LADISLAV OGOREK : Josip Stritar. Ob osemdesetletnici njegovega rojstva. Ra3li, sinek; dober, blag ostani, materi veselje in oeetu; ti Ijubezen domovini hrani, če si tudi rojen v tujem svetu! I*—i Josip Strltsr: Otroku. { ' ni fr(J/ Jspang se imemjje kraj pri DunajUj kjer je v tihem \ {' / / / sv0Jem zavetju praznoval dne 6. marca t. 1. osemde- \ šm I setletnico svojega rojstva odiieni znanee in prijatelj 1 W / slovenske raladine, eden naših prvih in najslavnejših I B I mož — Josip Stritar! i > Znanec in prijatelj slovenske mladine? Da! Saj I I ni med nami nikogar, ki bi ne poznal njegovega I I imena! Mesto in vas, kmet in gospod, šola, koča, / I hisa in grad ga pozna ! S svojimi deli si je ugladil / \ pot v slehrno slovensko srce. S posebno skrbnostjo / i \ in nežnostjo se je približal slovenski mladini ter jo ¦ ~* *—^ objel z vso gorkoto in iskrenostjo svoje ljubezni! » »Pod lipo", ,Jagode", ,Zimski večeri", ,Lešniki", — to so vidni in L neminljivi spomeniki te skrbnosti, nežnosti in Ijubezni! Stritar živi in bo - živel tudi še potem, ko umrje telesno — v svojih delih bo živel, živel [ bo v duši bodočih slovenskih rodov še do konca dni! Tako je življenje g pesnika - umetnika Josipa Stritarja! ¦ Ko je bil !. '902. odlikovan s Fraiie-.Iožefovim redom, je pisal o ¦Stritarju tudi ,Zvonček" (III. letnik, str. 22—23). Danes nam ni treba po-Buiavljati Hstega, kar smo (akrat povedali o njem. Danes govori v našera Blistu takorekoč Stritar sam! Namenoma smo odbrali iz obilice njegovih ¦gpisov le majhen del vezanih besed, da spoznamo iz njih čuvstvovanje ^pn mišljenje, dušo in srce tega izrednega slovenskega moža. ki si je še v Btej visoki starosti ohranil v zdravem telesu zdravo dušo ! H Kaj je bistvo, jedro, glavna poteza njegovih spisov ? Stritar sam Bgovori: ,Rodoljubje, globoko v otroškem srcu že ukoreninjena ljubezen Bdo domovine v zvezi in soglasju z Ijubeznijo do vsega človeštva govori Bvsakemu, ki ima srce in razum, jasno in krepko iz teh spisov v vezani ¦n nevezani besedi. iismiljenje govori iz njih in sočutje 7. vsem, kar trpi Hoa sveUi." Sam, kar ima, Sloven si je priboril, ni stal pričakujoc pomoči tuje; tako je prav! Samo, kar sam si storil, zares se tvoje delo imenuje. Pogum! Sam sebi zvest Slovenec bodi, In stal ne bodeš zadnji med narodif Josip Strltar: Pokoncl glsve! Oj, skloni Kvišku spet se, draga matl, Sfovenlja, oči povzdlgni solzne svoje; glej, mir in sprava ^opet ]e med bratl, nesreca združita je sine tvoje; ne !e za zdaj! Gorje njegovi duši, kedor med brati mir nam zopet ruši! Josip Stritar: PoKonCi glave! ¦~\ In kakšen smoter je imelo njegovo delo ? Zopet odgovarja Stritar s;im: ,Ne v neveselo preteklost nazaj, naprej v lepšo bodočnost sem kazal vedno rojakom svojim! Idealista sem se imenoval in se imenujem odločno in ponosno; geslo moje je bilo vedno: Sursum corda — srca kvišku !* Tako se glasi beaeda moža, ki je vse svoje življenje posvetil z delom hlaginji slovenskega naroda ! Stritar nam je vzor neumorne deloljubnosti, neizčrpne domovinske ljubezni, moškega značaja ter plemenitega srca! Naj zaključimo te skromne vrstiee, čestitajoč Josipu Stritarju v imenu hvalelnovdane slovenske mladine ob osemdesetletnici njegovega rojstva, z veličastno njegovo pesinijo: