Nedolžnim
- otrokom -

- Za mladino -

Spisal Fr. Orvatič

V Ljubljani 1908.

Založilo „Katol. društvo detoljubov
Tiskala Katoliška Tiskarna .

47383


Sveta nedolžnost.

Ljubi otrok! Poslušaj prav paz¬
ljivo, kajti povedati ti hočem nekaj o
najlepšem in najboljšem, kar je dal
dobri Bog tvoji duši, povedati ti ho¬
čem nekaj o sveti krstni nedolžnosti.
Seve mi je to zelo težka naloga, ker
je tvoj razum še majhen in ne more
mnogo .spoznati, sveta nedolžnost je
pa nekaj tako čudno velikega in ime¬
nitnega. Vendar hočem ljubega Boga
prositi za pomoč. On mi bo že dal
prave besede, da jih boš ti, ljubi
otrok, lahko razumel. — O ljubi Je-

r

4

zus, ki tako neskončno ljubiš ne¬
dolžne otroke, pomagaj mi, da jim
resnico povem o sveti nedolžnosti!
Otrokom pa daj milost, to čednost
tako vzljubiti, da bodo pripravljeni
vsak čas rajši izgubiti življenje, ka¬
kor svojo nedolžnost.

Kaj je sveta nedolžnost?

Ljubi otrok, natanko ti tega po¬
vedati ni mogoče. Toda popisati ti jo
hočem takole: Nedolžnost je neizrek¬
ljivo lepa svetloba tvoje duše. Pri
svetem krstu si jo prejel. Ko si prišel
na svet, je bila tvoja duša grda, uma¬
zana, Bogu se je gnjusila in prav nič
je ni imel rad, ker je imela na sebi
izvirni greh. Kmalu potem pa si bil
krščen. Duhovnik je vlil na tvojo
glavico krstne vode in govoril: »Jaz
te krstim v imenu Očeta in Sina in
Sv. Duha.« In zdaj je postalo naen-

5

krat vse drugače v tvoji duši. Izvirni
greh je izginil, hudi duh je moral po¬
begniti in zapustiti tvoje srce. Na¬
mesto njega je prišel v tvojo dušo
prebivat Sveti Duh. Tvoja duša ni
bila več grda, umazana, ampak či¬
sta in lepa, tako čudežno svetla, da
je bila prava podoba Boga samega.
Zato jo je Bog zdaj neskončno ljubil
in rad imel, in ti si bil njegov otrok,
otrok božji. Ta neizrečeno lepa svet¬
loba tvoje duše torej, vsa ta lepota,
s katero te je sv. krst naredil Bogu
tnko ljubznivega in dragega, to je
tvoja nedolžnost. O zahvali se ljube¬
mu Bogu že zdaj takoj za to neiz¬
merno lepoto, ki jo je dal v sv. krstu
tvoji duši. To prekrasno svetlobo
svoje duše pa bi si rad tudi vedno
ohranil, kaj ne, ljubi otrok? O tedaj
pač moraš priden biti! Če storiš si-

- 6  —

cer kak mali greh, še ne izgubiš te
prečudne svetlobe na svoji duši, pač
pa postaja ista manjša in slabejša.
Ako bi pa storil kak velik, smrten
greh (— česar te Bog varuj! —), o
ljubi otrok, potem bi bilo, kakor če v
trdi noči ugasneš luč. Naenkrat bi
nastala tema v tvoji duši. Vsa lepota
in vsa svetloba svete nedolžnosti bi
izginila za vedno.

Res, da si moreš milost božjo zo¬
pet pridobiti in svojo dušo zopet oči¬
stiti greha v dobri sv. spovedi. Toda
v oni prelepi svetlobi nedolžnosti se
ne bo tvoja duša svetila nikdar več.
Lahko postaneš spokoren, toda nik¬
dar več nedolžen otrok.

Da boš, ljubi otrok, imel veselje
nad nedolžnostjo in iz vsega srca
ljubil in čislal to krasoto svoje duše.
ti hočem nekoliko povedati o vred-

7

nosti in o lepoti svete nedolžnosti.
Pa tudi kaj ti je treba storiti, da si
ohraniš to dragoceno čednost.

1. O vrednosti nedolžnosti.

Koliko je vredno tvoje nedolžno
srce? Ah, kaj ti naj odgovorim na
to! Vredno je toliko, da tega jaz ni¬
kakor ne morem izreči in ti tega ne
razumeti. Misli si n. pr. tole: ti do¬
biš en zlat, ki je vreden 20 kron; pač
imaš nepopisno veselje s tolikim de¬
narjem. In ker imaš tako rad zlati
denar, stori ljubi Bog, da dobiš zelo
dosti takih zlatov. Skrbno si jih de-
vaš vkup, in že imaš eno veliko oma¬
ro polno suhega zlata. Kaj ne, koliko
je vredno to zlato! Zdaj pa si misli,
da še dobiš vedno več in več zlatih
cekinov. Nimaš jih že kam devati.

8  -

Začneš jih vsipavati v hiši v kot.
Tukaj je kup vedno večji in večji, v
sobi pa je vedno manj prostora. Sča-
som moraš iz hiše iznosih mizo, stole,
klopi, postelje in vse, kar je bilo pred
notri. Po celi hiši imaš zdaj polno
zlata gori do oken. O koliko je zdaj
vredno to zlato? Mnogo milijonov
že. Naj bo! Ljubi otrok, tvoja nedolž¬
nost je vredna veliko več. Torej
boš moral še nositi v hišo več zlata.
In zopet nosiš in nosiš, tako da je
vsa hiša gori .do stropa nabito poln^
s samim suhim zlatom. Koliko je
zdaj vredno to zlato ? Kaj ne, v glavi
se ti že vrti in kar temno ti prihaja.
Ne moreš si niti misliti, koliko je
vredno toliko zlata. Pa, ali je zdaj
vse to že toliko vredno, kolikor tvoja
nedolžnost? O ne, otrok moj, nedolž¬
nost je vredna še veliko, veliko več!

