Mteln* fhirn » {ttorlnL
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vs leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt.hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, 11. februarja 1932.
štev. 18.
Popisi davkoplačevalcev v Ljubljani
Po členu 110. zakona o neposrednih davkih morajo občinska oblastva vsako leto do konca meseca februarja vsakega leta popisati davkoplačevalce. Zakon poleg tega izrecno določa, da uredi popisovanje davčnih obvezancev s posebno naredbo minister za finance.
Obrazec za popisovanje je predpisal že pravilnik k zakonu o neposrednih davkih, dočim je izdal navodilo že z razpisom z dnem 31. decembra 1928, št. 16910.
Obrazec za popisovanje, kakršnega je predpisal pravilnik k zakonu, ima nastopne razpredelke:
1. Ime, priimek in očetovo ime davčnega zavezanca.
2. Poklic.
3. Ulica in hišna številka.
4. Kakšen obrat ali samostalen poklic izvršuje.
5. Kje je obrat ali kje se poklic izvršuje.
6. Število nameščencev: skupaj, pomočnikov.
7. Ali ima dohodke v obliki obresti ali rente in kakšne vrste in koliko; ali daje zemljišče v zakup komu in za koliko.
8. Pripomba.
Za popis davkoplačevalcev za 1. 1932, je izdalo mestno načelstvo v Ljubljani novo tiskovino, ki nalaga davkoplače-va' -1 večje dolžnosti nego jih od njih zaL. va pravilnik, odnosno uradno predpisani obrazec.
Nova tiskovina zahteva, da napove davkoplačevalec za popis še sledeče podatke:
a) Dan, mesec in leto rojstva; v b) zasebno stanovanje, kraj, ulica, številka, letna najemnina;
c) koliko članov družine vzdržuje;
") vrsta in letna plača hišnega zasebnega služabnika (kuharice, služkinje); . ti) kje in kakšne nepremičnine ima m koliko dohodkov mu donašajo;
e) ali ima še kake druge vire dohodkov, kakšne in koliko mu donašajo;
f) ali daj eopremljene sobe v najem, komu in za koliko;
g) koliko je plačal v letu 1931 na davkih in dokladah;
h) ali in kateri član družine ima svoje dohodke in od kod.
Izpolnjevanje teh podatkov povzroča davkoplačevalcem gotove neprilike. Že Prvi podatek o rojstnem datumu ni bistveno potreben za davčno priredbo, posebno ne pri ženskah, ki za davek na neoženjene osebe ne pridejo v poštev, 'ojstni datum bi se moral obvezno izpolniti samo pri moških, ki niso oženjeni. Izpolnjevanje letne najemnine je do cola nepotrebno, ker jo davčna upra-v.a more ugotoviti iz prijave za zgrada-llr)o, katere ima itak na razpolago. Ne-Pnhka pri izpolnjevanju tega vprašanja obstoja v glavnem v tem, da se popis vrsi v februarju, prijave so se pa vlagale v jeseni in so se med tem časom vec ali manj, vsaj ponekod, izvršile iz-P> omembe v najemnini, poleg tega pa najemniki največkrat niti natanko ne koliko znaša davku zavezana najemnina, ker ž njo vred plačujejo tudi mestne davščine. Nadaljni podatki, ki v.' .,C('.|o zasebnih razmer o poslih, o S!n r/lne’ 0 dohodkih iz nepre-.,0vP°dnajemu in o zaslužkih
vIS * r T? niso Podpisani in jih vsak tudi ne daje rad na razpolago tako, da morejo o njih vedeti razen njega in davčne uprave se druge osebe ki nimajo s priredbo davkov pravega’po-fla. lo so stvari, ki so vsekakor delikatnega značaja, in katere bi lahko javena uprava ugotovila sama z zaslišanjem davkoplačevalcev, ako polaga a nje važnost in ima — zakonito pra-VlCo» da jih ugotavlja.
Največ komentarjev pa vzbuja vprašanje, koliko je dotičnik plačal v 1. 1931 na davkih in dokladah. Davkoplačevalcem se čudno zdi, da se potrebuje za popis tudi te podatke, za katere davčna uprava itak sama najbolje ve.
Zanimali smo se, kako se popisujejo davkoplačevalci v drugih mestih in ugotovili, da popisujejo druga mestna načelstva davkoplačevalce tako, kakor to določa obrazec v pravilniku k zakonu o neposrednih davkih, torej na tiskovinah, katere so uporabljale prejšnja leta.
Predpisi se torej v tem pogledu niso izpremenili. Le razpis ministrstva za finance z dne 22. decembra 1931, broj 92.975 nalaga davčnim upravam, da si pribavijo podatke za predpis davka na neoženjene osebe in jih opozarja, da naj dajo popisnim organom točne instrukci-je, da ne izpuste iz popisa podatkov o rentnem davku.
Podatki, katere zahteva mestno načelstvo od davkoplačevalcev, v kolikor jih ne vsebuje obrazec pravilnika, gredo preko predpisov in izven okvirja zakona, razen podatkov, ki se nanašajo na ugotovitev, ali podlega dotični davkoplačevalec davku na neoženjene osebe.
Ker izpolnjevanje popisa povzroča davkoplačevalcem v Ljubljani gotove neprilike, bi bilo vsekakor umestno, da se ugotovi, kdo jim je odmenil breme, za katero ni imel opore niti v zakonu, niti v pravilniku in tudi ne v internih razpisih ministrstva za finance. Njegova gorečnost pomenja za ljubljanske davkoplačevalce privilegium odio-sum, katerega niso dolžni, da molče likvidirajo.	p.	3i
Gospodarske razmere v Južni Srbiji
V svoji zadnji plenarni seji se je bavila trgovska in obrtna zbornica v Skoplju z gospodarskimi razmerami v Vardarski banovini. V resoluciji zahteva, naj se napravi popoln gospodarski načrt, pri katerem naj se posebno pazi na prodajo jugoslovanskih produktov v inozemstvu. Dalje zahteva zbornica kolikor mogoče hitro ustanovitev gospodarskega sveta in zopetno vpo-stavitev proste, zasebne trgovine s pšenico. Posebne zahteve so stavljene glede kulturnega in gospodarskega dviga Var-darske banovine posebej. Prosto kulturo tobaka naj Koji posamezni podjetnik, ne l»a zadrugarstvo, ki nima kot temelj zasebnega tobačnega gospodarstva nobenega iz-gleda na uspeh. Zbornica zahteva dalje, naj se pripusti gojitev indijske konopije in da naj velike zaloge opijevega maka nakupi država. Med drugim željami zbornice je treba posebno omeniti ono glede ustanovitve industrijske banke in pa glede znižanja osebne in tovorne voznine na železnicah. Glede vprašanja deljenih ali nedeljenih zbornic se izreka zbornica v Skoplju za sistem nedeljenih zbornic. — Iz tega sejnega poročila se dobi dober vpogled v težnje in želje prebivalstva Var-darske banovine, torej Južne Srbije.
NA POTU DO MEDNARODNEGA SPORAZUMA V UMETNI SVILI.
V evropski industriji umetne svile se vodi že več let hud konkurenčni boj. Nemški, holandski, italijanski in švicarski producenti so se spojili v preteklem letu v skupino, a se niso mogli sporazumeti z belgijskimi in francoskimi producenti, zlasti še zato ne, ker v teh dveh deželah domači producenti sami niso bili med seboj edini. V zadnjih dneh so pa belgijske diužbe Tubize, Viscose, Obourg in Ninove osnovale skupni prodajni urad, ki obsega vso merodajno belgijsko umetnosvileno industrijo in ki bo pričel delovati že v naj-bližnjih dnevih, la družba se bo pričela pogajati sedaj s Francozi, ki pa sami še niso sindicirani, in upa, da jih bo dovedla do spojitve. Ce bi se to izvedlo, bi bila pot do razgovora med obema velikima evropskima skupinama prosta.
