosti čas prikrojijo svojim željam, da se vživijo v novo okolje in da si naredijo bivanje prijetnejše. Tako vojaki prirejajo koncerte, dramske predstave, zabavne večere in kviz tekmovanja. Razen tega imajo redno filmsko tribuno. Na leto si lahko ogledajo 40 igranih filmov. Občasno povabijo medse filmske ustvarjalce, igralce in pisatelje, znane športne komentatorje in športnike. Taka srečanja so za vojake nepozabna doživetja. V klubu se uveljavlja tudi vojaška univerza. Vojaki predavajo sami ali pa jih obiščejo pomembni družbeno[wlitični delavci iz obeh republik. Prav zdajl teče izobraževanje v marksističnem tečaju, ki ga vodi direktor inšituta za proučevanje delavskega gibanja iz Zagreba. Ko pridejo vojaki sem,.ne poznajo kraja. Toda Brežice nikomur ne ostanejo tuje. Seznanijo jih z značilnostmi mesta, občine in Posavja, del preteklosti tega kraja pa jim predstavijo z rednimi obiski v Posavskem muzeju. JOŽICA TEPPEV PrepreEili katastrofo Novo mesto: povsod je vgrajeno delo vojakov Dobro ostane, dobro je spodbuda, je zgled in kažipot. Vsaka pot, ki so jo popravili vojaki novomeške garnizije, vsak most, ki ga je prostovoljno postavila ta ali ona enota, je lahko to. Major Miloš Pilić, Id je letos preživel z vojaki veliko nevarnih trenutkov pri gradnji jezu na Krki v Novem mestu, pravi: „To delo s svojo enoto sem razumel kot pomoč, kije splošnega pomena, v širšem družbenem interesu. Čeprav je bilo delo težko in tudi nevarno, se ga nismo ustraši- li. Vojak mora biti na vse pri-pravljen.“ Podobno meni o pomoči med jesenskimi poplavami: „Bilo je kritično, zelo kritično, izjemno slabi pogoji, a se nam je kljub temu posrečilo obvarovati mostove pred porušenim mostom, ki ga je narasla Krka odtrgala na Dvoru in nesla s seboj. Mislim, da smo lahko vsi skupaj zadovoljni, da smo preprečili katastrofo, ki je takrat grozila.“ Major Pilić nerad govori o sebi, raje pripoveduje o delu, o vojakih, o tem, kako je vsa pomoč dobrodošla, koristna, nujna. S kakšno hvaležnostjo je sprejel zahvalo novomeške občinske skupščine in drugih organov za vse, kar je njegova enota opravila samo v letošnjem letu! „Gradil je most čez l6ko v Ragov log, delal cesto v Ceščo vas, prispevek njegove enote je vgrajen v črnomaljski most, pa na Učki je bil več mesecev in še prej na Kordunu,“ povedo tovariši. V cesti Poganci — Stranska vas in od Bučne vasi do Puglja, v mostove v Hudem, Dolenjskih Toplicah, Trebnjem, na Otočcu, v občinsko strelišče za Pionorjem v Bršlinu, ureditev gradu Mehovo in mladinskega kluba na Dvoru — še in še bi lahko naštevali — je vgrajeno delo vojakov, ki so ali sami ali v sodelovanju z okoliško mladino opravili na tisoče prostovoljnih delovnih ur. V samem Novem mestu je bilo takih del toliko, da bi jih ne mogli našteti v zapisu, kot je pričujoči. „Komanda garnizije in Dom JLA sta za starešine in prebivalce Novega mesta pripravila vrsto poučnih in informativnih predavanj. Pomagali smo občinskemu komiteju ZK pri Organiziranju politične šole, gostinski šoli smo pomagali do učilnic. Gostili smo svojce žrtev ustaškega vdora v našo državo. Številne diplome in pismena priznanja govore tudi o dejavnosti vojakov na športnem področjunašteva Miloš Džudović. Kulturno-zabavna dejavnost je doživela razcvet zlasti v letošnjem drugem polletju, ko je prišlo do tesnejšega sodelovanja med vojaki in mladinskimi aktivi. Organizacijske vezi so tekle v trikotniku komanda garnizije — Doma JLA — občinska konferenca ZMS, pri čemer je bil Stojan Džordžević še posebej zadolžen za stike med komando in konferenco ZMS. Milan Dalmacija, Dragutin Stojanovič, Miloš Džudović, Milan Stepaović, Milan Nešić, Vladimir Margan, Žarko Peršič in drugi so se v tej dejavnosti še posebej izkazali. Pri tem je treba reči, da sta dramska in glasbena sekcija vojaškega kluba sami pripravili vrsto prireditev, ki so jih videli predvsem obiskovalci na podeželju. ^ I.ZOR AN DOLENJSKI. UST Prof. Franjo Veselko IZ NOVEGA MESTA \l SESTG GFEI\IZI\#G Od svoje ustanovitve v 14. stol. se bržkone Novo mesto ni tako veselilo svobode kot tisto sončno jesen 1943. Vse je bilo v zastavah in cvetju. V poslopju okrožja nanije propagandistom partizanski umetnik Niko Pirnat na velikem plakatu kazal mogočno partizansko pest, ki se je dvigala iz plamtečega poziva OF ljudstvu osvobojene Dolenjske. Ob našem odobravanju umotvora so se Niku v oficirski uniformi z zvezdami kapetana in z rdečimi nageljni na titovki kar oči iskrile od zadovoljstva. Nenadoma je nad mestom zabrne- lo nemško letalo in že je z oglušujočim pokom eksplodirala v parku pred pošto prva granata. Zračni pritisk je drobil steklo in rafali iz letala so že sekali po pročelju nekdanjega glavarstva. Stekli smo v klet, kjer so se tresli temelji in mi od groze eksplozij, ki so rušile hiše in ubijale Novomeščane pri opoldanskem kosilu. Ko je odletela nemška smrt proti Cerkljam ob Krki, sem bežal domov skozi park mimo poštarja z odtrgano glavo, prevrnjenega rešilnega avtomobila ob ogromnem lijaku eksplozije. ODHOD V PARTIZANE Komaj sem se vrnil iz internacije, sem že zopet moral od družine! Za odhod v partizane sem že bil pripravljen, odločen, da me Nemci ne smejo ujeti, kakor so oba brata na Štajerskem, ki so ju potem ubili. V nahrbtnik sem zložil nekaj perila in fotokamero, odločen, da se priključim propagandni komisiji. Zopet je priletelo nemško letalo in komaj smo begunci ušli na Stari marof pod kostanjev drevored. Skozi vejevje je kakor skozi rešeto usekal morilski rafal v tla tik mene, da me je zemlja poškropila. Stisnil sem se k deblu in ob preletavanju letala iskal kritja. Bližina smrti me je spomnila na zadnje trenutke brata-talca, kako je nezavezanih oči stal na sodišču v Mariboru pred puškami morilcev, in drugega, kako so ga živega pahnili v krematorijsko peč v Auschvitzu. In tu nekje so stale v srednjem veku gavge, kjer je tisoč let obešala nemška fevdalna gospoda dolenjske tlačane. Skozi zgodovino v glavi so se mi prepletale grozotne slike nemškega klanja nekoč, danes, jutri ! Namenjen sem bil proti Rogu. toda že v Bršlinu sem se zopet komaj skril avionu, ki je pikiral nad grad in rešetal z mitraljezom kamione in topove, ki so ostali na grajskem vrtu od italijanske vojske. Prvo noč pri partizanili sem dolgo bedel na položajili pri Prečni, kjer nas je od moča do moža, ležeče v temi^ pripravljal komandant More-tov Žane, Novomeščan, za obrambo pred belogardisti, ki so se baje skri vali v prečenski hosti. v SOTESKI DOBILI FOTOLABORATORIJ Popoldne sem dopešačil v grad Sotesko, kjer me je po sporazumu z okrožjem sprejel v propagandno komisijo lOOF inž. Milan Brelih. Izročil mi je fotomaterial, kemikalije, filme, papir, kar je poslala Ljubljana. Grajski oskrbnik mi je izročil ključe fotolaboratorija, ki ga je pustil pobegli grof Auersberg v prvem nadstropju v vzhodnem stolpu. Vse je bilo nared, po policah steklenice kemikalij, povečevalnik, razvi-jalne posode, še celo termostati za pravilno gretje so ostali vključeni. Zato sem, navdušen nad dobrim začetkom, še tisti večer razvil nekaj posnetkov Roga, Baze 20, zaščitno četo GŠS, majoija Jonesa šefa britanske vojne misije. Iz bližnje sobane sem si prinesel v laboratorij na tla blazino, toda za spanje mi ni bilo. S kričnih hodnikov smo gledali miting kulturniške skupine: sestri Stritarjevi, Gerlovič, Sintič itd. - Z bršla-nom porasli stebri grajskih hodnikov, ki so gledali nekoč viteške turnirje, so gledali tisti večer „puntarje". Ko je med zidovjem, kjer se je nekoč zabavala nemška gospoda. zadonela partizanska ..V boj za staro pravdo!“, je od tega klica svobode vzkipela nepopisna radost in tako vzklikanje, da so se budili od mrtvih še davni tlačani, pobiti od valptov v grajski ječi. Zaradi nevarnosti letalskih napadov sem ponoči izdeloval slike jK)-snetkov Kočevskega zbora, borb z belogardisti, kar mi je prinesel inž. Miloš od propagandne komisije dol z Roga. Zjutraj me je budila naša bojevita koračnica .,Naprej, zastava Slave“, ki jo je pela zaščitna četa Glavnega štaba Slovenije ob dviganju slovenske trobojnice s |>etokra-ko na drog. Ponosno je ob gradu, simbc^i slovenskega suženjstva, plapolala zastava trpečega ljudstva. Ker ni bilo letal, smo začeli domnevati. da Auersberg ne dovoli bombardirati svojega gradu; zakrožilo je samo nad Dolenjskimi Toplicami tisto dopoldne, ko so Nemci udrli v Novo mesto. To črno vest mi je še tisto uro zaupal tov. Miloš in naročil pripraviti fotomaterial za odvoz v Suho krajino. Mimo gradu, preko Krke so v temo bliskali žarometi avtomobilov, ki so odvažali vojni plen italijanske vojske v Rog za partizane. Začela je šesta ofenziva. Moral sem se ločiti od fotodelavnice in vključen sem bil v ('ankarjevo brigado. SREČANJE Z DŽEMSOM Ko smo se povzpeli na Ilovo goro. sem na vrhu srečal komandanta Džemsa. Janeza Majnika, svojega dijaka z novomeške gimnazije. V opoldanskem soncu je brigada, utrujena od celonočnega mar.ša. počivala in z Džemsom sva obujala spomine. Džems mi je pripovedoval o tistem nočnem napadu, ko mu je odpovedala brzostrelka in je dobil strel v želodec, ki pa je bil na srečo prazen. Umirajoč se je izvlekel iz borbe, ležal potem šest dni brez hrane in zato ostal živ. Pokazal nn je fotografijo, kako stoji s tovariši na zastavi s kljukastim kri/cm. ki jo je zaplenil gestapovcem. Tedaj je pribežal kurir in v eni sapi Dženisu sporočil, da prodira proti položajem brigade nemška pobočnica, kakih 400 mož. Džems je prebledel, vendar je mirno razgrnil na trato zemljevid in s prsti preletel na karti označene naše zasede, dal nekaj naročil kurirju in odhitel z njim. Ko se je čez ilekaj minut vrnil, je obstal kot kip. negibno pričakujoč prvi udarec. Res, gozdno, tišino je presekal oglušujoč rafal. V hipu mii jili je odgovorilo več. Nemških je usekalo toliko, da se je usipalo na nas odstreljeno listje in vejevje. Ker je brigado Džems pred bitko previdno razmestil na vrhu. v mrtvem kotu, je nemška smrt ni mogla pokositi s prvim zamahom, potem pa so partizanski mitraljezi prikovali Nemce na tla. Med streljanjem se je mešalo vpitje. stokanje ranjencev, ijovenje nemških oficirjev, ki so priganjali svoje strelce s psovkami: ..Vorvva-erts. Schweine!“ Ko so prinesli na zasilnem nosilu i/ šotorskega krila ranjenega partizana v previjališče. sem ga s tresočimi se rokami fotografiral. Operativec, kapetan Hmil Zaplati!, je splezal pod vejevjem smrečja do roba in videl spodaj na cesti kamione mrtvih in ranjenih Nemcev. Emil je padel v predhodnici opolnoči 24. decembra 1943 na cesti pri Dobrniču, kjer je zadel na pročelje nemške kolone. Dragocen dokument /a Cankarjevo je proslava oktobrske revolucije v Selah-Šumberku na trgu pred cerkvijo; na steni je visela trobojnica, |>od njo je govoril prof., Drago Vidmar o Leninu in zmagi ljudstva. Pred borci so na tleh bili postrojeni njihovi mitraljezi in še danes sc mi zdi, da so takrat njihove cevi kakor odprta usta zvestih poslušalcev dobro razumela pot do zmage. Priče okrog njih so bile požgane hiše, njih izgorela, votla okna so kakor oči slc|x;ev nemo obtoževale fašizem. Posrečen je bil pohod brigade po serpentini h Krki pri Zagradcu in |X)čitek blizu Krkinih izvirov, štab v Dobravi pri Dobrniču ob slovesu ('irila - Hočevarja v štab divi/ije in malo pozneje še D/emsa. ko je postal komandant Dragan, doma z Dovza pod (Gorjanci. Živo ga pomnim; pri Sv. Gregorju nad Sodražico sem stal na straži pred hišo štaba. V jasni mesečini noči so iz daljave migljale lučke Ljubljane, po razsvetljeni jasi je skoraj neslišno prijezdil Dragan z nočnega obhoda zased. Zaupal mi je. da prežijo na avtoko-lone Nemcev iz Kočevja in da ima za partizane noč strašno moč. ZA KULTURNIKA V JAMO Iz Cankarjeve sem šel za kulturnika v Jamo pri Žužemberku k artile-rijcem 15. divizije. Ti so za napad na Nemce in domobrance v Ribnici iz Roga pripeljali še od (i. ofenzive skrite italijanske havbice in sestavili kolono voz z granatami, hrano za ljudi in konje. Vozili smo se vsi. kar je bila ogromna prednost pred brigadirji. Na vozu sena se mi je v mehkem pozibavanju kot zgodovinarju brž zazdelo, da so se v srednjem veku tako vozili češki husiti v boje z Nemci. V jutranjem mraku so lopove po kamnitem kolovozu vlekli na Malo goro po štirje konji, ki so. spenjeni od naprezanja, trgali jarme-nje. Nemci in domobranci niso nič opazili, ko so telefonisti napenjali žico. ariileristi vkopavali topove in zaklonišča za strelce in jih maskirali s smrekami. Prav na opazovalnici, v zračni razdalji pribl. 4 km do Ribm_-ce, ^sem fotografiral komandanta Zupanca in topničarje. Tik pred sončnim zahodom so z Velike gore na zahodu zabobneli topovi IS. divizije istočasno / našimi. .Severovzhodni bunker, iz katerega .so do nas letele nekrščanske kletvice večkrat blagoslovljenih domobrancev, je ena granata vendar zadela in raznesla. Nemci so bili presenečeni, saj so kasno začeli z ognjem Itrzostrelnega topa in minometi. Čeprav je ogenj lahkega orožja trajal po/no v noč in je od zahoda posegel v borbo naš tank. Ribiiica vendar ni padla. Zanimiv je bil miting na Dvoru Zanj mi je komisar Kostja na kratko povedal resnično zgodbo o partizanu v gestapovskem zaporu zadnjo noč pred ustrelitvijo, slovo od žene in potem osvoboditev po partizanih. Prinesel mi je v pisarno cigarete, steklenico cvička, jaz jia sem vzel svinčnik, pisal vso noč in zjutraj je bila enodejanka narejena. Uprizorili smo še odlomek iz Klopčičeve ..Matere“. kjer sem igral Petra. Glavnega junaka moje enodejanke je prometnik Mirko iz Kočevja igral tako imenitno, da so se ženske v dvorani jokale ob slovesu partizana od žene; ko pa so planili na oder partizani-osvoboditelji in ..postreli-li“ ..Nemce" je vse ploskalo. Za uprizoritev drugod sem tekst prepustil novinarju Bonovemu Jožetu, ki pa ga je zahajkal KIDRIČ: KJE SO FOTO-GRAFUE IZ BOJEV? Na poziv propagandne komisije pri predsedstvu SNOS sem konec aprila 1944 odšel v Belo krajino, ko je bil kongres novinarjev v Metliki. Tu sem slišal Borisa Kidriča, da bi rad. že videl kake fotografije iz borbe in revolucije. Njegove besede so me podžgale, prof. Zemljak, predsednik propagandne komisije, je moj načrt odobril in naročil v Črnomlju čimbolj pohiteti. Začel sem tako rekoč iz nič: fotodelavnico sem uredil pri Bordonovih v kleti. Kurirji so prinašali posnetke dogodkov širom po Sloveniji, iz brigad, bolnic, posebno ganljive slikarja Božidarja Jakca z Roga, Baze 20. Črnomelj je postal glava in srce Slovenije, v njem in v okolici so bili različni vojaški in politični tečaji, šole, radio, gledališče, TANJUG, važne manifestacije, kakor .Vletnica OF. sprejem 8. divizije s Korduna, prihod sovjetkse vojaške misije, proslava osvoboditve Beograda, zavezniška pomoč z avioni in |)rav ob obletnici velikega oktobra 1944 pogrebne svečanosti tragično preminulega nepozabnega komandanta Staneta. Takrat je prišel v našo fotodruži-no Bavec, Kopinič, Pirnat. Kos. Zupančič. Ldi Selhaus z Gorenjske. Čeprav ranjen, je bil pravi leteči fotoreporter, vedno na lovu za posnetki ali na letališču ob Kolpi, kjer so letala prevažala zavezniško pomoč in odvažala ranjene partizane v Bari, ali na Čabranskem, kjer je slikal partizanske šole. narodnoosvobodilne odbore, pogorišča vasi, grozno obtožbo fašističnega barbarstva. Vse je trebalo slikati. Malo je bilo |X)čitka. samo delo, cele dne^ve in še ponoči. Nekaj mesecev sem tudi poučeval na gimnaziji, ki je bila zaradi nevarnosti letalskih napadov izven mesta, v praznem železniškem skladišču in potem v gostilni ob cesti v Metliko. Bela krajina je bila za partizane in vso Slovenijo dobra in usmiljena mati. pa ji je primanjkovalo še soli. V etapni kuhinji smo precej dolgo dobivali zjutraj neslane žgance in neslano prežganko, prav tako kosilo in večerjo. Nekdo mi je dal zavojček soli; skrbno sem jo hranil v žepu in spuščal po gramu v krožnik, dokler Je niso pritovorile na oslih Hrvatice od Velebita v zameno za živež. NEČAK CHARLA DE GAULLA Naslednje zanimive skrivnosti pa še do danes nisem raziskal in razvozlal. Poleti sem v Lokvah pri Črnomlju. kjer je počivala Gubčeva brigada, fotografiral poedine skupine partizanov, vaje z orožjem in tudi oficirje pred štabom ob zastavi. Nazadnje je oficir, če se prav spominjam Strajnar iz Novega mesta, predstavil postavnega krepkega oficirja zagorelega obraza in temnih oči. kapetana, ki pa ni znal slovenščine. ampak samo francoščino, Strajnar. s katerim sem se nekoliko poznal iz Novega mesta, mi je pojasnjeval. da je ta Joseph nečak francoskega generala Charla de Gaulla in da se naj o tem kar pogovorim z njim v francoščini, ki jo znam. Prijazno mi je razodel stvari, ki so me osupnile. Jasno se spominjam, da mi je povedal, da je bil njegov ded Slovenec. po imenu Gole. doma pri Št. Ru[?ertu na Dolenjskem. Postal je visok oficir v avstrijski vojski na Dunaju, odkoder pa je zaradi vojaškega prestopka pred kaznijo pobegnil v Francijo. V francoski vojski je zelo napredoval in si spremenil priimek v De Gaulle. Oče Josepha, kapitana Gubčeve brigade, je bil tedaj, I. 1944, lastnik velikega hote- la s 140 sobami v Parizu; matije bila Slovenka. Ljubljančanka, rojena Detela. On — kapetan Gubčeve brigade — je bil prej oficir v tujski legi- , ^ ji, potem pa je postal v francosko -nemški vojni 1940 Hitlerjev ujetnik. Iz nemškega ujetništva je pobegnU in pribežal na slovenska tla v bližini Maribora, dobil stik s partizani in ' med potjo po Dolenjskem obiskal svojo staro teto pri Št. Rupertu, za katero je vedel še iz Francije. Strajnar in drugi okrog mene v krogu, Id sem jih vprašal, kaj misijo o teh presenetljivih izjavah, sp mi zatrjeva- li, da je ta skrivnostni Francoz Joseph bil komandant našemu narod-^ nemu heroju Alojzu Kolmanu v tujski legiji v Maroku, po katerem si je Kolman privzel partizanski priimek Marok, ime, ki je bilo strah in trepet Nemcev. Marok je povedal tudi drugim partizanom, da je bil Joseph de Gaulle res njegov oficir v Afrild. Vse to sem pred 20 leti pripisal k filmu za arhiv. Mnogokrat sem v zadnjih letih o tem premišljeval in ko sem poiskal v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani njegovo sliko, mi je direktor muzeja tovariš Krese-Čoban potrdil, da je bil ta Francoz res naš partizan, da je zaradi hrabrosti napredoval za oficirja in se po vojni i vrnil v Francijo. ! 8000 LJUDI NA FOTOGRAFSKI RAZSTAVI Ko so novembra 1944 Nemci in domobranci udrli iz Kočevja v Belo krajino, je v borbi z njim padel Ma-^ rok. Hitro smo ponoči poskrili foto* i material^ ker so se rafali že nevarno ; bližali Črnomlju. Zjutraj smo se j umaknili proti Kolpi. Na varnem, v nepropustni pločevinasti kaseti sem čuval negative, in ko sem srečal blagajnika Denarnega zavoda Slovenije tovariša Ogrina, biv. tajnika novomeške hranilnice, ki je nosil v torbi denar, sem mu pol zares, pol za šalo ' dejal, da bi se po izgubi njegovih ,.Podobic“ že hitro napravili klišeji za nove, za filme, ki sem jih nosO jaz, pa nikoH, in mije pritrdil. Za leto svobode 1945 smo priredili kolektivno razstavo 167 najbolj- , ših slik. Iz mnogo tisoč negativov 24 ; avtorjev širom po Sloveniji smo iz- ! brali najboljše in napolniU stene dvorane Laknerjevega hotela. Zamisel in izvedba razstave je bila v rokah prof. Brenka, ki sicer ni znal fotografirati, pač pa organizirati, saj si je v nekaj dr^eh ogledalo razstavo preko 8000 ljudi, bržkone več kakor danes kakšno razstavo v Ljub- • IjanL V Ljubljani so v Muzeju narodno- , osvobodilne borbe shranjeni vsi : fotodokumenti o velikih in malih, ■ znanih in neznanih tvorcih revolu- j*. cije. KA Mijt HtJDtV/A. XMACI PA ■ ' . /a.v«/- ^9^ Nikolaj Pirnat: avtoportret pred operacijsko mizo (1944, svinčnik) medu in mleka Nemci se pritožujejo nad našimi delavci, da jim rušijo sistem 42-urnega de lavnika. naši pa pra vijo, da so večkrat prikrajšani pri zasluz ku in da Nemci domačinom za isto de lo plačujejo več. Na obeh straneh so odprta vprašanja, ki jih ne gre jemati zlahka V Zvezni republiki Nemčiji je zaposlenih polovico vseh Jugoslovanov, ki začasno delajo v tujini. Skoro pol milijona naših ljudi dela v tej državi, med njimi pa je tudi 35.000 Slovencev in po podatkih novomeškega Zavoda za zaposlovanje tudi nad 1.400 prebivalcev črnomaljske, krške, metliške, novomeške, trebanjske in ribniške občine. ^ Medtem ko je v zadnjih desetih letih iskanje kruha v tujini postalo domala običaj za del prebivalstva, posebno iz manj razvitih območij, pa se začasno izseljevaiije preko domačih meja umiija. Konec novembra letos je bilo v vsej Sloveniji samo 100 prošenj za zaposHtev v Nemčiji, med njimi pa ni bilo niti ^nega prosilca, ki bi iskal službo zaradi ekonomske nuje. Vse kaže, da smo vendarle prešli od besed k dejanjem in da smo že ustvarili precej možnosti, da si Slovenci delo najdejo doma. V naši republiki je zdaj nad 12.000 delovnih mest nezasedenih in tudi pri nas na Dolenjskem manjka delovne sile. Bela krajina na primer računa’ že v prihodnjem letu in delno v letu 1975 na 1.000 novih delavcev v rastoči industriji. Novomeška tovarna avtomobilov IMV potrebuje takoj okrog 280 polkvalificiranih delavcev, 120 kvalificiranih (predvsem kovinske stroke) in večje število nekvalificiranih ljudi. Precej prostih mest imajo v tovarni zdravil, v Novoteksu, pri Pionirju, v Labodu itd. Tudi trgovcem primanjkuje kadra in sprašujejo se že, icdo bo stregel strankam. Osebni dohodki doma niso več tako majhni, da se ne bi splačalo razmišljati o vrnitvi, posebno za takega, ki ima doma kos slabo obdelane zemlje. V Nemčiji namreč naši slano plačujejo vsak krompirček in vsako koreninico peteršilja, medtem ko doma z njive včasih nima kdo pobrati, kar je zraslo. Nekvalificirani lahko računajo na okrog 1.600 din mesečnih dohodkov, polkvalificirani na 1.800 din, medtem ko kvalificiranim v največ primerih ponujajo 2.200 din na mesec. Konec za tuje delavce? Kot je znano, je konec novembra letos vlada ZR Nemčije objavila sklep, da do nadaljnjega ne bo zaposlovala novih delavcev iz držav, ki niso članice Skupnega evropskega trga. Ukrep je sprožil tudi ugibanja, če ne bodo tujih delavcev začeli pošiljati domov. Mfed našimi de-?> lavci v Nemčiji je glede tega precej negotovosti. Upoštevati je treba, da ta nemški ukrep ni bil osamljen, saj se je zanj že pred energetsko krizo odločila Švedska, velja pa tudi v Avstriji in Švici. Ker trenutno pri nas niti ni zanimanja za zaposlovanje v Nemčiji, nas ukrep dejansico ne prizadene. Če pa bi začeli pošiljati domov naše delavce, bi jih marsikje sprejeli z odprtimi rokami. Seveda, težave bi nastale, če bi se Nemci za odpuščanje ,,tujcev“ odločili čez noč. Nemci so takoj po omejitvi zaposlovanja opozorili, da je pri njih okrog 200.000 tujih delavcev iz raznih držav, ki imajo samo za eno leto sklenjene delovne pogodbe, zato poznavalci razmer domnevajo, da bi odpuščali najprej take, če bf se energetsko pomanjkanje še zaostrilo. »Čvekanja imamo dovolj« Naši delavci na tujem nimajo tako lahkega in prijetnega življenja, kot si ga predstavlja marsikateri naš človek, ko vidi zdomca na dopustu, v avtu, naloženem s paketi. Večina naših ljudi živi v Nemčiji v neptimer-nih stanovanjih, veliko jih je v barakah. Večina dela nadure in s tem raztegne delavnik na deset ali celo dvanajst ur na dan. Večina tudi nima redne tople in prave prehrane, kakršne je bila vajena doma. Zaslužek je v Nemčiji resda še enkrat ali celo dvakrat večji kot v naših delovnih organizacijah, toda upoštevajmo podalj-' \ šan delavnik in način življenja, pa lahko kmalu izračunamo, da je zdomski kruh daleč od medu in mleka. Vsaka marka je prigarana! Žal naši ljudje mnogokrat tudi ne vedo za pravice, ki jim gredo po nemških zakonih, zato jih delodajalci ali celo spretni izsiljevalci našega rodu krepko izkoriščajo. Včlanjenim v sindikate se bolje godi, na slabšem pa so * običajno tisti zdomci, ki so šli v tujino na lastno pest in so tudi na delovnem mestu osamljeni. Dejstvo je, da smo za osveščanje zdomcev, za njihovo izobraževanje in za politično delovanje naredili kaj malo. Še huje je, da zdaj, ko skušamo napake popraviti, zdomcev ne dobiš na sestanek, kjer bi jim te stvari pojasnjevali. Oktobra letos, ko je bila dolenjska ženska delegacija v nemški pokrajini Franken, je bil na gradu Schney sklican sestanek s predstavniki nemških sindikatov, oblasti, zavodov za zaposlovanje ter zdomci. Niti enega našega človeka ni bilo blizu! Ko smo kasneje poizvedovali, zakaj tak(^ so nam odkrito za-brusiU: „Čvekanja imamo dovolj! Slabih sestankov smo vajeni še iz domovine, tu pa doslej nismo imeli priložnost srečati takih delegacij, ki bi nam povedale res kaj novega in zanimivega. Mi smo v Nemčiji zaradi zaslužka, zato nočemo zapravljati časa po sestankih . . Mar ni to klofuta nam vsem? Nočejo prostih sobot „Veste, da zadnje čase nastaja hud problem, ker jugoslovanski delavci nočejo prostih sobot? “ nam je rekel direktor zavoda za zaposlovanje iz Bayreutha. „Mi Nemci si prizadevamo v okviru sindikatov in napredne Socialnodemokratske stranke nuditi tujim delavcem ugodnejše delovne in življenjske razmere, toda v več primerih to sami odklanjajo. Dobro vemo, da pri nas ni vse zlato, kar se sveti. Posebno občutijo to tudi delavci, saj živijo nekateri v skrajno slaj?ih razmerah. Še nam je to težko gledati in bi radi razmere popravili, toda Jugoslovani hočejo čimveč zaslužiti, v čim icrajšem času. Sobota in nedelja jim je za počitek preveč, zato pa nam rušijo sistem 42-urnega delavnika. Hude nevšečnosti so ..,. Jugoslovane tudi težko dobimo na sestanke. Škoda se jim zdi časa za take stvari, so pa zaradi nevednosti dostikrat prikrajšani. V okviru sindikatov in SPD teče akcija za učenje nemškega jezika. Za 15 DM se tuji delavci v tečaju nauče uporabljati okrog 1.000 besed, kar zadošča ■^za navaden pogovor. Posamezne tovarne plačajo tečaje, ponekod pa krijejo stroške razne dobrodelne organizacije. Toda iz okolja, kjer živi na stotine Jugoslovanov, smo jih komaj nagovorili deset za vpis v tečaj nem-ščine.