9  -

Ali pa vzamiva najlepši in najdra¬
gocenejši kamen, ki se mu pravi di-
jamant ali demant. Demanti so veliko
več vredni, kakor zlato. Ako bi imel
ti, ljubi otrok, lepo zbrušen demant,
tako velik, kakor oreh, bil bi ta vre¬
den že kakih 100 milijonov kron. In
če je demant le malo večji, je vreden
takoj nekaj milijonov več. Sedaj pa
povej, koliko bi bil vreden lep de¬
mant tako velik, kakor jabelko, ali
kakor tvoja glava? Koliko bi dobil
zanj, če bi bil tako velik, kakor si ti
sam? Ali kakor je peč, ali vaša hiša
velika? Joda zopet moram reči:
tvoja nedolžnost, ljubi otrok, je vred¬
na še veliko več. Da, če bi napolnil
vse doline cele zemlje od tal gori
do vrha najvišjih gor s suhim zla¬
tom, tvoje nedolžno srce bi bilo še
vedno več vredno, kakor vse to zla-

— lo¬

to. In če bi imel tako velik demant,
kakor je ves svet, je nedolžnost
vredna še več, in sicer neizmerno
več. Zlato in demanti niso nič dru¬
gega nego prah, tvoja nedolžnost pa
je nekaj nadnaravnega, nekaj nebe¬
škega, nekaj božjega. Vrednost ne¬
dolžnosti se torej res ne da niti iz- j
reči, niti popisati, niti razumeti. Iz ,
tega pa sledi, da svoje nedolžnosti ne
smeš prodati za nič na svetu, ne za
ves svet. In vendar se žalibog naj¬
dejo ljudje, ki prodajajo svojo ne¬
dolžnost za najmanjšo ceno. Za nekaj
krajcarjev, ki so si jih po krivici pri¬
dobili, za košček mesa, ki so ga v
petek jedli, ali za kako kratko grešno
veselje ali prepovedano uživanje itd.
prodaja svojo tako dragoceno ne¬
dolžnost. O nespametni! Ali hočeš tudi
ti, ljubi otrok, svojo nedolžnost pro-

11

dati kdaj za tako sramotno ceno? O
ne, ne! Tega ne boš, ne moreš sto¬
riti nikdar. Le pomisli vselej, koliko
je vredna tvoja nedolžnost. Zato pa
skleni: nikdar nočem smrtno grešiti!
Rajši hočem umreti, kakor živeti brez
nedolžnosti.

2. O lepoti nedolžnosti.

Zakaj pa je nedolžnost toliko
vredna? Nedolžnost je zato toliko
vredna, ker je tako neizmerno lepa.

Bilo je nekega večera sredi zime.
Vse je že spalo, le jaz sem še bedel.
Preden grem spat, stopim k oknu in
pogledam proti jasnemu nebu. Tu so
mi oči kakor obvisele na nebesnem
obloku. Ah to je bila krasota. Zvez¬
dica pri zvezdici, ena večja, druga
manjša, vse pa tako čarobno žarijo
in se lesketajo, in krog njih je nebo

12

tako mirno, tako čisto, tako jasno.
Celo nebo me strmečega nekako
vpraša po usticih tisočerih zvezd:
Ali me ni dobri Bog ustvaril lepega?
Da, res, lepo je Bog naredil nebo,
lepe zvezdice, ne morem se te lepote
nagledati, ne je popisati. Le molče
sklenem roke in hvalim Boga, ki je
v svoji neskončni dobroti ustvaril
tako krasno nebo s svojimi tisočerimi
zvezdicami nad nami. Toda, otrok
moj, jaz poznam še nekaj lepšega.
Tvoje srce v sveti nedolžnosti je še
veliko, veliko lepše. Veseli se ven¬
dar te lepote. — Danes zarana sem
šel doli na naš vrt. Tukaj je vse polno
cvetličič, druga pri drugi, v vseh bar¬
vah, vsake velikosti. Celi grmi rde¬
čih rož, vse polno modrih vijolic in
raznovrstnih klinčkov, bele lilije, ru¬
mene trobentice, pisani tulipani, ve-

like gatrože, razne mačice in kako se
že imenujejo vse te cvetice. Da, to je
pravi raj, si mislim; kaj lepšega si
človek pač skoro misliti ne more. Tu
pa se prikaže izza gor jutranje solnce
in obsije s prvimi žarki naš vrt. Ah,
zdaj šele je postal vrt lep, čaroben.
To bi moral videti, ljubi otrok. Črez
noč je namreč padla rosa na cvetice
in na vsakem lističu, na vsakem
cvetu so visele majhne kapljice. Ko
so prvi žarki jutranjega solnca do¬
segli te kapljice, se je videlo v vsaki
kapljici polno barv, prav takih, ka¬
kor jih vidimo v lepi mavrici na nebu.
Ves vrt je žarel in se lesketal v teh
krasnih barvah, vse je migljalo, ka¬
kor bi postalo živo. Bilo je, kakor da
bi se sami biseri navesili po vseh
rastlinicah in vseh cvetkah. Ne mo¬
rem povedati, kako krasno je vse to