Jzvo* našega lesa v Svicc
Uvoz lesa in lesnih izdelkov v Švico je iz gotovih carinskih pozicij od 5. t. m. dovoljen le v okviru kontingentov na podlagi posebnih uvoznih dovoljenj. Ta uvozna dovoljenja pa so potrebna le za uvoz iz gotovih navedenih držav in se lesne pošiljke iz teh držav brez uvoznih dovoljenj carinijo po maksimalni tarifi. Višina kontingentov se ne objavi. Uvozna dovoljenja pa se izdajajo le tvrdkam, ki so že preje uvažale les iz dotičnih držav, zato mora uvoznik priložiti prošnji za uvozno dovljenje carinska potrdila iz dobe od leta 1925—1929. Švicarskemu uvozniku se lahko stavi pogoj, da enako količino lesa, ki jo hoče uvoziti na podlagi uvoznega dovoljenja, kupi od domačih producentov. Predpisi so torej zelo strogi, zato je tem važnejše, da naša država po podatkih, ki jih objavlja dunajski »Holz-markt«, zaenkrat ni med izvoznimi državami, za katere veljajo te omejitve. Uvozna dovoljenja na podlagi kontingentov so namreč predpisana za uvoz okroglega lesa igličastega drevja in sirovega gradbenega lesa (tar. št.»230) in za tesan les igličastega drevja (tar. št. 232) iz Nemčije, Francije, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške in Madžarske, za uvoz desk od igličastega drevja (tar. št. 237) iz Nemčije, Francije,
Avstrije, Poljske, Rumunije, Češkoslovaške, Madžarske, Rusije in USA in končno za uvoz mizarskih izdelkov in pohištva (tar. št. 259—264 a in 265—2G8, a, b) iz Nemčije. — Istočasno se zaradi poleka ncmško-švicarske trgovinske pogodbe ukinejo nekatere pogodbene carine in se nadomestijo z avtonomnimi. Zato se poviša carina na pragove (razen hrastovih) od 1-20 na 1-30 frankov, na sode, škafe in slične posode od 18 na 25 frankov in na leseno kuhinjsko orodje in sirove lesene držaje za orodje od 40 na 50 frankov. Tarifa za okrogli les od igličastega drevja se odslej deli na dve postavki, in velja carina za hlode do 2 m dolžine, ki se rabijo za izdelovanje celuloze ali lesene mase, 0-05 franku, za ostali okrogli les od igličastega drevja pa 0-40 franka (vse za 100 kg). — Naš izvoz lesa v Švico je bil doslej slab. Leta 1930. smo izvozili v Švico le za nekaj nad 33 milijonov Din lesa, večinoma trdega. Od te vrste odpade na les od igličastega drevja le nekaj nad 2 milijona Din. Tej mali količini uvoza mehkega lesa iz naše države je morda pripisovati, da za našo državo ne veljajo uvozne omejitve, dočim veljajo celo za Madžarsko.
Krošnjarska nadloga
Krošnjarjev je na deželi vedno več. Človek bi mislil, da se bomo z mrazom in snegom vsaj začasno otresli teh ljudi, zdi se pa, da jih baš mraz in brezposelnost sili v naše kraje, srečamo jih prav povsod. Obiskujejo in nadlegujejo vsakega, včasih postajajo celo nasilni. Zlasti ob nedeljah jih je po manjših krajih toliko, da je postalo poslovanje trgovcev na deželi ob nedeljah skoro brezpredmetno. Mar ne veljajo tudi za krošnjarje predpisi o odpiranju in zapiranju? Ureba kr. banske uprave pravi izrecno, da je krošnjarje-nje ob nedeljah prepovedano. Uredba je jasna in ni glede tega nikakega dvoma. Tu ni izjem za noben kraj in za nobenega človeka. Prav to pa spravi nas podeželske trgovce v upravičeno nevoljo, ako gledamo, kako se predpisi kršijo. Že avtoriteta oblastev samih zahteva, da se zakonski predpisi uveljavljajo točno in strogo ter da se ne dela izjem za nobenega. Zato bi bilo želeti, da bi sreska načelstva
posvečala krošnjarjem, ki tako evidentno kršijo zakone, večjo pozornost. Že dejstvo samo, da se tatvine pri nas v zimskem času tako nevarno množijo, bi zahtevalo strožjo kontrolo nad krošnjarji. S pregledovanjem krošenj bi se prišlo na sled marsikateri tatvini. Tudi je med temi ljudmi prav mnogo sumljivih ele^ntov in bi bilo potrebno, da se najstrozje nadzorujejo. Zato prosimo merodajne faktorje, da skrbijo za to, da bodo tudi krošnjarji spoštovali zakonske predpise in da se naše podeželje reši vsaj najnevarnejših elementov. Želeli bi vsaj ob nedeljah mir pred to nadlogo in če pravi uredba banske uprave izrecno, da je krošujarjenje ob nedeljah prepovedano, mislim, da ne bo težko ustreči naši zahtevi, saj nočemo drugega kot to, da se spoštujejo zakoni. Ce se mora predpisom pokoriti domač nastanjen trgovec, se mora, vsaj tako mislim, pokoriti tudi krošnjar!
Trgovec z dežele.
CARINA NA OLJNE PLODOVE IN
OLJNO SEMENJE SE UKINE
Finančno-ekonomski komite ministrov je sklenil, da se zaradi zasigurane prodaje makovega semena v južnih krajih naše države po primernih cenah, ukine uvozna carina za vse vrste semen, ki se uporabljajo za izdelovanje olja. Dosedaj je bilo treba plačati za vsakih 100 kg uvoženega semena te vrste po štiri zlate dinarje minimalno in šest zlatih dinarjev po maksimalni tarifi. Ta sklep je bil sprejet na pobudo poslancev Dravske banovine in ima v prvi vrsti namen podpreti našo domačo industrijo bučnega olja, ki je bila zaradi razmeroma visoke uvozne carine resno ogrožena. Kakor znano, se uvaža skoro dve tretjini potrebnega semena iz inozemstva ter se pri nas predeluje, kakor n. pr. bučno seme, seme solnčnic itd,, a olje se zopet izvaža v inozemstvo. Na seji ekonomslco-finančnega komiteja ministrov je bilo sklenjeno, da se temu primerno spremenita carinski postavki 30 in 31 splošne carinske tarife za uvoz, ki se sedaj glase:
Postavka 30: Oljni plodovi: repica, kitajska oljnata redkev, bukov žir in drugi oljnati plodovi, drugje imenovani, so oproščeni uvozne carine.
Postavka 31: Seme solnčnic, sezamovo, makovo, bučje, bombaževo, laneno, konopljeno, ricinovo in ostalo semenje, ki se uporablja za predelavo v olje, je prosto uvozne carine.
IZVOZ ŽIVINE V ITALIJO
Kmetijsko ministrstvo je uredilo v sporazumu z italijanskimi oblastmi promet z živino iz naše države v Italijo in obratno preko obmejnih postaj Bohinj. Bistrica in Podbrdo. I*o teh dogovorih bomo lahko živino preko obmejnih postaj izvažali in uvažali samo ob četrtkih. Interesenti so dolžni, da javijo pošiljko živine vsaj 24 ur prej italijanski carinariMci v Podbrdu.
* * *
PRIJAVE DOLGOV V INOZEMSTVU
Podružnica Narodne banke v Ljubljani objavlja v smislu naredbe centrale v Beogradu (glej »Jutro« od 7. t. m.) poziv za prijavo dolgov v inozemstvu na dati 31. decembra 1931. Interesenti morajo svoja dolgovanja v inozemstvu po stanju od 31. decembra prijaviti najkasneje do 15. februarja t. 1. oni podružnici Narodne banke, v katere področju se nahajajo. Dolžnikom, ki niso prijavili svoja dolgovanja v inozemstvu, Narodna banka ne bo izdajala dovoljenj za nabavo deviz ob priliki zapadlosti dolga. Potrebne tiskovine izdaja Narodna banka brezplačno proti priložitvi poštnine.
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Gospodarska kriza v Franciji poostrena
V	politični borbi glede reparacijskega Vprašanja in medzavezniških dolgov stopi gospodarska kriza v Franciji navidezno v ozadje; a ona obvlada kot temno ozadje Vse politično življenje Francije in teži kot svinec na državno gospodarstvo. Vsi poskusi potolaženja in pomirjanja od strani Uradnih mest ne morejo odstraniti rastoče vznemirjenosti. Klic po odpravi rcparacij-Bke krize in po mednarodni rešitvi gospoda",ske krize se čuje zmeraj bolj glasno zlasti v podeželskih listih.