“ Tako o naših Nemcih! »Jaz sem izkoriščana« Prav v turistično urejenem gradu Schney, kjer je bil neuspeli zdcMnski sestanek, na katerega pa je prišlo 11 predstavnikov - Nemcev, smo po naključju naleteli na sobarico Dragico Wyzgol. Dokler je živela v Zagrebu, se je pisala po naše, pred letom in pol pa se je v Nemčiji poročila in zdaj je sama takorekoč med tujci, čeprav ima moža. On je Nemec. „Vsi me hvalijo," je rekla. „Vsak dan sHšim, kako sem pridna, čista in okretna, toda od hvale ne živim. Izkoriščajo me. Kolegica, ki opravlja v tem gradu isto delo, ima boljšo plačo, ker je domačinka. Tudi prej, ko sem delala še v tovarni dežnikov, sem imela na uro 4 marke, Nemka pa pri istem stroju marko več. To me je tako razburilo, da šem odpovedala službo. Žal se mi na tem delovnem mestu godi ravno tako. In kot slišim, nisem edina, s katero ravnajo tako.“ Dragici ugovori doslej niso nič pomagali. Tudi tokrat so si navzoči na sestanku vse zapisali, a Dragica je k temu rekla: „Vedno obljubijo, da bodo pogledali in popravili napako, toda pri tem ostane. Moja kuverta ostaja enako. debela.“ Dragica že gladko govori nemško. Ustvarila si je družino in domov bo hodila le še na počitnice. In njeni otroci? — Bodo še znali po naše pozdraviti babico v Zagrebu? Nemčija! Krasne ceste, lepa mesta, velike tovarne, a tudi tam ni vse zlato, kar se sveti. Tako zatijujejo Nemci sami. Tuji delavci, med katerimi je tudi okrog 35.000 Slovencev, večkrat (po svoji krivdi) nimajo primernih stanovanj. Poznajo samo en cilj in enega boga — ,Jd v banki svoj oltar ima“. I f I Povsod so naši I Jugoslovan se v Nemčiji res ne more počutiti kot na samotnem otoku, kajti kamorkoli greš: ali v večja mesta, v manjše kraje ali še tako oddaljene turistične zaselke, povsod lahko naletiš na našega človeka. Tako je na primer dolenjski ženski delegaciji med slovesno večerjo pri deželnem predsedniku Wunsied-la, Christophu Schillerju, v komaj zgrajenem modernem hotelu Alexandersbaad stregel Marko Kovač iz okolice Zagreba. Kako je bil vesel, ko je sHšal domačo govorico! V svetovno znani tovarni porcelana Rosenthal v Selbu ob češki meji smo naleteU na Ivanko Božič iz Slovenskih goric. Dva otroka ima, ki hodita v nemško gimnazijo. Ko gredo vsako leto domov na počitnice, opažajo, da njena hčerka in sin čedajje slabše lovita rodno govorico. Taka je usoda Jugoslovanov, ki so na tujem bolj sami. Vraščajo se v okolje, prilagajajo se mu, hkrati pa se jim domače navade in govorica odtujujejo. - Kdaj boste za stalno prišli domov? - smo vprašali Božičevo Ivanko. „Sprva smo nameravali ostati v Nemčiji samo leto. ali dve, potem smo pogodbe podaljševali. Zdaj' smo tu deseto leto. Privadili smo se, vendar za vedno ne bi radi ostali. Naju z možem še vleče v Gorice ...“ \ Vsak je dragocen | Te dni, ko bodo dolenjske ceste polne avtomobilov z nemško registracijo, bo spet priložnost za stike z zdomci. Ne pozabimo, da so to naši ljudje, ki jih je večinoma ekonomska nuja pognala v svet. In mnogi so dali svoj delež k revoluciji, zato so še krepko navezani na domače kraje. In ne pozabimo, da nam zdomci služijo devize! V tistih občinah, kjer bodo organizirali novoletne sestanke z ekonomskimi izseljenci, pa naj upoštevajo tudi to, kar so Dolenjke slišale v Nemčiji, namreč, da so zdomci čvekarij siti. Kjer znajo, pa se tako srečanje lahko sprevrže v lepo doživetje. Ostala mi je v spominu Vinica, kjer so lani zdomcem v šoli priredili Ifulturni novoletni program. V nabito polni dvorani so zdomci kar naprej segali po robčkih ... Sledil pa je sestanek, ki je vsestransko uspel. Vem pa še za drug primer. Pred leti je bilo v Metliki sklicano novoletno srečanje. Zdomci so prišli, od domačih predstavnikov pa ni bilo nikogar... O tej polomiji se je v Nemčiji še dolgo govorilo. AU konec koncev lahko zamerimo, da spričo takih napak, ki pa so bile najbrž še marsikje, zdomcev ne dobimo na sestanke ne doma in ne v tujini? RIA BAČER Dragica bo ostala v Nemčiji. Njen mož je Nemec. Božičevi so nameravali zdoma samo za dve leti, a zdaj jim teče deseto leto dela v tovarni porcelana.' Dolenjska ženska delegacija s predstavniki nemških oblasti, sindikatov in zavodov za zaposlovanje na gradu Schney, kjer je bil sklican neuspeli sestanek z zdomci. kultura in izobra- ževanje VELIKE SLIKANICE ZA MALE BRALCE V zadnjih tednih so v zbirki VeL’-ke slikanice pri Mladinski knjigi izšle štiri nove knjige. Roža Piščanec je ilustrirala znano zgodbico Frana Levstika „Kdo je napravil Vidku • srajčico*' (prvi ponatis!), Milan Bizovičar pa slovensko ljudsko pesem „Alenčica, sestrica Gregčeva“. Povestico svetovno znanega H. Ch. Andersena o „Kraljični na zrnu graha“ je ilustrirala Marija Lucija Stupica, medtem ko v sodobni svet fičkov in prigodb z živalmi posega slikanica Ade Škerl „Nevsakdanje potovanje**, knjigo je prikupno opremila Melita Vovk. Nova Tribuna, študentski list, ki ga za družbeni denar tiskajo in izdajjyo v Ljubljani, je v št. 4 (letnika XXIII) z dne 10. decembra 1973 na (nepaginirani) sredini priobčila tudi štiri pesniške umotvore najmlajše (ali najnovejše? ) generacije, ki so jih podpisali trije avtoiji. V umotvoru, ki ga je podpisal Jože Slak, beremo (med drugim): „. . .. sod se zamaši not se vin spusti/ not se vin usmradi ven se šlauf spusti/ ven se šlauf spusti not se scat mudi/ not se scat mudi ven pa srat tišči/ teb se srat tišči njo pa vrat boli/njo pa ven boli men pa not tišči/not pa ven .. .** (itd.) ter . prosim lepo ali so prišli svati mati/oni ne morejo srati.** »Ven pa srat...« L Geister najbrž (srbečih prstov) že komaj čaka, da bo ta umotvor povzdignil med „bisere** sodobne slovenske literarne (pesniške) tvornosti. (Naj mi oprosti, če tega ne namerava storiti, vem pa, da bi to zmogel!) Sicer pa kaj bi odkrival že odkrito: Josip Vidmarje v svoji knjigi ,JC našemu trenutku** (založila Partizanska knjiga, glej odlomek v Delu z dne 8. decembra) s takimi besedami razgalil nekega drugega „tiča** (s citatom iz njegovega umotvora); „Tudi ta biser je igra. Neokusna, neumna, nedomiselna prostaška šala; pač pa je ta igra veselje za. ... in za druge strahove naše literarne sedanjosti.** In če imamo v mislih prej citiranega Slaka, tem Vidmarjevim besedam res ni več kaj dodati. Morda le to: še en strah več! Ali taki „umotvori** potrjujejo trditev v uvodniku iste številke Nove Tribune, da „se kot glasilo študentov vključujemo v graditev samoupravnih odnosov**? Ali tako misli tudi izdajateljski svet Tribune kot od družbe postavljen organ? J. JUST ---------------------------------N UMRLA JE ANGELA VOJSKA. ROJ. SMOLA »Dolenjska roža til« Svoji izvoljenki je Dragotin Kette kot novomeški gimnazijec posvetil veliko pesmi Nikolaj Omersa: KRKA IN NOVO MtSTO, oi^, piaino, iy/:> — i. razstave del slikaijev — udeležencev III. dolenjske slikarske kolonije v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Razstava bo odprta še januaija. Ne v gimnazijo za vsako ceno! - Zakaj ne bi v Kočevju odprli tudi oddelke drugih srednjih šol? to v precejšnji meri odvisno od vodstva gimnazije. Iz razpisov občinske skupščine je razvidno, da občinska skupščina šc ne misli na ustanovitev takega centra, čeprav so na to večkrat opozorili tudi predstavniki republiške izobraževalne skupnosti. Ob koncu predavanja jc bilo lahko pritrditi delavcu, ki je dejal: „F-unkcionaiji so in bodo še pošiljali svoje otroke le v -gimnazijo in zanjo tudi skrbeli. Otrok delavca pa naj bo OB RAZSTAVI NIJE KOLO- V kočevski osnovni šoli so imeli nedavno sestanek in predavanja za starše otrok, ki bodo to šolsko leto končali osemletko. Psiholog, poklicni svetovalec iz ljubljanskega Zavoda za zaposlovanje, je opozoril starše, na kaj je potrebno misliti pri poklicnem usmeijanju mladine. Opozoril je starše, naj otrok ne silijo v gimnazijo samo zato, da bi jih imeli štiri leta doma. Kočevska gimnazija ima naj višji osip (tretjino) med gimnazijami na območju ljubljanskega Zavoda za zaposlovanje. Drugod je povprečni osip 10 odst., vendar pa to ne pomeni, da ima Kočevje tako stroge profesorje. Resnica je, da se v gimnazijo vpisujejo otroci, ki tega študija ne zmorejo, če pa že maturirajo, jim pa na univerzi ne gre (vsako leto končata le po dva). Slabo uspevajo tudi učenci na drugih srednjih šolah zunaj kočevske občine. Živahna je bila razprava o tem, zakaj morajo dekleta, ki žele nadaljevati šolanje v administrativni šoli, v Idrijo. Ljubljanska tovrstna šola prejema namreč le učenke z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom. Ob tem so si zastavljali vprašanje, zakaj take šole nima Kočevje, ki ni manjše in manj razvito od Idrije. Omeniti velja zanimiv predlog, da bi izobraževalni center, kot jih imajo v drugih krajih, nastal iz gimnazije. Le-to bi preuredili tako, da bi imela še po kakšen oddelek ekonomske, tehnične, vzgojiteljske, administrativne in drugih šol. Oddelki bi se vrstili in izmenjavali glede na potrebe in zanimanje v občini. Kot je dejala neka mati, učiteljev ne bi manjkalo, saj jih je za večerne šole (za katere je treba plačati visoko šolnino) dovolj. Predavatelj je dejal, da je samo na dveh sestankih v Kočevju slišal za predlog o ustanovitvi šolskega centra, ni pa vedel povedati, ali bi lahko oddelke drugih šol odprli že v prihodnjem šolskem letu. Menil je, daje SPET LUTKE Pri temeljni kulturni skupnosti Kočevje so 11. decembra ustanovili stalno lutkovno gledališče. Za predsednika je bil izvoljen Matija Glad. tlllilli I' E § II i „ROSILINKA** ZA SILVESTRA — Golarjevo „Vdovo Rošlinko** pripravlja dramska sekcija pri mladinskem aktivu v Stranski vasi za novo leto. Režirajo Franc Bartolj. GRAFIKE IZ NDR - SAZU, Moderna galerija in Akademija umetnosti Nemške demokratične republike so priredile v Ljubljani razstavo grafik nemške umetnice Kaethe KoUwitz. Razstava je v Moderni galeriji. „KURIRČKOVA** PRIZNANJA - V Mariboru bodo danes podelili priznanja f^estivala „Kurirček** književnikom: Slavku Janevskemu, Ivan Seljak — Čopič: NOVO MESTO, risba, 1973 Venčeslavu \Vinklerju, Danku Oblaku in Asvanu Hoziću. Hkrati bo še več drugih prireditev, med drugim srečanja mladinskih pisateljev s šolarji. KOZOLEC V OBJEKTIVU - Zanimivo razstavo črno-bele fotografije o kozolcu na Slovenskem so odprli pred kratkim v Kranju (Mestna hiša). Avtor fotografij Jaka Cop je posebno pozornost posvetil kozolcem v gorskem svetu. HEGEDUŠIC V ZAGREBU -Krsto Hegedušić, znani jugoslovanski umetnik, oče jugoslovanske naive, je odprl pred kratkim v za-uebški Moderni galeriji razstavo 150 svojih risb, skic in platen. Zanimivo in obsežno razstavo bodo prenesli v Beograd. PROSNJA za POMOC - Valvasorjeva knjižnica iz Krškega ter Dolenjski kulturni festival in Forma viva iz Kostanjevice bodo prosili za republiško denarno pomoč. Izvršni odbor temeljne kulturne skupnosti v Krškem jc o tej nameri že razpravljal; TRSAR v mali GALl.RlJl V ljubljanski Mali galeriji je mladi slovenski umetnik razstavil plastike iz pleksi stekla. Taka njegova dela so laliko videli letos obiskovalci v'Lamutovem likovnem salonu. Korak pred časom V Novoteksu plodna tla za kulturno dejavnost „Ko smo se odločili podpreti Dolenjsko slikarsko kolonijo, nismo naredili nič posebnega, le čas smo malce prehiteli. Tu mislim zlasti na sedanje razprave o novih oblikah financiranja kulture, o dogovarjanju, o vsem, kar predvideva nova ustava,** je poudaril Danilo Kovačič, ko je pred dnevom republike v Dolenjski galeriji v imenu kolektiva Novoteks že tretjič odpiral razstavo del letošnjih udeležencev kolonije, kije delala v Šmarjeških Toplicah. „Naša dosedanja pomoč kulturi je bila do zdaj bolj skromna po obsegu, prepričan , pa sem, da smo napravili prvi korak k sporazumevanju o tem, kako in s kolikšno vsoto pomagati kulturi,“ je nadaljeval. Po njegovem bodo morali več in bolje napraviti sami kulturni delavci, saj so v Novoteksu že dokazali, da razumevanje za pomoč kulturi je, da so pozivi za kulturne akcije pristali na plodnih tleh. Danilo Kovačič je še posebej podčrtal: „Likovni del programa prvega kulturniškega kongresa, ki je bil pred tremi desetletji v Semiču in gaje obrazložil Božidar Jakac, je bil tako izdelan, da ga laliko danes samo ponavljamo in dopolnjujemo. V tem smislu tudi prispevek našega kolektiva ni zaman.“ I. ZORAN delavec, četudi je nadarjen, da bi bil lahko vsaj tehnik!** Mnogim bo odleglo, če bodo lahko kaj kmalu prebrali, da se bodo njihovi otroci že prihodnje šolsko leto vpisali v gimnazijo, ekonomsko, tehniško ali Ičakšno drugo šolo - v Kočevju. -ai TREBNJE: ŽE 12.000 KNJIG Osrednja knjižnica v tiebanjski občini pridobi na leto okrog 700 do 800 knjig. Skrbno delo in posluh delavcev knjižnice v Trebnjem ter širša pomoč so pripomogli, da so prišli že do knjižnega zaklada, ki vedno najde pota do bralcev. Bralci imajo do knjig prost pristop, žal pa je prostor največja ovira za razvoj te knjižnice. Knjižnica se namreč stiska v prosvetnem domu. Zlasti bi potrebovali prostor za čitalnico, ki ga uporabljajo hkrati še za pisarno. V njem je prostora le za 10 sedežev. Zaradi tega je sploh težko urediti čitanje revij in časopisov, manjka pa tudi prostora za nove knjige. Knjižnica želi odpreti še izposojevališči na Mirni in v Velikem Gabru. A. Ž. V osmrtnici, objavljeni v Delu 9. decembra, smo brali, da so dan poprej na ljubljanskih Žalah pokopali v ožjem družinskem krogu 93-letno Angelo Vojska, roj. Smola. Pokojnica, rojena 16. okt. 1881 v St. Vidu pri Lukovici. ie bila hči sodnega svetnika. V Novem mestu je preživela mla-dist, pa tudi kasneje, ko se je poročila, je živela tu več let z možem in otroki, dokler se ni preselila v Ljubljano. kim srcem ločil od Novega mesta in odšel k vojakom v Trst. Tu je skušal novomeško ljubezeh pozabiti, a mu ni u^elo, kakor Ko je jeseni 1896 prišel v Novo mesto pesnik Dragotin Kette in se vpisal v 7. razred gimnazije, je bilo Angeli 15 let. Leto kasneje, maja meseca, se je Kette vanjo zagledal in ji razodel ljubezen tudi v pismu, vendar nanj ni dobil odgovora. Prepad, ki je ločil revnega študenta od dekleta iz ugledne meščanske rodbine, in spoznanje, da mu Angela ni naklonjena, sta še povečala pesnikovo koprnenje, iz katerega je potem nastala cela vrsta globoko občutenih ljubezenskih pesmi, ki sodijo v vrh slovenske lirske poezije nasploh (Na trgu, ciklusi Slovo, lihe noči. Spomini). Po maturi se je Kette s tež- Dragotin Kette: Angela Smola, por. Vojska (1881 - 1973) kaže tudi tam nastali sonetni ciklus Adrija. V spomin na to veliko Kettejevo ljubezen objavljamo eno njegovo pesem in podobo Angele Smola iz njenih mlajših let (fotografija je last Studijske knjižnice Mirana Jarca). „ - Eler SLOVO Zaman, zaman!... In vendar pozabiti ne morem te, dolenjska roža ti! Nikdar ne jenjaj srce je ljubiti, nikdar je vetrc sreče božati! Kot cvet metulji, naj bi jasni sviti blaženstva mogli te obkrožati, o, da bi pravega med sateliti izbrala si kedaj za moža ti! Ah, morda bodo mamici-starici, ej sivolaski, zlatolaski preje solzice se prikazale na lici, ko boš spoznala to ljubav brez meje; za te solze, prihodnji talisman, o hvala, hvala! - nisem pel zaman ... * J Belokranjski gledališki vrtiljak Znane gledališke hiše bodo gostovale v Metliki in Črnomlju ZAKAJ NE KINOKLUB? V Kočevju se veliko ljudi ukvarja s fotografijo. Nekateri gostinstvu, obrti in stanovanjsko-komunalnem področju. Osnovne panoge gospodarstva možnosti za organizirano delo v fotoklubu DIANA pri Lovski zvezi Kočevje. Manj možnosti za načrtno delo imajo filmarji (kino-amaterji). Skoda, da ne organizirajo svojega kluba, l ako bi bilo njihovo delo uspešnejše, saj imajo nekateri posamezniki, kol Brus, lošaj in Sobar, že precej izkušenj. Organizirani v klubu bi imeli možnosti za boljše delo. \ . I. Ljubitelji gledaliških predstav v Beli krajini bodo v naslednji gledališki sezoni gotovo prišli na svoj račun. Kulturniki v črnom^jski in metliški občini so jim pripravili pester gledali-3ii program, ki ga bodd Belokranjcem prikazni igralci ljubljanskega mestnega gledališča. Šentjakobskega gledališča, Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Mladinskega gledališča „Pionirski dom“ iz Ljubljane in gledališča iz Trsta. Skupno bo osem gledaliških predstav, ki se bodo v dveh dneh zvrstile v Metliki in Črnomlju, vse predstave bodo ob 20. uri, abonma za vse prireditve pa bo veljal 50 do 70 dinarjev. Tisti, ki si bodo hoteli z gotovostjo priskrbeti vstopnice, jih bodo laliko dobili v predprodaji v delovnih organizacija!) ter v metliški in črnomaljski knjigarni. 11. januarja prihodnje leto bo gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane v Metliki z ..Jaro meščan-ko“, dan kasneje pa v Črnomlju. 8. februarja bo ljubljansko mestno gledališče v Metliki uprizorilo Cankarjevo delo „Za narodov blagor", dan kasneje pa bo omenjeno ^edališče z istim delom gostovalo v Črnomlju. 8. marca si bodo lahko „Pripovedke iz dunajskega gozda" ogledali Metličani, dan kasneje pa Črnomaljci. Nastopili pa bodo igralci MGL. ,,Umor v katedrali** bodo 29. in 30. marca Belokranjcerli predstavili igralci Slovenskega ljudskega gledali-^a iz Celja. „Plešasto pevko**, ki jo bodo zaigrali člani ansambla Ivlladinskega gledališča, si bodo ogledali Metliča- SILVO JE SNEMAL 14. decembra je za Radio Ljubljana posnel več svojih skladb znani belokranjski glasbenik Silvo Mihelčič s svojim ansamblom. Poslušalci radia bodo zdaj večkrat lahko slišali prijetne zvoke in melodije Silvove elektronske harmonike. ni 3. maja, Črnomaljci pa dan kasne- jc- Zadnjo predstavo iz Belokranjskega abonmaja gledaliških predstav v tej kulturni sezoni si bodo Belo- kranjci ogledali 24. in 25. maja, ko bo gostovalo Tržaško gledališče, ki pa se še ni odločilo, katero delo bo prikazalo. B. PODOBNIK SAMA STROKOVNOST ŠE NE NAPRAVI IZOBRAŽENCA ... nagel razvoj znanosti, posebno še tehnoloških, nas ne sme nikoli^zapeljati, da bi zanemarili tiste dele naše univerze, ki jim je že po tra^ciji naložena skrb za temeljne kulturne dobrine vsakega naroda. V mislih imam predvsem filozofske in pravne vede, ki so od nekdaj pomenile hrbtenico vsake dobre univerze. Brez teh si ne moremo misliti skladnega razvoja naše univerze, našega naroda in rasti naše mladine. Vse naše fakultete bi morale imeti pred očmi splošno kulturno razgledanost svojih varovancev, pa seveda še toliko bolj tudi bodočih vzgojiteljev. Sama ozka strokovnost še nikoli ni naredila izobraženca. Prof. dr. inž. Mirjan Gruden v Naših razgledih 26. oktobra 1973 TUDI UNIVERZA NAJ VZGAJA V zadnjih letih je bila pogosto poudaijena nujnost povezave znanstvenega in pedagoškega dela. Bojim se, da je tu nihalo ponekod zanihalo celo preveč v smer znanstvenega dela in da je morda pedagoška, vzgojna stran bila pri tem zanemarjena ali «elo pozabljena. Menim, da je tudi tu treba ohraniti smisel za pravo mero. Univerza naj ima predvsem vzgojne paloge ... Seveda je pa najboljša taka vzgoja, ki poteka o znanstveno raziskovalnem delu, kjer se mladi prihodnji znanstvenik, poln mladostnega ognja in navdušenja, poglablja ob strani izkušenega znanstvenika in vzgojitelja v nova zanimiva področja. Navedeni avtor, prav tam i Ljubljančani so prvaki V zahodni skupini slovenske lige bodo šahisti Novega mesta drugi, Kočevja pa tretji Pogled na prizorišče jubilejnega srečanja mladih telovadcev Vojvodine in Slovenije. Mladinke x ogrevajo za nastop na gredi, na krogih je sredi vaje pionir Furlan, zadaj pa vojvodinski pioniiji v pripravah na preskok ter del gostov. (Foto; M^ulan) gimnastika Slovenke in Vojvodinci! Na jubilejnem dvoboju gimnastičnih reprezentanc tudi olimpijki Težakova in Kundačina • Med gledalci Štukeljjasna Dokl pa druga! U častni meščan Novega mesta, olimpionik in prvi nosilec jugoslovanske zlate medalje na olimpijskih igrah Leon Štukelj, ki je pred dnevi slavil svojo 754etnico, je lepo pohvalil organizatoije iz Novega mesta, ki so pripravili jubilejno 20. gimnastično prireditev, dvoboj pionirskih in mladinskih reprezentanc Slovenije in Vojvodine. Manj laskavih ocen je imel za kakovost nastopajočih: „Veseli me, ko vidim toliko mladine, ki se ukvaija s telovadbo, ko vidim ta prožna mlada telesa, toda zlasti med pioniiji nisem videl izrazitih talentov, ki bi lahko nadaljevali naš telovadni sloves! “ Kajpak pa je Štukelj kot reč komaj za pet stotink točke pa je športnik, ki zares pozna vse skrivnosti telovadbe, z odobravanjem pozdravil vsako uspelo prvino reprezentantov iz obeh taborov, med katerimi pa žal ni bilo Novomeščanke Maje Dokl, lanske zmagovalke med mladin-Hami. Doklova je tekmovanje spremljala kot gledalka — z mavcem na nogi. Novomeščane je toliko bolj razveselila njena mlajša sestra Jasna, ki je pokazala, da bo kmalu huda borba že v družinskem krogu in da ni več daleč čas, ko bo jugoslovanska telovadba imela v reprezentanci dve sestri Dokl, Jasna Dokl je nam- samezno: Težak 37,70, Rener 37,20 (obe S), Kundačina (V) 36.25. Pionirji: Slovenija -Vojvodina 260,50:266,05. Posamezno: Bošnjak 54,70, Pejčic 54.25, Todič (vsi V) 54,10. Mladinci: Slovenija — Vojvodina 252,35:259,75. Posamezno: Mutič (V) 54,65, B. Starčič (S) 53,40, Ačimovič (V) 53,35. Šahisti ljubljanske Iskre so v odločilnem dvoboju močno premagali Kočevje — 7:3, v rednem kolu pa z visokim rezultatom tudi Cerknico in si tako kljub izredni igri Novome-ščanov v zadnjih kolih zagotovili naslov prvaka že kolo pred koncem, Malo je namreč veijet-no, da bi lahko Novo mesto nadoknadilo 2,5 točke zaostanka, zlasti ker bo v zadnjem kolu igralo v Kočevju, Sicer pa so prva tri mesta že razdeljena: Iskra bo prva. Novo mesto drugo in Kočevje tretje, medtem ko je za druga mesta še vse odprto. Vrstni red pred zadnjim kolom: Iskra 45 točk. Novo mesto 42,5, Kočevje 36, Jesenice 28,5, Lesce 24, Kranj 22,5, Koper 20,5 in Cerknica 20 točk. NOVO MESTO - LESCE 9,5:0,5 Novomeški šahisti nadaljujejo z odličnimi igrami. Čeprav se je po dobrih dveh urah igranja predsedn;^ kluba Jože Udir bd za izid srečanja in je dejal, da bi bil zadovoljen z zmago 7:3, sodomačini odlično zaigrali in v nadaljevanju popolnoma strli odpor gostov. Kar devetkrat so zifiagali in le enkrat remizirali ter si tako kolo pred koncem praktično že zagotovili drugo mesto. Novo mesto - Lesce 9,5:0,5. Posamezno: Penko - Robek 1:0, Praznik - Harinski 1:0, Šporar - Sterle 1 ;0, Škerlj - Mali remi, Sitar - Pre-sterl 1:0, Istenič - Erebič 1:0, Praznikova - Butorčeva 1:0, Isteničeva - Zuljanova 1:0, Poredoš - Mencinger 1:0, Komelj - Hrovat 1:0. Same zmage — Sitar KOPER - KOČEVJE 4:6 Šahisti iz Kočevja so sicer zmagali v Kopru, vendar so si bržčas zapravili drugo mesto, ker so v zaostalem dvoboju z Iskro izgubili 3:7. Zmaga proti Kopru bi lahko bila še večja, vendar sta oba mladinca nepričakovano izgubila. Koper - Kočevje 4:6. Posamezno: Milinkovič - Osterman remi, Brečevič - Cimer 0:1, Omladič -Ivič remi, Šebalj - Janež 0:1, Ger-želj - Mahnič 0:1, Urek - Zupančič 0:1, Kamenškova - Kirasičeva 