45 LET DELA SPD V BARILOCAH V ARGENTINI
^s PLANINSKI VESTNIK
SLOVENSKE PATAGONSKE GORE
V	sredo, 21. svečana — februarja 1996 je za 14 dni odpotovalo v Argentino 17 Slovencev, predvsem planincev, da se udeležijo proslave 45-letnice SPD Ba-riloče in blagoslovitve bivaka Slovenija v Dolini tolmunov na Cerro Capilia.
V	organizaciji PD Celje in Slovenije v svetu iz Ljubljane, Zedinjene Slovenije iz Buenos Airesa in SPD Bariloče ter rojakov so bili na poti mestni svetnik Sergej Gomišček in prof. dr. Marica Gomišček. planinski zgodovinar dr. Tone Strojin, pesnik in recitator Tone Kuntner iz Ljubljane, duhovnik France Urbanija iz Mojstrane, gospa Marija Brataševec iz Kopra in 10 Članov PD Celje s predsednikom Adijem Vrečerjem. Organizacije se je lotil član SSK dr. Franc Zabukošek. izhajajoč iz programa SSK o povezovanju Slovencev po svetu in dejstva, da je planinstvo bit slovenstva in pomembna državotvorna dejavnost že od duhovnika Jakoba Aljaža V nedeljo, 25. svečana 1996, je bilo
Poleg tega so se povzpeli ¿e na najvišji vrh Catedral Sur v Cerro Catedral; alpinisti so plezali na Pico Frey in poskusili v Campanite Esloveno, toda zaradi slabih vremenskih razmer so morali odstopiti. Kot največji uspeh pa je vzpon na najvišjo ledeniško goro tega območja Cerro Tronador (3554 m). Na njem je bilo 11 Slovencev, med njimi Dinko Bertoncelj ter Boris in Miško Kam bič.
Na prisrčnem in svečanem zaključku srečanja v petek. i. sušca —marca 1996, na Cerro Campanariu je predsednik PD Celje Ad/ Vrečer izročit plaketo PZS za 45-lelno veliko in uspešno delo SPD Bariloče v andinizmu častnemu predsedniku dr. Vojku Arku in podpisal s predsednikom Matjažem Jermanom listino o nadaljnjem prijateljskem sodelovanju med PD Celje in SPD Bariloče.
Po kulturnem programu in pesmi Slovenija v svetu Marka Kremiarja in Jožeta Osane so se vsi zadovolj-
GJava 7. Številke glasila Gore
GORE 7 • GLASILO SLOVENSKEGA PLANINSKEGA D R UST VA V ARGENTINI CELJE, SLOVENIJA ' JUBILEJNA IZDAJA OB 43 LETNICI ■ 25. SVEČAN 1996 • BARILOCHf ARGENTINA
odprtje in blagoslovitev bivaka Slovenija v Dolini tolmunov na Cerro Capilla. Sveto mašo so brali in govorili France Urbanija, dr, Franc Bergant In Albin Augu-štin Pred odprtjem bivaka so govorili dr, Vojko Arko, častni predsednik SPD Bariloče, Matjaž Jerman, Milan Magister, Dinko Bertoncelj, dr. Tone Strojin in Sergej Gomišček ter prof. Matjaž Puc. odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Argentini. Recital je izvedel pesnik Tone Kuntner. Z bivakom Slovenija je bil blagoslovljen tudi zvon, darilo iz Slovenije, ki ga je izdelal Ferralit iz Žalca. Botra zvona je prizadevna članica SSK in Komisije za družino in demografski razvoj Slovenije gospa Marija Kržič, ki je po prof. dr. Marici Gomišček sporočila, da naj zvon spodbuja k molitvi, ki je opora za dobra deta, in opozarja na domovino Slovenijo, ki je upanje in želja vseh Slovencev,
Lepo svečanost in množičen obisk zlasti tudi starejših in zaslužnih častnih članov SPD Bariloče je omogočila argentinska država — vojska, ki je dala na voljo helikopter in poslala svojo delegacijo, V čast jubileja se je dan prej povzpelo na vrh Cerro Capilla (2176 m), kjer je tudi slovenski križ, rekordno število 42 planincev-Slovencev in argentinskih prijateljev.
ni poslovili s sklepom, ki izhaja iz listine o sodelovanju, da se pogosteje srečujejo.
Ob povratku je bil še bežen ogled Buenos A/resa in srečanje z rojaki v Slovenskem domu v San Justu, imenovan Aljažev večer, z večerjo in kulturnim programom ter sprejem pri odpravniku poslov prof. Matjažu Pucu na slovenskem veleposlaništvu v Argentini. Zadovoljni in navdušeni nad rojaki v Argentini so se Slovenci vrnili v domovino z obžalovanjem, da država Slovenija ne prizna objektivne resnice o tragičnem slovenskem razkolu in na tej podlagi vključi svoje rojake v polnopravne in tudi zaslužne državljane Slovenije. Še enkrat iskrene čestitke rojakom v Argentini in prisrčna hvala vsem sodelujočim, tudi sponzorjem, pri orga-nizacijitega uspešnega in osrečujočega srečanja rojakov in planincev v Argentini.
