r™ NajrežjL ▼ Združenih druvah VeUtraTM leto ... $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih ^delavcev v Ameriki* i The largest Slovenian Daily in v tLe United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 00RTLAVDT 2S76. NO. 210. — fcTEV. 210 Entered M Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress <* March 3, 1879. TELEFON: 00KTLANDT 2876. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 8. 1922. — PETEK, 8. SEPTEMBRA, 1922. TURŠKE CETE1BAJE MORE AMERIKANCE Turki baje uničujejo ameriške misij one, a ameriška vlada ne stori ničesar proti temu. — Dobro premišljena in organizirana kampanja. — Turki izdajajo oficijelne slike o umorih in masakrih. — Na stotine otrok po-' topljenih. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ALI BODO REŠILI ŽIVE? t v New York, 7. septembra. — Rev. Ralph Harlow, profesor zgodovine in soeijologije na ameriškemu kolegiju v Smirni, ki je dospel veeraj v New York, je poln ogorčenja nad okrutostmi in masakri Turkov. Pravi, da bi se lahko napravilo konee temu položaju, ee bi se zavezniki zanimali nekoliko manj za svoje trgovske interese ter nekoliko vee za svoje obveznosti napram eloveeanstvu. — Turki t»o izjavili, da name-' ravajo odpraviti vse krščanske in HmeriAke naprave v .Mali Aziji in ta svoj sklep so tudi prieeli izvrševati, — je rekel. — Vsaki dan pobijajo in more Amerikan-ce. a ničesar se ne stori proti temu. Nnkaj mojih najboljših prijateljev j«» bilo umorjenih. Harrv Holbrook. načelnik Manual Train in? Sehool. je bil ubit pred kratkim in ničesar ni bilo mogoče storiti, da •>*> dobi zadostilo za ta umor. Odposlan je bil neki preiskoval«* ameriškega poslaništva. da premotri celo zadevo, a Turki so skušali naprtiti zločin nekemu staremu Armencu in mi smo morali uporabiti vse svoje sile. da pa rešimo smrti. Imeli smo dokaze proti Turku, ki je izvršil unior. Poznali smo ga ter vedeli, da je bil po>lan iz t'ari-grada — Okrutosti. katere izvajajo Turki nad Grki in Armenci, se ropajo vsakemu opisovanju. Žid Ilenrv M^rppnthau je rekel, da bo našel sredstva, da se sipravi Ase te ljudi iz dežele, a Turki tepa niso hoteli dopusititi. Hoteli «o pomoriti vse Armence. Turki se tako žeto vesele »vojepa morenja. da so dali napra viti celo oficijelne slike o umorih ZVERINSKO DEJANJE NEMŠKEGA ČASTNIKA Moža, katerega ženo je ljubil. je spravil pod raznimi pretvezami v gozd ter ga nasilno umoril. Bruselj, Belgija, 7. septembra I Ko je izbruhnila vojna, je živel ;rrof d Tdefein d' Acoz, zelo bo-j Prihajati ;liko pojedino. v pia^ii0 je pred- Siromaki se jeze na bogatin- Enajst ljudi je že umrlo v Plot, ki je obdajal njegov serakaJ na letno konferenco izvr- ložil ček Gostilničar pa bi ne mo- zavičaj, so odstranili. sevalnih svetov Ameriške dela v- Rcl spraviti čeka v denar tudi Vsakdo ga lahko vidi, kOfSke Konferenca se bo'cV bi hotel. Stvar se mu je zdela pričela v petek ter se bo odgo- sumijiva, kajti na čeku je zapa-d,la po dovršenju svojega dela. zil ime neke žen$ke pokli(?al je Samuel Gompers se mudi Uikaj p0ylc^0 in ta je poiskala žepe „ ^ . ^ 4 , . . . , - »e-, Ze par dni, a do sedaj ni dospel pisTO0n0Še> ko je bil nezavesten New York, t. septembra. — Od ;daj. ko se je iznebil svojega skraj- še noben zastopnik uslužbencev od preobUo zavžiteea vina Tz^le kmalu prišli v navado takozvani včeraj naprej je število žrtev, ka- j no marljivega pribočnika, o ka- v železniških delavnicah. Glavni dila je nato neko Miriam Walter progresivni obedi. V restavraci- ! tere je zahteval lesni alkohol v terem se je splošno glasilo, da je predmet debate na konferenci bo na katero je bil nasiovljen ček ce, ki preveč jedo. — Via da skuša uvesti zmernost v vseh ozirih. Brooklynu na posledicah zavživanja lesnega alkoho la. — Preiskava glede raz pečavanja. Berlin, Nemčija, nemških mestih T. septembra, bodo najbrž žaga drva. Pariz, Franeija. 7. sept. jah. ki imajo več nadstropij, bo-• Red Hook okaju a- Brooklynu. ste lahko zavžili raka. kavijar in , naraslo na enajst in dvanajsta juho v prvem nadstropju, na-; žrtev istega strupa je najbrž ne-daljna mesna jedila v drugem nadstropju ter šampanjca z de- bd povzročitelj vse tajnosti, ki seveda postopanje vlade, ki si je - slednjega izro5iIa df>),im je ie obdajala prejsnega kajzerja v izposlovala ustavno povelje prot: mora, pism(>noša romati v je0o. Doornu, se kajzer ne skriva vee stavkujoeim uslužbencem v želez- rotilo,č,r t^i; d, ^ ki |>ristaniški delavec, ki je umrl | pred.pogledi turistov, ki prihaja- niških delavnicah v Long Island College bolnici, jjo v bliž in1i :ino njegovega gradu. O- zertom v tretjem. Vse to se bo zgodilo v namenu. Connolly in njegov petdesetletni da se izognete plačevanju tako- s,-ak Paden. ki sta stanovala sku- zvanega požeruškega davka. — (Schlemmer-tax). Med nižjimi, to je manj imovi-timi sloji nemškega prebivalstva je opaziti vedno naraščajoče o-! oh treh zJutraJ ter umrl eno uro gorčenje proti ljudem, ki pojedo P"znP.le- več kot je dobro za njih želodce ^ Včeraj so umrli za Istim s t ruin splošno zdravje. Občinski sve- Pom neka Nelson, stara de Gostilničar trdi. da so popili pismonoša in, njegovi tovariši za ^ . - , Af 11 • i , . . , » , Tukaj nahajajoči se delavski nekako sto tisoč mark vina. ret in petdeset let stari Martin I biskovalci mesta tekom sedanjega . .... .. , „ . ^ , . , . . * . ri voditelji so ze razmišljali o polo- Kop tega ceka je le ena izmed poletja, — med katerimi je bilo . . . V_ , . . . , . „ . tzaju z vsakega vidika. Brez dvo- številnih primer poneverjeni pi- vec sto Amerikancev, — vržejo , . . ... v , . . .. . . , lahko "le 1 ni re nef k ma °"staja velika ogorčenost sem iz Amerike, odkar je pričeta a i-o por, e< na prejsnega i proti vladi ter se bo zahtevalo nemška marka tako strašno pada- zerja. ko se izprehaia po svojih ; -v . , ■ . ' ., '. r * energičen nastop, da se spravi s ti. vrtovih in nasadih ali pa oprav- ,. . .. _ ^ , .. 1 1 poti ustavno povelje. Predsednik - lja kako delo. ~ . - . t ... , ' Gompers se ni hotel niti z eno be- paj, sta umrla danes zjutraj vsled zavživanja lesnega alkohola, kot poroča policija. Prvi je zbolel zvečer krog desete ure, drugi pa ti v Berlinudruprih mestih so rad i tega pričeli razmišljati o | vet in štirideset Keenan in neka let. T^ki Miha Mrs. Johnson, ki živimo tam? Nekateri ni način, kako uravnati to zade- sprejemu in izvedenju tega dav-! stara dva in trideset ni tega ne prenesejo. Ne- vo. potom dvoboja. ka. da prepreprečijo požeruštvo Pristaniški delavec,' katerega Grof ni hotel sprejeti poziva' ter uveljavijo med ljudmi pri- si"" omenili zgoraj, je prišel vče-na dvoboj, a von Gagern mu je prosto življenje kot ga je pripo- , raJ zve*er domov ter se zgrudil , ...........takoj pripravljen oditi. Odpeljali ljudi pa so postavil, kot vladar- ^ se in ^ je vodi,a Kkozi yeUk je nad preostale kristijane na „ozd Tam je yon Gagern ^ Bližnjem «toku. krat obvestiI grofa da mora eden — Kako moremo prenesti vse izmed obeh umreti in da je edi- to mi, k me naj Re ^ kaj|. kakorhitro ; zadeve. takf>j da je je zastrup- Nek, clan ameriškega konzulata bo M-tel do tpph ho on namrei, ___'j ljen rnl slabega alkohola. je i izvršil samomor, potem ko je von Gapprn streljal, če bo grof, , ČePrav Je na Vse strani raz" b.l pri< a k.ko so vtopili na Bto- pripravljen ali ne Von Gagern 'BIATI POSTALA ŽENA ADOP- širiI° da ePPaJ*° kot t,ne otrok ob obali Lmega morja užival ^^ d jc najbolj^ TIRANBOA SINA. muhf> zavživanja lesnega al- - \se to pa je. posledica med- strelec y svojem ,ku a revolJ __kohola. ter jc policija v družbi narodne ljubosumnosti in medna- v katerega ie vsilil -rofu ie t j . i - , . zveznih in državnih agentov stro- rodnih intrig. Turke podpirajo bn ^^^^/r ak^sfik ^ Anflija 7. sept. _ 2astražiIa vse 2nane hutle?ar. Fran« O/i ki >o iim dobavili nni nanasan a tako stik- jjrs Matilda Schickel iz Brent- - , . , - - , ki so jim doba\ um- san„ dfl se ^ j fitL ravnokar noročila s svo ? ' dot,t"nem okraJ'1 ^ nada" forme. municijo in druge utvari. ■ ° , wooono- siti morilca za življenje ter mu •«m j« pokazal svojo novo oble- s izjavil, da ne bo nikdar ko. ki ga je stal«, kot pravi sam. načina, kako je bil ranjen, celih devet dolarjev. Kupil je bi Pustil napadalec živega, nanreč štiri prazne vreče za mo- Von Gagern pa mu je nasUvil ko za en dolar ter si dal napra- rev°lver na sence ter sprožil, viti iz njih obleko. Za delo mu je neki krojač v Panami računal dant in ko je videl, kaj se je zgo- JZ LIGE NARODOV. London, Anglija, 7. septembra. Lord Cecil je izjavil Ligi narodov. da mora rešiti vprašanja re-j paracije in vojnih dolgov, če ho-Medtem pa se je vrnil se kun-! ee sploh kaj pomeniti. J" pela. "žganja DANSKI PRINC PRELOŽIL POROKO. Kodanj, Dansko. 7. septembra Danski prestolonaslednik Friderik je preložil na prihodnjo spomlad svojo poroko s princesinjo Olgo, nečakinjo grškega kralja Konstantina. Poroka bi se mora- j mnenja, da bo eden njegovih u-la vršiti tekom jeseni, a izkazalo liukov prihodnji nemški cesar, lo se je, da ne bo mogoče pravo- — Obiskovalcem stavi v vsa-časno renovirati gradu Amali?n- ! kem slučaju naslednje vprašanj*«.' ©sem dolarjev. To obleko je mo- dilo. sta pričela oba kopati pH- pa so se spomnili, da je pretil von, burg. kjer sta hotela stanovati i — Kaj pravijo o meni v zuna- j goče primerjati z najlepšo v tev grob. v katerega sta vrgla; Gagern z dvobojem. Palm Beaeh obleko. Blago je ze- truplo grofa. Nikdo ni imel Ga- j Von Gagern je bil spoznan kri-gotito ter varuje človeka iz- gerna na sumu, dokler niso po-! vim umora ter obsojen na pet- lo vrstno pred zneje slučajno našli trupla. Tedaj j najst let ječe ob trdem dela. novoporočena po poroki. V tem njem svetu? gradu je stanovala preje ruska ( Prejšnji kajzer je napravil prvi earica-udova, sestra * angleške korak, da se spravi s svojim naj kraljice-udove Aleksandre. i starejšim sinom in prejsni kron . i Čeprav je pristop v notranjost i sedico dotakniti se sedanjega po- OBSTRELIL DEKLICO TER IZ-gradu še vedno prepovedan, je j ,ožaja VRSlL SAMOMOR, opaziti manj straž krog gradu in f---- odstranili so tudi visok leseni j princ je sedaj eden najbolj pogo- Potem ko je 26-letna Dorothea plot. katerega so postavili na po- j stih posetnikov v Doornu. Poro- Bright iz Broklvna povedala svo-velje prejšnega pribočnika. Vsled j čajG celo. da ho dobil od nizo- jemu zaročencu* detektivu Alfred tega lahko vsakdo vidi Viljema. . zemske vlade dovoljenje, da sme Blassu, da je njuiine zaroke ko-ko žaga drevesa in pogosto ga tu zapustiti otok AVieringen ter se nec. je slednji* dvakrat ustrelil di lahko čuje govoriti. j pre.seliti k očetu. nanjo ter izvršil nato samomor. Najrajše govori o poljedelstvu i__________ in lovu. Obiskovalci poročajo. CTa ; izgleda sedaj dosti starejš-i in da , je bolj brezskrben glede svoje zu- ( nanjosti in obleke. V pričetku svo- i jega bivanja v Doornu je prejšni | kajzer štirikrat ali petkrat me j njal svojo obleko, a sedaj se le ' redkokedaj preoblece za večerjo. Kot izjavljajo ljudje, ki ga do-! bro poznajo, se ne briga dosti ?a » politična vprašanja. Zadnjo mrvi-1 co svoje prejšne sile izvaja pri ve. ! čerji ali obedu, kjer ne sme nikdo ' IH-H'eti pogovora, dokler ne prič- I ne govoriti on sam. Ker pa je po- ; irosto zamišljen ter slabe volje, j poteče včasih večerja v polnem j molku. On noče poslušati nikakih kri ! tik na račun predsednika Eberta j ter se mu gabijo vsi dovtipi, ki krožijo glede Eberta kot nasled- j nika Viljema. £>e ve-dno pa je I mnenja, da bo Nemčija zopet po- ^ stala monarhija, čeprav nima ni- ' ti malo upanja, da bo on sam po-klican nazaj na prestol. On je DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASE DENEM OZEMLJU . se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nisinh cenah. Včeraj so bile nafte cene sledeče: * Jugoslavija: RazpoSilja na zadnje poŠte in izplačuje "Kr. postni fekovnl urad In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu. Beograda. Kranju. Celja. Maribora. Dubrovnika. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro izplačilo najugodneje. 300 kron____ $ 1.10 1.000 kron 400 kron .... $ 1.45 5,000 kron 500 kron ---- $ 1.80 10,000 kron Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka** v Trstu. Opatiji in Zadru. 50 lir ---- $ 2.75 500 lir 100 lir ---- $ 5.10 1000 lir 300 lir .... $14.40 Za poiiljatoe. Id presegajo znesek dvajsettlaoč kron ali pa dvstisoč lir dovaljajeno po mogočnosti ie posebni $ 3.40 $16.50 $32.00 $ 24.00 $47.00 Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke. Glede izplačil v amerHklh dolarjih glejte Usta. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y. [j "GLAS NARODA" GLAS NARODA. 8 SEPT. 1922 Jugoslovanski Vsesokolski zlet v Ljubljani. K lAKItK, (ILOVCNIAN DAILY)__ MMi ««4 PubllaHod by anic Publishing Gompaaj (A Corporation) Cotimi Umt, Bvough of Manhattan. N LOUIS BCNIDIK, TrwMifW * Abov* OfMoorei Now York City, N. V. Q L A • (Voice t A Ft O D A People) Evory Day Exc.p* Sunday« and Holiday*. Zm tm ca i« m tu In Can* pol M«« «••1« Ktt M .... ....................«1.00 . ................. I1JC Za New ZM 1 nos« York n ZM coto DOl I ool loto lota o lat tTJOO ...a*«.. »330 • — PJOO UJO Mm Mrt t«U za pol leta Subscription Yearly •eoo Advert 1 »«m »rta on Aflr« *ment Triumfalni dnevi sokolske misli in narodnega edinstva. — Jugoslovanski vojaki bok Ob boku S Sokolstvom. — Ljub- Neki učenjak, ki jo imel do-ljana je bila podobna ljudskemu mravljišču. — Zborovanje volj časa. je izračunal, da izpre-kronskega sveta v slovenski prestolici — Slavnosti se je govori človek na leto deset miijo- nov besed. In dognal je tudi. da pravi človek najmanj petmiljon-krat na leto "jaz". *"moje in "naše*. Ihignsimumaku Ustanovljena L 1898 SCatnL Srftttnta Inkorporirana 1. 190 / GLAVNI URAD v ELY. MINN. udeležilo skoraj stotisoč tujcev. l*i»»*oea A. Sabec. -O«ao Naroda« Uhaja voakt dan tevzemll nedelj In praznikov. In ooobnoot) oo no prioMuJeJo. Denar naj M bU*rrrotl po-*o Money Order. I Ti diTrairir.bl kraja naroCrlkor proalmo, da oo dojb t odi prajtojo blveJUdfe naxnant. da hitreje najdemo naaloTnlka. GLAS NARODA »t. Borough of Manhattan. Now York. N. Y. Telepnone: Cortlandt Slavnostni dnevi jugoslovanske l.ra^uo !e-aketaj<«čih v žaru po-aa vvsokolskespi /.'