XVIII. občni zfoor Društva za zgradbo Učit. konvikta. Ljubljana, 28. decembra 1912. V soboto dopoldne ob 9. uri se je vršll v »Narodnem domu« XVIII. občni zbor »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta« ob lepi udeležbi članov. Pozdrav predsednika. Predsednik tov. Jakob Furlan pozdravlja navzoče ter se v nadaljnem nagovoru spominia umrlega odbornika tovariša Šijanca. V znak sožalja se dvignejo navzroči s sedežev. Tajniško poročllo. Tajnik Juraj Režek: Slavni zbor! Letošnje moje poročilo je kratko. Kakor prejšnja leta tudi letos nismo delali na zunaj posebnega hrupa; omejili smo svoje delo zopet le na zbiranje zgradbenega kapitala, ker smo mnenja, da najprei denar — potem zgradba, sicer gradimo svojo stavbo bolj v zrak nego na trdna tla. Zato pa odbor tudi ni mogel pritrditi predlogom nekaterih tovarišev na lanskerrt občnem zboru, da naj bi se del društvenih obresti porabil vsako leto v podporo učiteljskim otrokom, ki se šolajo po mestih. Obresti od zbraaega kapitala so društvu najboljši letni dohodki, in ako porabimo te, bomo le zavlačevali ia odložili svojo stavbo za celo vrsto let in se tako bolj oddaljevali mesto bližali društvenemu namenu. Tudi bi bilo težko najti primerno sorazmerje v podporah tovarišev s Primorskega in Štajerskega z nami na Kranjskem. In končno bi prišel na vsako deželo tako majhen prispevek, da res ni vredno kaliti vode^ med nami. Tovariši na Primorskem in Štajerskem, so v svojih plačah mnogo pred nami na Kranjskcm in gotovo ne bodo toliko reflektirali na te podpore, pri nas na Rranjskem pa imamo Cesarja Fraaca Jožeia I. jubilejsko ustanovo, ki že zdaj podpira 4 sirote in jih bo v kratkih letih še več; tudi imajo naše vdove in sirote v našem »Vdovskem društvu« lepe letne podpore. Poleg teh obresti pa nara daje najiepše dohodke naš »gospodarski program«, ki pa se ga, žal, učiteljstvo vse premalo drži ia ga uporablja, pa rajši kupuje svoje potrebščine drugod, nego pri trgovcih, ki so nam naklonjeni in nas podpirajo. To je z naše strani malomarnost prve vrste in treba je, da se jo očitno graja. Kdo pa naj nas še podpira, ako se sami ae bomo! Letos n. pr. nam je vposlala tvrdka M. Grubbauerjeva od razprodanih zvezkov 700 K — ali ni to lepa vsota! Imamo tudi še neko domačo tvrdko, ki izdeluje in razprodaja šolske zvezke, toda do danes se nas še ni spomnila s kakim prispevkoai, dasi nismo nikdar nasprotovali njenim izdelkom, marveč jih tudi priporočali. Bomo videli, kaj bo vprihodnje, in po tem bomo uravnali svoje postopanje. Letos smo oddali tremi učiteljskim sirotam podpore iz Cesarja Fraaca Jožefa I. jubilejske ustanove, ia sicer: 1. Davorinu Tratniku, učeacu četrtega razreda v Idriji; 2. Vinku Peganu, učencu četrtega razreda v Ljubljani, in 3. Srečku Razpotniku, dijaku II. letnika na tukajšnjem učiteljišču. Poleg tega smo poskrbeli tudi za duševno hrano in razvedrilo naši mladini. Nadaljevali smo s spisi naših mladinskih pisateljev ter izdali: E. Gangl II. in III. zvezek; A. Rape II. in III. zvezek; Jos. Ribičič I. zvezek, in J. Slapšak III. in IV. zvezek. Ako bodo naši krajni šolski sveti in učiteljstvo podpirali z naročili za šolarske knjižnico to našo gotovo lepo in blago narpero, bo to v veliko duševno korist naši mladini, a tudi našemu društvu bo ostal tnajhen dobiček. Društveni odbor je bil isti kot lani in si je tudi takisto razdelil svoje poslovanje. Komaj pa smo se bili konštituirali, dobiii smo iz Gornjega grada žalostno obvestilo, da je ondi preminul dolgoletni odb-ornik in zastopnik štajerskega učiteljstva tov. Ignacij Šijanec. Bil je vsestransko delaven tovariš, posebno v naših organizacijah, in pogrešali ga bomo prav zelo tudi pri našem društvu. Ohranimo tega delavnega in požrtvovalnega tov_iriša v najblažjenii