Če pogledamo v sedanjo strukturo industrijskih razmer v Franciji, vidimo takoj, da je v vseh panogah nastopilo občutno oslabljenje. Pravkar priobčena primerjalna statistika o delavcih, zaposlenih v glavnih industrijah, nam pravi, da so jih v teku pol leta odpustili 20 do 50 odstotkov. Industrija svile, tekstilij, luksuznega blaga, čevljev in kemije je omejila obratovanje, vsled česar je brezposelnost po zasebnih cenitvah narasla od 1,250.000 na 2 milijona 500.000 oseb. Uradne številke so seveda mnogo manjše. Med lanskim novembrom in letošnjim januarjem so industrijske zbornice izvedle nujne odredbe, da preprečijo ustavitve plačil. Zlasti drakonič-no sta postopali strojna in avtomobilna industrija. Najprvo sta odstranili inozemske delavce, nato sta strogo izvedli skrajšano delo in odpuščata sedaj dc nadaljnjega vsak teden domačo francoske strokovne delavce.
Zunanja trgovina se z uporabo kontin-gentacije drži sedaj na gotovi višini. Deficit je sicer padel, a na rovaš vsega uvoznega in izvoznega obsega. V resnici se opazuje skrčitov vsega industrijskega življenja; vse pričakuje konjunkture, ki pa more iziti le iz obnove mednarodnega gospodarskega življenja. Vlada nima v borbi proti krizi zadosti praktičnih predlogov. Program »gospodarske nove opreme Francije« se na papirju lepo vidi, je pa to jako draga, nerentabilna in v prvi vrsti politična konštrukcija. Gre za javna dela, ki jih hočejo izvršiti iz volivnih razlogov, na drugi strani pa za stavbne načrte, ki so jih iz istih razlogov stavili z dnevnega reda. Mestne občine odklanjajo vsiljena jim podjetjd? pri zbiranju delavskih množic nastajajo največje težkoče itd.
Zlasti hudo učinkuje pičlost industrijskih kreditov. Kljub vsem opominom re-sortnih ministrstev ne marajo banke podpreti obratov, ki potrebujejo kreditov, in rajši nabirajo mrtev kapital. Vendar pa najdejo nekateri v tej krizi tudi dobre strani; veleindustrijec in poslanec Fougčre na primer je dejal, da ima Francija še zmeraj ravnovesje raznih panog njenega gospodarskega udejstvovanja. Če primerjamo Francijo z državami Srednje Evrope, se more pač še zmeraj imenovati srečna; 6trma krivulja brezposelnosti pa seveda pravi, da je bilo popolnoma napačno vse prorokovanje, govoreče o tem, da francosko gospodarsko življenje ne bo od krize prizadeto. Sedaj se propagira sunek v smeri absolutnega protekcionizma ali celo v smeri avtarkije. Vodilni industrijski li sti pridigajo to zdravilno sredstvo in pravijo, da se bo z izkoriščanjem domačega trga mogla dobiti protivrednost za nazadovanje eksporta. Doslej v tem oziru pač še ni videti nobenega uspeha.
Neodločni so merodajni gospodarski politiki glede nivelacije cen. Odpor industrij (razen kovinske) se javlja v tako močni izmeri, da oslanejo vsi načrti o znižanju cen za živila prve vrste brezuspešni. Velika ovira je poljedelstvo, kojega interesi proti vsaki inozemski konkurenci se zastopajo tudi tedaj, če preti draginjski val.
Padec davkov je pokazal, da je gospodarski položaj zelo neugoden. Kako naj se krije proračunski deficit v znesku 1250 milijonov frankov? Ce bi davke zvišali, bi zadeli ravno one, ki že sedaj največ trpijo. Opozicija v parlamentu priporoča znižanje izdatkov za armado in znižanje pokojnin za vojne pohabljence. Okoli teh dveh točk se bo bil boj v ljudskem zastopstvu.
Že v 24 urah SS
klobuke itd. gkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo v
tovarna JOS. REICH
TRGOVSKO OBRTNIŠKA ZBORNICA V DUBROVNIKU ZA SISTEM SKUPNIH ZBORNIC
Pretekli teden se je v Dubrovniku vršila plenarna seja Trgovsko-obrtniške zbornice, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zagovarja sistem skupnih zbornic in predlaga, da se teritorij -zetske banovine razdeli na dvoje zborničnih področij s sedežem v Dubrovniku in Podgorici. Plenarna seja je odobrila tudi sklepe november-ske konference skupnih zbornic v Ljubljani.
* * *
Dividende v U. S. A. v 1.1931
Vsega skupaj je bilo izplačanih lani v U. S. A. v gotovini za 4347-6 mil. dol. dividend proti 4982-7 mil. dol. v letu 1930 in 4488 mil. v letu 1929. Razvoj dividendnih izplačil v najvažnejših gospodarskih panogah je razviden iz sledečega seznama (vse v milijonih dolarjev):
Vrsta
Public Utilities (obči blagor)
Banke in zavarovalnice 236-6 Železnice
Petrolejska industrija Živila Avtomobili Jeklo
Mnoštveni filialni obrati 101-4 Tobak
Bakrena industrija
Upoštevali moramo, da je primerjanje otežkočeno po spremembah v strukturi kapitala, po drugačni zadnjeletni statistiki glede dividend itd. Padec dividend je dosti večji kot številke to izkazujejo. — Prodaja delnic na borzi v Newyorku je padla od 1125 milijonov kosov v letu 1929 na 810 milijonov 600-000 v letu 1930 in nadalje na 576,900.000 kosov v letu 1931. — Po računskih zapiskih lista »New York Times« je naraslo število znižanih dividend od 47 v letu 1929 na 343 v letu 1930 in na 1106 v preteklem letu. Prav tako je naraslo število neizplačanih dividend od 204 na 755 in 1345. Na drugi strani se je znižalo število plačanih ekstradividend, število gra-tis-delniških Tazdeljenj in število zvišanja dividend.
1929	1930	1931
831-4	1083-3	11550
236-6	344-1	4227
552-1	550-1	4191
442-5	454-9	311-9
189-3	247-6	206-4
222-8	209-5	1460
190-7	190-9	130-2
101-4	1131	115-5
93-4	1000	104-2
271-3	181-5	70-5
PRIDELEK HMELJA V NEMČIJI
V preteklem letu 1931 so pridelali v Nemčiji na 10.249 hektarih 77.800 met. stotov hmelja proti 107.524 stotom na 13.074 hektarih v letu 1930. Pridelovalni prostor v preteklem letu je bil za več kot za polovico manjši kakor leta 1914, ko je znašal 22.761 hektarov. Donos na 1 hektar je bil lani s 7-6 met. stoti manjši kot v letih 1930 in 1929 z 8-5 in 9 met. stoti, kateri dve leti sta bili pa pač zelo ugodni.
PRISTANIŠKI PROMET V SMIRNI IN JUGOSLAVIJA
V preteklem letu beleži pristaniški promet v Smirni 1289 parnikov z 1,752.600 tonami. Jugoslovanskih parnikov je bilo 32 s 36.300 tonami. Največje je bilo število turških ladij in ton: 587 n 561.000. Sledi Italija z 223 parniki in 359.000 tonami, Francija z 62 parniki in 204 000 tonami ter Anglija s 118 parniki in 183.000 tonami. Vidimo, da so v Smirno prihajajoče ladje večinoma majhne.
* * *
UVOZ ŽELEZA, ŽELEZNINE ITD.
V JUGOSLAVIJO
Trgovski stiki med Nemčijo in Jugoslavijo
»Der Deutsche Aufienhandel«, glasilo »Handelsvertragsverein-a', piše v januarju:
Na željo jugoslovanske vlade bi se bila morala neposredno po uveljavljenju nemških preferenčnih pogodb z Ogrsko in Ru-munijo, ki so jih pričakovali za 15. nov. 1931, pričeti na enaki podlagi pogajanja z Jugoslavijo. Ker se pa omenjeni rok vsled odklonilnega stališča držav z največjo ugodnostjo proti preferenčnim pogodbam ni mogel obisliniti, so se morala tudi pogajanja z Jugoslavijo preložiti. Kakor se poroča od uradne (nemške) strani, se upa v teku bodočih dveh mesecev do-eeči dovoljenje nasprotujočih držav, nakar bi se mogla pričeti pogajanja z Jugoslavijo, v najugodnejšem slučaju na koncu februarja.
Trgovski stiki med Nemčijo in Jugoslavijo se urejajo sedaj po trgovski in plov-bni pogodbi od 25. oktobra 1927, uveljavljeni 20. decembra 1927, ki vsebuj© poleg klavzule največje ugodnosti tudi tarifne dogovore majhnega obsega.