.ela so minili in letnega solnea. Po končanih vajah LjuMjana — trkom teh dni živo *.«> vi ja^'ie čete. ki so jih vrkola. detilirale wa'-'danje t. j. pretvorila se pred glavno ložo. \ kateri se je na- je spet v /aspa no. d<»!ir» va . shajala kraljevska dvojica, kateri Mnogo sent priča ki val i ! tega je ljudstvo prirejalo buine in pri-i zlet a, a z radost j.> pri zna vrni, da srčne ovaeije. V Downtownu je vino poceni. Seveda, če. je tisto, kar človek pije. vino ter je polegtega poceni. • * * * Prestoli se majajo . . . Dmvntownski kralj je zopet iz- BURNS NAJ POMAGA - je *a impe/antna pr^edit« - nad-' (»lavni in najsijajnejsi zletni gubil Njeno Veličanstvo kralji- kriliia v«a moja pričakovanja. Se- dati pa je liil na praznik, dne 15 eo. Življenje na dvoru ji najbrž daj. ko je že vse minilo. k<> - > -.-te avgusta. V počaŠčenje slavnosti je ne ugaja več. !ogromne mase Sokolstva in gostov bila tetra dne Ljubljana prestolieai * * * davm. ™7H\e, .najemo never-'Jugoslavije, kajti v nekdanjemf MoSki je toliko c.asa pri j jetrn. /. glavami ter se vprašuje- deželnem dvorcu in sedanjem vse- dokler zamore p0 griču nizdol 1 *no, kako je bilo naši mali l jub- ueili^eu je zasedal kronski . yj^i žakeij Diev liani mogoče prir-diti tako slav- r aterega se je udeležil eelokupni a . . ,*., , 1T • . * - .. ... ^ » . .. . . . ,- i Ženska pa toliko časa. dokler i . ♦i;:.. : 1-..1- . i.-i^-i«, _ uost t**r stisniti v ozidje ta- ministrski kabinet z ministrskim , , . . iTvseuetljivo je. kako lutro .je zlezla z\ezna vlada v«. . ±, . > , ™ - i more dohajati. . . . . -- ko otrrorario morji- tujcev. Treba predsednikom Pasieeui na celu c imsjo luknjo, ko je žarelo organizirano delavstvo mrmrati. je VJ?dt>ti .ia je bito salBO pri po_ Svotu jc pm!s<.dov:ll kra!j Aleks. * * Cionipt?r»t>V blllt Z generalno stavko je vzbudil takO|:i,.jjshcm uradu naznanjenih 75 ti- ander. 1 Tako velike letine, kot bo le- velikaiiski ill navdušen odmev, da se je lotil Strah 0dg0-(s0č tujcev, a kje so okoličani, ki, V torek 11. avg. ob devetih zju tos. še ni bilo v Ameriki. In tako so prenočevali doma:! Organiza- t raj seje pričel pomikati po mestu visokih davkov tudi se ne. Glavni odborniki. rreJsetir.ik: RUDOIJP PK1UJAN. ?i3 H. IVith St.. Cleveland. O Podpredsednik . Lol_*IS BALANT, 10t> Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSKIH PISHL-KK. t.>. Mum. Bla^ajntk: UKO. L. BUOZIClt. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtim: JullN MOYERX. 412 — 12lh Ave. L'ulutli, Mmn. East. Dr. JOS. V. Vrhovni zdravnik« GRAHEK. S43 E Uhio Street. N. !?.. Pittsburgh. Pl Nadzorni odbor: ANTON" ZBAŠN1K. Rm m :0t> Bakctrell H!Jgr., m. Diamond anrejfni r.vv.h Članov in bolniška spičevala naj »e pošilja na \ rhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prij roča vsem Jugoslovanom za obilen pristoi>. Kdor "el. i«os?tatl član te os •-■miz., i je. i se zcl.i?i t.ijniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev rovih društev r»> pa obrnite na si- tajnika. Novo društvo se lahko vstanoi? = 5 f-lani ali članicami. obotavljale in previdno poskusili delavci, da namreč na-* «; r'?u:\in spT llT e t Kakorhitro -re StorklJa Preko .. 1 1 . . . vse se <11 primerjati fini sviearski Sprevod je otvorilo osem Soko- j uPflTU>: n(% .j., Ki ^ n^r^vil.. sprotujejo ustavnemu povelju, so kmalo sistematično or- ^ katere kolosje prrcl/n(l fnnk. lov-jezdecev, za katerimi je kora- p^viVo Franeozi: - L tomto ^anizirall. mora priznati, da tudi Skaza ogromne tri- !;olstva. bilo pro.-itcra za 60,000 gledalcev, kolskih godb. ' zasluži kak dan počitka. pa v tem slučaju ni raztrgal nemški državni kancler, xa zunanji strani tribun, t<«la še Za češkim Sokolstvom je kora- * * * temveč organizirano delavstvo, ki j^a je vrglo mogočllja- vedno V ograjenem prostoru, so fcalo neštevilno ž up slovenskega Xeko poročilo daj bože da bi kom dežele pod noge. 1)511 paviljoni, kjer so se prodajale hrvatskega in srbskega Sokolstva i J)ilo resn^.no pravi da so maj Sedaj I>a ne ve vlada, kaj naj stori. -estvine in vsakovrstne pijače O- .sprevod pa je zaključila veličast- narji Z rt[ že deset dni v Jaok. 1'stavno povelje take vrste ni po svoji naravi nič *-7oinn:' .P°noel otem mora vlada, ali izvesti svojo 11 T a niČ ^romn;r P°noci sijajno razsvetite- na, ba m nmnipi.i "jau ^ pretil jo ter zapreti, na tiso<*e 1 |udi radi omalovaževanja so- ..„•,, , , - , - . „ , . . ' . - r , ,, . . 1 , *'. 1 ... i i v lajalo oct VfM_'era do ranega jutra, je So!-:ol«»tvo zavilo na Kongresni zeli k blagostanju. 11 \ OllTVami. JC ^ivupuiii kron princ Matevž Woll, -ftih- yojakov, gojencev podoficir. * j - t s0h" v Jvarlovcn. ki so izvajali ognievit govor, ne misli- ■ , -, . „ J H *' H ' ob zvokih vojaške godbe prevste disč, ali pa mora vtakniti v svoj žep velikansko blamažo. prvo oredzletne dni ie nastopil To se bo zgodilo v sedanjem slučaju. moški in žen.ki naraščaj, potem Vlada namreč ne bo dala zapreti na tisoče ljudi ravno i'a mednarcHlne tekmovalne vi-ste. seiaj, pred važnimi kongresnimi volitvami. Nastopila je skupina sedemde Niti Gompers, niti njegov k ki je imel na Labor Da v strašno ,, , ,■ ,, ! . , , v , i oli zvokih vojaške godbe preste ta izd al ek a na možnost generalne stavke. vaje> predstavljajoče boj in osvo- Ta dva junaka bi se prva borila proti generalni stav- bojenje jugoslovanskega naroda ki, če bi pretila. Xastopili so goloroki in brez orož- Glede tega tudi prav nič ne dvomijo v merodajnih'Ja ter i10 taktu godbe kakor en vladnih krogih. mož izvaJaii vse borbe v za- Zakaj pa se ^tem boje v Washington« kljub temu ^^ ^ !ia . ' . ' ' " ^daj vstali ter ^rgli ročne grana- generalne stavke? ^ te, nato phunl; v bajouetm na- Ker ne zaupajo ve<- masam. Ker so se naučili, da skok, vmes pa se _ do smrti za- obstaja močna solidarnost delaynega naroda s stavkujo- deti in ranjeui — opotekali in pa« eimi železničarji in premogarji. Ker se boje, da bo po- Vršila so je ljuta borba, nebo povzročil odkršen kamenček gorski plaz. pa P^P^glo s črnimi obla/ki. r> ,-i Ai* ---------i • t -, . Borci so padli vsi do enega moža Kaditega tudi govoričijo newyorski kapitalistični li-tc,laj pa S(J smrtnoranjen boi„vllik sti ze vee olui bojni opremi izva-da se vršijo volitve v osrednjih "1» zvokih «rtdbe težke vaje Prenos remskih ostankov Frana Supila. Ime Frana Supila je zaslovelo širom Evrope povodom znane reške reso 1 uc"1 je. ki je pomenila novo dobo v političnem življenju llr-1 vatske s p< siankotn hrvat>ko-srb-ske koalicije. Mirno more trditi, , da je pokojni Supilo — jmliiik ši-rokega oVorja, Ž"1 e.cne volje in globokega euta — več storil za o-svoboditev Jugoslovanov neg<> ka !erik<»li drugi š«' živeči jug »slov. politik. Tako je n. pr. tudi razkrinkal v Petrogradu londonski pakt. Dcl'>. ki ga je izvršil v ta namen doma in v inozemstvu, je bi-o 1 naravnost ogromno Njegov spo min bo trajen v zgodovini jugoslovanskega roda. Veliki »in i k i je umrl v tu jini, na Angleškem veli- ni^tra notranjih zadev iz 1. 1S73.. ^ !.;'!