spominu! Naše društvo šteje letos: 62 pokroviteljev, 231 pravih in 48 podpornih čla- Končno izrekamo vsem svojim dobnm prijateljem in podpornikom še tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog jih živi in nam jih ohrani! (Odobravanje.) Tovariš Schmeidek zagovarja svoj predlog izza prejšnjih let, naj se del obresti porablja v podporo potrebnim otrokom učiteljstva. Tovariš Križman pravi, da se predlog tov. Schmeidka ne ujema s pravili. Treba bi torej najprej izpremeniti pravila. Tovariš Dimnik se izreka tudi proti Schmeidkovemu predlogu, in sicer z- ozirom na določila pravil. Tovariš Črnagoj govori proti takemu razdeljevanju, ker bi to imelo v vsakem pogledu slabe posledice. Poročilo tajnikovo se na to sprejme. Blagajniško poročilo. Blagajaik Jakob Dimnik: — I. Saldo XVII. društvenega leta ie znašal 921 K 92 v. Na letnini in darilih je došlo letos 2064 K 68 v. Mladinski spisi so vrgli 1993 K 34 v, in sicer do 30. junija 1912. Obresti je došlo 1036 K 37 v. Vse to znaša skupaj 6016 K 31 v. II. Izplačalo se ie pa: za Zirovnikove Narodne pesmi II. zv. 884 K 8 v; režija je veljala 684 K 28 v; za III. zvezek Spisov Mišjakovega Julčka 952 K 45 v; C. F. J. I. ijubilejske ustanove se je izplačalo 320 K; fcnjigovezna dela so veljala 694 K; ilustracije 183 K in pristojbinskega namestka smo morali plačati 164 K 44 v; vse to znaša skupaj 3882 K 25 v. III. Ako primerjamo prejemke 6016 kron 31 vin. z izdatki 3882 kron 25 vm. znaša letošnji saldo 2134 kron 6 vin. IV. Glavnica brez Letošnjih obresti znaša 77.591 K 24 v, obresti pa 3383 K 1 v. V. Vrednost zaloge knjig (mladinAih spisov) znaša po odbitku 33 % 23.050 K in inventar je pa vreden 200 K. Bilanca je na podstavi tega poročila za XVIII. društveno leto taka-le: I. Saldo koncem letošnjega leta 2134 K 06 v II. Glavnica 77.591 K 24 v III. Obresti 3383 K 01 v Skupaj IV. Zaloga knjig V. Inventar 83108 K 31 v 23050 K — v 200 K — v Skupaj Lansko leto Prirastek 106358 K 31 v 93510 K 05 v 12848 K 26 v K temu glavnemu poročilu dodam še nekaj podrobnosti. Naše žalostne politične razmere, draginja, pomanjkanje denarja vobče in posebe še slabo gmotno stanje učiteljstva vplivajo tudi na razvoj naših društev, ker jim primanjkuje gmotne podpore. Te razmere so tudi krive, da naše društv*) nima toliko članov, kakor bi jih imelo, če bi bilo učiteljstvo bolje gmotno podprto. Letos ima naše društvo 62 pokroviteljev, 48 podpornih članov in 231 pravih članov; od teh jih Mripada na Kranjsko 153, na Štajersko 43 in na Primorsko pa 35. — Gospodarski program nam: je prinesel 796 K 53 v. Naši denarni zavodi so nam darovali 235 K. Pokojni profesor Josip Celestina nam je zapustil 50 K in Ljubljanska mestna občina nam je pa darovala 500 K. — Mladinskl spisi so nesli do 30 junija 1912. leta 1973 K 34 v. Izdali srno letos Ganglovih zbraaih spisov za mladino II. in III. zvezek; Rapetovih spisov II. in III. zvzek, Spisov Mišjakovega Julčka III. in IV. zvezek in Ribičičevih spisov pa I. zvezek. — Cesarja Franca I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na KranJskem znaša koacem tekočega leta 7953 K 48 v; ta vsota je že všteta v letošnji glavnici. Letos sd prejele dne 2. decembra po 80 kron iz te utanove te-le učiteljske sirote: Marija Osana, učenka 8. razreda v Lichteaturničnem zavodu; Dragotin Tratnik, učenec 4. razreda v Idriji; Vinko Pegan, učenec 4. razreda na I. mestni šoli in Srečko Razpotnik, gojeaec II. letnika na ljubljanskem učiteljišču. Na ta načia izvršuje naše društvo že zda], ko še ni doseglo svojega pravega cilja, delo krščankega usmiljenja napram učiteljskim sirotam, katerim je v prvi vrsti nameajen naš bodoči konvikt. Pa tudi naši oi;ganižaciji je naše društvo že mnogo koristilo. »Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta« je