V čast jubileja je izšlo glasilo SPD v Argentini ••Gore«, ki so ga natisnili v Celju, uredili pa so ga v sodelovanju med SPD iz Bariloč in PD Celje. Iz te publikacije, kije 7. številka glasila SPD v Argentini, ponatiskujemo uvodni prispevek •• Slovenska tradicija v patagonskem gomištvu « izpod peresa še vedno neumornega soustanovitelja tega društva Vojka Arka
Franc Zabukošek 205
^s PLANINSKI VESTNIK
Cerro Capilla
Ko je 4. februarja 1951 enajsterica novih slovenskih Bariločanov pripravljala v Dolini tolmunov svoje nočno taborišče, potem ko se je ves dan prerivala skozi goščo bambusa in grmovja proti skalovju Male Capilfe, si pač nihče od tiste družbice ni predstavljal, da bomo 45 let pozneje prav na tem kraju odpirali slovensko kočo. Vendar so se že takrat bistrile ideje in se kovali načrti o Slovenskem planinskem društvu v Argentini. Dne 5. februarja, ko je sedem mož doseglo oba vrhova Capille, se je porodila zamisel, postaviti na tej težavni in odročni gori slovenski križ.
Komaj nekaj dni kasneje je bilo društvo res ustanovljeno in naslednje poletje je romal prvi križ navkreber. Nerodno načrtovan ni zdržal patagonskih viharjev, pa smo ga po desetih letih zamenjali z drugim, pravilno grajenim, ki trdno stoji in ki bo ob skromni podpori stal še dolga desetletja.
Križ je bil, kot pravi vpisna knjiga, ki je več kot štirideset let ležala pod njim, postavljen v spomin mrtvim v gorah in mrtvim v vojni.
Spominjal nas je tudi na križ na Škrlatici, za katerega takrat še nismo vedeli, da so ga zakrknjeni fanatiki podrli.
Ojstrica pozimi
VERA PIPAL
Biserček je ta nevesta, ki se v belo je odela. Vsako leto težko čaka ženina, da bi se vzela.
So okoli le ženice: Škarje, Skuta in Planjava, Raduha in Mrzla gora. Same poljske so device!
Lučki Dedec Lučko Babo je popeljal pred oltar. Zanj ne sme ji biti mari
Grintovec je pa predaleč. Preko Hink ne bo hodila. Rajši se ne bo možila.
V tistih zagnanih letih, polnih vzponov, plezanj in smučarskih tekem, a tudi dela, načrtov in vživljanja v novo odkrito jezersko deželo smo se radi navezovali na slovensko gorniško tradicijo. Seveda je bil naš vzor dinamični Klement Jug, ki smo mu postavili spominsko ploščo na Slovenskem zvoniku. Prav tako smo prenesli v naše Kordiljere ime prvega slovenskega plezalca Henrika Tu me. Dobil je svoj vrh v pogorju Tres Picos (Trije vrhovi) nad jezeroma Cholila in Puelo. Slovenski plezalci in smučarji so se naglo vključili v argentinski andinizern. Sodelovali so v patagonskih in himalajskih odpravah, začrtali prvenstvene smeri v ba-riloških gorah, se uvrščali med najboljše na smučarskih tekmah. Pa se je vse bolj razraščala želja, da se slovenski delež v tukajšnjem gorništvu zariše v bariloške Kordiljere. Tako je po vzponu na Campanile Esloveno zrasel slovenski kot v Katedralskem pogorju. Slovenska steza in koča Pod skalco sta odprli predel v Osrednji Katedrali, ki zdaj pomeni središče argentinskega plezalstva.
Ko so »Šumski bratje" urejali svoje patagonsko življenje v naglo se razvijajočem mestecu in ko so se v planinstvu zbrali navdušeni prijatelji iz buenosai reškega velemesta, so seveda organizatorske naloge počasi prevladovale v društvu. Zrasel je Planinski stan, izšle so prve Gore. Vendar so prav iz Buenos Airesa odhajale tudi vsakoletne argentinsko-slovenske odprave v Južne Ande in izpisovale slovenska imena na območjih patagonskega ledu. Počasi je rastla in sodelovala mladina, že rojena v Ameriki. Pa se je ob tridesetletnici društva in spet na CapiTli izoblikovala misel o slovenskem bivaku na gori, kjer se je društvo začelo. Že priletni »šumski bratje" so zagrabili za mačete, dolge, ostre nože za sekanje grmovja, in se začeli prebijati skozi pragozd. Gozdni požar ob suši leta 1987 nam je olajšal delo, na številnih izletih je steza počasi napredovala in slednjič dosegla Dolino tolmunov, kjer smo prvikrat taborili. Približalo se je leto 1993, stoletnica Slovenskega planinskega društva v domovini. Takrat smo dokončno sklenili, da za ta jubilej postavimo kočico na gori, kjer se je začel slovenski andinizern. Po vztrajnem delu v mestu je bil bivak resnično dograjen, A predno je prispel v zgornjo krnico gorskega potoka, sta spet pretekli dve leti. Pa smo spoznali, da so nas neprijetnosti in zapleti postavili v jubilejna leta Jakoba Aljaža in da bo odprtje bivaka sovpadalo s stoletnico koče na Kredarici, kjer stoji danes planinski hotel in kjer nova kapelica spominja na neumornega planinskega župnika. Torej smo hote ali nehote spet združili naše delo z delovno tradicijo slovenskega planinstva. Spomin na Aljaža nam je predočil pomembno razliko v takratnih in naših prizadevanjih. Medtem ko se je moral Aljaž trajno boriti z nemškim nacionalizmom, smo mi uživali vso podporo argentinskih oblasti. Vojaški helikopterji so opravili veliko delo in prltovorili bivak na goro ter tako bistveno pripomogli, da bo ostal v naših krajih trajen spomin na slovensko planinstvo in na »Šumsko bratovščino«