— 14  -

bilo. Nisem mogel drugače, kakor da
sem hvalil iz vsega srca dobrega Bo¬
ga za toliko naravno lepoto. Poleg
tega pa je še prihajal od vseh cvetic
tako sladko prijeten duh. Drobni
ptički so skakljali po drevju ter žvr-
goleli najlepše svoje pesmice v zele¬
nem vejevju, skozi veje je pihal čis¬
to narahlo hladni veterček, prav ka¬
kor bi mi hotel prinesti jutranji po¬
zdrav od ljubega Boga. O res, lepo,
prekrasno je pomladansko jutro. Ven¬
dar vem za nekaj še lepšega. Tvoje
nedolžno srce, moj ljubi otrok, je še
mnogo, mnogo lepše, kakor najlepše
pomladno jutro. Zimska noč in po¬
mladno jutro, to so le odsevi lepote
božje. Tvoja duša v krstni nedolžno¬
sti pa ni le odsev, ampak del lepote
božje same, podoba neskončno le¬
pega Boga samega. Povej mi torej,

15

ljubi otrok, ali boš kdaj tako nespa¬
meten, da bi to nedopovedljivo lepoto
svoje duše žrtvoval za sramotno ce¬
no smrtnega greha? Le eden smrtni
greh, in ti nimaš več vse te lepote,
ti nisi več ljubezniv, nedolžni angel,
prekrasna podoba božja, ampak ti si
ostuden, gnjus v očeh božjih, si po¬
doba grdega hudiča. Zato pa le smrt¬
nega greha nikdar! Rajši umreti, ka¬
kor izgubiti prelepo nedolžnost!

3. Še večja vrednost nedolžnosti.

Poslušaj, ljubi otrok, kaj daje ne¬
dolžnosti še večjo vrednost. Prečud¬
na lepota in jasna svetloba tvoje ne¬
dolžne duše ljubemu Jezusu dopada
tako, da hoče biti On sam tvoj pri¬
jatelj. Oh, otrok, pomisli, kaj se pravi
to. Ako bi prišel k tebi cesarjev sin
in bi ti rekel: »Ti, jaz hočem biti tvoj

16

prijatelj,« ali te ne bi veselilo to
prav posebno? Toda kaj bi imel ti
od tega, če bi prišlo tako. Saj bi imel
za prijatelja vendar le samo človeka,
ki mora vsak dan, kakor ti, prositi
Boga za vsakdanji kruh. Jezus pa je
cesar vseh cesarjev, On je sin Go¬
spoda nebes in zemlje, Jezus je sam
pravi Bog. In ta Jezus je tvoj prija¬
telj. O to pa že nekaj pomeni, kaj ne,
ljubi otrok? Jezus, delivec vsega do¬
brega, vir vseh čednosti, začetnik vse
svetosti, on sam je tvoj prijatelj!

Pa pride še lepše! Svetloba in ču¬
dežna lepota tvoje nedolžne duše te
naredi naravnost brata (sestro) lju¬
bega Jezusa. O sladka beseda, o
sveta nebesa! Jaz sem brat (sestra)
Jezusa. Jezus je torej moj brat. To
dobro, blago srce Jezusovo me ljubi,
kakor ljubi brat svojo sestro, samo

17  —

da še neizmerno bolj močno, bolj pri¬
srčno in nežno. O kako nedopovedlji¬
va je moja sreča! Povej torej, otrok
moj, ali hočeš vedno tako živeti, da
bo ljubi Jezus lahko vedno tvoj naj¬
boljši prijatelj, tvoj najljubeznivejši
brat? Ali hočeš morda kdaj Jezusa
zavreči, ga od sebe pahniti s smrtnim
grehom ter mu reči: jaz ne potrebu¬
jem, nočem nič več tebe, nočem te
za prijatelja, ne več za svojega brata;
jaz hočem imeti za prijatelja rajši hu¬
diča, hočem biti rajši njegov, kakor
tvoj? Povej, ljubi otrok, ali hočeš
kdaj tako ravnati? O ne, kaj ne, da
ne! Tega nočeš nikdar, zato pa ni¬
kdar ne stori smrtnega greha. Kajti
v tistem trenotku, ko bi storil velik
greh, bi Jezusa zavrgel ter se izročil
hudemu duhu. Če si vzel to zaresno,
tedaj boš zopet vskliknil: O le smrt-

2

- 18  —

nega greha nikdar! Rajši umreti, ka¬
kor nedolžnost izgubiti!

Naj te še končno opozorim na to
in ono, kar imaš dobrega od nedolž¬
nosti. Ako si ohraniš sveto nedolž¬
nost, tedaj imaš že na tem svetu pol
nebes. Kolik mir, koliko veselje, ko¬
lika sreča biva v srcu, ki živi v le¬
poti krstne nedolžnosti!