dete našega društva. Dali smo ji vlog blizo do 50.000 kron proti 5% obrestmi. Danes je ta vsota do malega že vrnjena in naša hranilnica pa stoji na trdnih nogah. Zdaj, ko smo zasigurali obstanek in bodočnost »Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta«, smo pa začeli podpirati Učiteljsko tiskarno proti 5% obrestmi. Izkušea finančnik predsednik prvega slovenskega denarnega zavoda, mi je rekel: »Pazite, da ne boste prezgodaj začeli zidati in načeli denarja brez obresti; podpirajte Učit. tiskarno, ta bo svoj čas zlat vir za Učit. konvikt in za vso vašo organizacijo.« In tem besedam dam svojo vero in to upanje bosta pa rodili stanovsko ljubezen med učiteljstvom, ki jo danes pogrešamo vsled zaslepljenosti in sebičaosti nekaternikov iz našega stanu, na vseh koncih in krajih. (Dobro!) Tovariš Schmeidek predlaga, aaj se nekoliko preneha s tako pogostim izdajanjem mladinskih knjig, ker se ob sedanjih razmerah težko dobi denar za nakup. Tovariš Horvat pravi, naj se vsak sam potrudi, da spravi knjige v denar med prijatelji mladinske književnosti. (Prav tako!) Tovariš Dimnik zagovarja izdajo takih knjig, ker so društveno imetje in stalni vir dohodkov. Tovariš Črnagoj se pridružuje izvaianjem tov. Dimnika. > Tovariš Rus govori za izdajo, a priporoča nižjo ceao ia boljšo, trajnejšo vezavo. Tovariš Germek se sicer vjema s s tov. Schmeidkom, a je vendar za izdajo knjig, ker se s tem množi društveno imetje. Poročilo sprejeto. Poročilo preglednika računov. Tovariš Kecelj predlaga oprostilo blagajniku ia odboru, kar se soglasno sprejme. Volitve. Tovariš Rus predlaga dosedanji odbor; namesto umrlega tov. Šijanca pa se izvoli tov. Gnus. Tudi za pregledovalce računov se izvolijo na predlog tov. Petriča dosedanji pregledovalci. S tem je dnevni red izčrpan; tovariš predsednik zaključi občni zbor. Štiriinštirideseti občni zbor Slovenskega deželnega učiteljskega društva. Ljubljana, 28. dec. 1912. Takoj po občnem zboru Učiteljskega konvikta se je vršil v istih prostorih 44. občni zbor Slov. dež. učiteljeskega društva ob mnogobrojni udeležbi člaaov in članic. Pozdrav predsednika. Tovariš Juraj Režek: Slavni zbor! Otvarjam letošaji redni občni zbor našega Deželnega slovenskega učiteljskega društva ter konštatujem sklepčnost glasom § 11 dr. pravil. V imenu društvenega odbora prav srčno pozdravljam Vas vse, cenjene tovarišice in tovariše, ki ste s tako mnogobrojno udeležbo tudi letos zopet posvedočili svojo staro zvestbo do našega društva, ki že skozi toliko desetletij deluje v korist učiteljstva in za razvoj ter napredek narodnega našega šolstva. Posebno iskreno pa še pozdravljam cenjene tovarišice in tovariše s Primorskega in Štajerskega, ki ste drage volje prihiteli danes v našo sredo in tako iznova potrdili oao lepo svojo kolegial- nost in solidarnost z nami kranjskim učiteljstvom. (2ivio!) V slogi in edinosti je moč — in če bi se vse naše učiteljstvo skupno oklepalo svojega deželnega društva kot prejšnje čase, smelo trdim, da bi si bili že davno izvojevali boljše svoje gmotno stališče. (Res je!) Toda kakor ob nekdanjem nemškem pritisku aa^lo se je med nami tudi zdaj nekaj kukavic in poturic, ki za nekaj Judeževih kronic prodajajo vso svojo preteklost ia značajnost, da nas naši krušni gospodarji tem lažje tiščijo k tlom po znaaem receptu: divide in impera! Mnogo se je pisalo v zadnjem času in posebno z višjih mest poudarjalo o domovinski ljubezni in patriotizmu; ali rečem Vam, da ga ne najdete pod solncem stanu, ki bi gojil ta patriotizem bolj nego baš učiteljstvo na Kranjskem: Le pomislite, če si učiteljstvo dan za dtievom pritrguje od svojih bornih plač in tako v pravem pomenu besede strada s svojimi družinami, samo da privarčuje ia prihraai deželi vsako 1-to vsaj pol milijona kron, s katerimi lahko krije druge svoje potrebščine — potem Vas vprašam, kje je še kak stan, ki vzmore kaj takega? Ako je, naj stopi na plan! (Odobravanje!) Nočem iti med preroke in preiskovati kako dolgo bo trpelo še to nasilje, rečem le s hrvaško prislovico, da »svaka sila do vremena!