227
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz doljnega Zagorja na llorvaškeiii se piše j,Gosp. Listu" 11. dan t. m.: Ako letošnje sterni gledamo, vidimo, da tu okoli po berdih in doliuah vse lepo stoji; reži so lepe, nenavadno velike, klasje visi, misliti se tedaj more, da je polno, al večkrat se goljufamo z očmi, kadar začnemo mlatiti, pa mlatimo prazno slamo; jari ječmen je lepši od ozimnega; oves je posebno lep; poslednji dež je ovsu in kuruzi pomagal. Vinogradi so rodoviti, vendar je viditi, da jim je silno vetrovno in deževno vreme ob času cvetja škodovalo; drobno jagodje se je začelo sušiti in če odpasti. Ni se prenagliti z vpitjem, da bo dobro; Bog zna, kaj še bo do jeseni. Iz gorice do kleti in gostivnice dolga je pot. Vino se dela mesca velikega serpana (augusta) in kimovca (septembra), to sta glavna dva mesca; ako sta ona lepa, tedaj *e moremo nadjati dobre kapljice; težko bo letošnje vino dobro, ker nenavadni mraz spomladi iu mesca maja ga je zlo zakasnil. Seaa ni obilo, vendar dosti ga je in dobro je, kjer mu ni močno deževje škodovalo.
228
v
Iz Železnikov 12. julija. — Veselo je slišali, da se zlo povsod letos žetev dobro obnaša. Tudi okoli nas se pohvaliti smemo, da nam je dobrotna roka božja žitne polja obilno blagoslovila. Sena pa, kakor drugej, tudi tukaj niso ravno od več nakosili, ker mu je suša o svojem času rast bila prehudo zamorila, ob košnji zdaj pa dež nekoliko preveč nagaja. Cena sena je že toraj zdaj precej visoka. Upati pa je vendar, da se nam bo otava boljše obnesla, zakaj vsaki popoldan nam pohleven dežek zemljo dobro pomoči in nova trava je že na mnogih krajih tako lepo in veselo ozelenela, kakor da bi se nam bila ljuba spomlad zopet povernila. — Tudi sadja bi utegnilo v naših krajih prav obilno biti; češenj nam toliko iz sosednih hribov na prodaj donašajo, da bi človek kmalo mislil, vsako gojzdno drevo je letos češnje rodilo. Tudi orehov bo toliko, da že veliko let ne toliko. — Pretekli teden so Podlonkom in v Jelovci medveda sledili; eni so še clo pravili, da je eno kravo nekaj poškodoval. To je za naše kraje, akoravno imamo v bližavi visoke gore, vendar že redka prikazen, ker ljudje stare gojzde vedno bolje posekujejo in tako jemljejo divjim zverinam varno zavetje. Zdravje se nas, hvala Bogu, dobro derži, tudi o kaki živinski bolezni ga dozdaj v naših krajih ni sledu. — Toliko za danes. Z Bogom!                                                 J. Levičnik.
Iz Ljubljane. Namesto gosp. prof. viteza Pa chn er-ja, kteri pride na Dunaj, je gosp. dr. Alojzi Valenta, sedaj višji vojaški zdravnik in asistent porodničarstva v ces. zdravn. Jožefovi akademii na Dunaji, za profesorja porodničarstva v Ljubljani izvoljen. — Nenavadna suša, ktera že več časa terpi iu je v okolici ljubljanski zamorila posebno otavo. je naredila tudi, da mnogim mestnim vodnjakom vode zmanjkuje.