Kmetka hgovina SpeLulan4e-<tobičkarje je naznaniti! Za pobijanje draginje so bile pri nas že v začetku sedanje vojne izdane tozadevne uredbe. Ker so pa kljub temu nekateri znali te uredbe cbiti in prekomerno izrabljali sedanji položaj, je minigtrski svet na predlog socialnega ministra dr. Budisavijeviča in trgovinskega mtnistra dr. Andresa izdal novo uredbo, s katero se nadzoruje izvajanje dosedanjih uredb za pobijanje draginje. Po novi uredbi so tudi organi prvostopnih občih upravnih oblasti, kot policija, orožniStvo, financarji, trošarinski nadzorniki, tržni nadzorniki itd. dolžni naznaniti osebe, ki se pregreše zciper določila uredb o pobijanju draginje, predvsem radi biezvestne špekulacije. Organi, ki bi tega ne storili, disciplinsko odgovarjajo. Brezvestne špekulante lahko prijavljajo tudi zasebniki, katerim v primeru, da se špekulant obsodi, pripade denarna nagrada. Po tej uredbi torej lahko vsakdo naznani človeka, ki v današnjih časih prodaja svoje stvari dražje kot je predpisano, orožnikom, financarjem, policiji itd. Za to svoje delo bo poleg dobrega dela prejel še nagrado. če pa orožnik, financar ali drug javni organ opravičene prijave ne bi hotel vzeti na znanje, odgovarja za to javnl organ sam. Tako vjdimo, da je oblast storila vse, kar je v njeni moči, samo da prepreči izkoriščanje revnega ljudstva. Ako se pa kljub temu tu in tam pojavi brezvestnež, ki ljudstvo odiia, pa ga Ijudstvo samo ne naznani, ni kriva temu oblast, ampak ljudje sami, ki takega človeka v svoji sredi puste nekaznovanega. Tuiina naf živino bolje plača! Ni še dolgo tega, ko je goveja živina, ki smo Jo izvažali, imela mnogo višjo ceno, kot pa živi- na na domačih trgih, to je po naših sejmih. Na Dunaju, oziroma na Reki, kjer se je naša živina prevzemala, so naši kmetje še pri odbitku stroškov prevoza in izgube na teži med vožnjo dobill mnogo ve* za živino kot je bilo to mogoče doseči na domačih sejmih. Sedaj — in to posebno v zadnjem času — je položaj drugačen, kajti po sejrnskem poročilu so bili prvovrstni voli v Brežicah že po 10 din kg žive teže, v Celju po 9 din, v Kranju pa po 9.25 din. Na sejmsko poročilo, ki je uradno sestavljeno, se pa smemo zanesti, kajti je prej navedena nižja številka kot pa višja. Tudi ostala živina ima v zadnjem času po sejmih zelo visoko ceno, ki skoraj povsod dosega ceno živtne v tujini. Nemci in tudi Italijani narnreč še danes plačajo za prvovrstne vole !e 9.25 din, za drugovrstne pa 7.25 din, za bike pa kvačjemu 8 din kg žive teže, tehtano in prevzeto na Dunaju ali Reki. 1.80--1.90 din pri kilogramu pa znašajo stroški in izguba na teži. Ce so torej že na domačih sejmih ponekod voli dražji kot pa plačajo Nemci na Dunaju ali Italijani na Reki, aziroma so skoraj povsod iste cene na domačih sejmih, menda ne bo pod soncem tepca, ki bo še izvažal. Radi tega bodo morali Nemci in Italijani za našo živino vsekakor več plačati kot doslej, če bodo hoteli živino imeti. Naši državi se pri teh pogajanjih za dosego višjih cen nič ne mudi. Moral bo pač tisti, ki potrebuje, nuditi ve^, če bo hotel kaj