« Baš naši bratje Hrvati so prestali že mnogo tiranov in obetajo se jim zopet časi, da se otresejo tudi sedanjega nasilneža; upajmo ž njimi, da se tudi mi kranjski učitelji otresemo kmalu tega nečuvenega in neznosaega tiranstva. (Tako je!) Lepši in veselejši kot v sedaajost in prihodnjost nam je pogled na preteklost našega društva. Prvotno se je bilo naše društvo ustanovilo kot »Učiteljsko društvo na Kranjskem«, toda kmalu so naši blagi predniki spoznali, da mora društvo svoj delokrog razširiti na vse slovenske pokrajine, kakor sedaj aaša Zaveza, in zato se je društvo bilo preosnovalo v »Slov. učit. društvo« in kot tako je imelo leta 1872 — torej ravno pred 40 leti — svoj prvi redai občni zbor in obenem prvi shod vsesloveaskega učiteljstva, ki se je vršil ob veliki udeležb i slovenskega in bratskega nam hrvatskega učiteljstva in ob kateri priliki so prvikrat javno povzdignili svoj glas, da se naj pouk na naših učiteljiščih preosauje na edino pametni podlagi — na podlagi našega materinega jezika. Obhajamo torej 401etnico »Slov. učit. društva« in ob tej letošnji 401etnici pa je prav in umestno, da se hvaležno spomiajamo onih naših prednikov - tovarišev ter že umrlim zakličemo: Slava njihovemu spominu! (Slava!) Še živečim pa izrečemo svojo najiskrenejšo zahvalo. (Odobravanje.) Tajnikovo poročilo. Tajnik Fran Skulj: Slavni zbor! Čast mi je poročati o delovanju »Deželnega slovenskega učiteljskega društva« v upravaem letu 1912. Moje poročilo bo kratko. Odbor je imel v celem letu tri seje, na katerih so se rešile tekoče društveae zadeve. Prav važno pa je bilo zborovanje, ki ga je priredilo društvo o Veliki noči. Sklicali so se zaupniki vseh okrajnih učiteljskih društev, da bi se posvetovali o sredstvih in o taktiki samoobrambe. Vsi veste, kako težko stališče ima v današnjih časih napredno učiteljstvo, znano vam je preganjanje in zatiranje naših tovarišev. Treba je bilo priti temu vokom vsaj v toliko, kolikor dopuščajo okoliščine. Po temeljitem razgovoru so se odobrili razni nasveti v obrambo stanovskih interesov. — Na zborovanje Zaveze so se poslali trije delegati: tov. Fr. Črnagoj. Janko Likar ia Fr. Skulj, ki so se vsi trije zborovanja tudi udeležili. Dne 21. iebruarja t. 1. je priredilo društvo sestanek z učiteljiščniki. Ob tej priliki je predaval tov. E. Gangl o temi: «Naša načela v javaem življenju.« Drugo predavanje je priredilo društvo z učiteljiščniki 14. marca. Predaval je tov. J. Zirovnik o temi: »O sedanjosti ia prihodnjosti učiteljskega stanu.« Na tretjem enakem sestanku je predaval tov. A. Likozar o temi: »Učitelj ia čebelarstvo.« Vsakega sestanka se je udeležilo* prav lepo število bodočih našili tovarišev, ki so s tem dokazali solidarnost z napred. učiteljstvom. Zaradi neposlanih društvenih izkazov ne morem podati obsega delovanja posamezaih okrajnih učiteljskih društev. I7)ošli so mi sledeči izkazi, iz katerih povzamem sledeče: a) Kočevsko učit. društvo za slov. šole šteje 32 pravih članov. V tekočem letu je imelo dve zborovanji, na katerih so se obravnavale sledeče teme: 1. »Moderno risanje v ljudski šoli z ozirom na nove učne načrte.« Poročal je o tcm tov. Konrad Fink. 2. »O preosnovt Zaveznih pravil« je poročal tov. Fr. Štefančič. 