-*rr:n - hotela madžarska \ ad;» "ii. titogorig.i vsako nenia-tl/.arsk-t n.'•■ ijonalno organizaeijo V«.-!;\i žnoa se sklicuje razen na ta ra:-.pl- t i i: na nekak " migljaj zgoraj" n b»M»grajski list '•Politika". ;>o kateri posnemamo to vo1. vj)v?:š'ije. a ko ni ta "višja in-stanea" os^ba g Kade Palica, ki i ga jf ravno ta naeijonalna oinla-!*;iiia javno demasklrala ? Zanimivo je. d i v obnr»čju dot lenega ve ikega župana nemoteno delujejo iemš\e iš\e in madžarske nacijonali-iči.e organizacije. Jugoslovan-n;:'-ijoi»a!is1i so s«1 pritožili na lis; : a notranjih zadev. trg, kjer je naredilo stik ter se poklonilo kralju in eelokupni vladi . lei je stala na balkonu deželnega dvorca. Med remi ministri si opazil tudi ministra dr. Žerjava in x J v'111111 111 e1 w avuuic .račun države. S tem se vlada od-ministra Fuelja v sokolskem kro-' Prenašali velikanski kip sv. An- x.eže V[.,ike (lol^nosti d;) spomina m . . - , v, . .. ne da hi doživel uresiaeeiijt le dni je bil v newyorski lta-i, . „ ' .. , . „ . . ..." .. Kega sna. Kosti Supilove se skoro ijanski naselbini velik raznik. -it ^ t - - • , prenesejo v domovino. In to na javno preklinjal, hudo kaznovan Po lOo. ulici in prvi Avenue so 1 Proti preklinjanju je izdala dalmatinska vlada zelo stroge narod be in bo vsak. ki ho ju. poleg njiju pa našega vrlega t bi nosili sv. Katarino, je ljudstvo prirejalo prisrčne ova- No. sicer pa tudi sv. Anton za- eije, kjerkoli se je pokazal. Opol leže. Te se ne motim, je zaščit- dne je bil razhod. nik prašičev in vsega ostalega Popoldne ob dveh se je pričel svinjskega rodu. 1 sprevod narodnih noš, katerega je * * * pokojnega Frana Supila Razpust Orjune v Novem Sadu. Novosadski veliki župan je razpustil tamkajšnjo organizacijo jugoslovanskih nacijonalistov na Dalmatinec Krsta Odak iz Splita je d »vrš i te dn: mojstrsko šolo 'jia-Hene kompozicije profesorja Vftčzslava Novaka v Pragi na Češkem. Po sklepnem konkurzu je bila Odakeva sonata za \*iolino in podlagi razpisa madžarskega mi- klavir odlikovana. otvorilo dvajset kmečkih jezdecev .iahajočih na neosedlauih težkih konjih. Dolga vrsta jugoslovanskih in češkoslovaških narodnih noš se d'i-primerjati krasni, bujno-pestri preprogi, k: jo je izviSsiil u-metnik bujne fantazije. Popoldne je prijezdila na teio-vadišče konjenica, ki je jahala v, A' listih čitam. da je imenovan Etbin Kristan jugoslovanskim prišelniškim komisarjem. Tega urada prej še ni bilo. Toda zaslužnemu in vladi vdanemu človeku se kaj naglo najde korito. Dobro bi bilo, do bi natančno preštudiral in uredil slučaj Mi- tristopih: tnije Sokoli, trije voja- 1 jondolarskega Fonda, ki se je na ki, trije Sokoli, trije vojaki itd. tako nepostaven način izselil iz Polovica jezdecev je jahala na be- Amerike. I iili konjih, polovica na rujavcih. Bojim se sicer, da se bo novi' fi jezdeci so s svojimi prekrajšui- komisar izgovarjal, da je toza- j mi formacijami s svojimi dovrši) devna kvota že polna, nimi vajami — tvoreč zdaj zvezde; * * * zdaj vrtiljake itd. itd. — pokazali . ^ | dovršenost konjske dresure in CV kdo sreC'a sUro babo in Pra" svoje jahalne elegance. Po izčrpa-|vi- da se vsledtega tLstegadnene nem programu se je nadaljevala bo lotiI nobene stvari, sta se > na veseličnih prostorih veselica pravzaprav dve stari babi srečali, ki je trajala do belega dne. * * * Greh bi bil, če ne omenim tudi v Afriki je pušeava. ki se ime-earobne ilummacije ljubljanskega nujfl Sahara. Tako velika je sko-gradu v pondeljek 14 avg. zvečer. raj kot fif) vs<1 Združene države. daii smo si bratske ke en-lili I< k »i nu. To je bil pro u|«1iifj»» napora za na*nti i in pre- ilukt c pe*ent. kraj in delo i.a Prhi liesel H* d ituimi dovali MKfirai obdržali za nu lastnino. Kje je v/r«>k 1 Ni matu namena s temi spomini ►puhati >e v privatne zadeve saiinvnikov še manj omenjati kako jn>litieno gibanj*- kt-r Zvezi kot taki n<» more pripadati to ne drugo, pi*- pa samo zavest, da smo v »i pevci in nič drugega, da so na-* a načela bit" samo pevec. Zadnje je bito navedeno da Zvez* ne more tako razvijati kakor bi se morala. Dobre vo-Ije manjka Narod se kmalu na- veliča, ako je šr tako koristna' stvar. Treba ie kaj novega. To je \zrok, da mi Slovaai v kulturnem d^Iu nimamo veliko pokazati. R***-' niei nu ljubo moramo priznati, da radi l evčke Zveze ii" izgubimo po-polit« ma ni"*, prid' bimo pa \elo v ru -i-i. ->t-in prejel nekaj pohval-ii !i izrazov za korist Zveze. Ta j mka J. !>n(kina bi opomnil, lia.i i tt/p 11'. društva letno vplačilo Z\f/i. v-ak uradnik pa naj točno vr*i >>jo na !•»«<» ka-eor mu je naložena, tako bo delo p«*čcto. Vse »malenkosti, ki so se zadnje ča»e dogajale. naj se pozabi. Vsak naj d'.'la samo zalo. da bo Zvezi kori stil. V letu li**J3 pa lahko nekaj do/ivimo, Kar nismo mogli do sedaj. delo, pevci in pevke' Primož Kogoj. Sedanje priseljevanje. Velikanski polip. Priseljevanje 'k! začetka fiskal itega leta. t. j. od 1. julija, se vriši v jako h-|»-m miru in redu in hr»*z onega strašnega navala, k j je lani oh istem času provzroče-val toliko *itn«>»ti priseljeniškim oblastim m trpljenja priseljen eem, ki so prihajali čer kvoto. Jugoslovanska mesečna kvota je bila v začetnih mesecih lanskega fiskalnega b-ta vedno izčrpana mnogo pred koncem meseca, dostikrat ee]o v prvem tednu. Vsak dor. ki potoval v jZdruzenc Dr žavc, je hil v hoja/.ni, da bo morda mesečna kvota irj>o!n(jeii{,. pred no njegov jtarnik priplove v nawvoniko luko. I^etos v tem pogleda je vse bolje, in to radi tega. ker toliko a meriški konzuli, kolikor jugosla vernika vlada Kama omejujejo izdava vizumov oziroma potnih listov na kvoto, ki je določena za priseljevanje iz Jugoslavije v Združene I>ri. Ista stroga kontrola s»' vrši tudi v Italiji. Mesečna kvota za Jugoslavijo znaša 1,2K»; toliko priseljencev sme kvečjemu priti vsak mesec iz Jugoslavije, dokler se izpolni letna kvota od 6,426. V mesecu juliju pa j.* prišlo le 860 priseljencev iz Jugoslavije, torej pre-cej manj kot jih kvota pripušča Od 1. avgusta jxa do 2S. avgusta je bil dovoljen vstop 1,100 priseljencem iz Jugoslavije. Italija, ki ima mesečno kvoto od 8.411. je v mesecu juliju poslala sem le 7.911 in od 1. do avgusta 7.518 priseljencev, torej tudi pod kvoto. SLOVENCI IZ OOWANDA, N. T., KI SO POSTALI DELNJČABJI 4DBIA MOTOR CAB CORPORATION. Adria delnice po $10.00 se hitre prodajajo. Vsak Slovenec, ki je zainteresiran pri nakupu delnic, kjer še nimamo zastopnika, naj piše takoj ter naj izkoristi to ponudbo. Mr. Vremšak jako hitro završuje svojo organizacijo. Vsak Slovenec, ki si hoče zagotoviti agenturo za Adria kare, naj se oglasi takoj, kajti le še par agencij je na razpolago. Slika nam kaže sledeče z leve na desno v prvi vrsti: * Louis. Klančar. Frank Klančar. John Juist, Louis Korbar, ki je bil prvi delničar v Go ivanda. G. M. S. Guy, tajnik družbe, Leo Klančar. Louis Skube. Johu Steklasa, Joe Zumer. Joe Vidgaj. Z leve na desno v drugi vrsti stoje: John Lease, superintendent " chassis'1 d© partmenta, Anthony Anzieek. Joe Koluza, Louis Perhaj. Louis F. Vremšak, predsednik in generalni manaszer družbe, Jod Naglic Matt. Simoneic, Louis Pangere, Frank