Naši člani nam morejo že sedaj vposlati svoje predloge in želje v trikratnem izvodu. Dobro je uporabiti pri tem vzorčni format, ki ga na željo dopošljemo.
Trgovski promet Nemčije z Jugoslavijo izkazuje v zadnjih letih za Nemčijo aktivno trgovsko bilanco, kakor je razvidno iz sledeče tabele, v milijonih mark:
Saldo
Leto	Uvoz	Izvoz	za	Nemčijo
1925	831	113-1	+ 30 0
1926	81 0	136-0	+ 550
1927	72-3	116-1	+ 43 8
1928	66-6	117-6	+ 51 0
1929	60-9	152-6	4- 91-7
1930	74-8	172-1	+ 97-3
1931 (I.-IX.) 31-2	76-8	+ 45-6
Dočim obsega izvoz Nemčije v Jugoslavijo v prvi vrsti končne fabrikate (tekstilije in stroje), se uvaža iz Jugoslavije v Nemčijo predvsem sadje, jajca, les in surovi baker.
^nudbeipoopakuama
Za izvoznike jajc in perutnine. Tvrdka »S. I. R. P. I.< Sociotš Italiana Rappre-sentanze Prodotti Industriali, Milano 3/31, Carso Magenta, 52, Italia, želi stopiti kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki jajc in perutnine, ki bi lahko pod ugodnimi pogoji izvažali te predmete grosistom v Milano. Ponudbe v francoskem jeziku je nasloviti direktno na prej navedeno tvrdko.
Za izvoznike stavbnega lesa. Tvrdka Dott. M. M. Ju steli, studio industrialo, Tricsto, Via S. Nicolo 9/II., potrebuje stalno stavbni les za konstrukcije in ga želi uvažati. Ponudbe je poslati neposredno.
li .	11	■~S£gggBBi
V milijonih dinarjev so bile			uvožene v	
Jugoslavijo sledeče vrste:				
Vrsta	1927	1929	1930	1931
Stroji in aparati	317	575	406	297
Elektroteh. predmeti	136	186	201	186
Železo in železni pol-				
fabrikati	98	135	121	76
Železna pločevina	100	122	104	77
Cevi	40	67	60	51
Plugi	17	21	13	10
Razna železnina	300	346	342	267
železniški material		91_		163_	108		36
Skupaj	1099	1615	1355	1000
SUROVINSKE ZALOGE V AVSTRIJI RASTEJO
Uvoz surovin v Avstriji je v zadnjih mesecih presenetljivo narasel, pri čemer igra prvo vlogo želja po pravočasni založbi s surovinami, v strahu pred neugodnimi posledicami deviznega gospodarstva. Uvoz črnega premoga je večji kot lani ob tem času, uvoz rjavega premoga za celo tretjim večji, kar je rekord. Tudi uvoz surovega petroleja je mnogo večji kot je bil lani, prav tako uvoz bombaža, lanu, surovih kož in nekaterih surovih kovin.
VZORČNI SEIEM NA Sli SAKU
V	Trgovskem domu na Sušaku se je n& pobudo Zveze za tujski promet vršil 31. jan. t. 1. razgovor glede uvedbe rednih vzorčnih sejmov na Sušaku za vina in za druge izvozne predmete Gornje Adrije. Udele/niki so bili za to, da se taki sejmi vršijo, ir. sicer v prvi polovici maja vzorčni vinski sejem in v septembru turistični vzorčni sejem. Na podlagi dobljenih sku šenj se bo potem ustvarila stalna oigani-zaoija.
Velesejem v Lyonu. Mednarodni vele sejem v Lyonu se vrši od 7. do 19. marca 1932.
NEUTEMELJENE GOVORICE GLEDE LIRE
Z ozirom na govorice, ki se širijo v
Od spora med Kitajsko in Japonsko ima mnogo dobička tudi Belgija, kjer kupujejo Japonci za armado velike množine železa, svinca in pločevine.
General Motors Co. je znižala dividendo na osnovne delnice od 75 na 50 cents.
Dr. Kienbock je postal predsednik Avstrijske Narodne banke, von Hengel bo pa generalni direktor Kreditnega zavoda.
Poljsko premogarstvo ne dobiva več državnih subvencij, kar je posledica neugodnih državnih financ Poljske. Obstoja bojazen, da bo vsled odtegnitve subvencij konkurenčna zmožnost poljskega premoga na svetovnem trgu zelo trpela. Najbolj veseli so Angleži.
Sladkorna produkcija Jave, ki znaša v normalnih letih povprečno 2,980.000 ton bo v bodoče (1. 1933-34) restringi-rana na 1,500.000 ton.
Srbsko-sremska banka d. d. v Rumi je zaprosila za uvedbo poravnalnega postopanja. Aktivom v znesku 8,690.000 Din stojijo nasproti pasiva v znesku 10,417.000 Din. Banka ponuja 50 odstotno kvoto.
Družba Woolworth v Ne\vyorku izkazuje za preteklo leto 41 milijonov dolarjev čistega dobička in bo izplačala dividendo 4-24 dolarjev za delnico (lani 34-7 milij. dol. in 3-56 dol.).
Podpiranih brezposelnih v Avstriji so našteli na koncu januarja 358.000, med njimi na Dunaju 125.000.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 31. januarja v znesku 1003 milijonov šilingov krit v zlatu in devizah s 25-l°/o (teden prej 26-2°/o).
Mednarodna zveza surovega jekla je zaključila svoje zborovanje 2. t. m. v Parizu zopet brez pozitivnega rezultata.
Posvetovanje srednjeevropskih vzorčnih sejmov se vrši te dni na Dunaju. Gre v prvi vrsti za omiljenje deviznih naredb v svrho boljšega poslovanja sejmov.
Mlini v Budimpešti bodo glede na težkoče v eksportu moke svoje obratovanje nadalje skrčili.
Finančni položaj Bolgarije bo v prihodnjih dneh predmet proučevanja od strani Društva narodov. To je za Grčijo prvi tak slučaj na jugovzhodu Evrope.
Svetovna produkcija dušika je padla v gnojilnem letu 1930-31 za 23 odstotkov na 1,690.000 ton; kapaciteta dušikove industrije se ceni na 3 milijone ton, je bila torej v imenovanem letu izkoriščena s 56 odstotki proti 74 odstotkom v letu prej.
I)r. Reisch, predsednik Avstrijske Narodne banke, je odstopil. V zadnjem času so ga zelo napadali in mu očitali nesposobnost.
C.ie Generale Transatlantique, velika francoska plovbua družba dobi za kritje najnujnejših obveznosti enkratni državni kredit 200 milijonov frankov.
Število brezposelnih v Češkoslovaški je naraslo v januarju za celih 100.000 na 580.000, kar znači dosedanji rekord.
Industriji rožnega olja v Bolgariji se zelo slabo godi, prodaja je padla na minimum. Zadevna konferenca se je obrnila na vlado za pomoč, sicer bo na stotisoče ljudi izgubilo svoj kruh.
Konsum vina v Češkoslovaški raste; v preteklem letu je napram letu 1930 narasel za 50.000 hi. Vzrok so deloma nižje cene, deloma pa pomnožena propaganda.
Konkurzi v U.S. A. so dosegli lani s številko 26.381 rekord; leta 1930 jih je bilo 24.107. Obveznosti leta 1929 so navedene s 628 milijoni dolarjev, 1. 1930 s 1441 milijoni, lani pa z 2280 milijoni.
Izvoz zlata iz Amerike v Evropo so zasebne banke v New Yorku ukinile; zvezne rezervne banke v tem oziru še niso ničesar ukrenile.
Zaposlenost češkoslovaške strojne indu-
zadnjih časih češ, da namerava Italija opustiti zlato pariteto, smo poizvedovali I atrije je tako majhna, kakor ni bila še na pristojnih mestih, kjer so take go- nikoli; naročil je komaj 30 odstotkov onih
vorlce kategorično dementirali. Istočasno se je naglašalo, da se je obtok bankovcev, medtem ko so ostale rezerve »Banca d’Italia« neizpremenjene, skrčil v zadnjih dneh za šest sto milijonov lir. To je pač najsigurnejši demanti tendenci j oznih vesti o nestabilnosti italijanske lire. Izvedeli smo tudi, da se je omejila pod zakonitim nadzorstvom glavne kontrole dejanska izguba državnega proračuna za poslovno leto 1930 in 1931, v kterem se je pojavila občutna kriza, na 504 milijonov italijanskih lir.
pred dvema letoma, izraba kapacitete pa ui niti 30 odstotna.