3. O temi: »Mladinska skrb z ozirom na lokalne razmere«, je poročal tov. Viktor Grčar. b) Društvo učiteljstva ljubljanske okoiice ima danes 25 »ravih članov in je iraelo v tekočem letu eno zborovanje. c) Belokranjsko učiteljsko društvo je imelc eno zborovaaje ter šteje 27 pravih članov. d) Litijsko učiteljsko društvo ima 32 članov ter je enkrat zborovalo. e) Kranjsko učiteljsko društvo ima 45 pravih in 3 častne člane. Imelo je dve zborovanji. Obravnavale so se sledeče teme: 1. »Pouk slaboumnih« — predaval tov. Peter Jocif. 2. »Vzgoja čuvstva in volje« — predaval je g. Makso Pirnat, c. kr. profesor v Kranju. 3. »Črtice iz moderne fizike« — predavanje s praktičnimi poizkusi v lizikalnem kabiaetu v gimnaziji. Predaval je dr. Simon Dolar, c. kr. gimn. profesor v Kranju. i) Kamniško učiteljsko društvo šteje 17 pravih članov. Imelo je eno zborovanje s predavanjem o temi: »Perutninarstvo« — predavatelj tov. Ivan Zupan. Ob isii priliki je predaval tudi tov. Aaton Grmek o premembi Zavezinih pravil. g) Radovljiško učiteljsko društvo šteje 35 pravih, 5 podpornih in 2 častna čiana. Imelo je eno glavno in dve mesečni zborovanji. O temi »Moje berilo« je predaval tov. Ivan Šega. Poročil o drugih društvih nimam. Človek bi mislil, da je zavladala med našimi vrstami apatija in brezbrižnost, toda ne, jaz smatram ta pojav za neko hipno resignacijo. nekak odtnor, v katerem se hoče izmučeno učiteljstvo odpočiti. To je odinor, v katerem se zbira ves gnjev ozlovoljenih duš napram korumpirani javnostii Gnjev jeze teh v pomanjkanju in v trpljenju živečih ljudskih dobrotnikov naj zadenc oae, ki žive od ljudske krvi, ki jo pa plačujejo z zapeljivimi frazami in goIjufivimi obljubami. (Tako je.) Da, težki časi! Tam doli na Balkanu je vstal kraljevič Marko in združil je številna plemena v bratstvu, v liubezni za krst sveti in svobodo ziato — in pri nas? Gorje nam in narodu! Razcepljen ie in razdvojen. Zavladal je nad narodom Judež, ki ga s poljubi izdaja. Narodnega učitelja so vklenili v trdne verige suženstva in hlapčevanja, da je v posmeh ljudstvu. Gorje iiarodu, ki svoje učitelje zatira, a stokrat gorje onemu, ki daje ljudstvu pohujšanje, zakaj pisano je: »Kdor pohujša katerega teh malih, bi bilo boljše, da se mu obesi mlinski kamen na vrat, ter potopi v globočini morja.« (Res je!) Naš smoter, tovariši, je oni, kakor bratov na jugu: »Za krst sveti in svobodo zlato«. Za krst sveti, to je za moralo onega pristnega božanskega nauka, ki ga nam je prinesel Krist, za ono moraio, ki je pretrgala sužeaske verige starega veka, za vse ideje, ki so vredne človeštva, za poštenost, pravico, resnico in luč prosvete, za napredek, ki edini more rešiti človeštvo socialne bede. Za svobodo zlato! Proč s suženstvom in hlapčevanjem; naš stan mora postati enakopraven vsakemu drugemu stanu. Čemu kriviti hrbtenico, če pa vemo, da izpolnujemo v polni meri v okviru zakona svojo nalogo?! Svobode hočemo tudi svojemu narodu, one svobode, ki mu gre po božjih in posvetnib zakonih. V okviru naše velike monarhije mora doseči naš narod iste pravice, isto uvaževanje, kakor so ga deležni drugi narodi. (Odobravanje.) Da, težki so časi, ki jih živimo, toda ne obupati! V tolažbo naj nam bo, da trpimo skupno trpljenje — toda trpimo nedolžni in moralno čisti. Vse, kar je bilo gnilega na našem telesu, vse je odpadlo — ostali so čisti, lepi, krepki značaji, polni samozavestnosti in zaupanja vase. Vsi pa, ki imajo na glavi maslo, so se skrili pod varen plašč, kjer se jim ai bati preganjanja. Prav je tako, aaše vesti so čiste, lahko gledamo v oči, in tilniki se nam ne klonijo, ker smo si svesti neomadeževane moralne moči. Ne bati se, pride daa in ura, ko bo porušeno vse sleparstvo in kovarstvo, a na ravzvalinah vse lopovščine bo plavala božanstvena Justicija v vsej svoji lepoti in maščevalnosti ter bo klicala: »Kvišku srca vi vsi, ki ste me žejni in lačni! Pridite, da olajšam vaše bolečine, da utešim vaše duše, zakaj pisano je: Krivica nima obstanka!