Nadalje je tudi vse, karkoli storiš,
če le ni kaj hudega, vse ti je zasluž¬
no za nebesa. Vsaka misel, vsaka be¬
seda, vsak korak, vsako delo, celo
jesti, piti, spati, vse to so biseri, s ka¬
terimi si pripravljaš prekrasno krono,
ki bo enkrat dičila tvojo glavo v ne¬
besih. Če ohraniš nedolžnost, prideš
kdaj prav gotovo v sveta nebesa.
Umiral boš, kakor sv. Alojzij. Ta ne¬
dolžni mladenič skoro že ni mogel
pričakati smrti. In ko so mu naznanili,

- 19  -

da bo kmalu umrl, tedaj je postal ves
vesel in radosten je klical: »O gremo,
gremo z veseljem!« — »Kam pa Aloj¬
zij?« —- »V nebesa, v nebesa!« —
Tako bo tudi tebi pri srcu, ljubi otrok,
kadar ti bo zaklical predobri Bog:
Pridi, pridi, nedolžna duša, pridi v
nebesa. Zapusti kraj žalosti in trplje¬
nja, kraj skušnjav in boja, ter pridi
v svojo prelepo domovino, v pre¬
srečni kraj miru in veselja. Pridi k
angelom, pridi v naročje Marije, pridi
na srce svojega Jezusa!« O kako le¬
pa,. kako blažena je smrt človeka, ki
umrje v nedolžnosti! Da, ljubi Bog!
vselej hočem rajši preje umreti, ka¬
kor kdaj izgubiti nedolžnost!

4. Katere pripomočke moraš rabiti,
da ne izgubiš nedolžnosti.

Ljubi otrok! zdaj si že večkrat
molil z menoj: rajši umreti, kakor ne-

2 *

— 20

dolžnost izgubiti. Ali pa tudi veš, ka¬
ko težko je, si ohraniti sveto nedolž¬
nost? Hudi duh, hudobni ljudje in
tvoje lastno meso te hočejo spraviti
ob nedolžnost, in poskušajo vse, da
bi te oropali te dragocene čednosti.
Po noči in po dnevu, doma in na poti,
povsod te bodo zalezovali, ti zvito in
lepo govorili, ti kazali, kako prijetno
in veselo je bilo uživati to in ono, po¬
skusiti to in ono. Dobrikali se ti bodo
ali ti žugali, morda te celo silili v
greh. Ubogi otrok, ali boš ostal sta¬
noviten? Ali boš premagal vselej vse
te sovražnike svoje nedolžnosti? Vi¬
dim pač, da stiskata strah in skrb
tvoje srce, da se treseš pred tolikimi
nevarnostmi. Toda le pogum, ne ob¬
upaj! Spomni se: Jezus je tvoj pri¬
jatelj, tvoj brat. On ti bo pomagal,
on ti bo dajal moč, on se bo za te voj-

21

skoval. In če je vsemogočni Jezus
s teboj, tedaj se ti ni nič bati, tedaj
boš vselej zmagal ter ostal nedolžen.
Vendar pa ljubi Jezus hoče, da se
vojskuješ, kolikor je v tvojih močeh,
sam. Zato pa moraš posebno skrbno
rabiti te tri pripomočke:

Prvič: Pridno moraš moliti. Ka¬
kor rožica dežja, tako potrebuje ro¬
žica tvojega srca. tvoja nedolžnost
molitve. Vsak vojak, ki se hoče voj¬
skovati, mora imeti orožje. Tudi ti se
moraš vojskovati, in tvoje orožje je
molitev.

Moliti, moraš torej posebno rad in
veliko moliti in pobožno moliti, ako
hočeš ostati nedolžen. Ako ti je mo¬
goče, idi vsak dan k sveti maši in
moli tam posebno, da si ohraniš ne¬
dolžnost. Prosi prečisto Devico Ma¬
rijo, da te naj varuje in vzdihni več-

- 22  -

krat k njej: »O moja nebeška mati
Marija, varuj ti mojo nedolžnost! Moj
sveti krstni patron in moj ljubi angel
varih, branita me pred sovražniki
moje nedolžnosti!« Ko zjutraj vsta¬
neš, naredi vsak dan trdni sklep: da¬
nes hočem ostati nedolžen! O Jezus,
blagoslovi me in mi pomagaj!

K molitvi še tudi posebno spada
to, da rad in pogostokrat prejemaš
sv. zakramente, sv. pokoro in presv.
Rešnje Telo; kolikokrat, to vprašaj
spovednika ali pa gospoda kateheta.

Drugič: Ako hočeš nedolžen biti,
moraš hudobnežem spota iti. O ko¬
liko otrok je že izgubilo nedolžnost,
ker se niso ogibali hudobnih tovari¬
šev. Ljudje, ki preklinjajo ali lažejo,
ki grdo govorijo ali kaj nesramežlji¬
vega počenjajo, ali hočejo kaj takega
storiti, česar ne bi mogel tvoj angel

— 23  -

varih gledati, kakor taki, ki ob pet¬
kih jejo meso ali ob nedeljah nočejo
iti k sveti maši, ljudje, ki o sveti veri
in o duhovnikih slabo govorijo in
zmerjajo, taki, ljubi otrok, so hudob¬
ni. brezbožni ljudje. O prosim te,
ogiblji se takih, beži pred njimi, če
hočeš ohraniti lepo, svetlo svojo ne¬
dolžno dušo.

Tretjič: Dokler hočeš nedolžen
biti, ne smeš v nevarnost sam rad iti.
Ne hodi v nobeno hišo, k nobeni za¬
bavi, kjer je nevarnost, da grešiš, da
izgubiš nedolžnost. Bodi prav poseb¬
no vselej,in povsod sramežljiv. Obrni
svoje oči hitro proč, kjer bi utegnil
videti kaj nespodobnega. Nikdar ne
maraj poslušati onih, ki govorijo kaj
grdega. Zapri svoje srce, ako skuša
priti vanj hudi duh s kako nečisto mi¬
slijo, in kliči: O Marija, pomagaj mi!