Švicarska Narodna banka ima že 2446 milijonov frankov zlata; kritje bankovcev in dnevnih tekočih obveznosti z zlatom in z zlatimi devizami je 96-60 odstotno.
Snia Viscosa bo izplačala po poročilih iz Rima letos dividendo 14 lir ali 70/#; delnice zadnjih let so bile brez dividende.
Francija namerava vpeljati kompenzacijski promet z onimi deželami, v katerih je sedaj devizni promet reglementiran. Začela se bo pogajati z dotičnimi državami-
Konkurzi in poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza.
Za čas od 21. do 31. januarja 1932.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Frank Ai-pad, Ptuj; Mahorič Marija (tt. Anton Mahorič), Ptuj; Rojc Josip in Ivanka, Celje; Vučko in drug, Celje; Zorčič Amalija roj. Plut, Ljubljana; živic Ivan, Maribor.
Savska banovina: čulinovič Ivan, Zagreb; Grgin Dr. Svetozar, Orahovica; Hrvatska seljačka zadruga, Ivanjska; Mihelič An tun, Podr. Slatina; Oblatt Geza, Zagreb, Martičeva 6; Sabolič Gju-ro, Imbriovac; Stepinac Stjepan, Brdo-vac; Štern Vilim, Osijek, Zupanijska 19; Suntešič Dragutin, Sv. Križ-Začretje.
Primorska banovina: Delalič Avdo, Kravar Mile pok. Bože, Drniš; Perovič Ljubuški Kravar Mile pok. Bože, Drniš; Perovič Gašperina, Šibenik.
Drinska banovina: Ignjatovič Nenad, štitar; Lazarevič Toma, šabac; Vukovič č. Dragomir »Lala«, Obrenovac.
Dunavska banovina: Bek Djeno, Subotica; Paupert Rudolf, Novi Sad; Sil-berhorn Henrik, Novi Vrbas.
Morav. banovina: Arandjelovič Svetozar, Jagodina; Soko Banjška zadruga, Soko Banja; Stanojevič Milenko, Vra-žogrnec.
Vardarska banovina:	Cvetkovič	A.
Todor, Leskovac; Petrovič Trpko, Les-kovac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kincing Josef, Beograd, Prizrenska 13.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Bernhard Gustav, Maribor, Aleksandrova; Kiraly Alojzija, Murska Sobota; Perkič F. I. Polak, Maribor; šuman Maks, Radehova; Verhov-šek Marica, Dev. Marija v Brezju.
Savska banovina: Alginzer Jelena, Zagreb, Petrinjska 42; »Elastikum«, Mavro Rosner, Zagreb; Evinger Hinko, Veliškovci; Guttmann Irma, Čakovec; Herljevič Ivan i sin, Nova Gradiška; Hirschfeld Bela, županja; Kostelič Ivan, Oštarije; Kreditna i potrošačka zadruga željezničkih službenika, Zagreb; »Novogradnja«, Vesely Josip, Zagreb; Oberer Valent, Slatina; Roter Josip, Osijek, Spitzmiiller Antun, Jasenovac, Stanettija F. baštinci i Reich, Virovi-tica, šoj at Franjo, Senj; Drogerija »Vesna«, žuvič Nikola, Zagreb; Virjanič Jelena, Bjelovar; Wachtel i Mandlovič, Nova Gradiška.
Vrbaska banovina:	Ibrahimbegovič
Hifzibegovič Muharem, Jajce.
Primorska banovina: Bekavac Ante,
Gornja Zeževica; Štern Izidor, Split.
Dunav. banovina: Bubenheimer Karl, Beška; Drojz Petar i Barbara roj. šu-maher, Budisava; Goretič Gjuro, Som-bor; Gross & Spitzer, Bela Crkva; Kni sel Jovan, Bačka Topola; »Radio Radi-onica«, Krichner Olga i Josip, Velika Ki-kinda; Milin i Lampel, Curug; Purka-jevič Jovan, Sombor; Ratkov Jovan, Sombor; Vukadinov Novak, Bačko Gra-dlšte; Vukovič Grga, Subotica.
Moravska banovina: Veselinovič Dra-goljub, Jagodina.
Vardarska banovina: Mitrovič Kosta, Leskovac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Glumač Brača, Zemun; Gostioničarska banka, Beograd; živkovič Aca, Zemun.
C.	ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Dravska banovina: Peteršič J. M., Ptuj.
Savska banovina: Belovič Franjo, Zagreb; Ehrlich Aleksander, Dolnji Miho-ljac; Ehrlich Julius, Dolnji Mihcljac; Glazkov Gligorije, Zagreb, Draškovi-čeva 27; Jesensky Marija, Zagreb; Liven Vladimir, Nova Gradiška; Valdgoni Petar, Grubišno polje; Zagorc Ciril i drug, Sunja.
Drinska banovina: Andrič Milorad, Valjevo; Gjorgjevič Milan, Valjevo; Jovič K. Dragoljo, Bajina Bašta; Obra-dovlč Dimitrijp, Valjevo.
Morrvska banovina: Veselinovič Mom-vič K. Dragojlo, Bajina Bašta; Obrabilo, Knjaževac
Beograd, Zemun, Pančevo: Milovanovič, Danilo Porča.
D.	ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Dravska banovina: Brumec Anton in Han, Celje; Grilc Jakob, Trebnje; Hlu-stig Ludvik, Maribor; Šoštarič Ivan, Maribor, Aleksandrova 12; živic Ivan, Maribor, Gosposvetska 28.
Savska banovina: Bosco M. prije Wen-zel, Senj; Geršak i sin, Zagreb, Niko-ličeva 16; Koprivnjak Josip, Bjelovar; Lust Adolf, Osijek; Štern Jakob, Varaždin: Tnrek Martin, Zagreb.
Primorska bonovina: Kravar Mile pok. Bože, Drniš; Perovič Gašperina, Šibenik; Prgin Mate pok. Šime, Šibenik.
Drinska banovina: Rakin Dušan Vukovar.
Dunavska banovina: Boldocki Brača, Bački Petrovac; Feingold Bela, Bačko Petrovo selo; Kneževič Adam, Ruma; Wilheim Mirko, Subotica.
~»"ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno. se izve v društvenem tajništvu.
operno-poioaiD'
Devizno tržišče
Tendenca čvrstejša; promet 9,193.391-57 dinarja
Devizna kupčija na ljubljanski borzi je v minolem tednu nekoliko popustila in je v primeri s prometom predzadnjega tedna (Din 14,264.784-77) bil dosežen le srednji tedenski promet.
Pretežni del zaključkov je tudi tokrat omogočila intervencija Narodne banke, ki je dala za preko 8-139 milj. dinarjev deviz na razpolago in sicer največ New Yorka (2-151 milj. Din), dokaj manje Curiha (1-437 milj. Din), Prage (1-281 milj. Din), Trsta (1066 milj. Din), za tem Berlina za 896 tisoč Din, Londona za 700 tisoč Din, Pariza za 560 tisoč Din ter Amsterdama za 48 tisoč dinarjev. Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v Berlinu (624 tisoč Din) in Dunaju (210 tisoč Din) ter Italiji (139 tisoč Din), razen tega pa še malenkost New Yorka, Pariza, Prage in Bruslja.
Na poedinih borznih sestankih je bil dosežen skupni dnevni devizni promet od 1% do ca 3 milijone dinarjev, kot je razvidno iz spodnje tabele:
1. tebr. Din 1,778.128-54 Italija—London,
3. febr. Din 2,966.396'26 Praha-Curih.
4. lebr. Din 2,414.072-72 New York—Berlin.
5. febr. Din 2,034.794-05 New York—Curih, in so na posameznih borznih dnevih prevladovali zaključki v New Yorku, Curihu, le deloma v Pragi in Trstu.
V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil v poedinih devizah tekom zadnjega tedna izkazan naslednji skupni promet (vse v milijonih dinarjev): New York 2-205 (4-287), Berlin 1-520 (0-723), Curih 1-438 (2-545), Praga 1-291 (2-311), Trst 1-205 (1-482), London 0-700 (2-173), Pariz 0-572 (0-513), Dunaj 0-210 (0-210), Amsterdam 0048 (0), poleg tega pa še malenkost Bruslja.