dobiti. Z ozirom na majhno številčno stanje živtne pri nas ter na dobro obetajoč pridelek s«na in živinake krme naša država ne bo silila z živino nikogar, posebno še, če je cena, ki se nudl, tako nizka. Naši kmetje pa s prodajo tudi nič več ne hite, kajti živina se potrebuje za delo, pomanjkanje živinske krme se pa ne občuti veC v taki meri kot prej. Položaj na lesnem irgu Cene lesu se na ljubljanski blagovni borzi od zadnjega poročUa niso skoraj nič apremenile. Vendar cene, ki jih izkazuje ljubljanska borza, ne veljajo za vse kraje. Mi jih od časa do časa objavljamo le v svrho primerjave, da kmetje imajo o cenah lesa neko stvamo podlago. Po pojasnilu Kmetijske zbornice v Ljubljani so narareč cene lesa, ki jih izkazuje ljubljanska blagovna borza, nlžje, kot so pa cene lesu, ki se prodaja izven okvira ljuibljanske borze. Kupčij izven borze je pa oez 90% in pri vseh teh kupfiijah se v večind primerov -— velja predvsem za zadnje čase — dosežejo višje cene za les kot pa na borzi. Torej so podatki, ki jih mi od časa do časa objavljamo na podlagi poročil ljubljanske blagovne borze, najnižji. To naj imajo kmetje na umu, da ja ne bodo morda prodajali svojega lesa še ceneje kot objavljeno v našem liatu. Kar ae tiče mednarodnega lesnega trga je ta v nasprotju z drugimi proizvodi, na katere ima vojna svoj vpliv, stalen. Povpraševanje po lesu je povsod zelo veliko. Spremenil se je pa marsikje način kupčij, na kar ponekod vpliva zmanjšan Izvoz in pa potrebe držav po narodni obrambi. V zadnjem času iiSčejo les najbolj Nizozemska in Nemčija. Dobivata ga veliko vz Slovažke, čeprav jim popolnoma ne odgovarja. Radi tega Slovaki danes les zelo dobro in v velikih količinah prodajajo. Na nažem lestnem trgu je zavladala neka nogotovos^ j{ar pft pripisujejo uvedbi izvoznih carin. Nove mothje nastajajo tudi awadi napov^ danih zvišanj tovornine na želeffliicSill t« ž^ izvedenega zvišanja davkov in plač delavcem ^ lesni stroki. Zaradi vseh teh zviSanj se je po» dražila tudi lesna proizvodnja, kar rnora imetl za poeledico, da cene leeu rastejo. Radi tega »o potrebna vedno tudi nova pogajanja z državami, ki kupujejo naš les. Cene Jebelim svinjam, koruzi in pšenici so padle V okolici Mitrovice, Rume itd. se bavijo kmetje pretežno s pitanjem svinj za izvoz. Sredstva za pitanje, kot koruza in otrobi, pa imajo letošnje leto zelo nestaino ceno, kar ima na pitanje svinj in njihovo ceno slab vpliv. Pred nekaj dnevi so stale debele svinje 12—12 50 din kg žive teže, ko je pa veliko povpraževanje po svinjah prenehalo, se nudi samo 10 din za kg žive teže. Radi padca cen gojitelji debelih svinj teh sedaj sploh ne prodajajo. Zadnje dni Je naglo padla cena tudi pri koruzi in pšenici. Koruza je bila že po 210—215 din stot, sedaj pa je padla na 170—175 din stot. — Pšenica je padla od prejšnjih 260 din na 230 din stot. Radi tega je nastal v trgovini z žitom zastoj, ker trgovci čakajo, da se položaj na tržiščih razjasni. Drobne gospodarske vesti 3000 oralov zemlje bo posejane z ricinusom. Kmetijski minister je v soglasju s finančnim m vojnim