1:0, Golobava - Šegova 0:1, Čibej - Mohor 1:0, Petrinja - Matoh 1:0, »Dolenjski list« v vsako družino zaostala za prvo, Slovenko Ba-haijevo. Organizacija je bila vzorna, dvoboj je spremljalo tudi dosti gledalcev, organizatorjem pa lahko zamerimo le to, da Novo-meščanov o nastopu, ki sodi med najboljše v zgodovini novomeške telovadbe, niso obvestili s plakati. Rezultati: pionirke: Slovenija - Vojvodina 172,30: 171,95. Posamezno: Bahar 35,25, J. Dokl (obe Slovenija) 35,20, Ivanovič (Vojvodina) 35,15. Mladinke: Slovenija -Vojvodina 179,65:171,10. Po- odbojka Trimo zadnji, Krka ni prvak Odbojkarji iz Trebnjega so izgubili s Savo iz Črnuč, odbojkarice Krke pa v derbiju prvega dela lige na Ravnah s Fužinarjem ŠPORTNI KOMENTAR Selijo se v dvorane Poskusna zimska liga v košarki • Med nastopajočimi tudi Novoteks in Beti. Za odbojkarji, ki so preselili ligaško tekmovanje v dvorane to jesen, bodo tudi najboljše slovenske košarkarske ekipe - poskusno - takoj po novem letu začele tekmovati v dvoranah. Zimska košarkarska liga sicer nima tekmovalnega obeležja - iz nje torej ne bo mogoče napredovati v drugo zvezno ligo ali izpasti - vendar pa pomeni korak naprej v prizadevanjih za boljšo kakovost slovenske košarke. Samo v dvoranah so namreč zares zagotovljeni normalni pogoji za igro in tudi prednost domačega igrišča ni več tako odločilna. Torej bodo boljši laže prišli do točk kot pa na odprtem, kjer so lahko dež, mraz, veter odločilno posegali v dogodke na igrišču. Zimska liga, ki se bo začela takoj po novem letu, pomeni pomemben mejnik v razvoju slovenske košarke. Zmagovalec tega prvega prvenstva bo dobil naslov zimskega prvaka Slovenije in pokal časopisa Delo. Za to tekmovanje sta se prijavili tudi obe dolenjski ekipi, ki bosta naslednjo se- zono sicer igrali v I. A ligi. Metliška Beti je, kot je znano, lani zmagala v B ligi in tako dobila pravico nastopanja med 12 najboljšimi slovenskimi ekipami v republiški ligi. Medtem ko imajo Novomeščani skoraj idealne pogoje za tekme, z izjemo sorazmerno slabo zgrajene telovadnice za gledalce (pri tem je kajpak treba odšteti, da Novoteksovi košarkarji gostujejo v bršlinski telovadnici in ne morejo vaditi toliko, kot bi bilo potrebno), pa imajo hujše težave v Metliki, kjer nimajo primernega igrišča v dvorani in bodo bržčas gostovali v Novem mestu. Fo odbojkarjih in košarkarjih - pričakovati je, da bo zimska liga uspela in da se bo slovenska košarkarska liga potem že naslednjo zimo preselila v telovadnico z redno ligo - ostajajo od malih iger z žogami le še rokometaši na prostem. Pričakovati smemo, da bo šel tudi rokomet po poti odbojke in košarke, saj le tak način vodi k boljši kakovosti teh slovenskih športov. ' J.SPLICHAL Odbojkaiji iz Trebnjega tudi v zadnjem kolu niso zmagali, saj so igr^i s prvakom jesenskega dela tekmovanja v slovenski ligi. Igralci Save iz Črnuč so bili boljši nasprotniki; po nedeljskem porazu so ostali Trebanjci zadnji z eno samo zmago in bodo imeli v spomladanskem nadaljevanju težko delo, če bodo hoteli ostati v ligi. Izgubile so tudi odbojkarice Krke, ki so v derbiju na Ravnah sicer osvojile dva niza, v odločilnem pa niso imele dovolj moči za zmago. Če bodo v zadnjem kolu zmagale v Ljubljani, bodo tretje z za en sam set slabšo razliko od Maribora, sicer pa so lahko tudi četrte. FUŽINAR - KRKA 3:2 Derbi jesenskega dela v slovenski odbojkarski ligi so dobile Fužinarjc-ve odbojkarice, čeprav tudi zmaga Krke ne bi bila nezaslužena. Novomeščanke so se namreč odlično borile, vendar so pri rezultatu 2:2 v nizih popustile, tako da so odbojkarice z Raven dobile odločilni niz in si tako praktično že po prvem KOCEVJE - V dvorani doma telesne kulture je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za šesto slovensko ligo v namiznem tenisu. Lep uspeh so doseli igralci iz Kočevja Osterman, Oražem in Adlešič, ki so zmagah v svoji skupini in se uvrstili v šesto ligo. Kočevje je premagalo Lesce 5:2, Trboje 5:0, Kolinsko 5:1 in 'zmagalo trikrat, medtem ko so imeli nasprotniki po. eno zmago. (Z. F.) JURKA VAS - V počastitev dneva republike so v Jurki vasi pripravili košarkarski turnir. Jurka vas je najprej premagala Stražo 1 33:23, Vav-ta vas pa Stražo II 38:30. V borbi za prvo mesto so domači košarkarji - premagali Vavto vas 28:20, v borbi za tretje pa Straža II Stražo 1 26:21. Najboljši strelci so bih M. Ravbar s 25 koši. Besednjak (oba Jurka vas) z 22 in Erpe (Straža II. z 22 koši. Turnir je lepo uspel, košarkarji pa meni-> jo, da bi bilo dobro organizirati na Dolenjskem ligo. (B. D.) Najboljša, a vseeno poraz — Fila delu 1 slov slovenskih prvakinj. Krka: Dokl, Fila, Bihč, Forte, Rajer, Boh, Fabjančič. TRIMO - SAVA 1:3 Ce bi - z izjemo četrtega niza -ekipa TRIMO iz Trebnjega igrala proti neposrednim tekmecem tako, kot je v nedeljo proti jesenskemu repubhškemu prvaku Savi iz Črnuč, ne bi pristala na zadnjem mestu. Trebanjci so nudili močan odpor, zlasti dobro so blokirali, tako da so se igralci Save dobro oznojih, preden so zmagali. Rezultat je bil 3:1 (11, -9, 10, 3). Za trebanjsko ekipo, ki jo v zimskem premoru čaka trdo delo - predvsem z mlajšimi igralci -so nastopili Opara, Slak, Babnik, Medle, Legan, Sila, Masnik in Zupančič. POKAL BREZICANOM V počastitev dneva armade so v Brežicah in Krškem pripravili športna tekmovanja med starešinami cerkljanske garnizije in sindikalnih ekip brežiške in krške občine. Največ uspeha so imeli Brežičani, ki so zmagali v streljanju, kegljanju in šaJiu ter tako osvojili prehodni pokal komandanta garnizije. Garnizon je bU v skupni uvrstitvi dioigi, zmagal pa je v odbojki in namiznem tenisu, medtem ko so bili Krčani tretji. Žal zaradi delovnega dne sevniški športniki niso nastopili. Razen prehodnega pokala skupnemu zmagovalcu so posamezne ekipe dobile v trajno last pokale za posamične zmage, vse ekipe pa še spominska pismena priznanja. Odslej bodo podobna tekmovanja vsako leto. Organizator letošnjega tekmovanja je bil dom JLA iz Brežic. M. JARANOVIC JURKA VAS - Letos poleti so v Jurki vasi ustanovili aktiv Zveze mladine, Id je pripravil delovno akcijo za gradnjo smučarske skakalnice. V gozdu nad vasjo so s prostovolj-nir.i delom naredili 20-metrsko skakalnico. Delovne akcije so trajale tri mesece in so bile ob sobotaH in nedeljah; opravili so 400 delovnih ur in 50 ur dela s traktorji v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. (B. D.) VELESLALOM V ČRMOŠNJICAH C^MOŠNJICE - V nedeljo, 23. decembra, organizira novomeško smučarsko društvo Rog odprto prvenstvo v veleslalomu na smučiščih v Crmošnjicah. Pravico do nastopa imajo vsi smučarji, začetek tekem pa bo ob 10. uri. Prijave sprejema Matija Wachter na Glavnem trgu v Novem n)estu do 12. ure 21. decembra in tekmovalna komisija eno uro pred pričetkom tekem v Crmošnjicah. Ce bodo snežne razmere slabe, bodo tekme preložene, morebitni preklic pa bo objavljen v sobotnem Delu. (K. L.) POLJČANE - Tu je bil prvi del namiznoteniškega tekmovanja v peti republiški ligi. Prav dobro so se uvr-stih igrdci Beti iz Metlike, za katero so igrali Novomeščani Uhl, D. Pezelj in Kovačič. Osvojili so drugo mesto za Hrastnikom in pred domačimi igralci. Dru^ del tekmovanja bo v Metliki, prvi dve ekipi pa se bosta uvrstili v četrto ligo. (J. S.) Berite »Dolenjski list« n Brežiški nogometaši, novinci v vzhodni skupini druge slovenske lige, so uspešno končali prvi del prvenstva, saj imajo le točko manj od druge Dravinje in dve točki zaostanka za vodečimi Bakovci. ^ i_ J* •___•_ A____1__I.. 1^_______________.. So '70c1ii7Anr\ nlnpllo 72) Tošič, Ratko, Mirkac, Cvijanovič, Veble, Kandić. (Foto: Jaranovič) — Ta naslonjač ima moj mož najraje. — Se ti ne zdi. da je način, kako tvoja mati posega v najine spore, rahlo neprimeren? ••■■■•••■■■•••■■•••■■■■■••■■•■••■■■M« pred 20 leti I Nova hitra cesta V KRATKEM SE BO začela gradnja avtoceste Ljubljana — Zagreb s priključki, oziroma bo to podaljšek zvezne ceste. Nova I cesta bo šla v glavnem v bližini sedanje ceste Ljubljana — Novo j mesto — Brežice po levi strani Krke. Nova cesta bo namenjena I izključno motornim vozilom in bo najmoderneje zgrajena., [ Gradnja te ceste nikakor ne bo lahka in bo trajala več let. | Zgraditi bo treba nekaj velikih objektov, med drugim tudi 190 j metrov dolg predor pri Šmarju. Na novi cesti bodo motorna g vozila lahko razvijala hitrost od 120 do 140 kilometrov na uro. j V LETOŠNJEM LETU je bila na Loki zelo živahiia dejavnost, j Prej zapuščena Loka je zaživela. Danes imamo tam že lepo urejeno travnato telovadišče, prostor za orodno telovadbo, skakali-šče za atletiko, dokončati pa bo treba še stezo za tek in igrišče za odbojko in košarko. ZADNJO AKONTACIJO davkov so v Zagradcu razdelili na zboru volivcev z odkrito in jasno besedo. Niso se ustrašili ne vaških veljakov in tudi njim odmerili na javnem sestanku, kot-jim pripada. Poleg tega so na občinske oglasne deske izvesili sezname davkoplačevalcev z odmerjeno vsoto, tako, daje vsakdo lahko videl, koliko je kateri obremenjen. DOLENJSKI LIST pripravlja spet veliko novoletno nagradno žrebanje. Prvi dobitek bo žensko kolo. Ostali dobitki: ročni voziček z dvema kolesoma, trije vozički s štirimi kolesi, pletena ženska jopica, pet drobilk za orehe, tri emajlirane kozice, dve trajni ondulaciji itd. LETOŠNJO JESEN so zgradili čez Kolpo pri Bubnjarcih nov železen 90 metrov dolg železniški most, kije tehnično dovršena naprava, saj nima v vsej dolžini v sredini nobenega opornika. Poleg mostu so obnovili nekaj propustov v nasipih na obeh straneh mostu. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. decembra 1953) Zgodilo seje.Y. ZGLEDI NAJ VLKChJO Da bi italijanski državljani lažje prebrodili krizo z nafto ter da se ne bi po nepotrebnem hudovali, jim veliki možje njihove dežele dajejo zglede, ki naj bi jih posnemali v čim večjem številu. Tako se sam papež vozi ob nedeljah v koleslju, italijanski ministri pa s kolesi. Seveda jim v primerni razdalji sledijo šoferji v osebnih avtomobilih. POCESTNI VAMPIR - Na Madagaskarju je med moškim delom prebivalstva zavladal velik strali. Na cestah jih je namreč začel napadati ženski vampir, tako da se ubogi možje niti z doma niso upali ob poznih večernih urah. Roka pravice je vso stvar pojasnila, ko so vampirja ujeli. V podobo tega pravljičnega bitja seje preoblačila neka^ prijateljica noči, da bi si na ta način dobila več klientov. Zdaj v ječi razmišlja o svojem početju, možje pa brez skrbi zvečer odhajajo z doma po svojih potih. REKLAMNO LASANJE - Razvpiti igralski zakonski par Burton je po vsem lasanju, prerekanju in obtožbah priskrbel za ganljivo sliko pobotanih zakoncev. Richard Burton je svoji ženi Taylor kupil lepo diamantno ogrlico, ko je prest^a operacijo, in družno sta se na letališču objemala pred javnostjo. Pa naj kdo reče, da ljubezen ne premaga vseh težav, sploh pa, če jo okrepi diamantna ogrlica! NAVDUŠENE PADALKE - Na Japonskem so tri mladoletne deklice skočile skoz okno učilnice v tretjem nadstropju in sc težko ranile. Deklice so sicer uporabile dežnike kot padala, a so jim priprave odrekle. Zdaj bodo vsaj vedele, za kaj se dežnik uporablja. • STVAR V PRAVE ROKE - Ker naraščanje prebivalstva grozi podreti vse rekorde, saj bo samo Kitajska ob koncu tega tisočletja imela več prebivalstva kot ves svet pred dobrim stoletjem, se strokovnjaki za kontracepcijo trudijo, da bi iznašli res pravo sredstvo. Odkrili so tableto, ki jo bo lahko uporabljal moški Ijrez vsake škode. Upajo, da bo tako kontracepcijska tableta le prišla v prave roke. CEMENT IZ RIŽA - Indijski profesor gradbeništva Kumar Mehta je odkril postopek, s katerim iz riževih luščin delajo kakovosten cement. Tako bo riž, ki prehranjuje velik del svetovnega prebivalstva, pomagal zemljanom tudi pri gradnji. OTROK OTROCI - Na Danskem je precej razburjenja povzročil predlog zakona, ki določa najnižjo starostno mejo, ko so dovoljeni spolni odnosi. Po predlogu naj bi bila 14 let. Danska, sicer znana kot zelo svobodna dežela brez predsodkov, pa je vseeno zaskrbljena, kaj bo. Zlasti jih skrbi, da nc bi zakone izkoriščali tujci in prihajali na Dansko z mladoletnicami, ki jiii v večini dežel zakon ščiti pred prezgodnjimi izkušnjami. Sl ROJ ZA SPANJE - Sovjetski strokovnjaki so izdelali mehanični uspavalni stroj, ki vsakogar zaziblje v sladek in trden spanec. Naprava deluje na osnovi nizko frekvenčnih impulzov in je prenosna. Zdaj bi lahko začeli misliti še na izdelavo take naprave, ki bi prebujala zaspane ljudi vsepovsod, kjer je to hudo potrebno. 1:-^ (Votli zobje) Ni je kmalu hujše bolečine, kakor je bolečina v zobeh. Največkrat pa pride od votlih zob. Zadnji čas so znašli pripomoček, ki tu jako dobro služi, zove se hiper-manganno kisli kali. Dobiš ga v apoteki za 10 krajcarjev za celo leto. Tega kalija deni v pol kupice vode par zrnic. Jako lepo violetno rude-čkasto tekočino dobiš. Z njo sl spiraj usta vsaj enkrat na dan, še bolje po vsaki jedi- in gnitje zob se ti zaustavi, bolečina bode prenehala, ako rabiš to reč stanovitno. (Bolnišnica) usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu se odpre šele I. januarja 1894. To povdarjamo posebno zato, ker so se nekateri že oglasili ter napravili zastonj dolgo pot. Z novim letom torej se jamejo bolniki sprejemati, kolikor bode to mogoče. Pogoje smo vže v zadnjem listu povedali. Kako sitno bi bilo za predstojništvo, še bolj pa za bolnika, ako ga radi pomanjkanja prostora ne bi sprejeli. f Ti ; '-i' i - 3. O ^ r i" (J o r k in a d e j r a, vino) Letos pridelano vino od ameriške trte Jorkmadejra v vinogradih deželne kmetijske šole v Cerovcih pri Snio-lenji vasi, kjer je že velik nasad te trte, nakupili so že gostilničarji. Vse. ki žele pokusiti to novo vino, opozarjamo jih na obisk. (Naš vrli) poslanec se je zopet prav toplo pQtegni[v državnem /boru za koristi našega mesta. Država je predlagala, naj se jej dovoli, da proda sedaj prazno vojašnico (kosamo) v Novem Mestu, (iospod poslanec je opomnil, da je sedaj še ne kaže prodati. Sklenjeno je bilo, da se vojaščina vsako leto pomnoži za 10 tisoč mož deželne brambc. kaino jih bomo dejali? Ako bi bilo morda treba novo kasarno zidati, naj se raje ohrani ta. cla se ubranimo stroškov. (Avstrijske k os c) so znane kot najboljše na svetu. Proda sc jih izven mej vsako leto za dva milijona. (I/. 1)01 f-NJSKlU NOVIC 15. decembra 1893) D-marka Koko so Nemci pred 50 leti čez noč postali milijarderji Veijetno zato, da bi nam bilo lažje ob sedanji inflac^i, je zahodnonem^ časnik „Capital** te dni obudfl spomine na zadnje mesece 1923. leta, ko so v Nemčiji plačevali kilogram krompiija v stotinah n^jardah, kilogram svinj^gamesa pa celo v tMliJonih papirnatih nem-^dh mark. To je bilo leto, ko je nemška valuta in nem^o gospodarstvo povsem podle-^o inflaciji, in to na način, ki v zgodovini nima primerjave. Cene in plače niso naraščale iz dneva v dan, temveč od ure do ure, celo od minute do minute. Plače so dosegle astronomske višine. Ko je kriza dosegla vrhunec, je povprečen delavec zaslužil po 17 bilijonov mark na teden, vi^i uradnik pa celo po 100 bilijonov. Nemci so v kratkem času postali narod milijardeijev, so se šalili humoristi. Šale na to temo so bile zares črn humor. Nič manj od plač niso norele cene. V novembru 1923, torej natanko pred pol stoletja, je stal v Nemčiji kilogram rženega kruha 470 milijard, krompiija 90 milijard, svinjskega mesa 5,2 bilijona, mada 5,6 bilijona, eno samo jajce pa 320 milijard maric. Državni statistični zavod je, kot se za dobre statistike spodobi, natančno izračunal, da so se v oktobru 1923 v primeijavi s septembrom istega leta cene povečale za 24.280 odstotkov. Tristo, tovarn papiga in 150 tiskam je komaj sproti natisnilo toliko bankovcev, kot so jih potrebovali. Vsakdo je samo mislil, kako bi čimveč denarja spremenil v blago, saj denar ni imel skorajda nobene vrednsoti več. ATLANTIDA ĆERN ZALIVSKI TOK Skica kaže, kje naj bi po Platonu obstajala skrivnostna celina. Državo Atlantido, sedež izjemno razvite civilizacije, ki naj bi se kakih štirinajst stoletij pred našim štetjem v veliki naravni katastrofi pogreznila v moije, še vedno zagrizeno iščejo. O Atlantidi poročajo razni pisani zgodovinski viri, med katerimi ima največjo veljavo spis grškega filozofa Platona. Veliko jih je, ki ne verjamejo v obstoj tega kontinenta, veliko pa jih je tudi, ki podprti z neka- Atlantida terimi resničnimi dokazi, trdno verjamejo v obstoj. Letos se je na isaknje izgubljene celine in civilizacije podala ameriška odprava^ ki jo je denarno podprla Pepperdinova univerza iz Los Angelesa. Raziskovalna odprava je sledove iskala pri španski obali v bližini pristaniškega mesta Cadiz. Ljudje-žabe, ki so se potapljali v Atlantiku, so našli na dnu zanimive ceste, stebre in stavbe, katerih starost so ocenili na vsaj 6000 let. Toda preden bi se lahko pošteno posvetili razsiko-vanju, so prejeU prepoved nadaljnjega zadrževanja v španskih vodah. Kapitanija pristanišča Cadiza je brez razloga in v nasprotju z danimi obljubami se-demdesetčlanski odpravi sporočila, da je nezaželena. Tako veliko vprašanje, kaj je z Atlantido, še ni razrešeno. Čeprav ni rečeno, da so ameriški arheologi res našli sledove te stare in skrivnostne civilizacije, je oviranje nadaljnjega raziskovanja v škodo poznavanju zgodovine, ker so brez dvoma našli zgodovinske ostanke, vredne tladaljnjega raziskovanja. Boter v skrbeh „Hej, boter, ustavi se! Odkar si tako priljubljen pri ljudeh, te skoraj ni videti," sem zaustavil Piškurjevega Nacetn ■ „O, ti si? “ se je začudil in brž dodal: „Oprosti,'nisem te videl “ „Je že prav, ‘‘ sem ga tolažil, „saj nisem cesar, da bi se mi moral na vsakem koraku klanjati in prilizovati, za hrbtom pa obirati, kot imajo taki ljudje navado. Raje imam domačo besedo, ako-ravno je raskava in neuglajena. Zdaj mi pa brž povej, kaj boš kupoval pred prazniki. Spodobi se, da imaš pred novim letom nekaj novega. “ „Težko bo, saj komaj shajam iz dneva v dan, “ se je izgovarjal. „Presneto! Lep posel imaš, pa mi tvezeš, da moraš revščino otepati. “ „Kar je res, je res, pa mir besedi. Ko boš ti tolikokrat boter kot jaz. boš drugače govoril. Svojih otrok nimam, pa me ljudje kaj radi popro- V__________________________________ sijo za botra njihovim otrokom. Včasih je boter kupil orglice ih nekaj slaščic, pa je opravil. O, dandanes je pa vse drugače. Kolo z motorjem, ki brenči kot brencelj po cesti, je treba kupiti. Za manj kot to se danes otročaji ne menijo. “ „Menda ne kupuješ takih reči? “ sem zinil od začudenja. „Kje neki! Lani sem dal enemu le uro in nekaj novcev, pa mu nisem ustregel. “ „Se nekaj me čudi. Ali ni čas za botrstvo že potekel? “ sem hotel vedeti. „Za to je zmerom čas. Dandanes si lahko boter ob krstu ali pa na gasilski veselici in še kje drugje. Hvalijo te, da težko odrečeš, potlej je treba pa novce odšteti. Zdaj se pa še novega leta bojim. Cela žlahta pričakuje bogatih daril za svoje otroke. Saj, Botrčsk je dober, pa bo prinesel sanke, smuči, kolesa in druge drage igrače, ki sta jih Miklavž in dedek Mraz pozabila. “ MARTIN KRPAN 7. : T- -i . - - Mladina zahoda na krivih potih nasilja v skandinavskih šolah se vse bolj pojavlja posebna vrsta V' silništva mladostnikov, ki j pravijo mobbing. Beseda izna iz angleščine in pomeni združevati se v tolpo. Ta nova oblika nasilja se pojavlja predvsem v šolah, kjer se zbirajo otroci bogatih staršev. Naperjeno pa je proti vsem posameznikom, ki se na katerikoU način ločijo od ostalih učencev. Tako pripadniki tolpe napadajo odhčne dijake, učence, ki imajo rdeče lase, fante in dekleta z nenavadnimi imeni, otrok’ tujih delavcev in celo tiste, ki se' ne oblačijo po modi. Pedagogi, sociologi in celo policija so sko raj brez moči. /Tl D L ZDRAVNIK ZA DUS. BOLEZNI ŠTRU- PENOST REČNO PREVOZNrt SREDSTVO RENU ANGLPO- KRAJINA D L ^L.UMET. mx>im OKOV KDOR TRPI POKRAJINB 1- BESEONI ORIS! SUKANEC LETO- PISEC IZBRANCI Z.IME ! D E L SVECE VNETJE SLUZNICE! POBRAN SAD EISEN- HOWER SKOPJE NEVIHTNI POJAV SEBIČNOS] SRCNA KAP RINA MEON. BEGUNSK/^ ORGAN. OLESKAV GLAS HOJA LEPILO SNAGA RIM. 4 NAUK O ANALIZI GRBOGJNJ/ NESRr SOKRATOV TOŽILEC JUNIOR PLEMENSKI ZNAMENJE SVETLO AN.PIVO D L RAZPRAVA LANTAN GROZA ORANJE LEPILNA SNOV VRH D L D L LJUBITELJ MItav prt^is kriimltic Morilski zvezdni bojevnik Kljub velikemu številu žrtev se Nemci ne odpovedo Starfighterjem Bodočnost je v njihovih rokah. Toda kakšna bo? Strokovnjaki, ki so se začeli ukvarjati s to novo obliko nasilja, navajajo različne vzroke, ki naj bi pripeljaU mlade do takega početja. Skoraj vsi so si edini, da gre za gibanje, ki je posledica napačne vzgoje in vse večjega širjenja prikazovanja nasilja v filmih, na televiziji in v htereturi. „Mobbing je oblika duševnega nacizma,“ pravi Mosse Kammerfors, novinar, ki je o mobbingu posnel televizijsko reportažo. S temi besedam*^ zadeva v samo bistvo tega pojava, ker gre dejansko za uničevanje svobodnega posameznika. Moderna potrošniška družba Zahoda tako prihaja do razpotij, ki njihove sociologe vse bolj skrbe, saj je mladina konec kon^^. cev tisti dejavnik, ki bo usme.' -r jal in vodil dogaja^nja družbe v bližnji priliodnosti. Staro pravilo, da ni dovolj otroke samo roditi, ampak da jih je treba tudi pravilno vzgajati, za gotovo najbolj drži. Toda vzgajanje ne pomeni samo nuditi otrokom obilje in jih prepuščati vsem mogočim vphvom. Na vojaškem poligonu v . Luxembourgu se je konec r.-oktobra raztreščil 162. Star-"^fighter (zvezdni bojevnik) in 'ponesel v smrt 78. pilota ^nemškega vojnega letalstva. -Bil je šesti tovrstni lovec-^bombnik, ki je strmoglavil v ^letošnjem letu. Kljub škan-^dalu in žrtvam pa Starfighte-■^^^rji še naprej letijo. Prijel se ';,f ^ih je vzdevek „tvorci vdov“. •A|Napredno nemško časopisje ^"*z ogorčenjem piše, da je 'Starfighter F 104 najdražja Vifileteča krsta na svetu in da je zahteval več žrtev kot lovec -bombnik Spitfire med celo zadnjo svetovno vojno. Gre za letalo, ki so ga zasnovali v ameriški tovarni Lockheed, vendar Nemci z letalom niso bili zadovoljni. Hoteli so iz lovskega letala narediti lovca-bombnik in v ta nemen so letalski inženirji v avion, ki je bil že brez dodatkov težaven za pilotiranje, vgradili še radar, elektronski računalnik, infra rdeče iskalo in avtomatskega pilota. Predvideli so tudi, da n Nekje v nem^ih gozdovih. Ostanki 51. žrtve Starfighteija. L.. m bo Starfighter pod krili lahko ponesel celo atomsko bombo. Z izpopolnjenim letalom so bili zadovoljni in so menili, da so ustvarili pravi biser med vojnimi letali, toda eden za drugim so ti biseri padali izpod neba in povzročili med nemškimi piloti pravi pokol. Prva žrtev je bil kapitan Tyrkowski, ki se je ubil januarja 1962. Nekaj dni kasneje je inštruktor ameriški kapitan Speers na vajah zaman poskušal iz padanja dvigniti letalo. Trije lovci, ki so mu sledili, so prepozno spoznali, da ne gre za manever, in vsa štiri letala so se raztreščila na zemlji. Nesreče si potem sledijo iz leta v leto, število strmoglavljenih letal in ubitih pilotov pa raste, dokler letos ne doseže neverjetne višine. Toda kljub tragični bilanci se Luftwaffe, nemško vojno letalstvo, ne odpove tem tipom letal, ki so ga do sedaj stali že 4,3 milijona mark. „Zvezdni bojevniki** letajo na nemškem nebu in sejejo kovinsko žetev po zemlji, terjajo mlada življenja pilotov, družine ostajajo brez očetov ... I as* N as A A^ Th“ i p n PARADIŽNIK V STAREM RIMU 3. Skratka, ladja se je pričela P>^bujati. Pomel si je oči Paradižnik, Zakričal Klari v uho: ,4*okonci, stara! Dovolj drem^ckanja, najin čas je napočil.** In je dvignil naš junak vrata Ia4je. Ničesar ni videl oslepljen od pomladnega sonca — a čutil je razločno, da mu nekdc p<>niaga iz ladje. „Le pridi, le pridi — barabaf^ek!“ je slišal Paradižnik glas, ki je zvenel nekako t3*^o kot župnikovo petje pred oltarjem, in ugledal je možakarja v dolgi „sraj- ci** pred seboj. Hipokaustus je bil to, iz Lipusa Koša-tusa! „Je ŠG kdo notri? “ je Rimljan pokukal v „podzemlje** in izvlekel še Klaro. Stala sta v vinogradu naša junaka in si mela oči, mi pa medtem povejmo besedico, dve o teh vrtoglavih časih v naših krajih. Novi gospodarji, Rimljani so se naselili povsod tam, kjer so rodovitna polja obetala lepo življenje, staroselci pa so se pomaknili v hribe, in če so jih novodošli tu staknili, so jim brž pomolili v roke kramp in lopato; civilizirali so jUi! Isto se je zgodilo našima junakoma. Postala sta nekvalificirana sužnja v Hipokaustosovem POZD. Žal pa je bilo delo v vinogradu opra\djeno in naša junaka ta dan nista imela prilike, da razgibljeta otrdele mišice, da globlje vdahneta dišeči pomladni zrak. Korakala sta v dolino z ostalimi in se ozirala naokrog. ,JVfalce bolje pa je že!