« (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Predsednik: Preden preidemo k nadaljni točki dnevnega reda, naj preberem pismo, ki sta mi ga poslali tovarišici Ema Zerjavova in Mar. Mehletova in ki se glasi: »Zaradi seje upravnega odbora »Društva slovenskih učiteljic« ne moremo prisostvovati zborovanju »Dež. slovenskega učit. društva«. — V duhu z Vami!« (2ivio!) Blagajnikovo poročllo. Tovariš Jakob Dimnik: Dohodk i: Saldo 1911. leta 70 K 61 v Obresti do 30. junija 1912 214 K 52 v Clanarina 18 K 20 v Dvig vsote za Ciperletov spo- menik 74 K 97 v Skupaj 378 K 30 v I z d a t k i: Za časopise in društva 34 K 70 v Za Ijubljanske učiteljiščnike 23 K 08 v Za sarajevske učiteljiščnike 7 K 92 v Zavezi za leto 1912 10 K — v Za sklad učiteljiščnikov 25 K — v Za tiskovine 15 K 31 v Delegatom v Celje 45 K — v Pristojbinski namestek 23 K 68 v Ciperletovi vdovi 74 K 97 v Upravai stroški 36 K 77 v Skupaj 296 K 43 v Dohodki Izdatki Prebitek Bilanca: Prebitek letosnji V mestni hranilnici V Uciteljski hranilnici Delez Ucit. hranilnice Ufiteljski sklad Skupaj 378 K 30 296 K 43 81 K 8 81 5108 3 55 57 5306 7 K K K K K K V V V 87 52 44 —. 61 44 V V V V V V PoročiLo preglednika računov. Tovariš Alojzij Kecelj predlaga absolutorij, kar se sprejme soglasno. Volitve. Tovariš Germek predlaga naj se stari odbor izvoli z vzklikom, kar obvelja. Na predlog istega tovariša se izvolijo tudi dosedanji pregledniki računov. O okrajnih učiteljskih konferencah. Tovariš Luka Jelenc: Kakor je znano, zavirajo že več let slovenski klerikalni poslanci v štajerskem deželnem zboru v Gradcu delovanje štajerskega deželnega zbora. S to obstrukcijo hočejo izsiliti delitev štajerskega deželnega šolskega sveta in na ta način izročiti spodnještajerskjo šoistvo in učiteljstvo pod kruto peto šoli vedno sovražega klerikalizma po kranjskem vzorcu; z obstrukcijo pa izkušajo preprečiti tudi regulacijo učiteljskih plač. Vsaka obstrukcija pa globoko reže v iinance dotične dežele. To vidimo v bogati Češki, ki stoji na robu poloma, tako da se že napoveduje moratorij, ako ne bo kmalu od nikoder pomo.i. Enako dela tudi štajerskemu deželnemu odboru odstrukcija velike skrbi. Varčevati so začeli, kjer le morejo in kjer se le da. In seve, začeli so varčevati kakor povsod in vselej pri šolstvu. Sistirali so letos vse okrajne učiteljske konierence, češ da ni pokritja za potnine učiteljstvu. Zgledi, posebno slabi, pa vlečejo in mičejo. Takoj se je prijel te misli za ljudsko šolstvo in učiteljstvo tako jako vneti deželni odbor vojvodine kranjske. Obrnil se je na deželni šolski svet z nasvetom, li bi ne kazalo zavoljo ogromnih stroškov, če ne sistirati, pa vsaj samo vsako drugo ali tretje leto razpisati okrajne učiteljske konference. Deželni šolski svet je vprašal za nmenje okrajne šolske svete. Čul sem, da so ti v večini, za vse ne vem, odgovorili v negativnem smislu. Kaj bo ukrenil deželni šolski svet, ne vem, toda izkušnja nas uči, da le prerad ustreže deželnemu odboru. Ali naj učiteljstvo mirno in molče gleda, da se mu zopet kratijo v zakonu zajamčene pravice? Tega ne vemo! Državni šolski zakon z dne 14. maja 1869, § 45, izrečno veleva, da mora biti v vsakem šolskem okraju vsaj ena okrajna učiteljska konferenca in 2. in 3. odstavku tega paragrafa navaja v glavnih potezah zadačo teh konferenc. Natančen delokrog okrajnih učiteljskih konferenc pa je dodan v ministrskem ukazu z dne 8. maja 1872. Okrajne učiteljske konference so nam torej po zakonu zajamčene, in kdor noče biti postay_olomec, jih nam ne more niti utesniti niti sistirati. Tudi delokrog jim je določen, in če so se preživele in ne dosegajo svojega namena, da je koristi le malo ali celo nikakršnih, kakor se napačno poudarja, ni krivo učiteljstvo^ krivda leži v