24  -

ter misli hitro na Boga, na smrt, na
nebesa. Tvoje telo je postalo po sv.
krstu tempelj sv. Duha, je sveta po¬
soda nebeško lepe nedolžnosti, zato
pa ti mora biti tako častlitljivo in
sveto, da ga ne boš nikdar skrunil
ne sam ne s kakim nespodobnim po¬
gledom ali dotikanjem, pa tudi niko¬
mur drugemu nikdar ne pustil kaj ta¬
kega storiti.

Predno odložiš te vrstice, stopi
pred križ in poglej v krvavi obraz
svojemu ljubemu Jezusu 'ter poslu¬
šaj, kako te On, posebno zdaj, s križa
živo vpraša: Moj ljubi otrok! Po¬
vej mi torej, ali hočeš ostati nedol¬
žen? Ali nočeš nikdar in za nobeno
ceno prodati dragocene, prekrasne
svoje nedolžnosti? Ali hočeš vedno
biti moj prijatelj, moj brat? Hočeš
do smrti? Ali hočeš vse zapovedi.

- 25

božje in cerkvene, zvesto spolno-
vati? Ali hočeš tudi vse te pripo¬
močke skrbno rabiti? Hočeš vse to?
— O ljubi otrok, tedaj pa drži svojo
besedo, ostani zvest svoji obljubi, saj
velja tvojo časno in večno srečo!

•Blagoslov troedinega Boga Očeta
in Sina in sv. Duha pa naj pride črez
te in ostane vedno s teboj, da boš
nedolžno živel in v nedolžnosti umrl!

O le smrtnega greha ne!

Ljubi otrok, v razpravi o sveti
nedolžnosti si tolikokrat sklenil, se
varovati, smrtnega greha, ki te oropa
nedolžnosti in vse sreče, ki je v zvezi
s to sveto čednostjo. Zato pa ti mo¬
ram zdaj še nekoliko natančneje go¬
voriti o smrtnem grehu ter ti še bolj
pojasniti to največje in edino hudo
na svetu. Lepo te torej zopet prosim,

- 26

premišljuj z menoj to strašno pošast,
da dobiš še večji strah in grozo pred
njo, ter se ne daš za nobeno ceno
zapeljati v smrtni greh, ne od hu¬
dega duha, ne od hudobnih ljudi, pa
tudi ne od svojega lastnega mesa.

Odgovoriti pa ti hočem na- tri
vprašanja: 1. Kdo stori smrtni greh ?
2. Kaj je smrtni greh? 3. Kakšno
škodo ti stori smrtni greh ?

Tebe ljubi Bog, pa prosim iz glo¬
bine srca, pomagaj mi, daj mi prave
besede, da bom vse tako povedal,
kakor v resnici je, da bom to gnju-
sobo smrtnega greha tako opisal,
kakoršna je, kajti le tedaj bo vzbu¬
dila moja beseda v srcu tega nedolž¬
nega otroka stud in trdni sklep: o
le smrtnega greha ne!

— 27  -

1. Kdo stori smrtni greh.

Smrtni greh stori, kdor prelomi
božjo postavo v kaki važni reči,
in sicer tako, da greh jasno spo¬
zna  in popolnoma privoli  vanj.
Božja postava je to, kar nam Bog
sam, ali pa po sveti Cerkvi zapo¬
veduje. Kar nam zapoveduje Bog
sam, to imenujemo božje zapovedi,
kar pa po sveti Cerkvi, to pa cer¬
kvene zapovedi. Smrtni greh stori
tisti, ki prelomi eno ali več božjih
ali cerkveni zapovedi, in sicer v kaki
važni reči, pa tako, da greh jasno
spozna in popolnoma privoli vanj.
Tukaj si, ljubi otrok, vsako besedo
natančno oglej. Pazi torej na te tri
reči: važna reč, jasno spo¬
znanje, popolno privolje¬
nje.  Te tri reči, ki so potrebne, da
je storjeni greh res velik ali smrtni,
ti hočem pojasniti.

- 28  -

Prvič: važna reč. Kaj pa je to?
Važna reč je nekaj imenitnega, nekaj
velikega, nekaj, kar se ljubemu Bogu
zelo zameri, nekaj, kar je On strogo
prepovedal, nekaj, kar bo Bog zelo
kaznoval. Hočem ti našteti nekatere
»važne reči«. Če kdo tega ne veruje,
kar je Bog razodel, ali kar nam po
svoji sveti Cerkvi zapoveduje vero¬
vati, ali če kdo Boga zasramuje ali
preklinja, ali v nedeljo k sveti maši
ne gre, ali pa zamudi glavni del iste,
ali če brez sile opravlja težka dela
v nedeljo, ali če starše zelo žali in
jezi, ali če kdo koga umori ali zelo
poškoduje, ali če kaj nesramežljivega
rad premišljuje, gleda, govori, ali
stori, če komu naredi znatno škodo
na premoženju ali na dobrem imenu,
ali če ob prepovedanih dneh je meso,
komu smrt želi ali kaj druzega hu-

29  -

dega itd. Take in tem podobne reči
se imenujejo »važne reči«, in kaj ta¬
kega je prvo treba, da je greh velik
ali smrtni. Kdor pa ne prelomi kake
zapovedi v važni reči, on tudi smrt¬
no ne greši.