Zalespovec. Z leve na desno, stoječi v tretji vrsti ob Adria karah: .T. H. Berliner, zastopnik Adrije, C. J. Sullivan, član finančnega oddelka, Karol Smerdel, Anthony Cinkole, Louis Boscaj, H. Wees. V kratkem času bo Adria Motor Car Corporation potom svojega predsednika Louis F. Vremšaka objavila v "Glas Naroda" nadaljnih slovenskih delničarjev iz drugih naselbin. Vsa pisma naslovite na: slike Vladimir Levstik: Angleški naravoslovec Sir Wit- j liam Bovd Dawkins je dal nekemu angleškemu listu na razpolago pismo, katero je dobil iz Bei-ve. pristaniškega mesta v portugalski iztočni Afriki. Vsebino te-. ga pisma je seveda treba sprejeti s primerno rezervo, čeprav tiči v njem najbrž zrno resnice. — Portugalski dopisnik poroča, da je vrgel pred kratkim neki velikanski morski val na obali Mo- j /ambika velikanskega polipa, ki je bil dolg trideset metrov ali pa še več. Priča angleškega učenja- 1 ka pa je videla le zadnji del te-' ga morskega velikana ter ga mo-g!a fotografirati. Ta zadnji del i>o-1 lipa je predstavljal sluzasto ma- '"Ljubim vas. grof!*' je zaso- do grla! In če ste se prišli prodajo mesa. ki je bila dolga šest me- pla še nefkrat, krileč z rokami pro- 1 jat za kake posebne namene — trov, široka tri metre ter visoka ti njemu in vendar že vsa zelena j v službi višje ideje, kakor pra-nekaj več kot en meter. Sprednji °d gneva. vite sami! — tem slabše za vas, del polipa so odnesli domačini. "Zmotili ste se. Moj zamorec baronica, baba, ki jo- goni žival-katerem se pa ni posrečila razko- stanuje v pritličju!" Grofov glas ( ska sila. je v mojih*očeh poštenej- Adria Motor Car Corporation Bata via, New York VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevanja.) , kar ste. Ta tukajšna ženska krepost mi je narastla do grla — sati mesa s pomočjo sekir. Ostrine je zvenel kakor udarec z bičem sekir so namreč brezplodno od- "Psujete me T je vzkliknila in skakovale od trdega in elastične- planila pokoneu, tiščeč obleko naga mesa, kot da so zadele na gu- se. mi j. Domačini so morali zopet in , "Kakor izvolite. Vsak se bra-zopet brusiti svoje sekire po šte-1 ni ne bi fcil sam 0ps0van." vilnih brezupešnih poskusih, da »Vi blazni človek! Poslušam razkosajo meso. Angleški uče- vas in strmim___ sa. Zdaj me razumete, kaj?" "Razumem!" je siknila s smrtnim sovraštvom. "Nu. dobro; mislila sem. da ste mož —" njak spominja ob tej priliki ne le na velikanskega polipa, katerega omenja Plini j in katerega so ujeli na španski obali, temveč tudi na velikanskega pelips, katerega so ujeli leta 1875. "In tako sva opravila." je o-drezal on. ne čuteč udarca. "Takšne vas ne poženem na ulico, čeprav zaslužite; pet minut časa i-"Moj Hasan je morda zdravejše mate odpravite sledove svoje pameti; ali naj ga pokličem!" omedlevice. Ako vas najdem po-"Stojte,"' je priskočila, videč,. tem še tu, prepustim vašo odsl#- ' nitev lakaju. — Zbogom gospa!" 1 To rekši ji je obrnil hrbet in da izteza prst proti zvoncu. "Ali se vam meša? Kdo naj vas razu- me?" "Tako!" se je zagrohotal na vse grlo. "Pa dobro, »ovorimo naravnost! Odurno mi je, služiti zaloputnil vrata spalnice za seboj. Vse je vrelo po njem od studa in brezumne, stekle razjarje-nosti. "Ce bi se bil spomnil brownin-bogme, ne vem, kaj bi se oltar Matere Božje. Prevrnil je Marijin kip. vrsrcl kip Jezusov na tla, zlomil mu nogo in snel obema D8?onom uglednih vlačug; to so, ' kri »ni. misleč, da sta zlati :n kam- iasne besede. Najboljšemu člove- ga ni pristni. A se je zmotil, zato ju ^ iz domačega kraja se ne bi zgodilo!" je mrmral, begaje po je pusti! na oltarni mbi. Skoro metale za vrat; meni se, ker sem sobi ter motno gledaje na uro. — ^"tovo je isti v župnišču ukradel(tujec. Ali jaz odklanjam tako "Štiri minute____nu, vendar že, n»vn?ii tat ':otel okra^ti trideset lir čast. Jaz ne morem za to, da ste, pet minut! Ali je šla, kanalja?" Rcprr v cerkvi. V Zagorju na kra«m je l*. julija fst.i dekleta, ki se po volji in nau-{Nina. "Nocoj, kvečjemu še jutri ' ku svojih rediteljev pripravlja, zvečer, ali pa nikoli. Magari, če na vse prej ko moralen napad ;| bi bil desetkrat grof; wie kommt pri oknu se je naslanjal Egon. pu-jdenn ein Mensch dazu, da bi se • šil cigareto za cigareto in vrgel | ponujal, kakor nevera kdo — včasih kako besedo vmes. j uh!" Njena razžarjena lica in dr- "Kakor veste," je dejala Nina.; gečoče ustnice so pričale zgovor-"Meni je prav. Prej ko se stvarco, da sama pri sebi nikakor nI odloči, tem bolje zame Naveli- ravnodušna. V zaljubljenosti, kar Baronica je stala pri vratih, vi- čana sem že te?a vedneca čaka- tiče grofa Kunnigsbrueha. bi soko vzravnana, z roko na kiju- nja in oklevanja: toliko komedij. Ue bila lebko kosala z vsako dru-ki, čakaje nanj. uspeha pa ni in ni. &koda je zla--J-'<>. in zavist do tistih, ki so za- "Odhajam," je izpre govoril a tega časa; jaz, mislim, bi našla htevale od njega manj. pa so sme-s suhim siganjem, "ne bojte se... j ženina, kadar bi ga hotela. Fa-1 le zato tudi vse doseči, ji ni da-Toda ostanem vam za petami; ču- bina je bil eigentlieh, če ga po- la več zatisniti oči. tili boste, kaj pomeni zavreči žen- gledam natanko, kein gerade sot "Vsekako." je pritrdila gospa sko. kadar se je ponudila vso, j napačen fant----" (Antoinetta. "Kar smili se mi že, brez pridržka! Med nama je prav "Kmetavs!" je nevsnil Smuči- das arme Kind. In če papaček pra da na življenje in smrt-.... Do klas. "Niti besede več o tem lum- yj fja jg čas pfimeren _" svidenja, grof — do osvete"' pu: nekdaj je tičal zmerom pri "Papaček se je enkrat močno "Prekasni boste", je dejal, ner- nas- vse pljuvalnike bi bil najraj- urezal, ako pomnim prav," je me-vozno eepetaje z nogo. "Vaš slu- ši izlizal —" I xirl Egon izza okna. ga. baronica." nu. papa, ne pretiravaj!" ttpa se ne bo nikoli xezv> _ Zasmejala se je. rezko in zma- ®e ie^lasil Egon, "Fabina je na- j Smui:iklasov has },ii poin pre-gosvestno, kakor bi žvižgal mo-l,llltcz par eeelIenee." j pričanja. "Takrat sem se prena- dras. Grof je bil hipno pogledal "Tiho. jaz pravim tako! — rjlil; vse bi bilo šlo. ako ne bi bil v stran, ko se je vrnil z očmi, je z£laj pa riga name kakor najhuj-1 zmešal ene zadeve z drugo. Sam čul samo še njen prožili, oholi ko- j ši klerikaluh ali rdečkarski brez-i hudič me je bil obsedei tisti dan... rak na stopnicah. jhlačnik. Ti ne misli na take pro- Ali zdaj ostanem jaz v ozadju; Nihče izmed njiju ni slutit. ka-ipalp eksistence: ti glej. da razko- • 0 mojih osebnih namenih za en-ko blizu je ura baroničinega maš- -rofa in mir besedi! Ant Cae- krat mir besedi — najprej mora če vanj a. ' sar> aut n'bil, sem si rekel zme-! priti to pod streho. Meni se zdi rom v svojem življenju, in dobro možakar zrel. in kar je bilo, je ; je bilo zame." menda vendar pozabljeno." Smučiklasosa rodbina je imela V je vrgel doktor svo j Tako je skrbela usoda sama. da tisto dopoldne zopet vojni svet. -1° medvedjo pest na mizo ter siije našel grof, ko je stopil uro po-Smučiklas. gospa Antoinetta in 'popravil zlati ščipalnik; še brada zneje v kabinet našega narodne-Nina so sedeli v obednici. stara «se mu Je bila »aježila od