Za zdaj štrajka zdravnikov ne bo : Ko se je izvršni odbor sindika-ta delavcev Zdravstvenega doma Ljubljana konec aprila začel po-govarjati o možnosti, da bi okrog 2000 zaposlenih v sedmih tozdih Ijubljanskega splošnega zdravstva stavkalo in o tem, ka-ko bi bilo treba stavko — če bi do nje prišlo - voditi in organizira-ti, se je seveda dvignil prah. Ne-katere je zajela prava panika, nikakor niso hoteli razumeti, da je tokrat sindikat že pred napo-vedanim dogodkom, že ob napo-vedi stavke, vzel vajeti v svoje roke. Seveda je bistvena razlika med tistim, kar je imel sindikat v mi-slih in tistim, kar bi si želele raz-ne strukture v našem mestu, ki bi najraje videla, da bi vsi lepo tiho čakali na tisto, kar jih bo doletelo. Sindikat oziroma nje-gov izvršni odbor pa je predvidel neJikvidnost. zmanjšanje osclv' nega dohodkov in še kaj podob-nega in je zato sprejel za vse tozde Zdravstvenega doma in-terna pravila obnašanja ob mo-rebitni stavki. Tudi delavci Zdravstvenega doma ŠiSka so takrat sprejeli sklep, da bodo prekinili delo, pa so kasneje ta datum premaknili za mesec dni. V začetku maja, ko se je datum približal, se je izkazalo, da je šišenskim zdrav-stvenim delavcem ob bok stopil tudi občinski sindikat. Podprl je njihove zahteve in zahteval, naj republiške službe v Izvršnem svetu Sloveniije poskrbijo za toč-ne podatke o delitvi sredstev v zdravstvenih sisih in zdravstvu, za podatke o razmerjih med Uni-verzitetnim kliničnim centrom in Zdravstvenim domom, torej o vprašanjih, ki so enako stara, kot je star sedanji zdravstveni sistem z neštetimi splošnimi služ-bami, sisi, ki menda požirajo ve-Iik delež denarja pa tudi z deli-tvijo delavcev v zdravstvu, kar povzroča vročo kri, vedno ko začne zmanjkovati denaria. Napovedane stavke zdravstve-nih delavcev - za zdaj — ne bo, so se dogovorili na konferenci sindikata delavcev Zdravstvene-ga doma Ljubljana, ki so jo skli-cali na pobudo šišenskega občin-skega sindikalnega sveta. Na konferenci je bilo slišati precej grenkih besed na račun govoric v zvezi z najemanji kreditov za osebne dohodke, z negotovostjo o plačilu visokih obresti iz teh posojil, slišati je bilo besede, ki so dandanes prišle v modo, kot so fikretizacije, nepokriti čeki itd. Na improvizacije in mahina-cije s podatki sindikat noče več pristajati, zahtevo po čistih raču-nih in odnosih so tokrat (upaj-mo, da ne zatnan) izrazili vsi pri-sotni na konferenci sindikata. Sevcda se je tu pokazalo, da stanju in zagatam osnovnega zdravstva niso krivi samo zunanji dejavniki, ampak tudi notranje razmere, v kaierih vlcče vsak ud sedmih tozdov delovne organiza-cije v svojo smer in dela po svo-je, kljub neštetokrat sprejetim skupnim sklepom. Govora je bi-lo tudi o standardu našega zdrav-stva, ki ga zdaj v krizi označujejo kot previsokega, menda smo s tem standardom na vrhu sve-tovnega standarda, saj pride na 520 prebivalcev po en zdravnik, česar si ne morejo privoščiti niti zelo bogate dežela. Takoj za tem podatkom se seveda pojavi strah po odpuščanju delavcev in zniže-vanju standarda v zdravstvu. Tudi tu je sindikat imel svoj predlog: »Najprej je treba imeti točne podatke in nato iti v ukre-pe. Sindikat se ne bo nikoli stri-njal, da je treba delavce odpuš-čati, ne glede ria to, kje so zapo-sleni,« je rekel Andrej Cimer-man, predsednik šišenskih sindi-katov. Konferenca je določila mesec dni, v katerem morajo podatke pripraviti na republiški ravni in tudi vodilni delavci ZD Ljubljan. L. Z.