V minolem tednu je zabeležila devizna tečajnica stalen porast vseh deviznih tečajev izvzemši Curiha, ki je bil trgovan v ponedeljek in petek ob nespremenjenih tečajih kakor je razvideti iz naslednje tabele;
Dne 1. februaria Blniro	Denar
Amsterdam	2260-80	2272-16
Berlin	1327-01	1337-81
Bruselj	783-46	787-40
Curih	1096-15	1101-65
London	193'48	_J9;^98
New York ček	559-V73	5623-99
Pariz	221-14	222-21
Prača	166*32	167*18
Trst”	280-39	282-79
Dne 5. februaria Blago	Denar
2263-54	227490
1330-31	1341-11
783-74	787-68
1096-15	1101-65
193-98	195-58
5619-10	5647-36
5597-10	5625-36
221-19	322-81
166-38	167-24
291-10	293-50
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
New York kabel
New York ček
Pariz
Praga
Trst
Lesno tržišče
V	začetku pomladanske sezone se pojavljajo pač vprašanja po različnem blagu. Vsa ta povpraševanja pa so, kakor izgleda, le bolj informativnega značaja. V splošnem je lesna kupčija mlačna kakor koncem leta 1931. V zadnjem tednu je bilo povpraševanje in tudi nekaj zaključkov v suhih bukovih plohih, tako parjenih kakor surovih. Vsa povpraševanja v bukovini se nanašajo le na suho ali parjeno blago. Zahteva se kvalitativno dobro blago I., II., 20% III. Vsled zmanjšanja produkcije pa tega blaga pri nas primanjkuje. Tesan les se išče v gotovih dimenzijah. Po dosedanjih znakih se obetajo za tesan les boljše konjunkture. Izvoz v gorivem drvu popušča.
Povpraševanja:
50.000 zabojev za datelc: 2 čeli iz bukovine 18 mm, 0-17X0-32; 2 stranici jelovi 12 mm, 0-17X0-66; 1 dno jelovo 12 mm, 0-34X0-66. v 2 ali 3 kosih; lpokrov jelov 12 mm, 0-34X0-66. v 2 kosih. Teža posameznega zaboja mora znašati najmanj 5-300 kg. Da se zamore doseči ta teži-na, želi kupec čeli iz bukovine. Cena franko vagon Sušak pristanišče, posebej za enostransko oblane in neoblane deščice. Dobava avgusta 1932.
20 vagonov črnega gabra. 1 do 4 m dolžine, od premera na tanjšem koncu najmanj 18 cm naprej, blago zdravo, gladko, brez grč. — Cena franko meja via Postojna, kupec nudi Lit. 10-— za 100 kg, plačilo 30 dni.
1 vagon jelševih suhih plohov, 35 mm. media 18 cm in 1 vagon detto 25. 30 in 60 mm, od 16 cm širine naprej. Franko meia Postojna tr.
Večja množina javorjevih svežih hlodov, kateri ne smejo ležati po posekaniu deli kot 8 dni, 2 do 4 m dolgih. 10% od 1 do 2 m. prima blago, brez grč. mlado drevje, belo. brez temnega jedra, premer od 20 cm na tanjšem koncu naprej, na debelem koncu pa ne sine presegati premer 30/32 cm. .lavor naj bode nižinski, ne gorski, mehke, hitre ras!.. Cena Franko italijanska meja čez Postojno.
Deset vagonov prima bukovih cepanic, produciranih iz hlodov, od 30 cm naprej, brez grč. po možnosti suho blago, franko italijanska meja.
1 vagon bukovih subij, I./II./IIL. 4/4, v dolžinah 3-20, 4 in 5 m. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Največjo tečajno okrepitev kaže deviza Trst, ki je od 1. t. m. na 5. t. m- učvrstila svoj tečaj za skoro enajst poenov.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca zelo mlačna
V	četrtek (4. t. m.) je bit perfektuiran edini večji zaključek v vojni škodi in sicer po tečaju 260 cunarjev, dočim v Blairu ni bilo prometa. Notice za bbgo 8% Blaira so bile 56-— 1. i. m., 59 — 3. t. m., na poslednjih borznih sestankih po 55—, medtem ko je bil 7% Blair na prvi in zadnji borzni dan pretečenega tedna nuden po 47-— oziroma 49-—. a vmesno po 48-—.
Tečaj 10. februarja 1932.
Povpra-
ševanje
Din
Ponudbe Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M..............
Bruselj 100 belg..........
Budimpešta 100 pengd . .
Curih 100 fr..............
London 1 funt.............
Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr..............
Praga 100 kron............
Stockholm 100 Šved. kr Trst 100 lir..............
2266-29
133141
783-46
1096-15
192-93
5595-73
22117
166-27
29110
2277-65 1342 21 787-40
1101-65
194-63
6623 99 222 29 167-13
293-60
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Boli. Češnjica.
Besedilo: Arh Ivan.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Arh Ivan na Boh. Češnjici 51. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. januarja 1932.
Firm. 1067/31 - Sg A VII 87/1.
*
Sedež: Domžale.
Besedilo: Anton Skok, glavni zastopnik tvrdke Gallica Villeneuve — La Garenne pri Parizu.
Obratni predmet: glavno zastopstvo In vnovčevanje izdelkov tvrdke Gallica S. A. v Villeneuve — La Garenne pri Parizu kakor sirišča in raznih industrijskih olj.
Imetnik: Skok Anton, posestnik v Domžalah, Mlinska ulica 9.
Prokurist: Skok Demefer, trgovski zastopnik v Domžalah.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. januarja 1932.
Firm. 12/32 - Rg A VII 86/1.
*
Sedež: Gradec pri Litiji.
Dan vpisa: 22. decembra 1931.
Besedilo: Boris Samsa.
Obratni predmet: trgovina z lesom in parna žaga.
Imetnik: Samsa Boris, trgovec z lesom v Gradcu pri Litiji.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani odd. III.,
dne 19. decembra 1931.
Firm. 1054/31 — Rg A VII 84/1.
Sedež: Kranj.
Besedilo: Gradbena družba 1. Slavec & coinp., družba z omejeno zavezo ali: Gra-djevinsko društvo I. Slavec & comp., društvo z o. j.
Obratni predmet: Družba je opravičena prevzemati, projektirati in izvrševati vsakovrstne stavbe, kakor ceste, železnice, mostove, visoke vodne in talne stavbe bodisi na račun javnih teles ali zasebnikov, sploh vršiti vse stavbene posle sama ali v družbi z drugimi podjetniki, kupovati, ustanavljati in graditi vsakovrstne delavnice stavbene stroke, kakor opekarne, kamnolome in apnenice, tako za svoj kakor za tuj račun in trgovati tako s svojimi proizvodi, kakor kupljenim stavbnim materialom.
Družbena pogodba z dne 12. decembra 1931
Družba je ustanovljena za nedoločen čas-Višina osnovne glavnice: 240.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 dinarjev.
Poslovodje: Slavec Josip, stavbenik v Kranju; Robežnik Milan, zasebnik na Viču pri Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. decembra 1931.
Firm. 1062/31 — Rg C V 34/1.
*
Sedež: Kranj.
Besedilo: Polak Jurij in drugovi, strojno mizurstvo, družba z o. z.
Obratni predmet: Obratovanje stavbnega in pohištvenega strojnega mizarstva, izdelava raznih lesnih izdelkov in trgovina z lesom in pohištvom.
Družben i pogodba z dne 22. decembra 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas Višina glavnice: 130.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 130.000 dinarjev.
Poslovodje: Pogačnik Alojzij, mizar v Kranju, Polak Jurij, mizar v Stražišču.
Namestnik poslovodij: Škerbec Stanko, mizar v Kranju.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. decembra 1931.
Firm. 1088/31 - Rg C V 37/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jugostroj, družba z o. z. Obratni predmet: Zastopstvo tu- in inozemskih strojnih tvrdk in tovarn vseb strok, tehničnih tvrdk in tovarn sploh.
Družbena pogodba z dne 28. novembra 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 13.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 13.000 dinarjev.
Poslovodje: ing. Hoffmann Kurt, Vaduz (Lichtenstein); ing. Hengerer Diet z, Ljubljana; ing. Gallasch Egon, Ljubljana. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931.