‘* sta ugotavljala. ,J^Iikjer več tiste dolgočasne praproti! Nikjer letečih zmajev in dinozavrov.. .** LETNE INVENTURE Trgovsko podjetje na veliko in malo NOVOTEHNA . NOVO MESTO H Sporoča cenjenim potrošnikom, da bodo letne inventure: ^ v engro skladišču v Bučni vasi od 22. dec. do 5. jan. v poslovalnici 1 na Glavnem trgu od 3. do 6. jan. v poslovalnici 2 pri mostu od 3. do 5. jan. v poslovalnici 3 avto deli od 3. do 5. jan. v poslovalnici 8 barve-laki 28. in 29. dec. v poslovalnici 9 — maloprodajno skladišče v Bučni vasi 28. ] In 29. dec. v Trebnjem, Metliki in Krškem od 3. do 5. jan. avtoservisa v Novem mestu in Metliki 29. dec. Mizarstvo Mirna peč 3. in 4. jan. V navedenih dneh naše poslovalnice in obrati ne bodo odprti. KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NOVOTEHNA ČESTITA CENJENIM POTROŠNIKOM ZA NOVO LETO 1974 IN JIH HKRATI VABI K NAKUPU V SVOJE PRO-I DAJALNE V NOVEM MESTU, METLIKI, KRŠKEM IN ^ TREBNJEM! „LAŽJI OBRAČUN" Na letnem občnem zboru delavne in uspešne organizacije rezervnih vojaških starešin Novo mesto-levi breg je pretekli četrtek zvečer dosedanji odborov blagajnik Milan Gorenc takole utemeljil povečanje članarine: „ ... in še predlagam, da članarino povečamo od 6 na 10 dinarjev - - - zaradi lažjega obračuna. “ Po smehu in ploskanju v dvorani so „podražitev'"' sprejeli brez pripomb. NEZNANI LETECI PREDMETI - Doslej so imeli priložnost opazovati NLP največ v obdi Amei^ah, zdaj pa so na vrsti ie Evropejci. Ljudje pod Alpami so baje videli več letečih predmetov neznanega porekla. Ali gre za resnične pojave ali pa samo za privide, se ne da ugotoviti. SMRT ZARADI NAFTE - Okoli 3000 voznikov taksistov je v Tokiu zahtevalo zadostno preskrbo z gorivom. Dogodilo se je celo, da se jc eden od njih obesil, ker ni dobil dovolj goriva in ni mogel preživljat svoje družine. PROSTA DELOVNA MESTA! OT cSdenjka „Dolenjka" trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto objavlja 2 prosti delovni mesti ZA DELO V RAČUNOVODSTVU Pogoji: Srednješolska izobrazba. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. prodajalna naVINICI Nova NOVOTEKSOVA prodajalna v obratu konfekcije na Vinici ima veliko Izbiro: HLAC KRIL SRAJC - PULOVERJEV - BLAGA ZA OBLEKE IN - METRSKIH OSTANKOV Našteto blago dobite po Izredno ugodnih cenah. Prodajalno lahko obiščete vsak dan 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Obveščam cenjene stranke, da bo VALILNICA V CEGELNICI 20, NOVO MESTO, pričela obrato\'ati v decembru, tako da bodo prvi piščanci že okoli 15. januarja. Na voljo bodo pasme PRELUX BRO in PRELUX RJAVI. Interesente prosimo za prednaročila, ker si le tako lahko zagotovijo piščance v času, ko si to želijo. Hkrati ste deležni predsezonskega popusta 10 odst., ki ga priznavamo do 15. II. 1973. Prednaročila sprejma tudi Alojz ŠADL, Gor. Gomila 1, Bela cerkev. Za naročila se priporoča GIZELA PETELINKAR POTA IN sntf Dežurni poročajo VLOMILEC V GABRJU - !1. decembra je nekdo ukradel iz stanovanja Ivana Božiča v Gabiju 400 din, nož in sobno svetilko. Vlomilec je poškodoval tudi omaro. VINO SO UKRADLI - V noči na 11. december je nekdo vdrl v zidanico Alojza Kukmana s Suhorja in odnesel 100 litrov vina. To noč je skušal nekdo vlomiti tudi v klet Jožeta Slaka v Prečni. Vse kaže, da je isti tat ubil Slakovega psa. SPET AVTOMOBILSKI VLOMI - V noči na 13. december je v Trebnjem nekdo vlomil v dva osebna avtomobila. Oškodovana sta bila Ivan Rajčigaj iz Trebnjega in Ladislav Ule iz Starega trga. Isto noč je nekdo v Trebnjem vzel tudi fička domačinu Jožetu Zupanu. Isti dan popoldne so ta avto našli pri Ivančni Gorici. Domnevajo, da so bili pri vseh avtomobilih isti prsti zraven. TAT V STANOVANJU - 14. decembra popoldne je iz stanovanja Branka Murna na Partizanski cesti v Novem mestu zmanjkalo 6.300 din in nekaj deviz. Murn je oškodovan za več kot 9.000 din, za tatom pa poizvedujejo. S TUJO ŠKODO V JAJCE - 12. decembra zvečer je Vinku Mužetu iz Novega mesta zmanjkal avto „Skoda", parkiran v Resljevi ulici. Dva dni kasneje so v Jajcu prijeli 24-let-nega Franca Zorana iz Kranja in Dragana 2. iz Jajca, ki sta se z Mu-žetovim avto;., odpeljala na izlet. GUME SO MU PREREZALI - 15. decembra zvečer je neznan zlikovec prerezal leve gume na osebnem avtomobilu Novomeščana Andreja Mohoriča. Rajnki LEPIŠ »ad acta« Med procesi, ki so se doslej najdlje vlekli na črnomaljskem sodišču, je zadeva LEPIŠ. V bivšem lesnopredelovalnem podjetju na Su-hoiju so namreč direktor Zvone Jerman in soobtoženci leta 1965 in 1966 zagrešili gospodarski kriminal, sodba pa je bila izrečena šele leta 1970. 'Spet sta minili dve leti, v katerih so se reševale pritožbe, končno pa je jeseni letos črnomaljsko sedišče ta primer s poslednjimi popravki spravilo v arhiv. Bivši direktor tega podjetja že prestaja zaporno kazen, ki bo trajala 1 leto in 4 mesece, ostali obtoženci v procesu pa so dobili pogojne kazni. NOVVLOM VŠOLO Kaže, da so novomeške šole posebna privlačnost za nekega vlomilca, kajti takoj za vlomom v gimnazijo je obiskal še poslopje osnovne šole Katja Rupena. Tudi tu je, kot ima navado, odpiral omare in mize, vlomil v kabinet za učila, brskal v učilnici pedagoške akademije. N^e je razmetal, pustil za seboj pravo razdejanje, vendar zmanjkalo ni nič. M „Tovarišica nam je rekla, da moramo hoditi po levi strani in da moramo biti na cesti previdni,"* so dejali otroci iz osnovne šole Štrekljevec, ki hodijo vsak dan peš do domače vasi Osojnik. Kaže, daje prometna vzgoja na tej šoli uspešna. (Foto; R. Bačer) Zaradi utrujenosti štirje mrtvi Tri leta strogega zapora je dobil Grk, ki se je poleti zaletel v avto Zlatka Kaburja in povzročil eno najhujših prometnih nesreč Atanassios Tsitalis, Grk, ki se je poleti vračal z družino iz Hannovra domov in je na našem območju zakrivil tragično prometno nesrečo. Je bil na zatožni klopi okrožnega sodišča. Bilo je ponoči 22. julija letos, ko je Grkov kombi pri Veliki vasi nenadoma zavil v levo in silovito trčil v nasproti vozeči avto, v katerem je bil Zlatko Kabur iz Jedinščice pri Novem mestu s petimi sopotniki. Na eeees#BeaiBe»eeeBeea»eeeeeee»»»»eeeee»e»eee»ee«eeeeeeeea»eeBe»ee«eeee»Beeeeeeeeeee»»»B8»BB Minil je november, mesec boja proti alkoholizmu, v katerem so nam prišle pod roke razne statistike. Ob njih se lahko zgrozimo: kar 780 milijonov dinarjev smo na primer pred dvema letoma v Sloveniji pognali za alkohol, škoda zaradi alkohola pa je znašala precej nad 1 milijardo dinarjev. Grozljivo... Za ta denar bi lahko zgradili 6670 dvosobnih stanovanj ali 200 osnovnih šol ali 285 plavalnih bazenov ali pa 1330 športnih igrišč! Podatki kažejo, da porabimo pri nas na prebivalca (všteti so tudi dojenčki) okrog 15 litrov čistega alkohola na leto, kar pomeni okrog 150 litrov vina na osebo. Ker nekateri vendarle ne pijejo, si lahko le mislimo, koliko poženejo po grlu pijanci. Cenijo, da je v naši republiki že nad 80.000 pravih alkoholikov in da je vsak šesti Slovenec kakorkoli prizadet zaradi alkoholizma. Podatki so videti še hujši, če izluščimo samo številke, ki veljajo za mladino. Tri četrtine vseh mladih med 15. in 21. letom starosti pije namreč vsaj občasno, včasih pa preveč. Medtem ko stalno kajenje med mladino trenutno ne narašča več, pa z nezadržno naglico prodira k nam'narkomanija. Slepili bi se, če bi menili, da je to razvada velikih mest in da so Beograd, Zagreb in Ljubljana daleč. Ne pozabimo mariborske narkomanske afere med mladimi in ne domišljajmo si, da je Dolenjska imuna zoper droge, ki so še strašnejše zlo, kot je alkohol! R. B. mestu so bili mrtvi voznik Kabur, Boris Zlatovski. Albina Cepm in ZANESLO GA JE NA POLEDENELI CESTI 16. decembra ponoči je peljal z osebnim avtomobilom od Kostanjevice proti Brežicam 29-letni Milan Ajster iz Krške vasi. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na poledeneli cesti zaneslo na levo v jarek, od tam pa je treščil v^clefonski drog. Hudo je bil poškodovan voznik Ajster, I4ŽC pa sopotnika i rane Ogorevc in Silvo Čerin. Vse tri so odpeljali v brežiško bolnišnico, zaradi hudih poškodb pa so morali voznika Ajštia odpeljati v zagrebško bolnišnico. Branka Hribar, sopotniki v Kaburje-vem avtu. Mirko Lipar in Helena Kostanjšek sta pri trčenju padla iz avta našega občana in ostala živa, toda s hudimi poškodbami. 1 udi (irk je bil v nesreči hudo poškodovan in je ostal invalid, smrtno nevarne poškodbe je dobila njegova žena, prav tako pa so bili ranjeni še (irkov bral, njegov otrok in tašča. Kot je ugotovil senat okrožnega sodišča, ki inu je predsedoval Janez Kramarič, je do nesreče prišlo zato, ker je bil Grk preutrujen, saj je vozil od prejšnjega dne zdržema in je medtem le malo počival. Za krivdo v eni najhujših prometnih nesreč na Dolenjskem je bil Grk obsojen na 3 leta strogega zapora in je že v priporu. Olajšilno zanj je le to, da je v nesreči tudi sam s svojci vred hudo trpel iri da je imel veliko materialno škodo. Sodba še ni pravnomočna. Prepozno vrnjen denar Obsojen zaradi poneverbe gasilskega denarja Takole se začne ... ■ »••BBOBBBBBBBBB—BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB—BBBBBBBBBBbC Občinsko sodišče v Črnomlju je 23-letnemu Jožetu Jamšku iz Mo-verne vasi izreklo kazen: 3 mesece zapora, pogojno za 1 leto. Sodba še ni pravnomočna, javni tožilec pa se je pritožil zoper prenizko kazen. Jamšek je namreč zagrešil poneverbo gasilskega denarja. Ko so lani na Radoviči organizirali na Silvestrov večei gasilsko ■veselico, se je z dvema koIc^Soma javil, da bo poma- Krško: kazen izrečena Gostilničar gre v zapor zaradi utaje davka z davčno utajo, ki je precej burila duhove v krški občini, je imelo to jesen opraviti občinsko sodišče v Krškem. Zagovarjati se je moral 1'ranc Tratnik, 37-letni zasebni gostilničar z Rake. Obtožnica ga je bremenila, da je leta 1969 predložil lažno davčno napoved in se tako izognil plačilu davka v znesku 2.830 din. Tratnik krivde nikakor ni iiotel priznati. Izgovarjal se je. da m vodil vseh predpisanih knjig in da se je del evidence zato zamešal. l’o njegovem pa je bila veliko kriva tudi poplava, ki je zalila klet in uničila dokumentacijo. Ker je dokazano, da je bil obtoženec večkrat opozorjen, da mora voditi poslovne knjige, pa se za opozorila ni zmenil, je sodišče smatralo, da je vnaprej piivolil v možnost pomanjkljivih ali napačnih podatkov. Glede poplave pa: če je voda zalila Tratnikovo klet, bi moral takoj javiti davčni upravi, da je dokumentacija uničena. Tega ni naredil. Občinsko sodišče v Krškem je na ra/pravi, ki ji je pred.sedoval Marjan Zibret, spoznalo Tratnika za krivega davčne utaje m ga obsodila na 2 meseca /apora in pljjčilo 3.000 din kazni. Sodba še ni pravnomočna. gal pri strežbi s pijačo in cigaretami. Staro leto se je že prevesilo v novo in ura je bila tri, vendar gostje še niso šli. Jamšek je delo na lepem_ pustil in šel. Del denarja je kar brez obračuna pustil kolegu, zase pa je pridržal 820 din. Gasilci so bili zmenjeni, da bodo na novega leta dan prišli skupaj in prinesli denar za obračun, toda Jamška ni bilo blizu. Zadržanega denarja ni vrnil, dokler ga ni obiskal miličnik. Potem je bilo seveda prepozno izgovarjati se na dober namen in vrsto čudnili okoliščin. Dosedanji nekaznovanosti se ima Jamšek predvsem zahvaliti za pogojno kazen. Sodišče meni, da bo za prvi „greh“ izrečena kazen vzgojno vplivala na obtoženca. POPRAVEK Danes popravljamo vest, ki smo jo objavili prejšnji četrtek na zadnji strani Dolenjskega lista pod naslovom „Eksplozija zaradi barv* . Dijak srednje tehnične šole Stanislav Sintič iz Kostanjevice je kupil barve v kostanjevi-ški trgovini ter lekarni in ne kot so nejasno sporočili iz UJV Celje, daje prinesel barve domov iz šole. I uredništvo) POŽAR V KRŠKEM 13. decembra ob 13.30 uri je izbruhnil požar v stanovanju Ivana Romilia v Humekovi ulici 31 v Krškem, (ioreti je začelo v dnevni sobi pohištvo, parket, knjige, v pritličju enonadstropne hiše .seje vžgal topli pod. Žena Marija je v kuhinji s premogom kurila štedilnik. Dimne cevi so speljane v dnevno sobo v zidni dunnik. V bližini tega priključ kaje bila lesena omara. Ugotovili so, da je pož;ir izbruhnil zaradi izpadle ‘limne cevi. Kor ic biia v bližini omara, je prišlo ili. požara iSkoda zna.ša l.S milijonrv st.trili uinarjev. Požar so gasili najprej dijaki tehnične šole, potem so prišli tudi krški gasilci. So kazni dovolj hude? opravka s sodnijo, trdi, da so kazni prehude, kdor pa karakteristike še nima omadeževane s sodno kaznijo, se bo pridušal, da so sodišča odločno premila. O tem menijo: JURE MATEKOVIČ, organizator v računskem centru BETI, Metlika; - Sem porotnik pri občinskem sodišču v Črnomlju. Sodimo pač po zakonu, kot občan pa mislim, da so za nekatera kazniva dejanja zagrožene kazni premile. V mislih imam posebno gospodarski kriminal. Verjetno jc tudi zaradi blagih ukrepov zadnje čase več takih primerov. Sem pa proti temu, da bi delali red samo z ostrejšo kaznovalno politiko: človeka moramo vzgajati tako, da ne bo zapadel v kriminal! MARTINA AJDISEK, uslužbenka podjetja Mercator - enote Standard v Novem mestu: — Meni se zdijo kazni na splošno prenizke, posebno za ljudi, ki sfis z večjo vsoto okoristijo na račun družbenega premoženja. Premajhne so tudi razlike, npr. v kaznih za take, ki so le kuro vzeli sosedu, in za tiste, ki so ukradli milijone. Tudi po trgovinah nekateri kradejo na debelo, pa jih preveč v rokavicah obravnavamo. Po mojem bi ostrejše kazni zoper vse tatvine zajezile tovrstni kriminal. POLONCA UR EK, predmetna učiteljica, Videm-Krško: -Vidimo, da je nekaterih kaznivih dejanj vedno več. Zoper te bi se morali zavarovati tudi s hujšimi kaznimi. Denimo: za okoriščanje z družbenim premoženjem ali poneverbe in vinjene voznike, ki povzroče prometno nesrečo, bi morali po mojem poseči po strožjih ukrepih kot doslej. 1» strožjih ukrepih kot doslej. f B. ^ NOVO MESTO: PREKRATKA RAZDALJA - 11. decembra popoldne je Martin Klobučar iz Novega mesta pri tovarni obutve zavijal z avtom v levo in ustavil, ker so naproti prihajala vozila. Zaradi prekratke razdalje pa za njim vozeči voznik osebnega avtomobila Mihael Nagel iz Žalne ni mogel ustaviti in je trčil v Klobučarjev avto. Škode je za 3.000 din. METLIKA: VPREGA BREZ LUCl - Zdravko Rožič je Tl. decembra zvečer vozil avtobus iz Metlike proti Črnomlju, med potjo pa mu je naproti po levi pripeljala konjska vprega brez luči. Voznik avtobusa je zavil v levo, istočasno pa je zavil tudi Anton Kralj iz Rosalnic, voznik vprege, tako da sta trčila. Konj je dobil tako hude poškodbe, da so ga morah zaklati, skupna škoda pa znaša 18.000 din. METLIKA: TRCENJE V OVINKU - Za 3.500 din škode je nastalo pri trčenju 13. decembra v bližini CBE v Metliki, ko je v nepreglednem ovinku Ivan Vrbanac iz okolice Vinice zavijal v levo ravno takrat, ko je z avtom pripeljal neki Avstrijec. SKEMLJEVI C: AVTO V VPREGO - Ko je Marko Poljak iz Škem-Ijevca 13. decembra popoldne vozil drva od Hrasta proti domu, je pri odcepu zavil proti domači vasi, naproti pa jc pripeljal avto Jože Jakovčič. Ker voz ni imel luči, je prišlo do trčenja. Škode je za 15.000 din. KOROŠKA VAS: AVTO NA BOK - Stefan Kmet iz Mihovca je 14..decembra zjutraj vozil avto proti Novemu mestu, nad Koroško vasjo je vozilo začelo zanašati. Avto se je prekucnil na bok, idrsel po nasipu navzdol, se še nekajkrat prevrnil in končno obstal 30 metrov daleč pod cesto. Škode je za 7.000 din. NOVO MESTO: TRCIL V PARKIRANI AVTO - 14. decembra zjutraj je Dušan Kump iz Bršlina obračal tovornjak na parkirnem prostoru v Jerebovi ulici, pri tem pa trčil v parkirani avto Novomeščana Nika Briclja. Kump je kar odpeljal, vendar so ga dobili. Škode je za 1.500 din. MALI GAIM-R: TRK MI DSRE-CANJIvM - Marjeta Jerlah iz Vel. (;abra je 14. decembra popoldne v križišču za Mali Gaber srečala avto z voznikom Stankom Štepcem iz Ljubljane. Vozili sta se oplazili in imata za 5.000 din škode. NOVO M I STO: NEPREVIDNO PREČKANJE - Mihaela Lipovec iz Snuliela je 14. decembra popoldne prečkala cesto talcev pri Košakovi gostilni, ne da bi se prepričala, če je pot prosta. Tako jo je zbil na tla avtnja niso bila organizirana. Skupni organ bo imel naziv medobčinski svet SZDL Posavje, sestavljale pa ga bodo delegacije iz vseh treh občin. Ta se bo dogovarjal-za skupne akcije občinskih konferenc, organiziral bo stike in sodelovanje z republiško konferenco SZDL. pa tudi z drugimi regijami, občinskimi organizacijami in medobčinskimi organi. Od take oblike se nadejajo v prihodnje predvsem novih pobud, ki so v času medsebojnega dogovarjanja še kako dobrodošle. Po predlogu, ki je zdaj v obravnavi, naj bi vsaka občinska konferenca delegirala v svet Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Brežice objavlja v skladu z 8. členom pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda RAZPIS o podelitvi priznanj O F slovenskega naroda za 1. 1974 Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim aktivnim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenega sistema, socialističi^ih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in de- lovnih ljudi na vseh področjih in v vseh obhkah družbenega življenja v občini. Predloge za podelitev prir znanj OF lahko podajo organizacije SZDL, društva, samoupravne skupnosti, delovne in druge organizacije ter občani. Na posebnih obrazcih, ki jih predlagatelji lahko dobijo v pisarni ObK SZDL Brežice, je potrebno predlog pismeno utemeljiti. Predloge za podelitev priznanj OF sprejema žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri ObK SZDL Brežice do vključno 31. januarja 1974. Pozneje prispelih predlogov žirija ni dolžna upoštevati. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri ObK SZDL Brežice NOVO V BREŽICAH Sola je priznana. Nižja glasbena šola v Brežicah je 13, decembra dobila dokument o verifikaciji. V tej šoli se izobražuje že nad 180 otrok iz vse občine. Zanimanje za to vrsto izobraževanja se povečuje, žal pa stavba, v kateri je pouk, ni več primerna za te namene. Vodstvo šole jo vzdržuje in obnavlja, kolikor finančno zmore, vendar to ni dovolj. Poslopje je staro in ni več varno za pouk, zato bodo šoli morali najti prostor drugje ali pa ji zagoto-uviti denar za temeljito obnovo sp-danje stavbe, v kateri so trhli stropovi življenjsko nevarni. PRISPEVKI ZA KUMROVEC. V brežiški občini še zbirajo sredstva za dom borcev NOV in mladine Jugoslavije. Skupen prispevek za občino se mora povzpeti na 150 tisočakov. Med delovnimi organizacijami se je dobro odrezala Tovarna pohištva, kjer je sindikat prispeval 5000 din. Občinska skupščina je namenila za dom v Kumrovcu 10.000 din, temeljna kulturna skupnost pa je te dni nakazala 2500 din. KAJ, CE bo gorelo? Večina naselij ima vodovode, ki so jih gradile vaške ali krajevne skupnosti s prispevki občanov. Tam, kjer so mislili na požar, so priključili hidrante, toda premer vodovodnih cevi je premajhen. Tako ni zagotovljen pritok vode, ki mora biti najmanj pet do osem litrov na sekundo pri štirih atmosferah. Ponekod pa hidrantov sploh nimajo. Brežiški vodovod nima teh pomanjkljivosti, vendar pa število hidrantov ni bilo predvideno v skladu z občinskim načrtom požarnega varstva. OSEM LET JE MINILO. Moški Svski zbor DPD Svoboda bratov ilavcev ima za seboj osem let prizadevnega dela. V tem času so imeli pevci dvanajst samostojnih koncertov, od tega dva na Madžarskem, po enega pa v Italiji, Srbiji in v Kranju. Redno so nastopali na pevskih revijah, proslavah, akademijah, trikrat na šentviškem taboru in tudi za stoletnico tabora v Sevnici. Pevci vabijo v svoje vrste mlade člane, da bi z njimi pomladili zbar. m eMke vesti po pet delegatov, po enega predstavnika pa bodo imenovali vanj medobčinski organi Zveze komunistov, sindikatov. Zveze mladine in Zveze borcev NOV. Svet bo uresničeval naloge ne le na svojih sejah, ampak tudi na skupnih sejali z izvršnimi odbori občinskih konferenc SZDL, s skupnimi analizami in raziskavami, z organizacijo posvetovanj, seminarjev in drugih delovnih oblik, ki jih bodo sproti narekovale potrebe. To pomeni, da v Posavju tudi na tem področju brišejo občinske meje in da za skupno delo ne bo ovir. ČIGAVI SO DOMOVI? V brežiški občini je več kulturnili domov, ki so slabo vzdrževani. V njili sc razvija raznovrstna dejavnost, ne samo kulturna. Razen tega šo vedno ni razčiščeno, kdo so lastniki domov. Iz tega namreč izvirajo tudi obveznosti, zato tenuljna kulturna skupnosti zahteva, naj občinska skupščina poskrbi čimprej za razgovor, na katerem bodo te stvari dokončno pojasnili. Tako naprej do tisoč Mladi se prizadevno vključujejo v krvodajalske akcije v brežiški občini. Vsakokrat jih je med prostovoljci precejšnje število. V letošnji decembrski akciji je bilo m primer kar 20 učencev četrtega razreda gimnazije, ki so se jim pridružili učenci šole za blagovni promet in mladi delavci iz podjetij. Med delovnimi organizacijami je spet vodila tovarna avtomobilskih prikolic IM V s 55 krvodajalci, zelo dober pa je bil tudi odziv Tovarne pohištva in vojne pošte Cerklje. Razen velikega števila mladih je bilo med darovalci krvi precej občanov, starih znancev, ki so že prestopili 60. leto in ki so bili že doslej dolga leta krvodajalci. Naj-^ starejši so bili: Marija Zorič (70 let), Franc Jamnik (65 let), Miha Hervol (65) in drugi. Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je tokrat že dvajsetič daroval kri, Franc Žnideršič dev tin-dvajsetič, Frančiška Omerzo dvaindvajsetič, Vlado Med-veščak pa devetnajstič. Ce bo odziv še naprej tako dober in če bodo kolektivi tudi y prihodnje pokazali za krvodajalstvo toliko razumevanja kot zadnje čase, potem prihodnje leto ne bo težko povečati števila krvodajalcev od: 868 na tisoč. Na to so upali že letos, vendar je bil čas za akcijo neugoden, delno zaradi hudega mraza, delno pa zaradi redukcije električne energije. ^ Kdo naj komu kroji pravico? Vsaka zgodba ima svoj nauk in prizadeti so ga dobili tudi tokrat „Za kmetijo na Goijancih je sedem kubikov drv premalo na leto,“ so se drug za drugim oglašali odborniki iz kmečkih vrst, ko je bil pred skupščino v Krškem pravilnik o določanju količin lesa za domačo porabo. V drugih občinah so pravilnik potrdili, tu pa so ga sprejeli s priporočilom, naj bi dovoljeval do deset kubikov prostor ninskega lesa za domačo porabo, ne le sedem, kot je predlagano. Pravilnik bo urejal te stvari le začasno, do sprejetja novega zakona o gozdovih, kar ni več daleč. V njem je med drugim še zapisano, da ima vsak kmet, lastnik gozda, za svoje gospodarstvo pravico posekati še dva kubika iglavcev ali listavcev za tehnični les. Na to ni bilo pripomb. Odbornike je razburila le omejitev za drva, češ da nekateri zmrzujejo. Odgovor na to so dali sami, ko so poveddi, da si vsak naseka toliko drv, kolikor jih pokuri, da pa seveda plača le prispevek od sedmih kubi-kov. Torej si tako ali tako vsak vzame, kolikor potrebuje, čeravno si v sili tudi zdaj lahko poseka več kot za sedem kubikov, če plača sporni smiboličhi prispevek, ki je predpisan. NOVI KANDIDATI V Krškem je bila 11. decembra zadnja seja komiteja občinske konference ZK v sedanji sestavi. Na njej je kadrovska komisija poročala o predlogih za bodočo občinsko konferenco in njene organe, člani pa so razen tega povedali svoje pripombe k osnutku poročila, ki ga bo podal sekretar na volilni konferenci. Kaj zmore solidarnost! Prebivalci krškopoljskih vasi lahko najbolje dokažejo, kaj pomeni solidarnost. Sadove skupnega dela že uživajo, zato se bodo z lahkim srcem poslovili od uspešnega 1973. leta. Ne bo jim težko delati obračuna. V novo leto stopajo z občutkom, da je za njimi plodno obdobje, da so pobude osnovne organizacije ZK v Leskovcu naletele na ugoden odziv vsega prebivalstva v leskovški krajevni skupnosti. V Vihrah, Veliki vasi, v Bregah, Mrtvicah in Venišah so zbrali občani okoli 200 tisočakov za asfaltiranje lokalnih cest in ureditev vaških poti. Pomoč družbe ni izostala, ker so občani sami globoko posegli v žepe in ker so pokazali trdno voljo za uresničenje sprejetih načrtov. Občinska skupščina v Krškem je prispevala 950 tisoč din, republiški cestni sklad je primaknil 280 tisoč din. Pionir, Sigmat in Sava, ki izkoriščajo gramoznice na Krškem polju in ki po tamkajšnjih cestah odvažajo gramoz, pa so tudi sodelovali z 200 tisoč dinarji. Izkazali so se tudi delavci novomeškega Cestnega podjetja. Žrtvovali so dve prosti soboti in brezplačno asfaltirali 1300 metrov cestišča. Ljudje včasih sami sebi ne morejo verjeti, da so v tako kratkem času izpeljali tako obsežen program in da se skoraj nikjer ni nič zataknilo. K temu je veliko pripomoglo solidarno družbenopolitično delo širokega kroga občanov v krajevni skupnosti. Zlasti zavzeto je sodeloval pri tem ravnatelj osnovne šole v Leskovcu Ciril Plut, ki so mu na nedavni slovesnosti v Veliki vasi izrekli občani iskreno zahvalo. Na naš list so se posebej obrnili vaščani z Bregov, da bi se za razumevanje in pomoč zahvalili kolektivu Celuloze, občinski skupščini in organizatorju akcije Grilu Plutu. J. T. < . OB NEDELJAH PEŠ Prebivalci Senovega vprašujejo, zakaj so ostali v nedeljo brez avtobusov do železniške postaje In nazaj. Na seji občinske skupščine je bilo pojasnjeno, da so si jo zapravil, ker so zamudili rok za odgovor avtobusnemu podjetju. Kakorkoli so ga morda tudi sami polomih, pa vendarle ne more ostati tako, zato se bodo še naprej potegovali za lokalno progo tudi ob nedeljah. SKUPŠČINA SODELUJE Občinska skupščina v Krškem je na zadnji seji zagotovila .soudeležbo pri najetju posojila za zgraditev primarne kanalizacije mesta Krškega in okolice. Posodila bo 400 tisoč din. Prav toliko bo prispevala krajevna skupnost in tako omogočila podjetju Kostak razpis natečaja za prepotrebno kanalizacijo. LE TAKO NAPREJ! V krški občini je decembrska akcija za odvzem krvi odlično uspela. Na Senovem so 5. decembra zabeležili 214 odvzemov. Prišlo je 230 prostovoljcev, vendar so jih 16 odklonili. V Krškem je prišlo na odvzem krvi 350 občanov, odklonjenih pa je bilo 26. V obeh akcijah, spomladi in zdaj, se je odzvalo 1484 krvodajalcev, od katerih je lahko darovalo kri 1360 občanov. POZIMI O CVETJU V dvorani restavracije ,,Pod Gorjanci‘* v Kostanjevici bo v soboto, 22. decembra, predavanje z diapozitivi ,,Dom v cve-tju“. Prireja ga krško hortikulturno društvo, ki napoveduje v kratkem v Krškem predavanje „Vzgoja in oskrba sobnih ra-stlin“. Kmetje namreč trdijo, da ta prispevek še daleč ni slmbohčen In da se jim zdi to krivično. In vendar je razen delavskega sveta Gozdnega gospodarstva glasoval za tak pravilnik tudi svet kmetov, lastnikov gozdov. „y njem prevladujejo kmetje, ki imajo veliko gozdov in zato les lahko prodajajo," so spet zatrjevali Penca in drugi odborniki." „Torej je narobe nekaj drugega," se je oglasil poslanec dr. Jože Brilej. „V prihodnje izvolite take predstavnike, ki bodo zastopali tudi Interese vas revnejših," jim je priporočil. Torej vendarle kaže bolj upoštevati, koga bodo izvoUll. Če sami ne bodo zraven, jim bodo^, jih le dosti pade. Zato ni čudno, da marsikdo išče čreva po klavnicah. V mesnici jih imajo zvezane po 10 metrov skupaj, po 2,50 din za tekoči meter. Nekdo jih je kupil in plačal 20 m, doma pa nameril le 16 in pol! Ni šment: pn mesarjih ne mečejo le na tehtnico, temveč tudi na meter? MUČENIKI SO TUDI V BOŠTANJU - Lotošnje tekmovanje v kvaliteti salam (in kar je s tem v zvezi še olimpijskega) ne bo izključno v Petrovi gostilni v Sevnici. Tako pravijo Šoštanjčani, ki se že vneto pripravljajo na spopad Pod lipo. Morda pa gre le za polfmale. STAVBIŠCA ne GREDO - Sev-niško Komunalno stanovanjsko podjetje ima v novem delu Boštanja kar 16 stavbišč za zasebne stanovanjske hiše, kupcev pa ni. Kaj le čakajo, morda čas, ko bodo še dražja? Sedaj bi bila priložnost, da se priključijo na novo kanalizacijo, ko je še poceni. Podjetje namreč noče nič slišati, da bi še za to „opremo“ kaj primaknilo, pravijo, da jim v tem leži že tako in tako preveč denarja. li so jarek, dolg 1 kni, skozi najslabši predel. Tudi šentjanški šolarji ne zaostajajo: kopali so za vod do svoje šole in proti vasi Glino. Izvir pod Gabrsko goro obeta zanesljivo preskrbo z vodo. Tudi v suši prevre na dan po 1 2 litrov vode na sekundo. Ker je zajetje na višini 353 metrov, je celo na Hinjcah in Gabrijelah še za 40 metrov višinske razlike! Kot nam je dejal predsednik KS Krmelj Milan Levstek, bo verjetno na kraju vse akcije cenejša, kot predvideva predračun, ravno zaradi truda, ki ga v dela vlagajo občani. A. ŽELEZNIK DPM pripravljeno Kaj v koš dedka Mraza za 2.700 šolskih in 2.000 predšolskih otrok? ,,Kaj bi tis|o, naredili bomo, kar' zmoremo!“ je skromno dejal Valentin Hribar, upokojeni občinski načelnik za socialno skrbstvo, zadnje leto pa tudi predsednik občinskega odbora DPM, ko smo ga povprašali o pripravah na novoletno obdaritev otrok. Že novembra so prosili delovne organizacije za prispevke 10 dinarjev na zaposlenega, ki se naj bi natekli na račun za novoletno obdaritev otrok. Do 10. decembra se je odzvala večina delovnih organizacij v občini. Pri društvu prijateljev mladine so zadovoljni. Zamrlo je nekdanje nabiranje daril po terenu. Na seji občinskega odbora minuli petek so se odločali o načinu letošnje obdaritve, da bi vseeno ohranili prisrčnost in VALENTIN HRIBAR: „Rednih virov denarja za to nimamo, vendar je odziv med podjetji lep.“ čar prireditve. Ob tem najbolj uživajo najmlajši. Učenci prvih štirih razredov bodo iz rok dedka Mraza prejeli darilne paketke, višji razredi pa kolektivna darila, kot so športni rekviziti in podobno. Leto bo kmalu naokoli, prazniki pa organizacije, ki bdi nad počutjem otrok, ne bodo našli nepripravljene. A.Ž S precejšnjo mero ribiške sreče se v Savi še vedno dobijo lepe ribiške trofeje. Tone Žibert iz Sevnice (na sliki) je minuli 4>e-tek blizu Blance ujel na trnek tegale klena, ki je meril v dolžino kar 57 cm, tehtal pa je 3,47 kg. V': m Prizori, ki so bili značilni za konec tedna po vsej občini: na volišča v krajevnih skupnostih je v nedeljo prišlo kar 92 odst. vseh volivcev. Dobršen del občine je bil komaj prevozen, posebno na Trebelanskem, Čatežu in Sela-Šumberku. V delovnih organizacijah so v petek marsikje glasovali že pred začetkom dela. Tako je bilo tudi na Gozdnem obratu Mokronog. (Foto: Železnik) ZK: kaj spremenili po pismu? 30 odst. Članov nima zadolžitve - Napredek pri akcijski enotnosti in idejnem delovanju ter ustanavljanju TOZD • Start interesnih skupnosti člani občinske konference ZK Trebnje so delovanje organizacije v času po pismu in 29. seji CK ZKS ocenili kot bolj razgibano. V tem času so se vrste Zveze komunistov okrepile z 31 novimi člani, predvsem iz vrst delavcev in mladih. manjših, a za občino pomembnih podjetij: Komunalnega, Stanovanjskega podjetja iz Trebnjega in Gradbenega in opekarskega podjetja z Mirne. Kot je menil v svoji razpravi predsednik občinske skupščine Slavko Kržan, ob začetnem delu TOZD ne smemo biti preveč nestrpni. Okrepiti je potrebno tudi družbeno akcijo za izobraževanje delavcev. Ob nekaterih kritikah na račun vodstva Kmetijske zadruge iz Trebnjega, pa tudi Kolinske z Mirne je treba po mnenju predsednika Kržana gledati celovito in pred sprejemanjem ocen le-te temeljito pretehtati. Sedaj deluje že 14 osnovnili organizacij ZK v delovnih organizacijah in v osmili krajevnih skupnostih, možnosti zanje pa so še na Trebelnem, v Dobrniču in na Čatežu. Uspešno so izvedli tudi nalogo, ki so jo imeli v akcijskem programu, v kateri so oživili politične aktive v krajevnih skupnostih. Do premikov je prišlo tudi pri ustanavljanju temeljniii organizacij združenega dela. v dokajšnjem številu obratov s sedežem matičnega podjetja zunaj občine, v preostalih pa imajo samoupravne akte v javni razpravi. Na konferenci so razpravljali tudi o integracijskih prizadevanjih. Premalo je bilo storjenega znotraj občine, razlog pa je v mnenju nekaterili, da z združevanjem ne bi ničesar pridobih. Take odločitve je treba dobro pretehtati. Ni še rezultatov akcije za združevanje treh Tudi v socialni politiki so vidni nekateri uspehi: 250 socialno šibkim kmečkim otrokom je zagotovljen otroški dodatek, 546 otrok prejema brezplačno šolsko malico, učenci vseh četrtih razredov so bili v šoli v naravi (letos na moriu). Šti- Smučarji vzor drugim Trebanjski klub zbral od ustanovitve že 288 tisočakov - Trdni načrti za vnaprej Na občnem zboru trebanjskega smučarskega kluba 10. decembra niso imeli težav z izbiro novega vodstva: odbor, ki je tako uspešno vodil zagon tega mladega kluba, je dobil soglasno zaupanje tudi za vodenje naprej. Klub je znal združiti prijetno s koristnim; kot so dejali na skupščini, so namreč v svoje delo domiselno vtkali tudi družbeno-politično dejavnost. Klub šteje že okrog 130 članov, posamezne akcije, npr. tečaji na trebanjski osnovni šoli, so doživeli izredno množičnost, imeli so tudi po 110 udeležencev. Važno za nadaljnje delo je trda naslonitev na delovne orga nizacije. Od podjetij - kar 55 po številu (!!) - so v preteklem obdolyu zbrali 186.000 dinarjev. Se pobratena srbska občina Obrenovac je prispevala 20 tisočakov. Med velikimi bodočimi nalogami je predvsem izgradnja turistične smučarske proge v Trebnjem, nabava snežnega topa, ki naj zagotovi sneg na progah v zimah, revnih s snežno odejo, in morda tudi nakup snežnega teptalca. Kar štiri popolne osnovne šole v občini so lani dobile prenosne vlečnice, letos jo je dobila še peta šola. Člani kluba, predvsem pio-nirii in cic'bani, so se uspešno TTKS: PREDSEDNIK JE GOLE Predsednik novoizvoljenega izvršnega odbora temeljne telesnokul-turne skupnosti v občini je direktor TRIMA Ivan Golc. Skupščina nima stalnega predsednika. Glavna naloga novega izvršnega odbora je izdelava dolgoročnejšega programa telesne kulture v občini, po katerem naj bi dejavnosti tudi podpirali. udeleževali republiških teRmo-vanj za kategorizacijo. Letos pripravljajo sodelovanje tudi s sindikalniini organizacijami. Za ureditev vprašanja z lastniki zemljišč, ki onemogočajo klubu gradnjo turistične proge, so dobili na zboru zagotovilo o pomoči občinske uprave. Tako bo lahko proga nared že do naslednje sezone. A.Ž. pendije ima več delavskih in kmečkih otrok. Občinski sindikalni svet pripravlja oceno svoje dejavnosti. V teku je tudi spreminjanje organiziranosti sindikatov, ki naj to organizacijo usposobi za boljše delo med delavci. Komunisti morajo tudi še bolj delovati v SZDL. A. ŽELEZNIK VESELI TOBOGAN V TREBNJEM Minuli četrtek je uredništvo mladinskih oddaj ljubljanske televizije snemalo v trebanjskem prosvetnem domu priljubljeno mladinsko oddajo Veseli tobogan. Predtem so si sodelavci televizije ogledali še nastopajo če na trebanjski osnovni šoli že dober teden pred prireditvijo. Niso imeli lahkega dela, saj so iz množice nastopa željnih šolarjev morah izbrati le nekatere. ŠENTRUPERT: ZASLUG NIMA LE KS Kot je bilo rečeno na zadnji seji občinske konference SZDL v Trebnjem, zaslug za uspešno izpeljan referendum za asfaltiranje cest, sam potek del in drugo iiima izključno le svet krajevne skupnosti, temveč tudi krajevna organizacija SZDL in drugi. K uspehom vodi le sodelovanje vseh. MOKRONOG: INKOT * ODNEHAL Nekdanji obrat INKOT za predelavo plastike v Mokronog ni delal drugega kot zgube. Prodajna cena izdelkov na trgu ni krila niti 50 odst. proizvodnih stroškov. To tudi ni bi- lo spodbudno za delavce. V TRIMU so minuli teden našli rešitev v tem, da so to nedonosno proizvodnjo ukinili, 9 delavcev, kolikor jih je pri tem delalo v Mokronogu, pa so zaposlili v Trebnjem. Za prevoz na delovno mesto in domov imajo delavci redni delavski avtobus TRIMA. TREBANJSKE IVERI NE POZABITE OSAMELIH IN OSTARELIH - Občinski odbor Rdečega križa poziva vse osnovne organizacije Rdečega križa na terenu, da tudi letos ob kraju leta ne pozabijo na osamele in ostarele. Dostikrat prinese dobro počutje že prijateljski obisk, da človek le dobi občutek, da družba manj še ni pozabila. Občinski odbor prosi vse podporne člane, posameznike in kolektive, da poravnajo članarino, saj je to edini vir dohodka organizacije. PONIKVE: NEZAŽELEN SEKRETAR? Na sestanku mladinskega aktiva Joško Prijatelj-Svobodan (Dol. nemška vas) v .gostilni Ger-movšek so 8. decembra obravnavali tudi vprašanje prostora za sestajanje oz. zemljišča, kjer naj bi gradili stavbo za prostore družbenih organizacij. Na sestanek je prišel tudi sekretar občinske konference ZMS iz Trebnjega, vendar so ga pred obravnavo te točke odslovili, češ da ni „kompetentna oseba“!! Res je, da rešitve ni, vendar tudi taki postopki s predstavniki družbenih organizacij, ki imajo voljo pomagati, ne peljejo nikamor. MIRNA: BEG PRED ŠRANGAR-JI - „Slovenski fantje mor‘jo pit,“ tako pravi že pesem, še posebno, la-dar jim kdo odpelje nevesto, ki so jo „varovali". Fantje so zato v soboto, 8. decembra, postavili šrange vse okrog Mirne, kot veleva šega. Ženina, avtoprevoznika Jožeta Goloba z Mirne, pa od nikoder niti neveste ne. Ženin ne bi bil prevoznik, če ne bi vedel še druge poti. Držala je čez Gabrovko, ki je že v litijski občiiu! Tudi nevesta se je izkazala kot dobra poznavalka nenavadnih poti. Ko so fantje uvideli, da iz vsega ne bo nič, so pred ženinovo hišo napisali^ na cesto: „Gospodarska kriza ie povzročila ženinovo sramno!" Fantje bi morali že prej paziti! Ce bi ženin moral večlaat delati take ovinke, bi morda odnehal!? TREBNJE: GASILCI SE PRIPRAVLJAJO - Trebanjsko prostovoljno gasilsko društvo bo slavilo prihodnje leto častitljivo obletnico: 90-letnico obstoja. Ta visoki jubilej bo treba dostojno proslaviti, kako, pa razmišlja upravni odbor društva že sedaj. Pravočasno se bodo obrnib na vse za pomoč. mBUUSII NOVICE Slabši uspehi od načrtovanih Po načrtih naj bi gospodarstvo kočevske občine napredovalo hitreje od republiškega, v resnici pa napreduje počasneje • Slabši uspehi v glavnih gospodarskih panogah - industriji in gradbeništvu Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev občine Kočevje je razpravljal 13. decembra o gospodarjenju v občini v prvih devetih mesecih letos, naslednji dan pa še občinska konferenca ZK. Načelna ugotovitev je bila, da rezultati v odnosu na lani niso posebno razveseljivi. Celotni dohodek je letos porastel za 20,7 odstotka, vendar je porast za 3,5 odstotka manjši od republiškega povprečja. Akcijski program ZK občine Kočevje pa predvideva, da bo gospodarstvo v občini naraščalo hitreje kot v republiki. Celotni dohodek je nad občinskim povprečjem v gozdarstvu, trgovini, gostinstvu, obrti in stanovanjsko-komunalnem področju. Osnoyne panoge gospodarstva pa imajo občutno nižjo rast (industrija, gradbeništvo). Dohodek je letos večji za 20 odstotkov, porabljena sredstva pa so porastla za 21 odstotkov. Ostanek dohodka je letos 2,2 odstotka nižji. Vzrok za padec je v odpisu terjatev nad 90 din,' v močnem porastu pogodbenih in zakonskih obveznosti, porastu osebnih dohodkov ter pospešeni amortizaciji. V gradbeništvu seje letos ostanek dohodka celo zmanjšal za 39,6 odst. v industriji pa se je zmanjšal za 24,4 odstotka, se pravi za četrtino. Gospodarnost je letos upadla za 2 odstotka, donosnost se je poslabšala ža 10,5 odstotka, storilnost pa se je povečala za 16,3 odstotka, vendar je treba upoštevati, da je to tudi posledica močnega porasta cen. DVAKRAT STROSKI Na zazidalnem okolišu pri strelišču v Kočevju je bilo najprej rečeno, da tam ne bo kanalizacije, in tudi niso pobirali prispevka za njeno ureditev. Zato so si graditelji zasebnih hiš sami urejali greznice, zdaj pa je nenadoma prišlo nadnje kot strela z jasnega, da kanalizacija bo in daje treba zanjo plačati okoli 10.000 din (stari milijon) od hiše. Tako so graditelji imeli za isto stvar dvakrat stroške. KOČEVJE: PO ČEM BOMO SILV€STROVALI V Kočevju bo najcenejše silvestrovanje v kavarni „Zvezda“, najdražje pa v hotelu in seveda na Jasnici. V cene rezervacij je povsod vštet Silvestrov menu in plačilo za godbo. Cene so naslednje: KAVARNA ,,ZVEZDA“: rezervacija 120 din. Hladna jedila. Igra ansambel „Škorpijoni". RESTARVACIJA N^AMA: rezervacija 170 din. Igra kvintet „Savinjčani", ki ima tudi pevko. HOTEL PUGLED: rezervacija 180 din. Igrajo „Roški fantje“. MOTEL JASNICA: rezervacija 200 din. Igrajo „Intervali*'. Povsod že sprejemajo rezervacije. V hotelu in kavarni bo ples tudi 1. januarja, restavracija NAMA pa bo 1. januarja zaprta. J. P. Za osebne dohodke je bilo letos izplačano 20,8 odstotka več. Najvišji porast so zabeležili v industrin (25,2 odstotka), obrti (26 odstop kov) in stanovanjsko-komunalnem področju (25,1 odstotka). Zaposlenost se je povečala za 3 odstotke. Cisti povprečni osebni dohodek je porastel od 1.801 din na 2.103 din. Podjetja oziroma OZD so se letos otepale z vrsto težav. Tako so zelo hitro naraščale cene materialom, manjkalo je raznega reprodukcijskega materiala in obratnih sredstev. Razen tega je ponekod manjkalo tudi kadrov, pa tudi redukcija elektrike in poplava sta vplivali na slabšo gospodarsko rast. J. PRIMC Premalo kadrov in objektov Objekte, ki so, je treba varovati pred roparji in uničevalci > Kdor gradi, zna tudi ceniti „Ustanovitev temeljne tele-snokultume skupnosti je prelomnica ne zaradi nove organizacije, ampak zaradi novosti in izboljšav na področju samoupravljanja, flnanciranja in delovanja telesne kultureje poudaril na nedavnem ustanovnem občnem zboru TTKS Kočevje sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak. Na zboru so ugotovili, da za uspešno delo na področju telesne kulture manjka kadrov in športnih objektov, predvsem pokritih. Kljub temu pa se telesni kulturi le obetajo boljši časi, saj je bila doslej kočevska obči- Ena izmed obeh množičnosti telesne vzgoje je vsakoletni „Tek Kočevskega zbora“, v katerem sodelujejo pionirji, pionirke, mladinci, mladinke in člani. (Foto; J. Primc) RAZSTAVA SLIK O JLA V avli nove osnovne šole Kočevje te dni razstavljajo svoje fotografije v počastitev dneva JLA pripadniki vojaške enote iz Ribnice. S fotografijami želijo prikazati mladini življenje in delo pripadnikov JLA. V. 1. DROBNE IZ KOČEVJA VARLJIVA SREČA - Lov za srečo, če t^mu lahko tako rečemo, se je zadnje čase v Kočevju zelo razplamtel. Zanj zapravijo občani več denarja, kot če bi igr^i državno loterijo. Zbiranje raznih vrečk juh, zamaškov, slik žvečilnih gumijev in podobnega je na dnevnem redu. Bučne reklame na televiziji in v časopisju podžigajo to strast. Uspeh „tekmovalcev" je pičel v primerjavi z njihovimi izdatki. Vse nagrade plačujejo tako in tako potrošniki sami ali preprosto rečeno: vsi potrošniki za enega srečnika. Korist imajo samo podjetja in pošta. POPUSTI - Velike popuste pri nakupu razglašajo v vseh izložbah trgovin. Veljajo predvsem za izven-sezonske predmete, kot so oblačila, šotori, vikend oprema in podobno, kar bi prišlo ljudem prav o počitnicah. Takrat pa teh predmetov niso mogli kupiti zaradi visokih cen. Po-. trošniki menimo, naj bi bile v sezoni cene zmernejše, pa ne bi bilo treba sedaj, pozimi, razprodajati pod ceno blago, ki jim je ostalo. KONEC IZPITOV Izpiti za voznike motornih vozil vseh kategorij so za leto 1973 zaključeni. Teoretičnih izpitov v teir letu ne bo več, dokončali bodo samo še vožnje. Točne podatke o izpilili bomo objavili na koncu leta. PRAZNINA Kočevska tržnica je vsak dan skoraj popolnoma prazna. Le tu in tam prodaja kak pre- kupčevalec volnene jope in ostalo pletenino. Neki kmet pa stalno prodaja težke nogavice za v škornje; pletene so iz domače volne. INVENTURE - Po trgovinah so se že pričele inventure. Dobro bi bilo, da bi bilo v vseh izložbah objavljeno, kdaj bo poslovalnica zaradi inventure zaprta, da bi potrošniki lahko dovolj zgodaj nabavili blago. To velja predvsem za potrošnike, ki kupujejo sproti; tistim, ki so se septembra založili za celo „vojno", pa priporočamo prašek za odganjanje mravelj iz vreč sladkorja. Je že tako. — Zakaj tebcs medveda, ni nikoli videti v kočevskih gostilnah? — Odvadil sem se, ker se mi je vedno prilepil kakšen pijan osel, ki jih v gostiščih kar trpijo, namesto da bi jim pokazali vrata. KOČEVSKE NOUKE na med tistimi, ki so iz proračuna dajale najmanjše dotacije telesni kulturi. Nekateri so v razpravi zalitevali pojasnila, zakaj je na primer stadion ograjen in zaprt, po drugi strani pa ni dovolj športnih objektov. Odgovor je bil, da je stadion vedno na razpolago za organizirano vadbo, za neredno pa ne. Dokler je bil stadion odprt, so ga namreč ,,uporabljali“ Se drugi (ne le športniki), in sicer tako, da so ga uničevali, kradli opremo z njega in podobno. Nadalje je bilo poudarjeno, da za rekreacijo premalo izkoriščamo okolje in še posebej gozd. Treba bo še veliko izobraževanja, podučeva-nja in propagande, da se bodo ljudje zavedeli pomena množične rekreacije. Takrat bodo pripravljeni objekte s prostovoljnim delom tudi urejati. Tisti, ki objekt gradi, pa ga zna tudi bolje ceniti in varovati. Zapostavljeno Razprava o združevanju gostinstva v kočevski občini je počasna in naporna. Treba bo pohiteti, da bo kočevsko gostinstvo pripravljeno na goste, ki jih bo pripeljala v občino posodobljena cesta proti Brodu na Kolpi oziroma morju. Trenutno je prevladal predlog, naj bi bilo nosilec razvoja gostinstva v občini Združeno KGP, ki ima večje možnosti za pridobitev kapitala za investicije. Vprašanje pa je, če je ta odločitev pravilna. Že dosedanja praksa v občini je pokazala, da denar ni odločujoč za uspešno poslovanje, ampak ljudje, strokovni kadri in njihove izkušnje. To pomeni, da bi bilo po tej plati bolje, če bi bil nosilec razvoja HOTEL PUGLED. Vendar tudi HOTEL PUGLED ni primeren nosilec, ker nima denarja za širši razvoj gostinstva. Z gostinstvom in turizmom so se začela ukvarjati razna druga podjetja in organizacije ne le v kočevski občini, ampak v %vsej Jugoslaviji. Le gostinstvo samo ni imelo dovolj denarja za razvoj. To pa pomeni, da je 'gostinstvo (podobno kot kmetijstvo) zapostavljeno in da mu družba preveč jemlje, drugim pa preveč pušča. Ce to ne bi držalo ali bi bilo obratno, potem ne bi drugi vlagali v gostinstvo, ampak bi gostinstvo vlagalo v druge panoge. To krivico mora družba popraviti, saj bo to tudi zanjo koristno. J. P REKLI 80... ALOJZ Pl n;K, namestnik sekretaija občinskega komiteja ZK: Verjetno so nekateri člani ZK razočarani, ker nismo rešili še vseh zadev iz pisma. Razprava o izhodiščih je bila nova možnost za urejanje teh zadev oziroma da komunisti zalitcvajo, kaj je treba urediti. VVndar še ni vse zamujeno, saj bomo o teh zadevali lahko sprejiovorili še na bližnjih voliliiili konf'erenc;ili osnovnih organizacij ZK. Vendar si ne smemo naložiti preveč nalog, dela preširoko zastaviti, saj bomo dosegli uspeli le, če bo vsak jasno vedel, kaj mora delati. NACI- VIDRIH, član občinske konference ZK: Pri ustanavljanju organizacij /K v lOZD moramo paziti, da ne bomo osiromašili terenskiii o-rgAnizacij ZK, ki bi se potem lahko spremenile le v nekakšen debatni klub. ■■Vv 40 Po^ed na Sodražico s ceste proti Slemenom. (Foto: J. Primc) Storilnost gor, donosnost pa dol Slabi zunanji vplivi na ribniško gospodarstvo • Dobička za četrtino več v prvih devetih mesecih letos je v primerjavi z istim obdobjem lani gospodarstvo ribniške občine dosego za 23 odstotkov večji celotni dohodek, za 31,8 odstotka večji dohodek, za 23,3 večji ostanek dohodka in za 32,6 odstotka večji družbeni prob.-vod. Amortizacija je bila letos za 41,9 odstotka večja, porabljena sredstva pa za 20,7 odstotkov večja. Zaposlenost seje povečala za 7,4 odstotka. Ekonomičnost (gospodarnost) je porastla za 31,5 odstotka, produktivnost (storilnost) za 22,4 odstotka, rentabilnost (donosnost) pa je upadla kar za 33,6 odstotka. Na navidez tako ugodne gospodarske in finančne rezultate je res vplivala večja proizvodnja, vendar so tudi posledica stalnega naraščanja cen, saj so podatki izračunani na osnovi veljavnih cen. Na prihodnji seji občinske skupščine Ribnica bo predvidoma padla odločilna beseda o tem, ali bo uslišana ali zavrnjena vloga prebivalcev Gorenjske ceste v Ribnici (bivše Gorenje vasi), da bi bili oproščeni plačevanja prispevka za odvoz smeti. Tele smeti v Gorenji vasi pa seveda niso navozili sem „Gorenjci^, ampak posamezniki in podjetja iz Ribnice. (Foto: J. Primc) JELKA pred združitvijo Bo TOZD v okviru podjetja MERCATOR Ljubljana Na nedavni razšiijeni seji sveta za gospodarstvo v Ribnici je bila najpomembnejša tema razgovora — načrti trgovskega podjetja JELKA za združitev in razvoj trgovine v bližnji prihodnosti. Predstavniki delovne skupnosti JELKE so svet za gospodarstvo seznanili, da se želi njihov kolektiv združiti z vele-trgovskim podjetjem MERCATOR Ljubljana, ker so prepričani, da bo le v okviru tega podjetja zajamčen najhitrejši razvoj trgovine v občini. Združiti se nameravajo v začetku prihodnjega leta, ko se bodo združila z MERCATORJEM še nekatera druga slovenska trgovska podjetja. JELKA bo TOZD v okviru MERCATORJA. Do leta 1980 imajo v načrtu gradnjo trgovske hiše v Ribnici, gradnjo trgovskega lokala v Sodražici, zgradili bodo sodobno skladišče v Ribnici in obnovili nekatere trgovske lokale. MEDVED POMILOŠČEN V lovski družini Loški potok so načrt odstrela v glavnem izpolnili, čeprav se ho lovsko leto končalo .ši.‘le aprila, l ako je padlo 56 srn in ^srnjakov, 3 jeleni in 6 košut. Za odstrel imajo še dva jelena in dve košuti. 'l udi medved še ni padel, ker ni prihajal redno na mrhovišče. Zalo tudi predvidenega inozemskega gosta niso poklicali. Divjad je naredila veliko škodo predvsem na ovsu in krompirju Lovska družina je iz-pla:čala za 4.000 din škode. Bilo jo je sicer več, a kmetje niso vsega prijavili. Razpravljali so tudi o ureditvi prodaje gradbenega materiala in o drugih zadevah s področja trgovine v občini. —r Celotni dohodek je porastel v industriji za 20 odstotkov, kmetijstvu za 22,4 odstotka, v prometu za 43,9 odstotka, trgovini in gostinstvu za 18 in stanovanj-sko-komunalni dejavnosti za 81,1 odstotka. Pri stanovanjsko -komunalni dejavnosti je tako velik porast zato, ker lani stanovanjsko podjetje še ni delovalo samostojno. Dohodek je najbolj porastel v prometu, in sicer kar za 100,8 odstotka, nato pa v stanovanjsko komunalni dejavnosti (17,3), trgovini in gostinstvu (17), industriji (14,5) in kmetijstvu (7,5 odstotka). Ves letošnji družbeni proizvod (100 odstotkov) je bil razdeljen tako (v oklepaju so odstotki za lani): pogodbene obveznosti 6,8 odstotka (5 odstotkov), zakonske obveznosti 5,9 (4,4), za osebne dohodke (OD) 56,3 (59,4), za druge OD prejemke 0,9 (0,1), ostanek za sklade 20,8 (22,5) in amortizacija 9,3 odstotka (8,6 odstotka). Terjatve ribnišHega gospodai-stva od kupcev so bile letos za 6,8 odstotka večje, obveznosti do dobaviteljev pa za 2,5 odstotka manjše. SDK je prejela in izvršila 145 sodnih sklepov in vnovčila 341 akciptnih nalogov. Gospodarske organizacije so letos poslovale ^ugodno, saj je ostanek dohodka oziroma dobiček porastel za 23,3 odstotka? Žal so slabo vplivali na ribniško gospodarstvo zunanji činitelji. Inflacija ^e nadaljuje, cene materialu rastejo, proizvodom so pa zamrznjene. Težave so tudi z nakupom materiala oziroma surovin. J. PRIMC Potoške iveri DOBRA CESTA - Medtem ko so druge ceste na Dolenjskem v glavnem kopne, je cesta Sodražica-Loški potok zamrznjena. To pa je za to cesto sreča, saj je luknje zapolnil led in cesta je gladka, kot da je asfaltirana. Cestarji jo tudi pridno f>osipava-jo s peskom, da ni preveč nevarna. SLABA POT - Pot Qd pošte v hrib za njo je zelo slaba. Včasih so jo vzdrževali občani sami, zdaj pa so nanjo pozabili. STRI-HA ŠE PUSCA - Streha na osnovni šoli še ni popravljena. Opeka na komaj novi šoli je popokala, čeprav je bila uvožena. Tudi vse uvoženo torej ni dobro! PI.ACI- NA KNJIŽICE - Osebne dohodke na hranilne knjižice dobivajo zaposleni v obratu „Šivalnica" BPT v Loškem potoku že drugo leto in pol, v drugih potoških obratih pa se še vedno niso odločili za tak način izplačevanja osebnih dohodkov. Zaposleni v Bl*T dobivajo zdaj na mesec 1.000 din osebnega dohodka na roke, ostalo pa na hranilno knjižico. Tako po.samezniki privarčujejo marsikateri dinar, ki bi ga sicer zapravili, če bi dobivali vse osebne dohodke na roko. Računajo, da se bodo zdaj tudi delavci v drugih obratili v Loškeyi potoku odločili za tak način izplačevanja osebnih dohodkov. ZASTOJ - V TOZD INLES je stala proizvodnja dva dni zaradi poplav, potem pa še ob ponedeljkih in četrtkih zaradi redukcije. Te izpade nadoknadijo tako, da delajo ob sobotah in nedeljah. LEPE BESEDE - VeUko lepih besed o novem obratu za zaposlovanje moških je bilo izrečenih že pred leti, žal pa niso bile uresničene. Ženske pa zaposlujejo predvsem v „Šivalnici". občan vprašuje rmedved odgovarja - Zakaj so jedli Ribničani v soboto, 8. decembra, star kruh? — Zato, ker jih je Miklavž 6. decembra obdaril z raznimi dobrotami, da jim takrat pekovski kruh sploh ni šel v slast. RESETQ NS V zadnjem času prevladujejo na črnomaljski tržnici prodajalci suhe robe in toplih nogavic. Izbira sadja in zelenjave pa je bolj skromna. (Foto: B. P.) Kritika še ni obračunavanje Idejno-polilična enotnost med črnomaljskim komunisti se je okrepila Zasluge v preteklosti niso opravičilo za nedelavnost • Prilagajanje Uresničitev nalog, ki jjih je vsem komunistom zadalo pismo predsednike Tita, ni enkratno dejanje, to je proces, ki med komunisti v črnomaljski občini že traja in ga je treba nadaljevati. Tako so poudarili člani občinske konference ZKS na zadnji seji, ko so ocenili dosedanje delo konference in si začrtali delovanje za naslednje obdobje. Ugotovili so, da so dosegli v zadnjem obdobju veliko idejnopolitično enotnost, ki je večja kot kdaj prej. Večina komunistov je tudi upoštevala sklepe občinske konference, da morajo imeti do vseh problemov aktiven odnos, čeprav nekateri temu še vedno nasprotujejo. Zato je konferenca še enkrat zahtevala, da se morajo komunisti do vseh problemov jasno opredeliti in pomagati pri njihovem reševanju. V preteklosti, so menili, so nastajale težave pri utrjevanju samoupravljanja predvsem zato, ker so se tehnokrati „skrivali” za samoupravljanjem. V razpravi so člani konference med drugim obsodili posameznike, ki sedanjo nedelavnost „opravičuje-jo“ s svojimi zaslugami v preteklosti. Za delo v preteklosti jim je treba izreči priznanje, so menili, vendar pa to vseeno ne odtehta sedanje neaktivnosti. Prav tako so obsodili vedenje komunistov v nekaterih delovnih organizacijah, ko se nekritično prilagajajo ravnanju vodilnih struktur. Menili so, da je tak odnos komunistov in skrivanje tehnokratov za samoupravljanjem pripeljal do tako hude krize v Beltu. Ko so govorili o kadrovanju, so poudarili, da mora le-to izhajati iz Zemlja je zanje vse Razvijati sosedsko pomoč • Raje životarijo, kot da bi dali košček zemlje - Precej potepuhov Na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine so spregovorili! tudi o socialni politiki občine, o pomoči socialno šibkim in ostarelim občanom. Odborniki so menili, naj socialna služba pri občinsld upravi še iiaprej deluje tako kot doslej, okrepila pa naj bi se predvsem soseska pomoč, ki bi lahko prispevala k bolj humanemu odnosu predvsem do starejših in onemoglih. V črnomaljski občini je še mnogo družin, predvsem kmečkili, kjer živijo še v veliki revščini. Stari, obnemogli kmetje ne morejo več sami obdelovati zemlje, drugih dohodkov pa nimajo. 2Lato so dodelili družbeno denarno pomoč od 50 do 750 din osemdesetim prosilcem. Letos so stalno denarno pomoč povečali za 43 odstotkov, ker pa je še vedno premalo, da bi te pomoči „dosegle" družbeni dogovor, ki ureja to področje. Ta namreč predvideva, naj bi bila socialna pomoč enaka vsaj polovici minimalne pokojnine. Med prejemniki pomoči je 29 takili, ki jim je občinska denarna pomoč edini vir preživljanja. Ti živijo povprečno z 270 dinarji na mesec? ! Razen tega pa bi bilo še mnogo občanov, predvsem ostarehh kmetov, potrebnih družbene denarne pomoči, vendar zakon ne dovoljuje delitve take pomoči tistim, ki imajo zemljo. Kmetje, ki zemlje ne morejo več obdelovati, jim je pa edini vir preživljanja, pa vseeno‘raje zavračajo pomoč, kot da bi dovolih vknjižbo zemlje in si tako pridobili denarno pomoč. To pa je delno razumljivo, če vemo, da so vse življenje preživeli na določeni zemlji. Raje živijo v pomanjkanju, kot da bi odstopili zemljo. Socialna služba v Črnomlju opozarja tudi na težave duševno bolnih občanov. Teni sicer pomagajo, vendar bi bilo najbolje, če bi take sprejeli v za to namenjene zavode. Žal pa v njih ni prostora. Tako se ti duševno prizadeti ljudje ne morejo usposobiti za primeren poklic in sedaj životarijo. Okrog 20 je takili v občini. V občini pa je (udi kakih 15 „klatežev", ki so brez svojcev, premoženja in dohodkov za preživljanje. Največ med njimi je še du.ševno prizadetih in niso sposobni za resnejše delo. Le občasno pomagajo kmetom, najraje pa se zadržujejo v vinorodnih predelih občine. ČRNOMALJSKI DROBIR ŽIVAHEN TRG - Prejši^i teden je bilo na črnomaljski tržnici^ živalino. Najbolj so lahko izbirali-kupci suhe robe, toplih copat in nogavic, zelenjave pa je bilo na tržnih policali manj. VOJAKI SO SLAVILI - V torek, II. decembra, so enoto v Črnomlju obiskali predstavniki delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in mladinci ter pionirji iz vse Bele krajine. Tako so počastili 30. obletnico obstoja vojaške enote v Črnomlju, ki nadaljuje tradicijo slavne partizanske brigade Matije Gub- baze, kajti šele tedaj bo uspešno tudi drugod. Zato je skrb za kadre, ki naj bi zasedali vodilna mesta tako v TOZD kot v občinski upravi in vodstvih družbenopolitičnih organizacij, skrb vseh. Poudarili pa so, da je treba pri izbiri za vodstvena delovna mesta dosledno upoštevati moralno-politične lastnosti kandidatov. Več pozornosti kot doslej bodo posvetili tudi usklajevanju posameznih akcij. Pri tem morajo sodelovati vse družbenopolitične organizacije, komunisti v njih pa’morajo ijneti vodilno vlogo. 'B. PODOBNIK Le še 35 dni Danilo Žerjav bo še 35 dni nosil vojaško suknjo v črnomaljski vojašnici. Potem se bo poslovil od tovarišev in prijateljev v mestu ter vojašnici in se po 15 mesecih služenja vojaškega roka vrnil domov v Središče ob Dravi blizu Ormoža. Sedaj šteje dneve in se veseli, ker jih je ostalo še malo, globoko v njegovi notranjosti pa čedalje bolj raste nekaj, kar občutijo samo „stari" vojaki; teža slovesa. Ni se tako lahko posloviti od svojih tovarišev, s katerimi si 15 dolgih mesecev delil dobro in slabo, ve.selje in žalost. . „Slovesa se kar bojim. Saj vem, obljubili si bomo. da si bomo pisali, se obiskovali. Pa vem tudi, da sc to potem malokdaj zgodi. Cas prinese svoje, vsi se bomo spopadli z življenjem in spomini na čas, ki smo ga preživljali skupaj, bodo bledeli. Povsem pa, vsaj pri meni, ne bodo nikoli zbledeli.'* - Bela krajina se nizlikuje od Štajerske. Skupno pa imata obe pokrajini to, da je v obeh doma trta. S čigavih trt je vino slajše? PRLTl-SNl DOMOVI POClT-KA - Iz črnomaljske občine je v domovih za onemogle 30 občanov, ki jim plačuje bivanje v domovili občina. Mnogo ostarelih občanov bi si želelo v take domove, predvsem v Metliko, vendar niti tam niti v drugih podobnih domovili ni prostora. ALKOHOLIZI M - V črnomaljski občini so ugotovili, da je alkohol še vedno hud sovražnik družin. Večini nesoglasij v družinah botruje „močna kapljica". Okrog 15 parov zakoncev pa se vsako leto loči zato, ker eden od zakoncev preveč pije. I „Bela krajina je zares čudovita sončna deželica z dobrimi in poštenimi ljudmi. Moram pa biti pošten in povedati, čeprav Belokranjci z menoj mogoče ne bodo sogla.šali, da je vino iz grozdja, ki ga gojimo na Štajerskem, slajše. Vsaj zame." Pa dekleta? *„Ni jiii če/ lepe Belokranjke. In moram se pohvaliti, da sem, ko sem bil še doma, iiodil s Crnomaljko . . ." In kaj bosle počeli po vrnitvi domov? ..Spot bom pričel igrati lo-komel v šta)erski ligi in Irobento v ansanil>lu, tako kot pred odiio-liom k vojakom. Seveda pa si-hom takoj /ap»)slii v nekem trgovskem podjetju, s;i! sem trgovec. Povem naj še. da se /ahva-Ijujeni inlailnKeni v (’rnoinlju /a odlično Nodelovanje / vojaki ‘‘ H. P Pridelovalci vina se jeze Doslej je v metliški občini prijavilo pridelek vina 167 zasebnih vinogradnikov • Zakon vzbuja jezo • Vprašanja o njegovi zakonitosti Čeprav je rok za prijavo količine letos pridelanega vina pri zasebnih vinogradnikih potekel že konec novembra, kmetje davčnim organom pri občinskih skupščinah letošnje pridelke še prijavljajo. Ker je začel ta zakon veljati šele letos, so davčni uslužbenci do „zamudnikov“ tolerantni in prijave še sprejemajo. V metliški občini je do 12. decembra prijavilo letošnje pridelke 167 vinogradnikov, pričakujejo pa, Ja bodo prejeli skupaj ukrog 250 prijav. vek, ki ga določa zakon, naj bi namreč plačevali gostilničarji in drugi, ki od kmetov kupujejo vino. Zakon določa, da mora vsuk vinogradnik prijaviti, koliko vina je letos pridelal. Določa tudi, da lahko vsak odrasel družinski član vse leto popi- Zakon o prijavi vina je vzbudil med zasebnimi vinogradniki precej nejevolje in tudi hude krvi. Kmetje menijo, da je naperjeno proti njim, čeprav zakonodajalci trdijo, da ni tako in da je bil zakon potreben zaradi drugih, predvsem gostilničarjev, na pa zaradi kmetov. Prometni da- Zadrugi zaupajo Videti je, da bo metliški Kmetijski zadrugi uspelo tisto, kar doslej j’ rnši republiki ni še nikomur. Brez jeze, negodovanja in celo tožb, predvsem pa občutka ogo-Ijufanosti bo izvedla komasacijo 30 hektarjev vinogradov na Plešivici. Kmetje-vinogradniki, ki so imeli doslej svoje vinograde raztresene na različnih parcelah, bodo imeli po novem ves vinograd skupaj, izvršena bo torej „premestitev", oziroma združitev vinogradov posameznih lastnikov. Stroji, last Kmetijske zadruge, v teh dneh že rigolajo zemljišče, kjer bodo zasadili nove trte, med katerimi bo največ frankinje in žametne črnine, ki dajeta znano „metliško črnino“. Predvidevajo, da se bo rigolanje, če vreme le ne bo preveč nagajalo, končalo v januarju. Kmetje bodo s komasacijo nedvomno le pridobili. Razen tega, da je večje, strnjene vinograde laže obdelovati in i’ njih tudi več pridelati, bodo lahko pri obdelovanju uporabljali tudi stroje. Obnovljeni vinogradi pa bodo hkrati jamstvo kvalitetnih sort grozdja, za katerega bodo r vinski kleti vedno našli „dober" denar za odkup. Potrebno je le zaupanje med zaddrugo in kmeti. To pa je v metliški občini že doseženo. Zadruga pa si ugleda med kmeti, ki se sedaj čedalje bolj zanimajo za njeno delo, ni pridobila preko noči, potrebno je bilo dolgoletno načrtno, pošteno in solidno delo. Sele ko so kmetje spoznali, da je zadruga pravzaprav ,,njihova", da jim pomaga in da lahko i’ povezavi z njo trdno začrtajo razvoj svoje kmetije,- so pomisleki odpadli. B. PODOBNIK Le sposobne Sekretarji osnovnih organizacij /K so skupno s sekretariati že izde-iah oceno političnih ra/mer na svo-jiii območjih ter oceno dela posamezne organi/at. ije O oceni bodo člani osnovni!) organizacij spregovorili v prvi polovici decembra na svojih voiihiih konl'erenc;ili, ko iiodo volili svoje delegate za občinsko konferenco /.KS. Hkrati bodo na volilnili konferenc;iJi obravnavali tudi delo ol)činske konference ZKS in njeniii organov v ilosedanjem mandatnem oKlobiu. V novi občinski konferenci nai bi bilo med delegati vsaj 30 odstotkov neposrednili proizvajalcev ter zadostno število žensk in mladih. Predvsem pa si bodo v osnovnih organi-zacijidi ZK v občini, ko botlo iskali bodoče člane občinske konference ZKS, prizadevali, da bodo izvolili take delegate, ki bodo imeli dovolj volje do dela in bodo sposobni seznanjati članstvo i)snovnih organizacij z delom občinske konterence ZKS in obratno. MARJANCA VODI MLADINCE .\taiiaiua Bele ji |H)stala poklicna sekretarka metliške ohčmske konference /\1S Coprav |e prev/ela to delo šele pred kratkim, je že čutiti aktiMiejše delo mladincev \ teh dneh ustaiuivl|.ijo mladinske aktivo v podietjih, šolah in kraievmh skupnostih \ seli mladinskih .ikti\o\ ' t^bčini !)(.> 22. lul leh pa bo I .> v.i-ških. Stilski in 6 v ik-lmiiih (>r>.Mni-/aeiiah je 300 litrov vina. To vino je oproščeno prometnega davka. Ce pa je vinogradnik pridelal več vina,-kot ga „smejo" spiti po 'črki zakona člani njegove družine, je treba za vsak liter presežka plačati po 1,30 din prometnega davka. Nasprotniki tega zakona navajajo spbi v prid več argumentov. Vino, še posebno, če je slabše kvalitete, je težko prodati, saj takega vinska klet ne odkupuje, gostilničarji pa tudi ne in bo najbrž ostalo kar v sodih. Mogoče ga bo treba celo prekuhati v žganje. Vinogradniki pravijo, da so ga morah pred letošnjo jesenjo kar precej prekuhati, ker so potrebovali sode za nov pridelek. Zatrjujejo pa, da bi soglašah s plačilom prometnega davka od resnično prodanega vina. Menijo tudi, da je dovoljena premajhna količina vina, ki ga smejo spiti odrasli družinski člani. Neugodno vpliva nova obveznost, naložena vinogradnikom tudi zato, ker v so-sednjili pokrajinah Hrvatske take obveznosti ni. In ne nazadnje, kmetje tudi ugotavljajo, da plačujejo že davek od katastrskega dohodka, v katerem pa je dohodek od vinogradništva najvažnejša postavka. Sprašujejo se, če je odmerjeni prometni davek od vina sploh zakoiiit. Tudi uslužbencem davčne uprave novi zakon sivi lase. Menijo namreč, da bo nadzorstvo nad poštenostjo prijavljanja pridelka vina zelo težko, če že ne nemogoče. Ce bi morali iti v vsako zidanico, odpirati sode in meriti, koliko vina je v njih, bi bilo zelo dragO, taka akcija pa bi bila verjetno tudi politično povsGJT^ nesprejemljiva. B. PODOBNIK VSEM ENAKO Družbenopolitične organizacije metliške občine in občinske Zveze prijateljev mladine so priporočile vsem metliškim delovnim organizacijam, naj ne prirejajo posebnDi proslav z obdaritvami dedka Mraza za otroke pri njih zaposlenili staršev. Te prireditve in obdaritve bodo organizirale šole tudi za predšolske otroke, delovne organizacije pa naj bi raje prispevale po 20 din od vsakega zaposlenega v skupen sklad, iz katerega bo kupoval dedek Mraz. Tako bi se izognili temu, da so nekateri otroci večkrat obdarjeni, drugi pa nikoli. |it Buldožeiji oijejo brazde na Plešivici, spomladi pa bodo v brazde posadili trte, na katerih bo raslo grozdje, ki bo dajalo metliško črnino. (Foto; B. P.) Preozke vodovodne cevi Pisali smo že o težavah prebivalcev Gradca, ki kljub temu da imajo leto dni star vodovod, največkrat nimajo vode. Ker se jeza nad suhimi vodovodnimi pipami še ni polegla, čeprav so predstavniki komunalnega podjetja ,,TGP“ iz Metlike in Črnomlja kra-^'vni skupnosti že pojasnili, zakaj v Gradcu ni vode, naj ta problem še enkrat pojasnimo, saj so prebivalci Gradca zares prizadeti. V nevednosti pa nekateri za pomanjkanje vode krivijo celo predstavnike črnomaljske Komunale, češ da nalašč zapirajo vodo Gradcu. Ker so vodovod Dobliče - Črnomelj gradili pred leti, ko projektanti še niso računali na tolikšno porabo vode, so položili v zemljo preozke vodovodne cevi. Te so krive pomanjkanja vode Ciradcu. Gradaški vodovod je namreč povezan z zgoraj ome-menim vodovodom, voda pa teče po ceveh v Gradac le, kadar jo v Črnomlju matij porabijo. To pa je običajno pozimi, ko v „Belsadu" ne perejo sadja, ko avtomobilisti redkde perejo svoje jeklene konjičke itd. Poleti, ko je poraba vode v Crnombu večja, pa priteče po preozkih vodovodnili ceveh Dobliče - Črnomelj premalo vode, da bi jo bilo dovolj še za Gradac. Zapišimo še, da so cevi od Črnomlja do Gradca širše in da bo v Gradcu takrat, ko bodo položili širše cevi od Doblič do Črnomlja (za to investicijo je črnomaljska občina že zaprosila za posojilo pri republiki), dovolj vode. Torej ni posredi,,nagajanje" ali kaj podobnega. Ker pa bodo morali prebivalci Gradca poleti spet piti Lahinjo, bodo morale pristojne službe urediti vse potrebno, da bo ta kar najbolj čista. Potrebne bodo čistilne naprave v Črnomlju. Čeprav so drage, veljajo še vedno mnogo manj, kot pa zdravje ljudi. B. P. SPREHOD PO METLIKI DOBRI 1'lLMl - Od 8. do 16. decembra so prišli na svoj račun ljubitelji filmov. Temeljna kulturna skupnost in uprava kina sta pripravi- li teden slovenskega fihna. Na sporedu so bili: „Cvetje v jeseni", „Ko pride lev", „Ljubezen na odoru", „Begunec", ,,Samorastniki", „Trenutki odločitve" in „Kekčeve ukane". Si:VlLJSKl BRIVl-C - Prejšnjo sredo so bili učenci strokovne šole iz ,,Beti" v Ljubljani. Ogledali so si nekaj tekstilnih tovarn, muzejev in galerij. Posebno zadovoljni so bili s predstavo ansambla ljubljanske Opere, ki je uprizoril „Seviljskega brivca". NOVO LETO SE BLIŽA -Mladi bodo pričakali novo leto v klubskih prostorih, ki sicer še n'so dokončno opremljeni, ker Slovenijales še ni poslal vsega naročenega pohištva. Do konca leta pa bo klub vseeno opremljen. Prijave zbirata Djuka Pavič in Drago Prevalšuk. JEZNI STARŠI - Starši, ki imajo svoje otroke v varstvu v vrtcu in v jaslili,/s& še vedno pritožujejo nad neurejeno okolico. Vode in blata v slabem vremenu ne manjka. Vse pa bi se dalo urediti z malo dobre volje, ki bi odpravila nepotrebni) jezo. metliški tednik REŠETS REiETO REŠETS REŠETO REŠETO REŠETO Tudi otrok mora veliko vedeti Mala šola ne daje bodočemu šolarju dovolj, zato je potrebna večletna načrtna predšolska vzgoja otrok, ki je mogoča le v vrtcih, in ne doma da bodo zdaj ljudje bolj zainteresirani za samoupravljanje.. Sedanji zbori volilcev in občanov so se namreč že precej izrodili in niso bili več zanimivi, zato jih v zadnjem času tudi jaz nisem več obiskoval. V vrtcu pri osnovni šoli Sodražica je trenutno v oskrbi 12 otrok. Starši plačajo za oskrbo za otroka na mesec 130 do 250din, z ozirom na svoje denarne zmožnosti. Ostalo, do 600 din, kolikor so stroški za otroka na mesec, pa plača TIS. . Se lani jc bila z,a otroka le 90 flirr Fia fii'esec. Letos so oskrbnino i-večali v povprečju le za polovico, ker sicer starši zaradi visoke NI MALIC ZA ZAPOSLENE Člani delovnih kolektivov v Ribnici, ki nimajo v svojih delovnili organizacijah obrata družbene prehrane, imajo vse manj možnosti za topli obrok hrane. Včasili je bilo v Ribnici sedem gostišč, kjer si laliko dobil malico, sedaj pa jo dobiš le še v dveh gostiščili. Bolje bo šele, ko bo preurejena ribniška restavracija, oziroma po novem, hotel. Vprašanje pa je, kdaj bo to, saj je bila otvoritev napovedana že za 1; julij. Do takrat si delovni ljudje pomagajo, kakor kdo ve in zna. Upamo, da bo hotel do spomladi le urejen in bo takrat tudi vprašanje toplih obrokov hrane za delavce rešeno. RIBE IN RIBNICA Misel o gradnji ribogojnice in gojitvi rib nekje v okolici Ribnice je bila sprožena na seji sveta za gospodarstvo. Zamisel ni bila slaba. V ribniških potokih imajo domovanje postrvi. To so žlahtne ribe, ki imajo tudi primerno ceno. Vsekakor je predlog o ribogojstvu vreden razprave, v kateri morajo seveda sodelovati tudi ribiška družina in vsi, ki imajo izkušnje z gojenjem in prodajo rib. KROŽKI ZAŽIVELI Decembra so zaživeli na osnovni šoli v Loškem potoku tudi krožki, in sicer krožek OZN, šahovski krožek in dramski krožek. Na šoli manjka učiteljev, zato so morali najprej zagotoviti nemoten redni pouk, nato pa so organizirali še ostale dejavnosti. Sotoji so pri tehničnem pouku izdelali tudi krmilnice za ptice in tri postavili pred šolo, ostale pa so učenci razmestili okoli svojih domov. Seme za krmljenje ptic bo priskrbela krajevna skupnost. DL: — Nova ustava, ustanav-^ ljenje TOZD in druge novosti ^ ‘ imajo za cilj, da bi delavci odločali o vsem, da bi gospodarili z ^ vsem, kar ustvarijo. Kaj pravijo o vsem tem delavci vaše TOZD? ODG: - Ljudje o vsem tem še malo vedo. Jaz že vsa leta delam v oskrbnine sploh ne bi več dajah otrok v vrtec. Z ravnateljico osnovne šole, v katero je vključen tudi vzgojnovarstve-ni oddelek (vrtec), Zinko Benulič, smo se pogovorili o pripor’^ jK ««-katerili staršev psi i>V;'«^iHrfec odprt tako, da^i/i ''bif njegov delovni cas bglj jrfflagojen potrebam vseh zaposlenih mamic, in ne le tistili, ki imajo službo od 8. do 14. ure, med šolskimi počitnicami pa je sploh zaprt. Tovarišica Benuličeva je povedala: „Že marca letos smo poslali vsem staršem na območju krajevne skupnosti Sodražica, ki imajo otroke, stare od dveh do sedmili let, anketni list, s katerim smo jih vprašali, če želijo dati otroka v vrtec, kakšen delovni čas naj bi bil v vrtcu, itd. Od več kot 30 poslanih anketnih listov smo dobili vrnjenih 26. Od teh je le 14 staršev izjavilo, da bodo pošiljali v vrtec skupno 17 otrok (od tega dva otroka šele v letu 1974), in to pod pogojem, da oskrba enega otroka ne bo dražja od 200 din na mesec. samoupravnih organih, pa si še nisem o vsem na jasnem. Raztolmačeno je bilo vse to lepo in prebrano, a delavci se bolj malo razumemo na paragrafe. Zato tudi bolj malo posegamo v razprave. Uprava daje vse možnosti in pravice neposrednim proizvajalcem, vendar kljub temu ne bo vse, kar je predvideno, naenkrat zaživelo, bo pa postopno, ijjtrdtjdrcba-fla-ve^je pra- prišla v poštev za varstvo šele v letu 1974. V septembru smo o varstvu otrok in njihov. Tiačrtni predšolski vzgoji »obvestili vse delovne kolektive. Otrok se od 3. do 7. leta duševno najhitreje razvija. Prezaposleni starši mu ne morejo dati vsega znanja, ki ga potrebuje v osnovni šoli, in mu ne morejo privzgojiti vseh delovnih navad, ki so šolarju potrebne. Staršem ne bi smelo biti žal denarja za otrokovo načrtno predšolsko vzgojo, saj se bo ta denar bogato obrestoval. Na našo ponuđeno roko pa spet ni bilo pravega odgovora, saj so se roditeljskega sestanka, sklicanega po tej naši pobudi, udeležili le štirje starši predšolskih otrok in še med temi sta bila dva iz iniciativnega odbora za načrtno predšolsko vzgojo in varstvo in dva, ki imata otroka že dolgo v vrtcu. Ni pa bilo na sestanek zaposlenih delavcev in delavk, ki so jim bila naša prizadevanja namenjena." J. PRIMC vice in dolžnosti pripraviti. Zdaj jc še precej takih, ki pravijo, da je glavno, da dobro zaslužijo, ki mislijo, da vse to o delavskih pravicali ni res. DL: — Kaj mislite vi o tem,da bodo delavci odločali ne le o delitvi dohodka znotraj podjetja, ampak tudi o prispevkih delovnega kolektiva za različne skupne potrebe znotraj občine, kot za izobraževanje, telesno vzgojno, kulturo itd.? ODG: - Bolj prav je, da se odloča spodaj, kjer se ustvarja. Delavci so bili doslej bolj malo obveščeni, kako se troši denar znotraj občine in republi ke. Najprej moramo doseči, da bomo vedeli, kako se troši denar v občini. Zdaj gredo ljudje že na Luno, mi pa še vedno nimamo asfaltirane ceste do Sodražice. Kam gredo .soldi? Mislim, DL: — Vendar tudi v novem sistemu samoupravljanja ne bo šlo vse po maslu. Lahko se zgodi, da bodo več denaija dobile tiste službe in porabniki, katerih govorniki bodo znali bolje prikazati potrebe. Zato lahko dobi kakšna panoga, ki je nujno potrebna, premalo. Kako bi se temu izognili? ODG: - Potrebnega bo več znanja. Vsak član kolektiva bo moral več vedeti. Vsaj na začetku bi bilo po-trebnD) več seminarjev, na katerih bi se delavci usposobili za samouprav- ljale. Ti seminarji ne bi smeli biti med delovnim časom, ampak ob sobotah in nedeljah. Organiziral bi jih lahko naš sindikat, in to z domačimi. INLKSOVIMI strokovnjaki, saj imamo precej sopsobnih. Pri tem menim, da verjetno ni prav, ker so pri nas strokovne službe svoj TOZD, saj so one službe nas vseh. DL: — Kako naj bi delavci vplivali, da bi podjetje dobro gospodarilo, da ne bi propadlo, kot se ponekod dogaja? Kakšna naj bi bila vloga delavske kontrole in drugih pri tem? ODG; - Tudi jaz sem v delavski kontroli, a kaj, ko sc na flnančne zadeve ne razumem, na ostale gospo; darske pa se bolj. Menim, da delavski svet lahko vedno dobro ukrepa, če so mu vse stvari pošteno, po resnici in pravici prikazane. Ce bi bili zavajani, pa ne bi mogli ukrepati. Zato je treba zalitevati največjo odgovornost od vseh, ki so v podjetju ali kjer koli na odgovornih položajih. Tudi naše sodstvo je premilo. Sodbe bi morale biti strožjp. Vsi delovni ljudje smo za to, da so vsi, ki počenjajo lumparije, strogo kaznovani. Ni prava kazen, če kdo poneveri sto milijonov, pa dobi le deset let zapora. V desetih letih ne bi dobil nikoli tolikšnih osebnih dohodkov, če bi bil zaposlen. Jaz sem bil tri leta porotnik na ljubljanskem sodišču in sem nekoč dejal so^ku: „Jaz bi dal vsakega ustreliti, ki poneveri več kot milijon dinarjev, starih seveda, za manjše poneverbe pa zelo strog in dolgotrajen zapor.