Da je prelomitev zapovedi velik
greh, je treba še drugič jasnega
spoznanja.  Jasno spozna svoje
dejanje tisti, ki ve, da je to greh, kar
dela. Ti n. pr. ješ meso v petek, pa
ne veš, da je petek. Ali si prelomil
zapoved v važni reči? Gotovo. Ali
si storil smrtni greh? Ne, ker nisi
vedel, da je petek. — Ali: ti ukradeš
pri sosedovih zlat, pa si mislil, da je
bil nov, svetel vinar. Ali si s to tat¬
vino prelomil božjo postavo v važni
reči. Da! Si storil smrtni greh? Ne!
Ker nisi vedel, da je denar toliko vre¬
den, ampak si ga imel le za vinar ter

— 30  -

si hotel vzeti le vinar. — Otrok je
kaj zelo nespodobnega storil, tako da
njegov angel varih tega ne bi mogel
gledati, ampak bi si sramežljivo za¬
kril obraz; pa otrok prav nič ni ve¬
del, da je to, kar dela, velik greh,
kajti če bi to znal, bi nikakor ne
storil. Tak otrok je sicer prelomil
važno reč, vendar ni smrtno grešil,
— ker greha ni spoznal. Da torej kdo
smrtno greši, je potrebno, da celo
dobro ve: to, kar zdaj mislim, želim,
govorim, delam, ali drugemu storiti
pustim, to je smrtni greh.

Vendar pa še je tretjič treba tudi
popolnega privoljenja  v
grešno dejanje. Popolnoma privoli v
greh tisti, ki res tudi hoče to storiti,
kar je grešno, ki res hoče prelomiti
božjo postavo v kaki važni reči. Ti
bi rad šel v nedeljo k sveti maši,

- 31  -

toda mati te pozabič zaklenejo v hišo,
in tako nisi bil pri sveti maši. Ali si
prelomil božjo postavo v važni reči?
Da! Si storil to vedoma, to je, ali si
vedel, da je to greh, če se ne gre
v nedeljo k sveti maši? Da! Ali si
storil smrtni greh? Ne, ker nisi sam
rad storil greha. Na misel ti pridejo
zelo grde misli; nekoliko se jih bra¬
niš in ti niso po volji, ker ne bi rad
žalil Boga, vendar pa se premalo pri¬
zadevaš, jih odpraviti, čeravno bi ti
bilo ljubše, da jih ne bi imel. Ali si
storil smrtni greh? Ne, ker si l'e de¬
loma priyolil, k smrtnemu grehu pa
je treba popolnega privoljenja. —
Menda boš zdaj razumel, kdo stori
smrtni greh, zato ti hočem odgovo¬
riti na drugo vprašanje.

- 32  -

2. Kaj pa je smrtni greh.

Smrtni greh je najhujše, najgnjus-
nejše, najstrašnejše, kar si, ljubi
otrok, misliti moreš.

a) Smrtni greh je upor  proti
Bogu. Že več tisoč let krožijo zvezde
na obnebju in tako lepo lesketajo ter
pošiljajo svojo luč sem doli na zem¬
ljo. Vsak dan izhaja ljubo solnce in
zvečer zopet zaide za gore. Zakaj pa
vse to? Pač zato, ker jim je Bog tako
zapovedal. Vsako pomlad priklije ne-
številno trav in cvetic iz zemlje,
drevje ozeleni in cvete, ptičice pre¬
pevajo, metuljčki letajo. Zakaj vse
to? Ker jim je Bog tako velel. — In
zgoraj v nebesih prepevajo nešte-
vilni angelci in hvalijo neprenehoma
Boga, na zemlji pa varujejo ljudi,
molijo za nje ter jim tako pomagajo
v nebesa. Zakaj delajo vse to? Bog

33  -


jim je zapovedal. — Zdaj pa poslušaj,
ljubi otrok. Tebi je Bog dal telo in
dušo in je rekel: imej to in rabi oboje
v mojo čast. Saj si se učil v kate¬
kizmu, da je Bog ustvaril človeka,
da mu s 1 u ž i. Ti torej nisi za nič
drugo na svetu, kakor da Boga ubo¬
gaš, da mu služiš. Imaš oči, ušesa, je¬
zik, roke in noge, imaš razum in vo¬
ljo, vse to pa le radi tega, da z vsem
tem služiš Bogu. Kaj pa se zgodi,
kadar storiš smrtni greh? Ti se tako-
rekoč postaviš pred Boga in rečeš:
jaz sicer vem, da tebe ubogajo in ti
služijo solnce, mesec in zvezde; tudi
vem, da te ubogajo kameni, rastline
in živali, grom in blisk, in vsa na¬
rava in vse, kar si ustvaril; vem, da
ti angeli zvesto služijo ter delajo le
to, kar ti hočeš; toda jaz, jaz pa ti
ne bom služil, ne te poslušal, ne te

3

- 34  -

ubogal! Vem sicer, da si strogo pre¬
povedal to, a kaj to meni mar, jaz
bom to vendarle storil. Glej, ljubi
otrok, tako govoriš proti Bogu ti,
revni črv, proti neizmernemu, ne¬
skončnemu in vsemogočnemu Bogu.
Ali spoznaš zdaj, kako grdo, kako
strašno je to? Moj otrok, tako pač ne
boš nikdar ravnal, kaj ne ? Zato pa le
nobenega smrtnega greha ne!

b) Smrtni greh je strašna ne¬
hvaležnost  proti Bogu. Če bi bil
Bog proti nam zelo strog, trd, ne¬
usmiljen in krivičen, tedaj bi se še
dalo razumeti, ako bi se mu človek
uprl ter mu odrekel ubogljivost in
pokorščino. Toda tak ni Bog. Ljubi
Bog je do nas neskončno ljubezniv
in usmiljen, prizanesljiv in dober, On
je naš najboljši oče. Ali ti ni dal Bog
telesa in duše in vsega, kar si in kar