ministrom predpisal, da morajo večji posestniki v donavski banovinl 3% orne zemlje zasejati z ricinusom. S tem se bo povečalo pridobivanjc ricinusa za 3000 oralov orne zemlje. Računajo, da bodo na ta način krite vse naše potrebe po ricinusu. Izdelovanje obutve iz giimc se bo ome.iilo na najnižjo mero. Pristojne oblasti zagovariajo ta ukrep s teun, ker je v državi dovolj kož za izdelovanje obutve, guma pa, ki se težko uvaža, se nujno potrebuje v drups, bolj važne svrhe. 10.733 vagonov sladkoria smo laiMko letx> pridelali v Jugoslaviji. Za proizvodnjo tega sladkorja se je porabilo 9,000.000 stotov sladkorne pese, s katero je bilo obsfjanih 45.S92 ha zemlj«. 10 milijonov din si je izposodila »Gospodarska sloga«, in to na podlagl jamstva banovine Hrvatake, pri banovinski hranilnici v Zagrebu. Za ta denar bo »Gospodarska sloga« nakupila koruzo za revne kraje na Hrvatskem in modro galico. »Gospodarska sloga« je za revne predele Hrvatske nabavila že za 25 milijonov din hrane in za 5 milijonov din modre galice. Posojilo, ki ga je »Gospodarska sloga« sedaj najela, bo delno krilo dosedanje nabavke, delno se bo pa porabilo za nova naročila hrane. 200 vagonov koruze je kupil Prizad v Bolgariji. Ta kup.ija se nanaša na dovoljenje, da sme Prizad uvoziti 5000 vag.nov koruze trošarine prosto. Del te koruze je predan vojnemu ministrstvu za prehrano konj. Kaj bomo izvozlli v maju in juniju. Pri ravnateljstvu za zunanjo trgwino se je vršilo posvetovanje organizacij, ki izvažajo živtno in me»o. Ugotovilo se je, da bi mogli v maju in juniju izvoziti 200 vagonov masti in slanine, 100 vagonov svežega svinjskega mesa, 300 vagomov svežega govejega mesa ter okoll 14.000 živih svinj. Te koli.ine bi se izvozile v Nem.ijo, Italijo, češko-Moravsko in Francijo. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor L 7.25 din, II. 6.30 din; Ptuj I. 7.50 din, II. 6 dta; Celje I. 8—9 din, II. 7—8, III. 6—7 din; Dravograd I. 7 din, n. 6 din; Ljubljana I. 7.50—8 din, H. 7.50 din, III. 6.50 do 7 din; Kranj I. 9.25 din, II. 8.75 din, III. 7.75 din kg žive teže. Biki, Murska Sobota I. 7—7.50 din, II. 6 din 1 kg- žive teže. Krave. Maribor I. 5.60 din, II. 5 din; Ptuj I. 6 din, II. 4.50 din; Ljutomer II. 5 din; Celje I. 6—7 din, II. 5—6 din; Dravograd I. 6 din, II. 5 din; Ljubljana I. 6—6.50 din, n. 5—5.50, III. 5 din; Kranj I. 7.50 din, II. 7 din, III. 6 din 1 kg žive teže. TeUoe. Maribor I. 7.25 din, II. 6.30 din; Ptuj [. 7 din, II. 6 din; Murska Sobota I. 7 din, n. 6 din; Celje I. 8—9 din, II. 7—8 din, m. 6 do f din; Dravograd I. 7 din, n. 6 din; Ljubljana [. 7.50—8 din, II. 7—7.50 din, III. 6.50—7 din; Kranj I. 9.25 din, H. 8.75 din, III. 7.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor I. 7 din, II, *J.5O din; Sobota 6 din; Celje I. 9—9.50 dui, II. 8—9 din; Dravograd I. 8 din, II. 7 din; Ljubljana I. 8—9 dtn, H. 7—8 din; Kranj I. 8.75 din, II. 7.75 din kg žive teže. Govej« meso. Maribor I. 14—18 din, II. 12 do 14 dln; Ptuj I. 13 din, II. 11 din; Celje 14—16; Ljubljana I. 14—16 din, II. 12—14 din; Kranj I. 16 din, II. 14 dln, III. 12 din kg. Svinje Plemenske. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 80 do 160 din komad, Kranj 7—8 tednov stari prasci 185—300 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 9—10 din, Sobota. 12 do 13 dln, Celje 10 din, Dravograd 9 din, LjubIjana 9.50—10 din, Kranj 11—12 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 12 din, Sobota 14 din, Celje 12 din, Dravograd 10 din, Ljubljana doma.i 10—11 din, sremski 12—13 din, Kranj 12.50—13.50 din kg žive teže. Švinjsko meso. Maribor 18 din, Ptuj 13—18, Ljutomer 18 din, Sobota 16 dtn, Celje 18 din, Dravograd 16 din, Ljubljana 16—22 din, Kranj 20 din kg. Slanlna. Maribor 18 din, Ljutomer 20 din, Sobota 18 din, Celje 19 din, Dravograd 18 din, Ljubljana 18—20 din kg. Svinjska mast. Maribor 21 din, Ptuj 18—20, Sobota 19 din, Celje 22 din, Dravograd 22 din, Ljubljana 21—22 din, Kranj 22 dln kg. Tržne cene žito. Maribor: pSenica 2.50 din, ječmen. 1.85, rž 1.70 din, oves 1.75 din, koruza 1.65 din kg. Fifcol. Maribor 6.50 din, Ptuj 5—6 din, Celje 6—8 dln kg. Krompir. Maribor 2.25 din, Ptuj 1.50 din, Celje 2.25 din, Dravograd 2 din, Ljubljana 2.25 din. Seno. Maribor 185—210 din, Ljutomer 150 din, Celje 120 din, Dravograd 120 din, Ljubljana 130 din stot. Detelja. Ljutomer 180 din, Celje 130 dln, Dravograd 130 dln, Kranj 175 din stot. Slama. Maribor 75—90 dln, Ljutom.r 70 din, Celje 50 dln, Dravograd 50—60 din, Ljubljana 50 din stot. Mleko. Marifoor 2—2.50 din, Ptuj 2 din, Ljutomer 2 dln, Sobota 2 din, Celje 2.50 din liter. Surovo maslo. Maribor 36 din, Sobota 30 din, Celje 40 din, Dravograd 35 din, Ljubljana 32 do 40 din kg. Jajca. Maribor 0.80 din, Ptuj 0.75 din, Ljutomer 0.80 din, Sobota 0.70 din, Celje 0.90 din komad. Drva. Maribor 112—135 din, Ptuj 125 din, Ljutomer 110 din, Celje 110 din, Dravograd 90 din, Ljubljana 140 din kubioni meter. Vino. Navadno: Maribor 5 din, Ljutomer 4—6, Ptuj 5 din liter pri vinogradnikih. — Boljše sortirano: Maribor 7 din, Ljutomer 6—9 din, Ptuj 6.50—7 din liter pri vinogradnikih. Volna. Neoprana: Dravograd 35 din, Kranj 24—28 din kg. — Oprana: Dravograd 40 din, Kranj 34—38 din kg. ; Suhe oešplje. Kranj 8—8 din, Maribor 7—8 din kilogram. Med. Maribor 20 din, Ptuj 18—20 din, Ljubljana 20—22 din kg. Jabolka. Maribor I. 10 din, II. 7 din, III. 5 din; Ptuj 4—5 din; Ljubljana I. 10 din, II. 8 din, m. 5 din kg. Hruške. Maribor I. 11 din, II. 9.50, III. 8 dm kilogram. Sejmi 20. maja živinaki in kramarski: Bogojina in Sv. Lenart v Slov. gor. (namesto 19.) — 21. maja goveji in konjaki: Ptuj; goveji: Videm ab Savi; tržni dan s svirijami: Dolnja Lendava —• 22. maja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Zidani most — 24. maja Sivinsiki in kramarski: Martjanci (namesto 23.); svinjski: Maribor — 25. maja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski ali Urbanov: Gornja Radgona, Kotlje, Podčetrtek v Veračah, Svetina, Vitanje. živinski in kramaraki sejem pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki bi se imel vršiti dne 23. maja 1940, se ne vrši, niti ne bo preložen na poznejši dan.