energi- ?a voditelja, tla že napol zorana. dva z resnimi, pohlepno lokavimi > --- obrazi, Nina v cinični razigrano- "Meni je prav." je ponovila (Dalje prihodnjič"). Q LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA Poroča william ^Q^ D Landru je bil prav tako drzen Dosti je bilo že zločincev, ki so kot prebrisan, velik mojster v i- nastopali podlo napram ženskam. gral.ski umetnosti, p^nal je uspe- s katerimi so imeli opravka. To | sno f>onarejati vsa človeška ču- nam razkrivajo vsaki dan listi, stva tor preiti v enem trenutku Gotovo pa ni bilo v celi zgodovi- od resnosti k razposajeni razigra- ni zločina še nobenega, ki bi bil no>ti. Značaje žensk je znal pre- tako podel kot Landru, kajti ver-motriti na naravnost presenetljiv jno je zaznamoval v svojo bilježni- način in nad vsemi ženskami je izvajal upliv, ki je bil dejanski demonski. Ko se je vračal proti svoji vili, je vrgel lopato na neko polje, v bližini majhne vasi By in ob enajstih naslednjega jutra se je vrnil k svoji ženi in družini. Krvavi denar pa je nosil varno v svojem žepu. Nvoji ženi je rclčel, da je zaslužil ta denar, ko je ugodno prodal nekemu vinskemu trgovcu v Bordeaux dva nova avtomobila. Dobro pa je vedel, da so pariški bulevardi zelo nevaren, prostor zanj, čeprav se jc izpostavljal nevarnosti, ko je obiskal starega Caillarda. Calllard in tudi dragi njegovi znanci in prijatelji so ga posvarili. Čeprav pa je dobil za umor madame Jaume lepo svoto denarja, je vendar speča! Se borno zapuščino umorjene sa malenkostne svoto pet m tih dolarjev, eo vsak posamezni cent, katerega je izdal s to ali ono žensko. Ce bi se le mogel dvigniti duh madame Jaume iz svojega tajnega groba sredi velikega gozda! Kakšno povest bi lahko povedal! Nekega dne bo pariška policija brez dvoma našla ta grob, čeprav je dosedaj zaman iskala. Takrat bo cela zadeva pojassnjena v splo-žno zadovoljstvo policijskih oblasti. Z denarjem, katerega mu je presk rbela smrt madame Jaume, je vzel Landru v najem majhno, a udobno stanovanje v bližini bule varda Rochchouard v Montmar-tru in nedaleč od svojega prej-šnega bivaliiča na Place Dan-court. To stanovanje je opremil s denarjem. katerega je dobil od Blai-sota in nameraval je napraviti v njem nadaljno "gnezdeče ljubezni." Bilo je dejasoko gnesdece edine resnične ljubezni, ki je i-'T. _____ .. ________ vsklila v srcu-tega zločinca vseh zločincev. Landru se ni zadovoljil s krvavim denarjem, katerega je zaslužil in čeprav je živel pri svoji ženi. je odhajal ponoči vedno ven ter iskal novih žrtev. Dobil jih je tudi. Potekli sta jesen in zima in spomladi je že redno pisaril pisma osmim nadaljnim ženskam. Nekega lepega večera v maju 1917.. — ko se ni več bal hoditi j naokrog po Parizu podnevi, — jc j bil Landru zopet na bojnem poho- > du. da vjame žensko iz tega ali onega razreda in brez ozira na starost. Ravno je hotel stopiti v neko poulično karo, ko je zapazil neko čedno žensko, ki je stopila v karo. Sledil ji je. Deklica je bila zaposlena v neki prodajalni in pisala se je Fernande Segret. Boljše je, da nam ona sama pove svojo povest, kajti ona je edina preživela zaročenka tega skrivnostnega človeka. Vse kaže, da je izvajala nanj mogočen upliv, kajti celo takrat, ko sta živela skupaj v omenjenem itmvanja, je j email on življenja dragih žensk, d očim je ostal njej vedno veren in ud en Pregledal mm ugotovila, kate- ra je podala oblastim gospodična Segret in iz njih sem posnel to. kar hočem navesti v naslednjem. Ugotovilo nam pripoveduje, kako je šla ona na izprehod z neko prijateljico ter zapazila v poulični kari nekega gospoda, starega nekako sedem in štirideset let. — Izgledal je zelo inteligentno in oblečen je bil korektno, — je izjavila priča..— Zrl je nepremično vame ter ob istem času gladil svojo brado, črno brado. Zdelo se mi je kot da me motri na predrzen način s svojimi hipnotičnimi očmi. Vem, da sem zardela. Ko sva izstopili s prijateljico, nama je sledil ter me ogovoril. — Jaz nisem rekla ničesar temveč pohitela naprej proti prodajalni, v katero sem hotela iti. Posrečilo pa se mu je priti poleg mene in rekel mi je z otožnim glasom: — Jaz sem, žalibog, popolnoma sam na svetu, gospodična, in na vsak način mi je treba prijateljice. Ne bom vas zapustil, dokler mi ne obljubite, da se boste sestali z menoj jutri ob desetih na Pla ce de TEtoile, na vogalu Avenue Wagram. Gospodična Segret mi je pozneje izjarila, da jo je popolnoma naedel dvorljivi in elegantni tu- ; jec in da mu je napol zavestno obljubila, da se bo sestala z njim. i Nato ji je gorko stisnil roko, se odkril ter izginil. Temu pa je sledila ena najbolj čudnih in značilnih dram v zgo-j do vini modernega življenja. Landru se je oči vi dno zaljubil v gospodično Fernande Segret, {kar je razvidno iz njegovih nato | sledečih dejanj. Njej nasproti se ni posluževal i onega lažnjivo-romantienega ob-: nasanja kot ga je kazal napram t drugim ženskam, pač pa je ka-i zal resnično nagnenje. Ta zver v . človeški obliki pa je bila zmožna take ljubezni v trenutku, ko se je dopisovala "ter sestajala z drugimi ženskami pod različnimi i-- meni. Landru je bil nevrjetno drzen. Nič več se ni brigal za nepresta-i na svarila 'previdnega starega Caillarda. Hodil je po Parizu po-, vsem odkrito ter razkazoval svojo gosto in dolgo brado, s kate-. ro se je tako rad postavljal. ; Gospodični Fernandi se je pred stavil kot Lucien Guillet ter ji natvezil neko izmišljeno in romantično povest. Rekel ji je, da prihaja iz mesta Rocroi, kjer je bil njegov oče inžinir in da je po smrti očeta prevzel njegove posle. Rekel ji je tudi, da ima svojo garažo izven Pariza ter majhno, a mično vilo v Gambais. Naslednjega dne, ko je prišla deklica iz prodajalne, v kateri je bila zaposlena, je našla elegantnega gospoda Guillet. ki je že čakal nanjo. ADVERTISE IN "GLAS NARODA*. Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 8L0VENIC PUBLISHING- CO. 82 CorUandt Street : New York ___________ii i QTiAS NABOPA. ft SEPT. 1922 ČUDNA ZAPUŠČINA l»BtB.- Ihaeoiki sptal L M. Poslovenil O. F. 49 (Nadaljevanje.) Ko je napočil večer, sta se napotila proti dolini izsušenega jezera. Ko >ta prišla v bližino, sta čnla vriskanje m prepevanje. — Čuj, — je rekel gambuaino, ki je obetal. — Zmago proslavljajo. Sto hudičev, da je moralo priti tako. Uganil sem, ko sem domneval, da je oče Jaguar pred nami. — Moral bi se držati tega. Peljeho je imel prav, ko nama je svetoval večjo previdnost. — Ne govori mi o tem dečku. Hotel nam je poveljevati. Sedaj pa počakaj tukaj. Jaz hočem naprej, da si ogledam položaj. Nekako deset minut pozneje se je vrnil ter sporočil veselo: — Prav kot sem si mislil. Niti enega stražnika ni. Greva lahko noter ne da bi naju kdo videl. Prijel je tovariša za roko ter ga povlekel naprej. Ko sta prišla na neko mesto, je rek*;l gainbusi no: — Tukaj sta nama priletela pod noge onadva. Zopet sta nama nil«. — Ni škoda. Veseli me, da ju nismo ubili, . — Zakaj T — Ker sta najbrž to, kar pravita. Obnašala sta se tako neumno, da ne morem smatrati malega za polkovnika Glotino. To se tudi meni dozdeva. Vidiš, kako dobro sva zadela. Pokazal je v notrai jest doline, kjer sta videla pri ognjifc več oseb. P^T'.