- 35  —

imaš? Ali te ne ohranja in vzdržuje
vsak trenotek le edino On? Kdo ti
ohranja zdrave ude, kdo da pamet
| in prosto voljo? Ali ni torej Bog do¬
ber, ljubezniv oče? O gotovo. In ko
si vsled Adamovega greha izgubil
nebesa, ali ni Bog svojega lastnega
Sina poslal na zemljo, da je za tebe
trpel in umrl, te rešil pekla in več¬
nega pogubljenja ter ti zopet nazaj
pridobil nebesa in večno srečo? Ali
ni Bog usmiljen, blag? Med mnogo
milijoni ljudi je tebe, ljubi otrok, Bog
izvolil, da si rojen kot katoliški krist¬
jan, da imaš pobožne starše, da imaš
svete zakramente in toliko milosti v
sveti Cerkvi. Tebi je dal Bog nedolž¬
nost v sv. krstu, — mnogo tisoč dru¬
gim ne, — tebe je v sveti birmi po¬
trdil v dobrem, tebi daje priložnost,
da očistiš grehov svoje srce v zakra-

3 -

36  -

mentu svete pokore, tebi daje nedo¬
povedljivo srečo svetega obhajila, ti
imaš sveto mašo in še toliko, toliko
drugega. Reci torej, ali ni Bog tvoj
ljubi, dobri oče? Tako mnoge in ve¬
like dobrote pa tirjajo hvaležnost.
Kadar tedaj storiš smrtni greh, kako
zahvalo daješ takrat Bogu! Namesto
zahvale ga žališ, kolikor le moreš,
mu delaš največjo krivico. Ali ni to
grdo? Ah, pa kako! Otrok moj, ne
bodi vendar nikdar tako- nehvaležen.
O le smrtnega greha nikdar!

c) Smrtni greh je neusmilje¬
nost, krutost  nasproti ljubemu
Jezusu.

Pri svetem krstu si slovesno ob¬
ljubil, Jezusa ljubiti in njegove zapo¬
vedi izpolnjevati. Takrat si prisegel,
da se odpoveš hudemu duhu in vsem
njegovim delom, to je, prisegel si,

37  -

P da ne boš storil nobenega smrtnega
j? greha. Ako pa smrtni greh storiš, te-
| daj prelomiš to sveto prisego, odre-
1 češ ljubemu Jezusu svojo ljubezen,
i zapustiš njega, svojega ljubega Odre-
I senika, ter se podaš v službo sata-
f; novo. In z vsakim smrtnim grehom
I se takorekoč vnovič križa  Jezus
f  Kristus. V resnici sicer Jezus ne
more več trpeti in ne umreti, toda
I ali ni že trpel zavoljo smrtnih gre-
| hov? Vsak smrtni greh je torej kriv
f  vsega tega, kar je ljubi Jezus trpel.

I  Zdaj pa premisli, ljubi otrok, kolika
neusmiljenost je, nedolžnega Jezusa,
ki ti je storil toliko dobrega, in edino
le dobrega, tega Jezusa tirati vun na
Oljsko goro, tam polniti njegovo
Srce s toliko žalostjo, da ga kri ob¬
lije same bridkosti. Kolika krutost je,
ga privezati slečenega k stebru ter

- 38

ga s strašnimi biči biti in pretepati,
dokler ni po celem telesu vse sama
rana. Kako nedopovedljiva neusmi¬
ljenost je, temu izmučenemu in od
temena do podplatov s tako hudimi
ranami obdanemu Jezusu naložiti
težki križ ter ga tako vleči tje na
goro Kalvarijo! Kako grozovita su¬
rovost je, Jezusa, namesto da bi ga
rad imel, vreči na križ,- mu razpeti
roke in noge ter jih prebiti z ostrimi
žreblji! In Jezus toži v strašnih bo¬
lečinah, s solznimi očmi gleda doli
s križa na tebe ter ti govori: oh, moj
ljubi otrok, ne delaj tega! Glej, kako
to boli; saj ti nisem nič storil, usmili
se me! Ti pa se ga ne usmiliš, am¬
pak vzameš še ostro sulico ter mu jo
zasadiš globoko v srce! — Moj
otrok, ali to ni neusmiljeno, ali to ni
kruto? Tolike neusmiljenosti in kru-

39

tosti pa si kriv, če storiš smrtni greh.
i Ali torej hočeš kdaj tako ravnati z
ljubim Jezusom, hočeš kdaj do njega
biti tako neusmiljen? O ne, ne! Te¬
daj pa le smrtnega greha nikdar!

3. Kakšno škodo ti stori smrtni greh.

Smrtni greh te oropa nedolžnosti
in ti vzame posvečujočo milost božjo.
Imeti milost božjo je sreča tako ve¬
lika, da tega ne more nikdo na tem
svetu razumeti. Posvečujoča milost
dela dušo čudovito lepo,  lepšo ka¬
kor je vse, kar si lepega misliti mo¬
reš. Povečujoča milost dela dušo
silno bogato,  tako da je vse zlato
in srebro proti temu pravi nič. Ona
dela dušo nepopisno srečno,  ker
ima tako dušo Bog rajši, kakor vse
na svetu. S smrtnim grehom pa iz¬
gubiš posvečujočo milost božjo. O
kolika izguba!