Firm. 1066/31 — Rg C V 33/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ivan Bogataj.
Obratni predmet: trgovina z električnimi predmeti in koncesijonirano elektrotehnično podjetje.
Imetnik: Bogataj Ivan, trgovec v Ljub Ijani, Kongresni trg 19.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1931.
Firm. 1069/31 - Rg A VII 85/1.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Wieser & Cie, družba i o. z., Ljubljana.
Obratni predmet: Založba, prodaja m razpošiljanje knjig.
Družbena pogodba z dne 14. decembra 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Vižiua osnovne glavnice: 30.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 30.000 dinarjev.
Poslovodje: Weiser Leo, knjigotržec na Dunaju VII., Neustiftgasse 115; Pegan Verena, zasebnicam Ljubljani, Marmoirto-va 15.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. decembra 1931.
Firm. 1075/31 — Kg C V 36/1.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 80 m verig in 105 m jermen. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 24. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja, bakrene pločevine itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava čevljev. Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 1500 parov gorskih čevljev (gojzerc). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji in vzorci pa pri isti upravi.)
' Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave živil (mast, fižol, testenine, olje, krompir, kis, riž, z^rob, čaj, čebula, loj, zelje itd.) in sicer: Dne 8. marca t. 1. pri 8. konjiškem polku v Čakovcu, dne 9. marca t. 1. pri 53. pešadijskem polku v Karlovcu, dne 10. marca t. 1. pri 14. artilerijskem polku v Varaždinu, dne 11. marca t. 1. pri 3. planinskem pešadijskem polku na Sušaku in dne 12. marca t. 1. pri In-tendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. februarja ^t. 1. ponudbe glede dobave 1500 komadov vijakov z maticami; do 25. februarja t. 1. pa glede dobave 40 plošč železne pločevine in 40 kg zakovic za kotle. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3 parov usnjatih nepremočljivih čevljev; do 25. februarja t. 1. pa glede dobave 6 garnitun nepremočljivih oblek. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobava čevljev. Dne 20. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu javna ustmena licitacija glede dobave 1500 parov smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Srpske Moravice ter zgradbe gospodarskega poslopja in hladilnice za restavracijo se bo vršila potom ofertne licitacije dne 19. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Trim tigfiičila
a. /.ne ^ne v Ljubljani, dne 1. februarja 1932. — Govedina: V mesnicah po mestu I. vrste 12, II. 10 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 10—12, II. 8—10, III. 6—8, jezika 12, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 6—12, ledic 6—12, možganov 18—20, loja 2—5 Din. — 1 kg telečjega mesa I. vrste 14, II. 10—12. jeter 20, pljuč 12 Din. 1 kg prašičjega mesa I. vrste 14—16, II.
9—12, pljuč 8—10, je+er 12—16, ledic 20— —22, glave 6—8, parkljev 4—6, slanine trebušne 11—12, domače 12—13, hrvaške 13— do 14, mešane 13, na debelo 12, masti 16, gnjati 18—20, prekajenega mesa I 16, II 12 do 14, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8—10, jezika 20 Din. — 1 kg koštru-novega 6—10, jagnjetine 16—18, kozličevi-ne 20 Din. — 1 kg konjskega mesa I. vrste
6, II. vrste 4 Din. — 1 kg krakovskih klobas 22, debrecinskih 22, hrenovk 22, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 24, suhih kranjskih 30, prekajene slanine 16— —17 Din. — Kokoš 20—32, petelin 20—30, domači zajec, manjši 6—10, večji 12—15, divji zajec 30—35, 1 kg srne 10—20 Din. — 1 kg karpa 20—35, linja 24—30, ščuke 35— —40, postrvi 60, sulca 60, klina 15—20, mrene 10—15, pečenke 10—12 Din. — 1 liter mleka 2'5—3, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28—36, masla 28—32, bohinjskega sira 24—26, sirčka 5—7, 1 par jajc 1‘50—2'25 Din. — 1 liter starega vina 14—20, 1 liter novega vina 10—14, 1 čaša piva 3—3'50, 1 vrček piva 5, 1 steklenica piva 6 Din. — 1 kg belega kruha 4'40, pol-belega 3'80 Din. — 1 kg luksusnih jabolk
7, 1 kg jabolk I. vrste 5, II. 4, III. 2—3, 1 oranža 0'75—2, 1 limona 0‘50—0'75, 1 kg rožičev 8, fig 10—16, dateljnov 24—44, mandeljnov 40—60, orehov 350—5, luščenih orehov 14—16, suhi’i češpelj 6—10, hrušk
5—8 Din. — 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 48—52, Rio 42—46, pražene kave I. vrste 100, II. 80, III. 56, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15'15, kavne primesi 18, riža I. vrste 8—11, II. 6—7, 1 liter namiznega olja 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4‘50. navadnega kisa 2'50, 1 kg morske soli, debele 2'50, drobne 2'75, celega popra 60, mletega popra 62, paprike III. vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7. 1 kg testenin I. vrste 9 50, II. 7'75, pralnega luga 2'50, čaja 60— —80 Din. — 1 kg moke št. 0. na debelo 405—430, na drobno 4'75, 1 kg moke št. 2: na debelo 380—405, na drobno 4‘50. 1 kg moke št. 4: na debelo 335—380, na drobno 4—4‘25. 1 kg moke št. 6: na debelo 285, na drobno 3’75 Din. 1 kg kaše 5, ješprenja 5, ješprenjčka 6—10, otrobov 1'50—2, koruzne moke 2‘50—3, koruznega zdroba 4—4'50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I.
6—7, II. 5. ržene moke 3'50—4 Din. — 1 q rži 190—210, ječmena 180—210, ovsa 185—210, prosa 190—210, koruze 155—165, ajde 200, fižola ribnl^ana 275, prepeličarja 335, I kg graha 8, 1 kg leče 8—12 Din. — 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440— —445. 1 kubični meter trdih drv 100—130, 1 kubični meter meWdh drv 70 Din. — 1 q sladkega sena 80, polsladkega sena 75, kislega sena 60—70, slame 50—60 Din. — 1 kg endivije 10—1?, motovilca 12—14, ra-diča 8—12. poznega zelja 1‘50—2, rdečega zelia 3—4, kislega ze’1a 2'50—3, ohrovta 2— —3. karfijol 5—6, kolerab podzemljic 1'25— —1'50, špinače 10—12, čebule 3—4, česna 8—12, krompirja 1‘25—1‘50, repe 0'50—0‘60, kisle repe 2, korenja 1—4, peteršilja 4, zelenjave za juho 4 Din.