“ Sodnik mi je odvrnil: „Vi ste pa zelo strogi. Veliko glav bi padlo.“ Jaz pa: „Nebi jih veliko, saj bi se vsi poboljšali, ko bi videli, da gre zares. Kinalu bi bilo več poštenosti." Vendar naj takoj dodam, da sem prepričan, da pri nas v IN LESU takih primerov ni. J. PRIMC ir I r Kot lani tako je tudi letos že zaledenela struga Bistrice v Ribnici inprivabila sankače, smučarje in drsalce. Drsalcev je bilo letos precej več kot prejšnja leta. Nekateri že predlagajo, naj bi v Ribnici (in tudi v Koče\ju) uvedli na Bistrici (oziroma Rinži) stalno službo za meijenje debeline ledu. Otrok je na ledu precej, da včasih kar poka, in bi lahko prišlo du hude nesreče. (Foto: D. Mohar) Za začetek le OZD, kasneje pa TOZD V BPT menijo, da še ni možnosti za TOZD, prizadevali pa se bodo da jih bodo, čimprej ustanovili Zinka Benulič:' „Starši se še premalo zavedajo pomena predšolske vzgoje otrok.“ (Foto: J. Primc) 10 staršev, ki imajo skupno 13 otrok, je odgovorilo, da je sedanji delovni čas primeren. Starši štirih otrok so napisali, naj bi bil odprt od 5.30 do 14.40; eden od teh štirih je predlagal, naj bi bil odprt ob sobotah in med počitnicami, drugi pa, da bi bil odprt tudi popoldne. Anketa je pokazala, da je sedanji delovni čas primeren. Za 4 otroke ne bi mogli dodatno zaposliti še koga, posebno še, ker bi dva otroka V Bombažni predilnici in tkalnici (BPT) Tržič, ki šteje okoli 1.300 članov kolektiva — od tega jih ima obrat v Loškem potoku 54 — ne bodo imeli TOZD, ampak bo vse podjetje le organizacija združenega dela (OZD). To smo zvedeli v razgovoru z obratovod-jem „Šivalnice“ BPT v Loškem potoku Tonetom Markovičem. Med razpravo v BPI', kije bila 10. „Mislim, da je zgrešeno, ker smo decernbra, so ugotovili, da govori v delavce premalo usposabljali za sa- prid OZD več dejstev, in sicer: - Nekatere delovne enote (DE) BPT, ki so bile po eni izmed inačic predvidene za TOZD, so donosne, druge pa poslujejo celo z izgubo. Vendar so za nemoten potek proizvodnje od surovine do končnih izdelkov potrebne vse oziroma so celo med seboj življenjsko povezane. - Posamezne DE oziroma TOZD ne bi bile sposobne večjih vlaganj. Z združenimi sredstvi DE se da več narediti. - Tudi delavci v nekaterili manjših DE še niso usposobljeni za opravljanje vseh odgovornih dolžnosti. moupravljalce,“ ugotavlja Tone Markovič. „Izobraževani center BPT bo skušal zdaj to izpopolniti. Delavci so sami povedali, da predloga o OZD oziroma TOZD niti ne razumejo, in so poudarili, da niso usposobljeni za plodno razpravo. Doslej so bili delavci tudi še vse premalo seznanjeni, kako se deli celotni dohodek in dohodek znotraj kpodjetja oziroma obratov. Nekaj člankov o tem je bilo le v našem časopisu „Tekstilec". Tudi obvc.ščanje bomo zdaj izboljšan." DL: - Kaj pa se bo torej v vašem obratu v Loškem potoku z novim letom spremenilo? Kakšne pravice bodo dobili delavci? Sodražica: stara partija Premalo mladih v ZK - Ni pravega zanimanja za sprejem - Najboljši gredo po svetu Ivan Petrič je sekretar osnovne organizacije ZK v Sodražici in aktiva ZK v TOZD DONIT Sodražica. DL: - Predvsem me zanima delo aktiva ZK v TOZD DONIT v Sodražici. Koliko članov imate in koliko je med njimi delavcev iz proizvodnje? ODG: - Smo le štirje člani, od tega sta dva delavca. DL: - Izhodišča za X. kongres ZKJ pravijo med drugim, naj imajo v ZK večino delavci. Kaj ste pri vas storili za uresničevanje tega? ODG: - Nove člane sprejema osnovna organizacija. Povedati pa moram, da žal nisem preveč uspešen sekre- tar 00 ZK. Organizacija res dobro dela, a je žal prestara, se pravi, da ima preveč po letih starih članov; dotoka novih ni. Že maja smo predvideli, da bomo sprejeli 8 novih članov, od tega 5 delavcev - v glavnem iz DONIT - a jih še vedno nismo sprejeli. Pogovarjali smo se že z vsemi, en delavec je sprejem v članstvo odklonil; druge bomo predvidoma sprejeli, vendar za sprejem med kandidati ni pravega navdušenja. - Kje 'SO vzroki, da ni večjega zanimanja za sprejem v ZK? ODG: - Priznati moramo, da smo imjveč krivi sami komunisti. Kritiziramo tisto, kar bi morali urediti sami. Veliko naredimo, a naše kritiziranje v gostilni vse te uspehe zamegli. Na naših sestankih smo enotni, v gostilni pa nas vsak po svoje prehitro prepriča. Ce bi nas videli ljudje na sestankih naše organizacije, bi imeli boljše mnenje o nas. Tako pa nas sodijo po tem. Ivan Petrič; „Dokler sami ne bomo boljši, ne bomo imeli večjih uspehov pri sprejemanju mlajših članov in delavcev v ZK.“ (Foto: J. Primc) kakor nas vidijo vsakdanjem življenju. Dokler sami ne bomo boljši, ne bomo imeli večjih uspehov. Drugi vzrok je, da nekateri vidijo, da morajo komunisti le več delati, oni pa so raje bolj prosti. Nekateri pa raje delajo za svojo korist. Značilno za Sodražico je, da je to manjši in napreden kraj. Žal ogromno ljudi odhaja drugam v šole, službe ali celo na delo v tujino. Odhajajo najboljši. Ostane le malo prizadevnih, ki bi bili lahko dobri komunisti in vzor ostalim občanom. DL: - Kaj ste naredili, da hi ljudje imeli delo v domačem kraju, da bi ustvarjali zase, za svoje območje? ODG: - Ni pravega smisla, da bi odhajanje zavirali. Vendar kljub temu odpiramo doma vedno več delovnih mest. Tako smo v zadnjih mesecih spet odprli več novih delovnih mest r obratih KRIM in DONIT. »Za kraje bi zahteval glavo« Delovni ljudje, ki ustvarjajo, zahtevajo strožje kazni za tatove družbenega premoženja ODG: - Dobili bomo svojo komisijo za kadre in komisijo za delitev osebnih dohodkov. Tako bomo poslej sami odločali o zaposlovanju novih delavcev in premestitvah na Tone Markovič: „Delavce smo doslej premalo usposabljali za samoupravljalce.“ (Foto: J. Primc) druga delovna mesta, o čemer so zdaj odločali v centrali. Komisija za delitev osebnih dohodkov pa bo dokončno sklepala o doplačUu za posameznega delavca, če je premeščen iz enega delovnega mesta na drugo ali če je začel izdelovati drugi arti- kel na istem delovnem mestu. To pravico je imel doslej obratovodja. Razen tega bo dejala ta komisija tudi precUog za spremembo ocene delovnega mesta, dokončno pa bo o tej spremembi odločal skupni delavski svet. Zavrnjen pa je bil predlog, naj bi v DE odločali tudi v primeru kršitve delovnih dolžnosti, češ da bi bili ljudje lahko pristranski. Vsi ti predlogi, ki so del sporazuma o medsebojnih odnosih in delovnem razmerjp, bodo sprejeti predvidoma 26. decembra, če bo takrat podpisalo dve tretjini delavcev, da se z njimi strinjajo. Takrat bodo tudi volitve v DS DE konfekcija, kamor sodi tudi naš obrat, v skupni DS in komisije DE. DL: - To pomeni, da bodo imeli delavci razmeroma skromne pravice. Gotovo pa bodo v skladu z ustavo morali dobiti postopno še večje. Kdaj bo to? ODG: - Pravic bo že zdaj še več. Tako bodo pred sejo delavskega sveta sestanki oziroma posveti DE, na katerih bodo delavci precej podrobneje kot doslej seznanjeni z raznimi predlogi in inačicami, da bodo tako lahko kar najbolje odločali o vsem. Seveda pa bodo prizadevanja usmerjena predvsem v tej smeri, da bi vsaka DE samostojno razpolagala z ustvarjenim dohodkom in se čimprej preoblikovala v TOZD. J. PRIMC V mnogih delovnih organizacijah ugotavljajo ob ustanavljanju TOZD in OZD, da so premalo naredili za usposabljanje delavcev, da bi res lahko bili dobri samoupravljalci. To pomanjkljivost bo treba čimprej odpraviti. Na sliki delavke v TOZD INLES v Sodražici. (Foto: J. Primc) Ivan Car iz Loškega potoka je predsednik delavskega sveta delovne enote oziroma po novem TOZD INLES v Loškem potoku. Z njim sva se pogovaijala predvsem o sedanjih novostih na področju samoupravljanja. ''tŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA ''KRANJU RAZPISUJE ''Pis izrednih študentov v oddelek v Novem mestu šota za organizacijo dela ima 3 usmeritve študija: ' PROIZVODNO-ORGANIZACIJSKO ' RAČUNALNIŠKO-ORGANIZACIJSKO kadrovsko-organizacijsko ^ ^lovem mestu bodo predavanja skupnega programa in pre- *^^anja tiste usmeritve, v katero se bo vpisala večina študen- (predvidona proizvodno-organizacijska usmeritev). Vpis ^ V sredo, dne 26. decembra, od 11. — 15. ure na ^vodu za izobraževanje in produktivnost dela v Novem l'^u. Predavanja v Novem mestu se bodo pričela v januarju. ^**^ormacije v zvezi z vpisom dobite v tajništvu Višje šole za |*^nizacojo dela v Kranju, telefon 22-834, ali na Zavodu za **®braževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu. «le, ("užni svet Obrtne zadruge Krško razpisuje na podlagi 49. statuta delovne organizacije delovno mesto DIREKTORJA OBRTNE ZADRUGE KRŠKO **’‘8oji: ^ ''•soka ali višja strokovna izobrazba s 5 leti prakse ali '•■fidnja strokovna izobrazba z 10 leti prakse ^nost imajo kandidati komercialne ali gradbeno-obrtniške ' ‘n kandidati z več leti prakse na vodilnem delovnem Od pravilniku. Stanovanje ni zajamčeno. Pošljite v 14 dneh po objavi na ^DRUga KRŠKO naslov: OBRTNA OBVESTILO No ‘I stanovanjske.pravice v družbenih ali zasebnih sta-v občini Novo mesto opozarjamo na odlok o delni *')®*titvi stanarine, ki je bil dne 15. novembra 1973 v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 26/73. ’HJloltj občane. -v*Kom se ureja delna nadomestitev stanarine za socalno k ^^l'^nejša navodila za uveljavljanje pravice do delne nado-stanarine so razmnožena in jih interesenti dobijo pri hišnih svetov, pri socialno — kadrovskih služ-*®vnih organizacij, na krajevnih uradih, pri krajevnih in pri strokovni službi solidarnostnega stanovanj-*klada občine Novo mesto, (Dominvest, soba št. 18). SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE NOVO MESTO ^'"ROSTO delovno MESTO! jlS^^I^^ALNO STANOVANJSKO PODJETJE na podlagi sklepa delovnega kolektiva z dne 28. 11. j 112. člena statuta prosto delovno mesto VODJE TEHNIČNE SLUŽBE nnora izpolnjevati naslednje pogoje: I J visoko ali višjo šolo gradbene ali komunalne smeri 2 letoma delovnih izkušenj, ' gradbene ali komunalne smeri s tremi leti y ®vnih izkušenj na delovnem mestu v gradbeništvu ali ^'’^unali. Zahteva se strokovni izpit iz gradbene stroke. Nstan ; N o Jkzagotovljeno dohodki po pravilniku o OD podjetja j® treba dostaviti do 25. 12. 1973 oz. 10 dni po ^ razpiia razpisni komisiji. ■'^OTO DRUŠTVO KRŠKO razpisuje delovni mesti: 1, . ^^*truktorja praktičnega pouka za voznike A in B katego-. • Pogoj je opravljen instruktorski Izpit. Osebni do-PO pravilniku. ••'niškega delavca s srednjo ali nepopolno srednjo šolo, določen čas. Zaželeno znanje strojepisja. % VLOŽITE V 15 DNEH PO OBJAVI NA NA- V ^ AMD KRŠKO. PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. GRADBENEGA INŠPEKTORJA 2. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA 3. CESTNEGA IN VODNOGOSPODARSKEGA INŠPEKTORJA 4. DIPL. ING. GEODEZIJE 5. ANALITIKA IN SVETOVALCA ZA DAVŠČINE ' 6. VODJE DAVČNE INŠPEKCIJE 7. REFERENTA ZA CENE 8. REFERENTA ZA PRIPRAVO CIVILNEGA SEKTORJA 9. 2 DAVČNIH INŠPEKTORJEV , 10. VODJE REFERATA ZA ODMERO DAVKA OD OD OD KMETIJSTVA 11. REFERENTA ZA ODMERO OD OBRTI 12. REFERENTA ZA JAVNI RED IN MIR 13. ANALITIKA ZA GOSPODARSKE ZADEVE 14. KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA 15. INŠPEKTORJA CESTNEGA PROMETA 16. 2 RAČUNOVODIJ 17. 2 STROJNIH KNJIGOVODIJ 18. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 19. KATASTRSKEGA KNJIGOVODJE 20. 1 GEOMETRA 21 REFERENTA ZA IZPITE MOTORNIH VOZNIKOV 22. REFERENTA ZA MESTNA ZEMLJIŠČA 23. ŠEFA IN MATIČARJA KU TEŽKA VODA, 24. ŠEFA IN MATIČARJA KU OTOČEC 25. REFERENTA ZA MATIČNO IN PRIJAVNO-ODJAV-NO SLUŽBO 26. VODJE PISARNE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE 27. 2 STROJEPISK. Za razpisana delovna mesta se zahteva; pod 1. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo m 5 let delovnih izkušenj, pod 2. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 3 leta delovnih izkušenj, ali višja tehniška šola gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, ali srednja tehniška šola gradbene smeri in 7 let delovnih izkušenj, pod 3. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo m 5 let delovnih izkušenj, višja tehniška šola gradbene, arhitektonske ali geodetske smeri ter 7 let delovnih izkušenj, ali srednja tehniška šola gredbene, arhitektonske ali geodetske smeri in 10 let delovnih izkušenj, pod 4. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo m geodezijo — oddelek ,za geodezijo in 3 leta delovnih izkušenj, pod 5. ekonomska ah pravna fakulteta ali fakulteta za politične vede, novinarstvo in sociologijo in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih, pod 6. ekonomska ali pravna fakulteta ali visoka upravna šola m 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih, pod 7. pravna ali ekonomska fakulteta, 3 leta delovnih izkušenj, ali višja upravna, oravna ali ekonomsko-komercialna šola in 6 let delovnih izkušenj pod 8. pravna, ekonomska ali tehnična fakulteta z ustrezno vojaško izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj ter ustrezne moralno-politič-ne in osebr>e lastnosti za opravljanje dela na tem področju, pod 9. in 11. višja ekonomsko-komercialna ali upravna šola in 6 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, pod 10. višja kmetijska, ekonomsko-komercialna ali upravna šola in 5 let delovnih izkušen . pod 12. višja izobrazba upravne ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 13. višja ekonomsko komercialna šola ali višja šola statične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 14. višja upravna ali pravna šola, ali višja šola zdravstvene smeri ali I. stopnja fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in 2 leti delovnih izkušenj, ali srednja gradbena šola in 3 leta delovnih izkušenj, pod 15. visoka izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali višja izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 16. srednja ekonomska šola in 2 oz. 3. leta delovnih izkušenj, pod 17. srednja šola, 2 leti delovnih izkušej>j in tečaj za strojno knjiženje, pod 18. ekonomska ali druga ustrezna srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj, pod 19. in 22. srednja ekonomska, kmetijska ali upravno-administra-tivna ali splošno izobraževalna šola, 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, pod 20. geodetski odsek srednje tehnične šole in 2 leti delovnih izkušenj, pod 21. 4-letna srednja šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 23. 24. in 25. srednja šola, 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in matični tečaj, pod 26. upravno-administrativna ali dveletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna preizkušnja, pod 27. dveletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna preizkušnja. Za vsa razpisana delovna mesta, razen pod 26. in 27., se zahteva strokovni izpit. Za delovna mesta z visoko strokovno izobrazbo je predpisano 3-me-sečno poskusno delo, za delovna mesta z višjo in srednjo strokovno izobrazbo 2-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto 15 dni po dnevu objave. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas. Nastop službe po dogovoru. Prošnje pošljite na naslov: Posebna osnovna šola Sevnica REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI RAZPISUJE \ SPREJEM 150 UČENCEV v šolo za miličnike kadete Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Šolanje se začne 3. septembra 1974 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznan srednja strokovna izobrazba. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kol kovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis, 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep, 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku, 5. pismeno priporočilo in 'mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje deivcev pri organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. , Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1974. \ VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, int. št. 254 ali 427, 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 ali 312-227 in 3. vse postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE PROSTA DELOVNA MESTA! ^ TRANSPORTNO PODJETJE „TRANSPORT", KRŠKO, objavlja naslednja delovna mesta z nepolnim delovnim časom: 1. HTV REFERENT za opravljanje vseh operativnih del na tem področju. Delovne naloge se izvajajo na sedežu podjetja. 2. LANSER KAPACITET tovornih cestnih vozil na območju SRH Pogoji: pod 1. strokovna usposobljenost in priznan status HTV tehnika,^ Pripravljenost OZD, pri kateri je kandidat pridobil lastnost delavca v združenem delu, da pismeno regulira pogoje o medsebojnem sodelovanju. , pod 2. srednje strokovni uslužbenec z bivališčem v Zagrebu, dobro poznavanje trga cestnega tovornega prometa in telefon. Če kandidat izpolnjuje navedene pogoje in že ima lastnost delavca v združenem delu, si mora dobiti od svoje OZD soglasje, da lahko na podlagi te objave prevzame delo z nepolnim delovnim časom in da ima ta OZD interes skleniti z nami pogodbo ali sporazum o medsebojnem sodelovanju. Nadomestilo OD se regulira v okviru sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Objava velja 15 dni po dnevu priobčitve v javnem informacijskem sredstvu. DOLENJSKI UST 21 iiy li« ^ i ^ I ^ ž '"i I i ^ i # t I JREKUGI mur hojo po mojem vinogradi}*J' Jcrengi. Kdor tega ne bo upoM^-val, ga bom sodno preganjal. TEDENS^.C Petek, 21. dccembra - Tomaž Sobota, 22. decembra Dan JLA Nedelja, 23. decembra - Viktorija Ponedeljek, 24. decembra - Eva Torek, 25. decembra - Božidar Sreda, 26. decembra - Štefan Četrtek, 27. decembra - Janez BREŽICE; 21. in 22. 12. angleški barvni film „Že^a po vampirju". 23. in 24. 12. ameriški barvni film „Dolarji". 25. in 26. 12. francoski barvni film „Privid“. ČRNOMELJ; 21. 12. nemški barvni film „Madam Bovary“. 23. 12. danski barvni film „Rektor v postelji". 26. 12. italijanski barvni film „Volk Siera Blanke“. SLUŽBO DOBI SPREJMEMO MLADO DEKLE za pomoč v kuhinji in gostilni. Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna „Rekar“, Kranj, Zasavska 13. STANOVANJA ODDAM dve opremljeni sobi samskim moškim. Naslov v upravi lista (3060/73) ISCEM SOBO ter žensko za varstvo otroka za dobo 15 mesecev. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (3075/73) V NOVEM MESTU ali okolici iščem opremljeno ogrevano sobo. Ponudbe na ing. Mišič, telefon 21 630, interna 70, samo dopoldne. FANT mirne narave išče sobo v Novem mestu ali okolici. Plačam za nekaj mesecev vnaprej. Rajko Marcola, H. Maroka 10, Sevnica. Motorna vozila PRODAM FIAT 750, letnik 1964, v brezhibnem stanju, prevoženih 20.000 km po generalni. Cena 550.000 Sdin. Jože Pavlin, CIotna vas 39 c. Novo mesto PRODAM avto TAM 2000, letnik 1964, v voznem stanju in generalno popravljen. Cena 29.000,00 din. Ivan Stublar, Gor. Lokvica 52, 68330 Metlika. Škodo lOOO MB, letnik 1967. v voznem stanju, prevoženih 62000 km, ugodno prodam. Plačilo po • dogovoru. Intormacije na telefon 84-530, interna 93, vsak delovni dan od 6 do 14. ure. PRODAM ali zamenjam skoraj nov avto Zaporožec (/aZ) za zastavo 750, starejši letnik. Naslov v upra- vi lista (3080/73). PRODAM I lAl 1300, kombi kaso-nar in dva tovornjaka Magcrus (eden registriran). Miro Kovačič, Gnn 12, Trebnje. PO UGODNI CENI prodam zastavo 750, letnik 1971. Lavrič. M. Kozinc 35, Novo mesto. KOSTANJEVICA: 23. 12. angleški barvni film „Eskadrila smrti“. METLIKA; Od 21. do 23. 12. ameriški barvni film „Nevarno dekle". Od 21. do 23. 12. francosko-italijanski barvni film „Arizona Kolt“. Od 26. do 28. 12. francoski barvni film „Diabolik". NOVO MESTO: Od 21. do 23. 12. ameriški barvni film „V vrtincu". 23. in 24. 12. ameriški barvni film „Ah ta čudoviti avto". Od 25. do 27. 12. francoski barvni film „Vdova Couderc". Od 23. do 30. 12. ameriški risani barvni filmi „Pink Panter - festival humorja". (3d 24; do 31. 12. domači film „Vesna". RIBNICA: 22. in 23. 12. italijan-sko-španski bar\omagali m darovali pokojnici cvetje in vence. Neutolažljivi: mož Ignac, sinovi Jože, Stane z družino, Slavko z družino in drugo sorodstvo Ob smrti na.še drage sestre, tete in pratcte FANIKE AGNIČ iz Tuševega dola 4 pri Črnomlju se iskreno zalivaljujeino vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za isov m lotogralij ne vračamo jjj,fvni ^ .......... _ |elelon:jO^”f. )koj>isov m fotografij ne vrač iilmi in pielom; C/J’ Dolenjski list. Novo mvN^o tisk: ljudska pravica. I |ubljana Prodna s popustom od 5 Ik) 15 % pri Sfovenijalesu: Vižmaije, Plemljeva ulica telefon: 51-566, 51-881 Domžale, Antona Skoka 20 a telefon: 72-397 od 10. 12. 1973 do 10. 1. 1974 vsak dan v Vižmaijih od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 13. ure v Domžalah od 8. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure 9 Al' ;':JA 'In ^MESECKERiivlllKE IN S^NnVIRIC KER4yMIKE 8MIUAN Torak 11 DANIEL Sreda NOVOLETNI POPUST Do novega leta prodajamo vse: MOŠKE, ŽENSKE in OTROŠKE PLAŠČE z 10-ODST. NOVOLETNIM POPUSTOM Izkoristite priliko! OeleieksHl** ČRNOMELJ PROSTA DELOVNA MESTA Podjetje „MONTER", Ljubljana, Celovška 180/b, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA 2. BLAGAJNIKA-LIKVIDATORJA 3. VEČ KLEPARJEV , 4. STAVBNIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: Pod 1 in 2: končana srednja ekonomska šola z dvoletno prakso Pod 3: KV ali priučen klepar Pod 4: končana poklicna šola kovinske stroke Poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na gornji naslov do 31. 