okrajnem šolskem nadzorniku. Če je nadzornik na svojem mestu, bo znal konferenci vdihniti pravo življenje; postavil bo na dnevni red razprave, od katerih bo imelo učiteljstvo veliko korist, podal navodila, ki bodo učiteljstvu zvezde vodnice pri vzgoji in pouku. Velikega pomena je tudi, da se snide vsaj enkrat na leto učiteljstvo celega okraja, da se spozna ne le po obrazu, temveč tudi po duhu, da si zmenjava svoijei mjjsLi in nazore. Predbaciva se tudi nam ob tej priliki, da mi sami ne maramo učiteljskih konferenc, ker smo bili razbili ob svojem času deželno učiteljsko konferenco. Ta argument bi bil logičen, vendar ne drži. Zakaj smo bili razgnali deželno učiteljsko konferenco? Opozoriti smo hoteli najširše mase, merodajne in najvišje kroge, kolika beda vlada med kranjskim učiteljstvom, da se posilužuje tak)ih nenavadnih sredstev v dosego izboljšanja svojega gmotnega položaja. Edino to nas je_dovedlo takrat do onega nenavadnega koraka, nikakor pa ne ono, kar se nam predbaciva, da nismo hoteli delati v prospeh ljudskega šolstva. (Res je!) Kaj pa je pravi vzrok, da nam hočejo utesniti okrajne učiteljske konference? V prvi vnsti hočejo prihranjiti tiste bore tisočake, ki jih dobi učiteljstvo za potnino. Varčevati hočejo začeti zopet pri učiteljstvu, ki že itak nič nima, ker vedo, da z nami lahko počno, kar se jim zljubi. da se lahko prelomi tudi zakon, ki nam jamči naše pravice. Če nam nihče ne čuva p.o zakonu zajamčenih pravic, molčati ne smemo sami. Zato predlagam in priporočam v sprejem to-le resolucijo: Kranjsko napredno učiteljstvo, zbrano dne 28. decembra 1912 v Narodnem domu v Ljubljani pri občnem zboru Slovenskega deželnega učiteljskega društva, se izreka z vso odločnostjo zoper nameravano utesnitev okrajnih učiteljskih konferenc* ki so mu zajamčene v § 45. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, delokrpg pa določen v ministrskem ukazu z dne 8. maja 1872, drž. zak. št. 68. (Sprejeto soglasno.) Slu.ajnosti. Tovariš tajnik čita dopis Učiteljskega društva za kranjski okraj: Na letošnjem jesenskem zborovanju »Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj« sta se soglasno sprejeli nasledtiji dve resoluciji: 1. Gotovi krogi delujejo na to, da bi se odpravile vsakoletne učjteljske konferencije, in motivirajo to odpravo s tem, da _d za deželo predrage, haska pa ne donašajo tistega, kakor je želeti. Učiteljstvo kranjskega okraja protestira proti takemu postopanju, ker bi s tem kršile postavno zajamčene pravice. Drugod se mečejo miljoni vun večkrat v nepotrebne namene, pri šolstvu in učiteljstvu pa se štedi na vseh koncih, kar je procvitu ljudskega šolstva gotovo na kvar. Ako se hoče učiteljstvo nadalje izobraževati, mora se zvečina na lastne stroške. Ce ne stoje ojkrajne učyiteljske konferencije na višku modernih zahtev, lahko temu odpomorejo višje šolske oblasti s sistematično urejenim načrtom; sicer pa so učiteljstvu te konierncije vseeno prav lahko v veliko korist, če je nadzornik docela na svojem mestu. 2. lsto učiteljstvo odločno protestuje proti krivični razdelitvi deželnega denarja v učiteljske in šolske namene. a) Draginjske doklade neoženjenemu učiteljstvu se nameravajo razdeliti »po previdnosti« sarho gotovemu delu učiteljstva. Današnjo neznosno draginjo občuti vsak, bodisi da je tega ali onega političnega prepričanja; te ali one narodnosti. b) Deželni odbor je nakazal 50 odstotno stanarinsko doklado ljubljanskemu učiteljstvu zopet po istem krivičnem ključu. c) Članom »Slomškove zveze«, ki so se priglasili v meščanski tečaj, plača deželni odbor kranjski suplente iz deželnih stroškov, člani naprednih učiteljskih organizacij pa jih morajo plačati iz svojega. — Če je vse to le kupovanje političnega prepričanja, je skrajno nemoralno in