-j mm na levo. Ali ga poznašf < — Da, oče Jaguar. . * "■ i — Da. Ce bi mu le mogel poesiati krogljo v glavo. Sedaj pa na delo. Vse polno konj je tu naokrog. To je bilo res. Konje so spustili zmagoviti Indijanci v dolino, kjer so se prosto pasli. Oče Jaguar je lo dovolil, ker je bil prepričan, da stoji dvojna straža pri uholu v dolino. Če bi vedel, kdo je bil v istem trenutku «am! Ko sta gledala oba po konjih, je menH Peril jo: — Cula sva streljati, a izgleda kot da se ni vršil noben boj. — Kako to7 Ali ne vidiš številna trupla padlih ob jezerut — Kje pa so ostali Abipones T — Najbrže so zbežali. — To je nemogoče. Če pa bi vsi padli, bi moralo biti tukaj več mrtvih. — Vrgli so jih v vodo. — To ni mogoče. Ne hoteli bi spriditi to dragoceno vodo . . . Prenehal je ter se ozrl bolj pozorno proti ognjem: — Sto vragov, meni se zdi, da sede Abipones mirno pri ognjih. — Ali je to mogoče? — Ne le mogoče, temveč tudi resnično. Le poglej. Periljo se je prepričal, da je imel gambnsino prav ter rekel: — Kako se je moglo to zgoditi? Skoro bi človek ne vrjeL — To je lahko mogoče. Abipones so bili obkoljeni. Uničeni bi b>!i do zadnjega moža. Prosili so za milost. — Prositi za milost? Ne izgleda tako. Niso zvezani ter se gibljejo kot prosti ljudje. — »Saj je res. Tega je zopet kriv ta prokleti oče Jaguar. Skle"-ril je mir med Abipones in Cambas. — Katerega pa bodo morali Abipones drago plačati. — Ne veruj tega. Ta človek je pameten. S težko kaznijo bi vzbudil le osveteželjnost ter povečal sovraštvo. Stavim, da so dobili Abipones vse nazaj. — ri*ko popustljivost si komaj predstavljam. — pa lahko, ker poznam zvijačnost tega očeta Jaguarja. Abiponet so pridobljeni ter postopajo z njimi kot s prijatelji. Od ilane« iiiif rej ne moremo več ribariti v kalnem. Ustaje je konec in dcbro je. da imava nov cilj in novo delo. Tukaj imava pred seboj dva kanja. Pazi. Skloni se k tlom. fMšiii sta ter kmalu privedla nazaj dva konja. — Kara pa sedaj? — Po sedla in nato hitro proti Tucumann — la od tam? - V fcalta, kjer si nabaviva mule, kajti k mj; ne morejo ustra-jsti v redkem gorskem zraku. — Kje pa boš vzel denar? — Ne skrbi za to. Nimam sicer dosti pri sebi, a imam v Salta prijatelja, ki me bo založil z vsem potrebnim. — Kdo je to? Ali ga poznam tudi jaz? — Imenuje se Rodrigo Sereno. - Aii misliš špediterja pred mestom, na cesti« ki vodi v Injuj? — Da, jmu obenem veliko gostilno, daje v najem konje in mule ter *e peta t \semi mogočimi posli. — Tega poznam. Če je tvoj prijatelj, nama seveda ni treba biti t skrbeh. Oče Jaguar pa je razmišljal med tem časom o načrtih *er rektl Gcriuniu: — Ne bomo jahali direktno v Salto, temveč preko Tucumana. — Zakaj? — Preko Salte bi morali jahati. Dolga pot pa bi utrudila naše konje in le počasi bi prišli naprej. V Tucumanu pa bomo prodali konje ter se peljal j s pošto naprej. Jo gre hitro, ker menjajo konje. V fetUi pa kupimo mule, !ri so neobhodno potrebne. — Kje? — Pri Bodrigu Sereno, ki ima vedno najboljše živali. Na ta način pridemo v pere pred gambusinom ter pripravimo vse. da nama ne bosta mogla uiti. — Ali boš vzel tudi Cambas s seboj? — Mi niti v glavo ne pade. Spremljala pa nas bosta Anciano in Hauka. — Polovica nas bi lahko ostala v Čakn ter nabirala čaj! — To lahko stori pozneje. Sedaj jih potrebujem, da zalotimo oba merilca. — In Parmezan? — Tega človeka ne morem rabiti. Ostane naj tukaj z Leno i r-jem in Peterčkom Naslednjega jutra pa je spoznal, da manjka dveh konj in takoj je sklepal, da ju je odvedel gambnsino. — Kako morete vedeti to? — je vprašal Lenoir. — Načel s*m sledove obeh, — je odvrnil Indijanec. — Potem ima gambusino prednost in oče Jaguar je v veliki atvaroosti. — Mogoče pa je šel gambusino »koči gozdove v Salto? — Tudi on je pameten. Kb j pa ee je jahal v Tucuman? — Potem je oče Jaguar seveda v veliki nevarnosti. Poslal bom rta sa njim. _ XDttfa pfednjii.). . « ^ , Električni likalniki po prenosnem plačilnem načrtu. Odredili smo, da preskrbimo Edisonove odjemalce z izbornim prvovrstnim likalnikom na prenosni plačilni načrt (brez nadaljnihstroškov). Majhen deposit postavi likalnik v vašo trgovino. Ostanek se pridete vsak mesec v petih obrokih vašemu računu za elektriko. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, ali pa telefo^ nirajte Stuyvesant 5600, Extension 337, za zastopnika. The New York Edison Company vf/ Tour Service General Offices: Irving Place and 15th Street roerntnlca, kjer m raakaaoja la iuaUvl]a •kktriCM vdetaMf. obdulra. 124 West 42(1 St 151 East S6th St 15 East 1x5th St 10 Norfolk St 10 Irving Place j6i East 149th St 555 Tremont Ave Iz Slovenije. Nov planinski dom na Vršiču. Po razmejitvi je Italiji pripadel "Dom na Vršiču", ki ga je kranjskogorska podružnica Slov. plan. društva postavila malo pred izbruhom svetovne vojne. Vaied zasedbe po Italjanih, ki so tam nastanili svojo finančno stražo, so Slo« venci izgubili to lepo planinsko postojanko. Da se nadomesti ta izguba, je sedaj Slov. plan. dfruštvo popravilo in povečalo Erjavčevo (prej Vossovo) kočo. ki leži na prijaznem holmcu tik pod sedlom Vršičem. To kočo, ki je bila popolnoma izropana, je čiitfo na novo opremilo in napravilo iz nje nov udoben planinski dom. Koča je že otvorjena in z vsemi potrebščinami založena. Oskrbnica je gospa Izpit sa rezervna pečadijake pod-poročnike so v dijaškem bataljonu v Valjevu položili letos vsi slovenski kandidati, in sicer: Bas Josip iz Št. Vida nad Ljubljano, Čeh Drago iz Maribora. Eisner Tone iz Ljubljane. Krmenc Jože n Maribora, P»>r tin Franee iz Medvod, Hrovat Tomaž z Bleda, Jamnik Ciril iz Ljubljane. Kautzner Josip iz Maribora. Kogej Mirko iz Postojne, Novak lgnaeij iz Brezovice, Peč-nik Lojze z Ježiee, Pifrš Josip iz Ptuja. Potisek Ivo iz Ljubljane Presrelj Friderik iz Maribora, Pri možič Frane iz Žiro v, Sajovic Miha iz Kranja. Sedej Lado ;z Ljubljane, Sicherl Janko iz Trzina. Soršak Mirko iz Maribora. Tirš lgnaeij iz Maribora, Vardjan Frane iz Kočevja in Žunkovič Aristid iz Maribora. Zadruga trgovskih vrtnarjev za 0 Slovenijo. Ustanovila se je pokrajinska pokrajinska strokovna obrtna za |člruga za območje pokrajinske u- --.prave za Slovenijo. Z ustanovit- se fingira samomor. Umorjena vi jo te zadruge so postali vsi tr-ženska je dalj časa živela pri Ža-Jjjovslci vrtnarji člani te strokovne gar ju in imela ž njim ljubavno; zadruge ter so izločeni iz obrtnih L aaptambra: «. tevote. Htm; Flnltv« Ckcrbourc; Orbita. Hamburg: Homeric. Cherbourg-Pre«. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Saxon i a. Cherbourg In Hamburg; Argen- razmerje. Žagar jo je v zadnjem času spodil brez plačila od hiše. nakar je ona vložila tožbo proti njemu. Vrši se sodna preiskava in Žat?ar sedi v preiskoval, zapdfti. Staro sovraštvo vlada med Ivano Škrij. posestnieo iz Kleč, in med Jakobom Brece-Ijem. hlapcem pri Mariji Peterlin posestniei istotam. Pred kratkim sta se zopet sprla zaradi neke malenkosti. Breeelj je hotel udariti Šferljovo. To pa je videl njen hlapce ter ji prišel na pomoč. Pogra bil je kol ter je udaril ž njim Bre-aelja tako močno po glavi, da so zadrug, pri katerih so bili doslej SLUŽKINJO POTREBUJEM za hišna opravila, najrajše dekle ki je šele pred kratkim prišla v Ameriko. Dobra plača. Oglasiti se je na: Mrs. Jerman, 42 Sherman Street, Brooklyn. New York, ('ix 7.9,12-9) Žinitkova iz Javornika. Erjavce vaj nezavestne,,a pripeljali v bolnico koča ima veliko kuhinjo z novimi Njegovo stanje je zelo opasno. štedilnikom, prostorno obednieo in' Bazne nezgode. Franja Ponikvar, poljska dni- lepo verando ter 6 ločenih spalnih sobic z 11 posteljami in 3 skupna ležišča. Njena lea-a je naravnost: divna, pogled po obkoljujočih jo nanca 12 DoL Jezera Pri Cerknici grebenih Mojstrovke in Prisojni .V S™bila seno, spahmla Ka ter v dolino Pišniee in Krnico juesno roko" in na onstiaii dvigajočo se skupi-1 Karo1 K,sel* s,n trafikante z Zi-no Škrlatiee je ed*n najlepših raz mw*ta. j« P5*^ z drevesa gledov v naših Alpah. Tura je lahka, ker vodi iz Kranjske gore do koče znamenita cesta, ki se je med vojno napravila do vrh Vrši-i ter se poškodoval na obrazu in na nogi. Alojzaj Obrulk. kolarski vajenec v Mostah pri Kamniku, je padel ča in v" Trento. Iz Kranjske gore * hleva ter mu ie zabodel les je le 3 ure hoda. Ta novi planinski v leve prs>1" dom bo izhodišče za zanimive ture! ¥lhael Kas4elic' sin posestnika;let. Kdor potrebuje dobrega kova na Prisojnik, Mojstrovko in RaJ1* V,da Prl Etični, se & zbodel,««, naj pise na naslov: Kovač, e o zor in za prehod čez Rupe v doli-;z.bilko v dea,l° oko» ko Je žel P*e no Planico ter na Jalovec. Ita-inieo' . _ Ijanska finančna straža pri posetu Vse štiri s0 P^P?1^5 v bolnico. VAŽNO ZA nfOZEMCE V NEW Rad bi izvedel, kje se nahajajo JOHN M1HALIČ, oženjen, do ma iz Podgrada na Primorskem JAKOB TOMAŽIČ in ANTON BITBNIČ. Prosim eenjene roja ke, ako kateri ve za naslov gori omenjenih, naj mi blagovoli na znaniti, če sami berejo ta oglas naj se mi takoj javijo, saj vedo zakaj. — Frank Sigolin, 5603 K. Carry Ave., Cleveland, Ohie (6-8—9) ff Iščem svojega znanca JOHNA Rl HARDA. Leta 1914. sem dobil zadnje pismo od njega v stari kraj. Takrat je bil v Hibbingu Minn. Kdor mi naznani njegovo sedanje bivališče, dobi .$1.00 na grade. Naslov: J. K., c o Gla Naroda, S2 Cortlandt St., New York City. (8-11—9) KOVAČ IŠČE DELA V kova&kem poslu je že nad 11 vrhov ne dela ovir. Šolska razstava na Bledu. V ljudski šoli na liledu se je s šolskim letom 1921—1922 uvedel pouk deških ročnih del. V podporo se je ustanovilo "Podporno društvo šole deških ročnih del".!trgovino z dvoriščne strani, odko- Drzen vlom v Mariboru. Neznani zlikovel so vdrli v prodajalno zlatarja Stojea v Jurčičevi ulici ter pokradli vso zlatnino m vse trgovske knjige. Zlatar ni bil zavarovan. Tatovi so »prišli v ki so mu številni dobrotniki izdatno priskočili na pomoč, bodisi z raznim orodjem bodisi z lesom itd. V to svrfco se je nabralo tudi 4005 dinarjev. S temi prispevki se je omogočil letos pouk v deških ročnih delih in se je poučevalo 114 učencev v 7 oddelkih, po 3 ure na teden, zlasti v izdelovanju spominkov, ki ae prodajajo tujeem kot spomin na Bled. Podpdrno društvo je priredilo 29. in 30. jul. rajstavo izdelkov te Šole v Zdravniškem domu na Bledu, kjer so se posetniki prepričali, česa so se o-troci naučili in kako se jih z lahkoto navaja k delu in vztrajnosti. . Kap ga je zadela. Na Kalvariji pri Mariboru ao našli mrtvega Adolfa Kleina, ravnatelja Simmerinških tvornic na Dunaju. Kleina je na izprehodu zadela kap. Pri sebi je imel 800 dinarjev in hranilnieno knjižico. Ži-vel je zadnje ease v Maribora in pisal v "Marburger Zeitung" zanimive gospodarske članke Umor ali nesreča? Pri Sv. Ivanu nad Marperkom je bil ponoči od neznanega človeka ustreljen kmet Jurij Germut Govorica dolži Wranglovo stražo. Uvedena je preiskava. Zagoneten umor. V Mariji Bistrici so našli žen tfko truplo, nasajeno na gnojne vi le. Da o samomoru ne more bita govora, je bilo takoj vaakomnr jasno. Posestnik Žagar je zatrje val, da se je ženska sama usmrtMa. Pri sodni obdnkciji pa se je ugotovilo, da je bila ženska najprej zadavljena in potem z vilami bodena, bre*dvomno v der so zvrtali v vrata veliko luknjo. Zlatar Stoje, ki ravno tisti večer slučajno ni zaprl zlatnine v blagajno kakor sijer, ima nad dva miljona kron škode. TORKU. Dne 11. septemlra se bo znova otvorila šola na 207 East 75. 8t v kateri se 1k> poučevalo tujezem ee v angloečini. Nadalje bodo raz redi za trgovsko angleščino, ra čunstvo, zemljepisje in državljan stvo. Nadalje bo razred za šivanje kuhanje in krojaštvo. Kdor se ho če zapisati, naj pride med 7. in 9 uro zvečer ob pondeljkih, torkih in sredah. Samuel Freeman, (8-9— 9) Principal. W Kretanje parnikov - Shipping News II septembra: Aqultanla. Cherbourg. IX Mptxiibf«: Pari8. Havre: Torek. Bramen: Pres. Garfield. Cherbourg In Bremen. 14 septembra: Rochambeau. Havra. Manchuria. Cherbourg In Hamburg; Conte Rosso. Genova: Mount Clinton. Cherbourg in Hamburg, ii septembra: La Lorraine. Havre: Majestic. Cber-ZeeJand. Cherbourg; Or d una Hamburg. New Amsterdam. Boulogne: Pres. Hard- j ing. Cherbourg in Bremen. It. septembra • Resolute. Hamburg. Berengaria. Cherbourg. L aaptambra: France. Havre. Pres. Monroe. Cherbourg 21. septembra: St. Paul. Cherbourg In Hamburg; Wuerttenberg. Hamburg, 23. septembra: George Washington. Cherbourg: Noor-Boulogne: Kroonland. Cherbourg. Olympic. Cherbourg; CreUc. Genoa. I septembre: Sejrdllta. Bremen. Mauretania. Cherbourg. 27. septembra: President Adams. Cherbourg; Seydlits. Bremen. 28. septembra: Mount Clay. Cherbourg In Hamburg 30. septembrs: Rotterdam. Boulogne. 3A. septembrs: 5. oktobra: Caronia. Cherbourg in Hamburg: Mongolia. Cherbourg in Hamburg: Bayern. Hamburg: G.ulio Cesare. Genova. 7. oktobra: America. Cherbourg in Hamburg; Majestic. Cherbourg: Kvndim. Boulosn«. 10. oktobra: BreTuciria. Cherbourg. It. cktobra: Pre.«. Polk. Cherbourg; France. Havre, Hannover. Bremen. 12. oktobra: Susquehanna. Bremen: Mount Carolk. Hamburg: Taormina. Genova. 1«. oktobra: La Lorraine. Havre: Ol>-mi>lc. Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Hrem#n: Orbita. Cherbourg in Hamburg; Faxonia.Cherbourg in Hamburg: Finland. Cherbourg: Arabic. Genova: Belve* «*cre. Trst. 17. oktobra: Mauretania. Cherbourg: Resolute. Cherbourg in Hamburg. 18. ohtobra: l'res Garfield. Cherbourg. 1». oktobra: 1'ochantbeau. 21. oktobra: Homeric. Ch'rbotirg; La Pavole. Havre: Zee'and. Cherbourg: Pres Harding. Cher-bo\;rg in Bremen: New Amstedam. Bou-logup; Orduna. Cherbourg in Hamburg; Ore-. Wilson. Trst. 24. oktobra: .A(4Uitania. Cherbourg. 25. oktobra: Pi e.-?. Monroe. Cherbourg: Torek. Bremen. 2C. oktobra: Tuscania. Genova; America. Genova. 28. oktobra: I.afi»yette. H*vre. Maie«tic. Cherbourgr . Kroonalnd. Cherbourg: Noordanm. Boulo- Pres. Fillmore. Bremen: Oropesa. Cher- cne; Conte r0s.«o. Genovs. bourg in Hamburg: Lafayette. Havre;, Homeric. Cherbourg; Lapland. Cherbourg. .31. oktobra: 2. oktobra: f Berengaxra Sierra Nevada. Bremen. j 1. novembra: 3. oktobra: S Paris. Havre. Aquitanta. Cherbourg; Reliance. Cher- now