Tržne cene v Celju, dne 1. februarja 1932. Govedina: 1 kg vo^vske^a mesa I. vrste
10—12, II. vrste 8—10, III. 6—8, kravjega mesa 8—10, vampov 7—8. pljuč 7, jeter 10, ledvic 12, loja 5 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 12—14, II. vrste 10— —12, jeter 12, pljuč 12 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 12—14, II. vrste 10—12, III. vrst" 10, pljuč 10, jeter 10. glave 10, slanine I. vrste 16, II. vrste 14, 1 kg slanine na debr’o 12—14, suhe slanine 18, masti 16, šunke 13, 1 kg prekajenega mesa I. vrste 18, II. vrste 16, prekajenih parkljev 6, prekajene glave 10, jezika 20 dinarjev. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 6. II. vrste 5 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih 24. hrenovk 28. safalad 24, posebnih 24, tlačenk 15, polsuhih kranjskih 30, braunšviških 12, salami 60—80 Din. — Perutnina: 1 kokoš 25, petelin 35, raca 40,
gos 100, puran 75, domači zajec, manjši 8, domači zajec, večji 12 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2'50—3. kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 40, masla 28, bohinjskega sira 25, trapistovskega sira 25, ementalskega sira 28, sirčka 12, eno jajce 0,5 Din. — Pijača: 1 liter starega vina 16--24, novega 8—16, 1 liter piva 10, žganja 25 Din. — Kruh: 1 kg belega kruha 4'40, polbelega 3'80, črnega kruha 3'20, žemlja, manjša 0'50, žemlja večja 1 Din. — Sadje: 1 kg jabolk I. vrste 4, II. vrste 4, III. vrste 3, luksusnih hrušk 2, 1 kg orehov 8, luščenih orehov 16, češpelj suhih 10, suhih hrušk 8, limone 0'75 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 76, Santos 52, Rio 40, 1 kg pražene kave I. vrste 92, II. vrste 68, III. 48, čaja 76—140, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16. medu 18, kavne primesi 18, riža I. vrste 12, II. vrste 9, III. vrste 3'50, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 19, bučnega olja 14, vinskega kisa 5'50, navadnega kisa 4, petroleja 7, špirita denaturiranega 7‘50, 1 kg soli 2'50—2'75, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 28, sladke paprike 30, testenh, I. vrste 12, II. vrste 9, mila 13, karbida 7, sveč 7—14, kvasa 32, marmelade 9—30, sode za pranje 2 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg moke Št. 00, 4'30, št. 0, 4'30, št. 2, 410, št. 4, 3'90, št. 5, 3'65, št. 6, 3'40, 1 kg ržene enotne moke 3'50, pšeničnega zdroba 4'60, koruznega zdroba 3'50, pšeničnih otrobov 1'30— —1'50 koruzne moke 2, ajdove moke 4'70 kaše 3’GO. ješprenja 3 60, ovsenega riža 7 30 dinarjev. — žito: 1 q ječmena 200, ovsa 190, prosa 220, koruze 115, fižola 400, graha 1100, leče 950 Din. — Kurivo: 1 q premoga, črni trboveljski 44, zabukovški 47, rjavi 25, 1 kub. m. trdih drv 120, mehkih 95, 100 kg mehkih drv 24 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 80, polsladkega sena 70. kislega sena 60, slame 40, prešana stane več 10 Din. — Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 15, 1 krožnik regrata 2, motovilca 2, 1 kg radiča 12, poznega zelja 2, kislega zelja 4, ohrovta 10. karfijola 10, 1 komad kolerabe 2, 1 komad kolerabe, podzemljic 1, 1 krožnik špinače 2 1 kg čebule 6, česna 10, krompirja 125, repe 1'25, kisle repe 3 Din.
Tržne cene v Mariboru, 1. februarja 1932. 1 kg govejega mesa I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, III. vrste 4—6, jezika svežega 12—16, vampov 4—6, pljuč 4—6, ledvic 8—12, jeter 4—6, možganov 13—16, parkljev 4—5, vimena 4—5, loja 1'50—6 Din. — Teletina: 1 kg teletine I. vrste 10—14, II. vrste 8—10, jeter 12—16, pljuč 10—12 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 8—14, sala 10—15, črevne masti 5—10, pljuč 5—10, jeter 5—10, ledvic 10—16, glave 6—8, nog 5—7, slanine sveže 10—14, papricirane 15—20, prekajene 15— —20, masti 14—18, prekajenega mesa 12— —20, gnjati 16—20, prekajenih nog 5—7, prekajenega jezika 20—28, prekajene glave 6—12 Din. — Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 6—8 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih klobas 14—30, debrecinskih 13—22, brunšviških 10—16, pariških 18—22, posebnih 15—24, safalad 15—25, hrenovk 18—24, kranjskih 22— —28, 1 komad prekajenih 3—4'50, 1 kg mesenega sira 18—24, tlačenk 12—20, salame 47—80 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 3, II. vrste 2 Din. —
Kože: 1 komad konjske kože 80—100, 1 kg goveje kože 6'50—7, 1 kg telečje kože 8—9, svinjsk; kože 3'50—4, gornjega usnja 55— -—80, podplatov 35—56 Din. — Perutnina: 1 kom. piščanec, majhen 12—15, večji 20— —30, kokoši 25—35, race 20—25, gosi 60—80, purana 60—90, zajec domač, majhen 8—10, večji 20—30 Din. — Ribe: 1 kg krapov 18— 20, morskih rib 14—28, polenovk 12—26 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2— —3, smetane 10—12, surovega masla 24—32, čajnega masla 36—48, masla kuhanega 30, ementalskega sira 60—80, polementalskega 32—40, trapistnega 18—25, grajskega 20— —25, 1 kg tilskega sira 20—26, parmezana 80—100, sirčka 8—10, 1 kom. jajca 0'75— —1*25 Din. — Pijače: 1 liter vina novega 6—10, starega 12—24, črnega 9—14, 1 liter piva 9, 1 steklenica piva 5—5'50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 25—30, 1 liter ruma 3o—56, sadjevca 3—4, 1 steklenica pokalice 1'75 Din. — Kruh: 1 kg belega kruha 4’40, polbelega 3 80, črnega 3'20, 1 komad žemlje 050 Din. — Sadje: 1 kg jabolk I. II. in III. 3—5, sliv posušenih 8—12, 1 kom. limone 0 75—1, oranže 1—2'50, 1 kg rožičev 6, smokev 6—12, dateljev 40, mandeljev 40—56, orehov 5—6, orehov luščenih 18—20, rozin 17—24, maka 10—16 Din. — špecerijsko blago: 1 kg kave I. vrste 40—74, II. vr-ste38—68, pražene I. vrste 60—94, II. 44— —86, čaja 60—250, soli 2'75, popra celega 40—52, mletega 40—52, cimeta 56—60, paprike 30—52, testenin 7'75—12, marmelade 18—36, pekmez 9—10, medu 14—20, sladkorja v prahu 14'50—15, v kristalu 13— —13'50, v kockah 14'50—15, kvasa 34—40. škroba pšeničnega 12—16, riževega 18—20, riža 3—12, 1 liter kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 4—8, olja olivnega 12—20, bučnega 13—14, špirita denat. 1 kg mila 11—16, sode 2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—20. — žito: 1 kg pšenice 2‘45—2'50, rži 1'65—2‘50, ječmena 1'70—2, ovsa 170—2 50, koruze 1'20—2, prosa 1'45— 2'50, ajde 1‘35—2'50, fižola 2—4, graha 12— —14 leče 10—14 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 00, 410—425, št. 0, 4’10—425, št. 1, 4, št. 2, 3 90—4, št. 4, 350— —3 75, št. 5, 3 25—3 75, Št. 6, 3—3'50, št. 7,
2—3, ržene moke I. vrste 3'20—3’50, II. vrste
3—3'25, prosene kaše 3'50—5, ječmenčka 3'50—14, otrobov 1—1'75, koruzne moke 1‘50—2, koruznega zdroba 2'20—4, pšeničnega 4'25—5, ajdove moke št. 1, 4'75—6, št. 2, 3'25—5, kaše 4‘80—6 Din. Krma: lq sladkega in kislega sena 80—90 Din. otave 75— —80, ovsene, pšenične in ržene slame 65— —70 Din. — Kurivo: 1 kub. meter drv 100— —112, mehkih 70—90, premoga trboveljskega 40—42, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 075—1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6—7, 1 kg sveč 14—36, 1 liter bencina 7—8 Din. — Zelenjava: 1 kom. endivije 0’50—2, motovilca kup. 1, radiča kg 12, 1 glava poznega zelja 2—3, ohrovta 2—3, 1 kom. karfijola 4—12, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 0'25, zelene kom. l—1-50. zelenjave za kuho 0'50, 1 kg čebule 5—6, česna 10—15, 1 kom. pora 0'50, 1 kup. korenja vrtnega 1, pese rdeče 1, repe 1, koleraba kom. 0'50—1 1 kg krompirja, poznega 1—1'50, hrena 12—14, zelja kislega 3—4, repe kisle 2 Din.
X
Vinocef
Tovarna vinskega Lisa d. z o. z. Ljubljana
nudi
najlinejii in najokusnejši
IAMIZIIKIS
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo!
1 eltnično in liigijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la II. nadstr. Telefon št. 23 89
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
cIvan Jglačin
£j uhljema
Zalo ja sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba I — Zahtevajte cenik t
TISKARNA
MERKUR
- LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošuro, cenike, Statute, tabele i.t.d,
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
JMKKS2aB3UK9H
'avi: SKrispercOiOniate JCjubljana
‘Gelefon št. 2263
lirispes* C©!aiaš«s!e
£>astnfh:	Vevlič
‘Veletrgovina kolonijalne robe. cVelepražarna kave. Mlini za dišave.
‘Gočna postrežba.
Hjuhljana
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno leta 1940
Zaloga špirita, raznega žganja itf konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago.
Moivoz Grosuplje
domač slovenski izdelek Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vr varna d. dl.
Grosuplje pri ULjasIbljaMi i
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.