nad vse krivčno, ker plačajo naprednjaki več davka, kakor pa recimo pristaši »Slov. Ljudske Stranke«. Podpisano učiteljsko društvo prosi torej slavni odbor »Deželnega slovenskega društva v Ljubljani«, da napravi v tem smislu vlogo na c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko; eventualno da postavi ti dve točki v razgovor pri letošnjem občnem zboru. Tovariš Germek: Vsako okrajno učiteljsko društvo naj nabere gradivo, kako so se delile draginjske doklade. S tem materialom izpopolnjena II. resolucija naj gre na dež. šolski svet. (Sprejeto.) Tovariš tajnik prečita dopis vodstva Zaveze: Cenjeni odbor naj sprejme v vednost in blagohotno rešitev to dvoje: 1. Vodstvo učiteljske Zaveze se je posvetovalo na svoji zadnji letošnji vodstveni seji o nameri gotovih krogov, ki hočejo, da naj se ne vrše okrajne učiteljske konference na Kranjskem kakor do- slej vsako leto, ampak šele vsako tretje leto. Ker bi bila taka postava na vsak način na kvar učiteljstvu kakor povzdigi ljudskega šolstva, zato se je na tej seji soglasno sklenilo, da se obrne Zaveza do slavnega »Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« s prošnjo, da postavi ta to točko na dnevni red letošnjega glavnega rednega zborovanja. Okrajne učiteljske konierence naj se vrše vsako leto! 2. Po Zavezi se sestavlja »Spomenica o preganjanju in zapostavljanju kranjskega naprednega učiteljstva.« Ker tangira to nečuveno preganjanje le učiteljstvo na Kranjskem, zato je sklenilo vodstvo Zaveze, da odstopi vse izbrano gradivo »Deželnemu slov. učiteljskemu društvu v Ljubljani«. To naj vse gradivo pregleda, pomnoži in podpre z novimi fakti, ki pa morajo do pičice odgovarjati resničnim dejstvom. Nato naj se odpošlje v najkrajšem času ves materiial v obliki spomenice v resen prevdarek kranjskemu deželnemu šolskemu svetu. Na novo naj se pojasni v spomenici: a) kako pristransko se je razdelila samskemu kraniskemu učiteljstvu 25odstotna draginjska doklada; b) na kak način se je razdelila po deželnem odboru kranjskem 25% in 50% stanarinska doklada ljubljanskemu učiteljstvu; c) kako se podeljuje podpora iz ubožnega zaklada večkrat popolnoma nepotrebnim »Slomškarjem«, naprednemu učiteljstvu, če je podpore še tako potrebno, pa se ne da nič ali pa prav malo; č) da se je plačalo iz deželnega denarja suplenta priglašencem tečaja za meščanske šole samo članom »Slomškove Zveze«, nobenemu pa ne, če se je zaznalo^ da je član naprednih učiteljskih organizacij, četudi je bil predlagan v to od deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Dobesedno naj se potem objavi ta odposlana spomenica najprej v »UčUeljskem Tovarišu«, nato v slovenskih, učiteljstvu naklonjenih listih, da izve napredno ljudstvo, kako pristransko postopa takozvana krščanska »Slov. Ljudska Stranka« po svojih voditeljih pretežno z denarjem naprednih davkoplačevalcev. Tistemu, ki sestavi to obširno spomenico, se mora dati primerno nagrado. Po možnosti je Zaveza rade volje pripravljena v ta namen nekaj prispevati. Pozneje naj se ta sporaenica odpošlje Zvezi slovenskega učiteljstva v Avstriji, v prestavi pa tudi napredni nemški učiteljski Zvezi, da to snov uporabita v učiteljskih glasilih in v državni zbornici. Tovariš Črnagoj predlaga, naj se ti nasveti čimprej izvrše. Spomenica naj se objavi tudi v izvenavstrijskih listih. Tovariš Jelenc pravi, da je gradiva za spomenico že precej nabranega, drugo gradivo se zbira. Ob debati, ki so vanjo posegli tov. Gangl, Germek, Jelenc, Luznar, Dimnik, se sklene, da prevzame ves materijal tov. Gangl; končno se tudi sklene, da se izda spomenica v obliki brošure v slovenskem in nemškem jeziku. Tovariš predsednik zaključi zborovanje z vzklikom prevzvišenega knezoškofa: Mi pa ostanemo, kakor smo bili! (Odobravanje.)