40  -

Duša je postala po izgubi milosti
božje grda, uboga, nesrečna, — Bog
jo sovraži, kakor sovraži hude du¬
hove v peklu. Kako se je vse spre¬
menilo. Pred grehom duša vsa lepa,
krasna, po grehu ostudna; pred gre¬
hom bogata, po grehu revna, uboga;
pred grehom srečna, po grehu silno
nesrečna; pred grehom jo je Bog
ljubil, po grehu jo sovraži; pred gre¬
hom si otrok božji, po grehu pa otrok
satanov. O kako strašen je vendar
smrtni greh! O le smrtnega greha
ne!

Dovolj velika in žalostna bi bila
že ta izguba, ta škoda, ki ti jo naredi
smrtni greh, toda to še ni vse. Smrtni
greh ti naredi še veliko več škode.

Oropatenebes.  Ali veš, ko¬
liko so nebesa vredna? Tega ti pač
ne more dopovedati noben človek,

da noben angel, kati nebesa so vred¬
na neskončno veliko. Ah, kolika ne¬
sreča torej, izgubiti nebesa! Pomisli
samo, izgubiti nebesa se pravi: ni¬
kdar k Bogu ne priti, nikdar Jezusa
in Marije gledati, nikdar se ne z an¬
geli veseliti, nikdar med svetniki biti,
to je: nikdar ne srečen biti, celo dol¬
go večnost nikdar. Strašna beseda:
nikdar! Kdor izgubi nebesa, ta izgubi
vse. Torej kolika nesreča. Ljubi
otrok, ne pusti si vendar vzeti nebes,
rajši izgubi denar, ali zdravje, svoje
življenje celo, le prelepa nebesa naj
bodo tvoja. O le smrtnega greha ne!

Toda še nisem pri kraju z opiso¬
vanjem škode, ki ti jo naredi smrtni
greh. Smrtni greh ti vzame v s e za¬
sl u g e za nebesa. Misli si, ti si do-
zdaj vedno lepo živel, služil zvesto
Bogu, rad hodil v cerkev, pobožno

— 42

molil, rad ubogal, se pridno učil, mar¬
ljivo delal, vsak mesec svete zakra¬
mente prejemal ter se trudil biti po¬
nižen, potrpežljiv, krotak, mirolju¬
ben, postrežljiv, usmiljen, — in to vse
leta in leta. O, koliko zaslug si si po¬
temtakem že nabral za nebesa in
kako lepo krono bi ti Bog v nebesih
dal za vse to, ko bi te zdaj poklicala
smrt v večnost. Toda če storiš smrtni
greh, — o ubogi otrok! tedaj v istem
trenotku izgubiš vse te zasluge, ni¬
maš ničesa več, vse je proč, vse. Ah,
nekaj strašnega mora vendar biti
smrtni greh.

Končno pa še pride najhujše.
Smrtni greh te pripravi gotovo v
pek el. Kdor samo z enim smrtnim
grehom umrje, tega Bog vekomaj
zavrže. Pač ni strašnejše besede, ka¬
kor biti proklet, biti od Boga veko-

- 43  -

maj zavržen. Od Boga zavržen biti
se pravi, nikdar in nikoli ne priti
pred Boga, nikdar in nikoli v nebesa.
Od Boga zavržen biti se pravi, pah¬
njen biti tje doli v obupno, nesrečno
družbo hudičev in najhujših, najhu-
dobnejših ljudi celega sveta. Od Bo¬
ga zavržen biti se pravi, priti v
strašni kraj, kjer je večen jok in škri¬
panje z zobmi; se pravi, biti vekomaj
mučen od strašnega ognja, na duši
in na telesu vekomaj goreti, pa ni¬
kdar zgoreti. Od Boga zavržen biti
se pravi, vekomaj si v svojem straš¬
nem trpljenju očitati: sam sem si
vsega kriv, saj bi bil lahko v nebe¬
sih, pa nisem hotel; sam sem se ob¬
sodil v to neizmerno morje večnega
trpljenja, kjer ni nobene tolažbe, no¬
bene rešitve, nobenega upanja. Po¬
gubljen biti se torej pravi, biti veko-

- 44  -

maj in vekomaj nedopovedljivo ne¬
srečen. Ljubi moj Bog, v koliko gorje
vendar spravi človeka smrtni greh.
O le smrtnega greha ne!

Stori vendar, ljubi otrok, prav po¬
gosto trdni sklep: rajši hočem

umreti, kakor kdaj smrtno grešiti.
Moli vsak dan k Bogu: Ljubi Bog, le
smrtnega greha ne. Če bi pa vendar
kdaj bil tako nesrečen, da bi storil
smrtni greh, te pri dragoceni Jezu¬
sovi krvi prosim, ne ostani v tem
strašnem stanu niti trenotek ne!
Umreti bi utegnil in biti vekomaj po¬
gubljen. Hitro vstani, obudi popolni
kes in skrbi, da kar najhitreje greš k
sveti spovedi. Tu ponovi trdni svoj
sklep: rajši umreti, kakor kdaj smrt¬
no grešiti.


Kazalo.

Sveta nedolžnost

3

1. O vrednosti nedolžnosti ... 7

2. O lepoti nedolžnosti ....  11

3. Še večja vrednost nedolžnosti 15

4. Katere pripomočke moraš rabiti,

da ne izgubiš nedolžnosti . . 19

O le smrtnega greha ne! ....  25

1. Kdo stori smrtni greh ... 27

2. Kaj pa je smrtni greh ... 32

3. Kakšno škodo ti stori smrtni greh 39

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000500287