12. 1973. STIPENDIJE! Komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE naslednje štipendije: 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI, 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI UPRAVNI ŠOLI -DAVČNASMER, ? ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI EKONOMSKO-KOMERCIALNI ŠOLI. Prošnje s prepisom zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilom o opravljenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohodkih staršev naj pošljejo kandidati Komisiji za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh po dnevu objave razpisa. TELEVIZIJSKI SPORED CEIRTEK, 20. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) ' 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg) - 16.00 Šolska TV; Nova matematika (do 16.20) (Lj) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Ple-sivec do 17.05) (Bg) - 17.40 Iz slovenske književnosti; S. Jenko: Jepri-Jki učitelj - II. del tLj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Shane - serijski film (Lj) -19.15 Delavska TV tribuna (Lj) — 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 C‘K-«ak (Lj) - 20.00 TV dnevnik ~ na oddih ~ 20.40 Monitor: Prvi dan v ^koju (Lj) - 21.30 Turgenjev; Očetje m sinovi — I. del barvne TV nadaljevanke (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) PETEK, 21. DECEMBRA; 9.30 TV v .šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg) - 16.10 Angleščina - ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do BREZ PRATKE PAVLIHOVE PRAZEN JE DOM, NIKOLI JE KUPIT POZABIL NE BOM! 17.05) (Bg) - 17.30 Pisani svet -mladinska oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Risanka (Lj) 18.40 Rekreacija; Masaža (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši Jezik (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladinski pevski festival v Celju (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Edini izhod - jugoslovanski fihn (Lj) - 22.00 Poročila (Lj) - 22.05 Ob dnevu JLA posnetek prireditve (Lj) SOBOTA, 22. DECEMBRA; 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 12.00) (Sa) - 16.25 Ko.šarka Rabot-nički;Crvena zvezda - prenos (Sk) - 18.00 Obzornik (Lj).- 18.15 Daktari - serijski barvni film (Lj) - 19.05 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 3 x 7, kviz (Lj) - 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Pravnuki -ban'ni film (Lj) - 21.55 Poročila (Lj) - 22.00 Colditz - serijski film (Lj) - 22.50 TV kažipot (do 23.10) (Lj) NEDELJA, 23. DECEMBRA: 8.25 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka - barvna oddaja(Lj) - 9.35 Po domače z ansamblom P. Kosca in oktetom Pirnat (Lj.) - 10.10 Kmetijska oddaja (Lj.) - 11.10 Mozaik (Lj.) - 11.15 Otroška matineja: Otroci naše šole (Lj.) - 11.35 PoročUa (Lj.) - 11.40 TV kažipot (Lj.) -- nedeljsko popoldne (Pisani svet. Prvi aplavz. Šport, Za konec tedna) (Lj) - 18.00 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 18.10 Poročila (Lj) - 18.15 Sest medvedov in cibulka - češki barvni film (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 I-ilip na konju - serijska oddaja (Bg) - 21.25 Jazz na ekranu (Lj) - 21.40 Športni pregled (JRT) - 22.10 Poročila (Lj.) PON E Di; LJI.K, 24. DIX'EMBRA: 9.10 Odprta univerza (Bg.) - 9.35 Tv v .šoli (do 11.30) 17.40 Kako sta Spik in Dolgin lovila Gregca (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Enciklopedija živali: barvni film (LJ.) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.45 Barvna risanka (LJ) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 TV barometer (Lj.i 20.35 R. Savin: Matija Ciubcc -opera (LJ) - 22.15 Kulturne diagonale (LJ.) - 22.55 Poročila (Lj.) rORI K, 25. DECI MBRA: 9.35 TV v šoli (do 11.30) (Zg.) - 17.4-5 •Mala čarovnica 1. del barvne oddaje (Lj.) - 18.00 Risanka (Lj.) - 18.10 Obzornik (LJ.) - 18.25 To jo bila pesem svetlega in vročega jedra II. del (Lil.) - 18.55 Mozaik (LJ.) - 19.00 Šolska TV: Nova matematika (LJ.) - 19.15 Vietnam - lil. del barvne reportaže 1V Beograd (Lj.) 19.45 Barvna risanka (Lj.) 19.50 Cikcak (LJ.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (l.J.) 20.35 Mi med seboj: Univerza danes in jutri (Lj.) - 21.35 H. lallada: Sam mod volkovi TV nadaljevanka 7. del POPRAVEK I. NATEČAJA — Posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini poprečni družinski dohodek na člana družine mesečni obrok za odplačilo posojila do 1.200 din od 1.201 do 1.500 din od 1.501 do 2.000 dm nad 2.000 din najmanj 15 % od skupnega mesečnega dohodka na člana družine najmanj 20 % od skupnega mesečnega dohodka na člana družine najmanj 25 % od skupnega mesečnega dohodka na člana družine najmanj 30 % od skupnega mesečnega dohodka na člana družine RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ČETRTEK, 20. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol; Tolmin - Piran. 10^15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti inž. Sonja Horvat: Katere drevesne vrste gojimo s podtaknjene! in kako. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet - Smiljam Rozman: Trije muzikanti. 15.30 C:iasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.10. Popoldanski simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmua Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 (Orgelska glasba Cesarja Francka PETI'K. dne 21. DECLMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.35 Jugoslovanka narodna glasba. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Marija Orešnik: Prisilno skubljenje kokoši. 12.40 Po domače ... 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Iz mladih grl. 14.30 Naši po.slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 ..Vrtiljak*' 17.50 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Tops-pops 15. 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, dne 22 DECI'MBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 (Lj.) -22.25 Poročila (LJ.) 21.45 Poročila (Zg.) - 22.25 Resna glasba (Zg.) SREDA, 26. DECEMBRA; 8.20 TV v šoli (do 11.30) (Zg.) - 17.40 Ri^nke (LJ.) - 18.00 Obzornik (LJ.) - 18.15 Na sedmi stezi (Lj.) - 18.35 Turizem (LJ.) - 19.00 Mozaik (Lj.) - 19.05 Kaj hočemo; Ob ustavnih in kongresnih razpravah (LJ.) - 19.30 Pri dedku Mrazu - S. Makarovič: Pismo sive miške-pesterne (LJ.) - 19.45 Kozmetično ocledalo (LJ.) - 19.50 Cikcak (Lj.) 20.00 TV dnevnik (LJ) - 20.25 Propagandna reportaža (LJ.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (LJ) - 20.40 Klovni - italijanski film (LJ.) Čl TRTI K. 27. DECEMBRA: 9 35 I V v šoli (Zg.) - 17.15 Šolska TV: Nova matematika (Lj.) - 17.25 Pi slovenske književnosti; I'. Celestin: Roza (Lj.) - 18.00 Obzornik (L.J.) - 1 8.15 Mozaik (LJ.) - 18.20 Silane - serijski barvni tlim (Lj.) 19.10 Delavska TV tribuna (Lj.) 19.40 Pri dedku Mrazu: S. Makarovič: Pikin kužek (LJ.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (L.J.) 20.25 Kam in kako na oddih (LJ.) - 20.40 Četrtkovi razgledi; Tisoč let Škofje Loke (LJ.) - 21.30 Turgenjev: Očetje in sinovi - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 22.20 Poročila (LJ.) Pionirski tednik. 10.15 (JUisbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila Turistični napotki /a naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti Inž. Lojze Briški: Usmerjanje gnojenja kmetijskih rastlin na podlagi analize zemlje. 12.40 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak“. 17.20 Gremo v kino 18.15 Dobimo se ob isti uri 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 22.20 Oddaja za naše iz^lience NEDELJA, 23. DECEMBRA; 6.00 - 8.00 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke - Jiri Kafka: O vodi, ki je nehala peti 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.15 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslu.šalci 14.05 Humoreska tega tedna - Milo Dar: Konj na balkonu 15.05 Nedeljsko .športno popoldne. 18.00 Radijska igra - Jaeques Audiberti: Stražnica 19.00 Lahko noč. otroci! - 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 24. DECEMBRA: 8. - 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nokaj 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Resnik; Kako lahko pridelamo več voska 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 „Vrtiljak" 16.45 „Moda za vas“. 18.45 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Richard Strauss: „Žena brez sence" 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.35 Zbor RTB poje skladbe jugoslovanskih avtorjev 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Spanring; Delo komisije na potrjevanje sort pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo - 12.40 Z domačimi ansambli 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 „Na poti s kitaro“ - 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 „Vrtiljak" 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta - 17.45 Narava in človek -Prof. inž. Stane Krašovec: Človeštvo in kruh - 18.30 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Od premiere do premiere 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 26. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.25 Otroške igre - 10.15 Urednikov dnevnik - 12.30 Kmetijski nasveti . dr. Jože Urbas; Kakšne plemenske prašiče naj bi kupovali in kje - 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Loto vrtiljak" - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana v stereo studio. 22.15 S Festivalov Jazza. ČETRTEK, 27. DECLMBRA; 8.10 (Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol - 10.15 Po Talijinih poteh - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Miljeva Kač: Priprave za zimsko škropljenje nasadov - 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.40 „Mehurčki” — 16.00 „Vrtiljak". - 17.00 „December 73" - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Popevke in plesni ritmi. RADIO SEVNICA Nedelja, 23. decembra: 10.30 Reklame, oglasi in obvestila - 10.45 Po domače - 11.00 Dan JLA - 11.15 Pesmi borbe in dela - 11.40 Nedeljski intervju - 11.55 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa Sreda, 26. decembra: 16.00 Poročila - 16.10 Reklame, oglasi in obvestila - 16.30 Po domače - 16.45 Drobne misli za lepši vsakdan: Obliž za surovost današnjega dne - 16.55 Disko klub brez imena - 17.30 Martin Češenj - Kotiček za šoferje; Cesta pod snegom - 17.40 George Gershwin -Američan v Parizu - 18.00 Zaključek programa Sobota, 29. decembra; 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 Pet minut 'za . . . - 16.20 EPP I. del - 16.30 PoročUa - 16.35 EPP II. del - 16.45 Mini anketa (kako bodo občani iz sevniške občine praznovali novo leto) - 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 20. december: 16.00 - 16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 - 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame 17.00 - 18.00 glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 22. december; 16.00 - 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 - 17.30 Radijska univerza; Vlado Čurin-Varstvo narave, Jugoton vam predstavlja. Drobne misli za lepši vsakdan. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. Za naše najmlajše - 17.30 - 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m NEDELJA - 23. december.’10.30 Domače zanimivosti - Javna razprava o Konceptu razvoja Posavja - Za naše kmetovalce: Jožko Verstovšek - Pregled kooperacijske dejavnosti pri Agrarii Brežice v letu 1973 - Nedeljski zapis s seje splošnega zbora in skupščine občine Brežice ter seje skupščine občine Krško - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 25. december: 16.00 - 16.10 Napoved programa in srečanje z Meto Malus - 16.10 - 16.30 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Novo v knjižnici - 16.30 - 17.00 Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled 17.00 - 17.20 Iz življenja v JLA Cenjene naročnike voščil obveščamo, da Je cena čestitki z eno solo ploščo 50 in vsaka nadaljnja plošča 30 dinarjev. Nova cena velja od 1. Januarja T9 74. 23 - 21. decembra 1973 DOLENJSKI LIST ■ u Bogastvo ni le denar Hitre noge so jo med vojno kot otroka rešile smrti. „Tam, kjer sem bila še pred tenutkom, je padla bomba. Na srečo sem tekla in tako ušla gotovi smrti.'' Tak^o se spominja 36-letna Mari^ Mravinec iz Vinice, delavka v obratu Novoteksa na Vinici dogodka med vojno v svoji rojstni vasi Uča-kovcih. ' Njena dosedanja življenjska pot je podobna potem mnogih njenih vrstnic. Saj revščina, odrekanje in skromnost v teh krajih in pri ljudeh, ki živijo v njih, niso nič posebnega. Tudi Marici se zdijo vse te stvari čisto običajne. Tako navadne, kot je njena vsakodnevna pot v službo in nazaj. Pravzaprav je ta pot za zdaj še nekaj posebnega, saj je še ni prehodila mnogokrat. V prvi vini-ški tovarni so začeli delati pred nedavnim, Marici pa je zaposlitev v njej prva zaposlitev v življenju, če odštejemo 6-mesečno delo pri nekem gostilničarju pred leti. Marica je predstavnica generacije, ki je upala in tudi dočakala tovarno v svojem kraju. Mnogi pred njo so obupali in si poiskali delo in košček kruha v tujini. Marica pa je vztrajala. Tudi ponudbam strica, ki jo je vabil v Kanado, in vabilom, naj odide v Francijo, se je odrekla, pa čeprav v času, ko ni bila zaposlena in ko tudi sama ni bila prepričana, da bo na Vinici nekoč zares tovarna. „Ne, v tujino pa ne bi šla. Preveč sem navezana na kraje, kjer živim že od mladosti. Niti življenja v Črnomlju si na morem zamišljati. “ Kljub temu da Marica sedaj šele spoznava podjetje, prav tako življenje v njem, je na „svojo“ tovarno ponosna. „Počutim se bolj koristno kot prej, mislim pa tudi, da je človtk nekako zaostal in odrezan od sveta, če je kar doma“ Očeta se Marica ne spominja natanko. Komaj štiri pomladi je doživela, ko je umrl. Ve pa, da je bil priden, enako kot njena mama. Živeli so skromno življenje, takšno, kot so ga dopuščali zaslužki, ki sta jih prinašala oče in mati in kasneje samo mati z dnine pri bogatih kmetih. Šest otrok je bilo pri hiši. Eden je umrl mlad, njen brat Slavko pa je padel pod streli sovražnikov kot partizanski kurir Leto 1958. je bilo prelomnica v njenem življenju. Takrat se je poročila. Čeprav mož ni bil „bogat “, če s to besedo označujemo le to, kolikor ima kdo denarja. Oba sta bila bogata, saj sta prinesla s seboj pridnost, skromnost in poštenost. In zgradila sta si domek, v katerem živi sreča, zadovoljstvo, poštenost in skromnost. Hčerka, gimnazijka Marjanca, in sin Jožek, ki še guli osnovnošolske klopi, pa sta obogatila srečo Mravinčevih. In njuna mati Marica je srečna, ker njenima otrokoma - ni treba čakati tako, kot je čakala ona, kdaj se bo vrnila mati z dnine pri kmetih in prinesla košček kruha. Lepo je pri njih. BRANKO PODOBNIK Vreča Z milijoni je ležala na tleh Poštno vrečo, polno denarja, ki je med ovinkasto vožnjo padla iz avtobusa, so pošteni najditelji vrnili neodprto • Malo takih! Na vsakih 50 let se morda zgodi kaj takega, kot seje 12. decembra letos na cesti med Šentjernejem in Novim mestom. Jože Volčjak iz Brezja , pri Ratežu, ki je šel s konjsko vprego po cesti, je opazil, da je iz mimoidočega avtobusa nekaj padlo. Videl je vrečo, stopil do bližnje pralnice peska in tamkajšnje delavce nanjo opozoril. Potem sta šla Jože Zamida iz Polhovice in Franc Kovačič iz Dol. Mokrega polja, delavca iz pralnice, na cesto in vrečo dvignila. Takoj sta si mislila, da je to „državna pošiljka" in niti nista pogledala, kaj je v njej. Bila pa je polna denarja, in sicer jc bilo v vreči nad 100.000 dinarjev! Ker telefon ni delal, da bi o najdbi sporočila milici, sta v Novo mesto poslala obvestilo po nekem vozniku. Miličniki in kriminalisti so si pri priči oddahnili, kajti o izginuli poštni vreči z denarjem so bili že obveščeni. Ugotovili so, da je poštni uslužbenec iz Šentjerneja vrečo z denarjem oddal šoferju avtobusa; ta je prejem potrdil s podpisom, vrečo SMRT ZARADI HITROSTI V soboto zjutraj ob 7.20 uri seje zgodila prometna nesreča v Libnem pri Krškem. Voznik osebnega avtomobila, 22-letni Franc Toplišek iz Starega grada 32 pri Krškem je peljal z neprimerno hitrostjo proti Krškemu. V blagem preglednem desnem ovinku ga je zaneslo (cesta je bila poledenela!) čez de.sni rob v betonsko greznico. Pri trčenju je voznik padel iz avtomobila in obležal s hudimi poškodbami. Avto je odbilo na levo, takrat pa je vanj trčil nasproti vozeči avtomobil, ki gaje vozi) Alojz Kranjc iz Krškega. Hudo poškodovanega Franca Topliška so odpeljali v brežiško bolnišnico, vendar je že ob 8. uri zjutraj hudim poškodbam podlegel. POŽAR ZARADI SAMOVŽIGA 12. decembra popoldne je začel goreti kozolec kmetu Janezu Pavloviču iz Brega pri Leskovcu. V kozolcu je bilo več ton sena, detelje in drugih predmetov. Škodo .so ocenili na 3 milijone stariJi dinarjev. Požar so gasili gasilci PGD Brege in Leskovec. V bližini kozolca je bilo 5 metrov visoko naložena stelja. Ker je bila spravljena vlažna, je prišlo do samovžiga. pa namestil v poseben prostor v avtobusu. Ker je bilo tisti dan zelo mrzlo, je najbrž ključavnica odpovedala. Poštena najditelja občuduje vsa bližnja in daljna okolica, kjer sc je o njunem dejanju že razvedelo. Dobila sta tudi že nekaj čestitk. Vsi ugiba- jo, ali bo tokrat poštenost nagrajena z najdenino. R. BACER SPET EN MRTEV Nova žrtev cestnega prometa na Dolenjskem je postal 13. decembra malo pred polnočjo 32-letni Ljubljančan Albert Čretnik. Z avtom je vozil iz Zagreba proti domu, ko je pri Ponikvah na poledeneli cesti avto zaneslo v skalni vsek od tam pa ga je odbilo nazaj na cesto. Pri trčenju je voznika vrglo iz avta in obležal je na cesti mrtev. Na zimo ob vso krmo Potovec pri Boštanju: samovžig ali požig kozolca? Posestvo je zavarovano le za 10.000 din Daleč po hribih okrog Veternika ni bilo takega kozolca, kot je bil Slapšakov na Potovcu. V noči na minuli četrtek so ga požrli plameni, goreti pa je pričelo v brani. IVAN SLAPŠAK; „To je ostalo od moje lucerne!“ Gospodar je pred zimo ki se letos resno napoveduje, ob 10 ton krme. ^ Kozerija^ STRAH PRED KATASTROFO — Veste, me pa res skrbi tale vojna na Bližnjem vzhodu. — Mene tudi. Napeto je kot elastika. Kazalo je, da bo vse v redu, a se je spet zapletlo ... — Kaj to! Toda ... — Da, Tudi pri nas se pozna. Svet je majhen, Egipt in Izrael sta tako rekoč pred našim pragom. Nekatere se je že polastila panika. Kupujejo kot neumni: olje, sladkor, premog, kurilno olje, sol, maslo, mast. Velike zaloge si ustvaijajo. Včeraj ni bilo dobiti plina. — Res je. Toda to so malenkosti. . . — Prav imete. v spopadu so zapletene velesile. Lahko pride do s’ itovnega spopada. Si lahko mislite, kakšne posledice bi to imelo? Ne bi ostal kamen na kamnu. Četrta vojna bi bila, stavim, s kamenjem. — Lahko do tega pride, veijamem, toda . . . — Da. Gotovo bo zavladala pamet in se bodo kako pomirili. Ali izključevati ne gre najhujšega. — In najhujše bi bilo . . . — Da, naj^ujše bi bilo. da bi bila v tem primeru uničena civilizacija. Uničen bi bil čudovit napredek, razvoj tisoč in tisoč let. Izginili bi napori tisočerih generacij, uničena bi bila umetnost, stavbarstvo, krasna glasba, vse, prav vse bi bilo uničeno. In nihče ne bi nikoli več vedel, da je bival na tem planetu človek, čudovito bitje, človek ustvarjalec, človek mislec. Mravljinci mi zakorakajo po hrbtenici, ako pomislim na kaj takega. — Oprostite, toda to še ni najhujše . . . — Vem, najhujše je to, da se ljudje vsega tega zavedamo, a kljub temu ne odnehamo s spopadi, s klanjem, z grožnjami o atomski bombi .. . — Je še nekaj hujšega .. . — Kaj je lahko huj.šega od svetovne katastrofe? — S trudom in s krediti^ sem si zgradil hišo. ^ — In kaj ima vaša hiša z vojno med Egiptom in Izraelom? — Seveda ima. Ako kriza ne bo rešena, lahko^>ride do vsega tistega, o čemer ste govorili. Tudi moja hiša se bo sesipala v prah in pepel. Moja hiša. To je tisto najhuj-šc. TONI GAŠPERiC ob tri voze, od katerili je bil eden skoraj nov, ob puhalnik, 8 metrov hrastovih, češnjevih in smrekovih desk, kar so hranili že leta in leta, da bi to in ono izboljšali v hiši. Uničene so bile tudi brane in vse drugo, kar se pač hrani pod kozolcem. Lepa navada, da mora biti vse spravljeno na enem mestu, je tu ,.pokazala zobe“; za šest glav živine je ostalo le nekaj košev krme, ki so jih zanesli v hlev za zjutraj. Udarec je hud; oče je priklenjen na posteljo že petnajsto leto. Kolikor je na taki kmetiji mogoče dobro začeti, je steklo: sami so zgradili zbiralnik za kapnico, uredili z opeko krite strehe, da so lahko stregli deževnico, kulili puhalnik, ker ni rok za premetavanje sena s poda na pod. Prizadevnosti gasilcev in sosedov se je treba zahvaliti, da se ni vnela še hiša, ki stoji poleg kozolca. Se je vžgala otava di je zagorelo zaradi česa drugega? Zamudniki r ki ob zadnji izterjavi naročnine po pismonoših niso izpolnili svojih obveznosti do uprave lista in nam dolgujejo naročnino za letošnje drugo polletje, so te dni od nas prejeli opomine in položnice. Vsem, ki dolžne naročnine ne bodo plačali v 8 dnevih, bomo morali Dolenjski list ustaviti, ostanek dolga z opomin-skimi stroški vred pa sodno izteijati. Naročnikom ponovno sporočamo: zavlačevanje -rednih plačil naročnine povzroča nam in poštam ogromno nepotrebnega dodatnega dela, zamudnikom pa prinaša razen tega še izteijevalne stroške. Jamstvo, da boste imeli vsak teden v hiši zvestega obiskovalca in prijatelja, ki vas seznanja z vsemi novicami širše Dolenjske, je vnaprej poravnana naročnina. UPRAVA LISTA PROSJAČILI, NATO KRADLI -16. decembra sta dve Ciganki med prosjačenjem na Mestnih njivah ukradli iz stanovanja Nikole Padev-skega- denarnico z denarjem in dokumenti. MOPED JE ZANiC - Jožetu Gazvodi iz Šentjošta je nekdo v noči na 16. december vzel iz gospodarskega poslopja moped. Stori-' lec je moped pustil ob cesti pri Crmošnjicah, vendar ni bil več v voznem stanju. Dejanja je osumljen J. B. z Dol. Težke voKRŠKO: POSEBNO OBVESTILO Vse najemnike grobov na pokopališču Sela pri Semiču, ki niso prejeli obvestila za plačilo najemnine za grob za čas 1971 — 1980 pozivamo, da se v roku 6 mesecev osebno ali pismeno zglasijo pri krajevni skupnosti Semič zaradi podaljšanja najemne pogodbe za grob in plačila najemnine. Vsi najemniki grobov, ki v določenem roku ne bodo obnovili pogodbe oziroma plačali najemnine za grob, bodo izgubili pravico do uporabe groba, ker se bo smatralo, da so se odpovedali pravici do najema groba. Posebno opozarjamo vse tiste najemnike, ki se bodo odpovedali ali izgubili pravico do uporabe groba, da so dolžni odstraniti opremo groba v 6 mesecih. Če najemnik v tem roku ne odstrani opreme, bo to prodala ali odstranila krajevna skupnost na račun najemnika groba. KRAJEVNA SKUPNOST SEMIČ Trenutna slabost ali zaspanost? Kakorkoli, M. Senica se je takole znašel z zastavo 101 v Savi minuli petek na Radni pri Sevnici. Vozilo je pred padcem v reko udarilo še ob drevo in se večkrat prevrnilo, na srečo brez sopotnikov ali naproti vozečega vozila. Skoraj novi avto je hudo iznakažen, voznika pa so rešili iz vode prisebni očividci. (Foto: Železnik) Mercator REKLAMNA PRODAJA do 31. decembra 1973 brandy domači — tališ steki. 1 I 22,50 din pelinkovec — presad steki. 1 I 19,30 din radost rdeče vino — metlika steki. 1 I 11,50 din laški rizling — slovenija vino steki. 1 I 1,10 din šampanjec — radgona steki. 0,75 I 21,50 din češnjev sok — presad steki. 1 I 5,70 din grapefruit sok — presad steki. 1 I 6,45 din kumarice — petovia koz. 8,00 g 6,40 din paprika fileti — konzerva — export koz. 8,00 g 6,00 ^NaVO ZA GRADITELJE! NOVOMEŠKA OPEKARNA .ZALOG-NOVO MESTO .(vKON H.OfH»«UN «. «>■ N0*O MilTO lil m SPOROČAMO cenjenim odjemalcem, da smo ustanovili svojo TRGOVINO na drobno z gradbenim materialom, kjer vam NUDIMO kvalitetne opečne izdelke za nosilne zidove, prezide, strope, fasadno in dimniško opeko, dimne tuljave, porolit in druge. PRODAJAMO polmontažne stropne nosilce in polnila sistema MAP. To Je nov strop izredne kvalitete, kakršnega ste že dolgo pričakovali. SPREJEMAMO naročila za leto 1974. GRADITELJI zagotovite si pravočasno potrebni material za gradnjo!