IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St. 3122, 31123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon Št. 2492. Leto IV. Ljubljana, 7. julija 1930 štev. 27 tastrofa na Jadranu Zadroitt v »Karagjorgja" V Pašmanskem prelivu je italijanski parnik »Francesco Morosini" treščil z leve strani v »Karagjorgja" in ga domala prerezal na dvoje - Po dosedanjih ugotovitvah je 5 mrtvih in 17 težko ranjenih - Med žrtvami so trije češkoslovaški Sokoli - Nesrečo je zakrivil italijanski parnik Sušak, 6. julija. V minuli noči se je primerila v bližini Zadra velika pomorska katastrofa. Italijanski parnik »Fran-cesco Morosini«, last beneške družbe San Marco, ki vozi na redni progi Trst-Kotor, s* je v ozkem Pašmanskem prelivu med Zadrom in Biogradom na morju, šest milj daleč od Zadra zaletel v naš veliki potniški parnik »Karagjorgje« in ga tež-sko poškodoval. Parnik »Karagjorgje« je plul na redni progi iz Kotora na Sušak s preko 550 potniki, med katerimi je bilo tudi mnogo tujcev. Posebno velika je bila skupina češkoslovaških in poljskih Sokolov, ki so se po zletnih svečanostih v Beogradu odpravili na izlet po Srbiji, Črni gori in Dalmaciji ter so bili zdaj na povratku proti Sušaku. Poveljnik »Karagjorgja« je bil znani kapitan Roman Prodan, podkapi-tan pa Vidas, ki sta oba na glasu naših najsposobnejših in najvestnejših pomorščakov. Večina potnikov na parniku »Karagjorgje« je že počivala, ko je v parnik nenadoma treščil italijanski parobrod, ki je vozil nasproti z brzino 16 milj na uro. »Francesco Morosini« je zadel v »Karagjorgja« z leve strani, kar je dokaz, da je po pravilih izogibanja na morju krivda na strani italijanskega parnika. Sunek je bil strahovit. Pri trčenju je našlo smrt pet potnikov, 17 pa jih je bilo občutno ranjenih. Kapitan Prodan je imel toliko prisotnosti duha, da je s parnikom krenil takoj proti obali, kjer je nasedel na pečino. Italijanski parnik mu je sledil in prevzel večino potnikov »Karagjorgja« na svoj krov ter jih izkrcal v Zadru, kamor so seveda bili prepeljani tudi mrtvi in ranjeni. V zadrski bolnici so ranjence takoj zjutraj posetili zastopniki italijanskih oblastev. Od ubitih sta dva potnika jugoslovenska državljana, trije pa Čehoslovaki. Ako »Karagjorgje« ne bi bil takoj krenil k plitvini, bi se bil gotovo potopil, ker mu je italijanski parnik prodrl do srede trupa. Škoda iznaša več milijonov dinarjev in bo »Karagjorgje« potreboval najmanj pol leta, da bo popolnoma popravljen. Italijanski parnik »Francesco Morosini« je eden izmed najmodernejših italijanskih potniških parnikov in vzdržuje promet med Zadrom in Benetkami. Na radjordja« je po nalogu kapetana le s težkim trudom pomirila silno paniko med potniki. Imena mrtvih doslej še niso znana, smatrajo pa, da se bo nji- i a i*a gjorgje" njem je bilo manjše število potnikov. Poudariti je treba, da je kapitan parnika »Karagjorgje« že pred šestimi meseci opozoril vodstvo Jadranske plovidbe, da obstoja v Pašmanskem prelivu vedna nevarnost, ker se v njem srečuje z omenjenim italijanskim parnikom. »Karagjorgje« je Slovencem posebno dobro znan od leta 1926, ko je prevažal veliko skupino slovenskih izletnikov po Sredozemskem morju, drugače pa je redno bil na poti med Sušakom in Kotorom. Po tonaži je bil izmed številnih parnikov Jadranske plovidbe tretji (1204 tone), nekaj večja od njega sta »Dubrovnik« in »Kopajtič«, veljal pa je za najbolj udobno potniško ladjo ob jadranski obali. O katastrofi, ki je v zadnjih 30 letih na naši obali ena največjih pomorskih nesreč, je bilo takoj obveščeno vodstvo Jadranske plovidbe na Sušaku. kakor tudi pristojna jugoslovenska in 5ta"iianska oblastva. Podrobnosti o katastrofi IS a »Karagjorgju« je bilo nad 500 Prevoz rešencev v SUŠAK , 6. julija. Italijanski parnik »Francesco Morosini« je povzročil »Karagjorgju« ob strani veliko luknjo, skozi kater© je začela takoj vdirati voda. Kapitanu »Karagjorgja« se je posrečilo, da je parnik zapeljal k malemu otočku in ga tako rešil pred potopitvijo. Direkcija Jadranske Plovitbe na Sušaku je odposlala takoj na pomoč dva parnika in sicer »Beograd « ter »Zadar«, kakor tudi parnik »Slovenac«, ki bo ostal pri poškodovanem parniku »Karagjorgje«, dočim bosta prva dva pripeljala potnike dalje na Sušak, kamor je * bi i »Karagjorgje« namenjen. Pravi vzrok katastrofe še ni znan. Noč je bila jasna in mesečna. Bržčas gre za slabo manevriranje na enem ali drugem parniku. Na parniku »Karagjorgje« je bil v času katastrofe na straži drugi oficir, kapetan Peter Vidas iz Kraljeviče. Po točnih vesteh od strani našega konzulata v Zadru je bilo ubitih pet oseb, med njimi dva naša državljana in trije Čehoslovaki, 7 pa težko ranjenih, dočim število lažje ranjenih še ni znano, vendar pa je zelo veliko. Parnik »Francesco Morosini« je zadel parnik »Karagjorgje« v sredo trupa nekoliko bolj proti nosu. Poškodovan je tudi italijanski pamik, ki je potem, ko se je oprostil od parnika »Karagjorgje«, prevzel mrtve, ranjene in druge potnike ter od-plul nazaj v Zadar. Danes dopoldne je s parnikom Jadranske Plovitbe odpotoval v Zadar direktor Jadranske Plovitbe Anton Švr-Ijuga, da preišče, kako je došlo do katastrofe. Parnik »Karagjorgje« je bil zgrajen L 1913. v Angliji po naročilu družbe Dragaro-Croeta ter se ie takrat potnikov — Strašna panika — Zader — Preiskava imenoval »Višegrad«. Ima 1.204 registrske tone, dva stroja s štirimi cilindri, dve turbini rer vozi 18 milj na uro. Strašni prizori Enake katastrofe ne pomnijo od časa vojne, ko se je potopil parnik »Baron Gautsch«. Italijanski potniški parnik Francesco Morosini je v »Kara-djordja« zavozil v zalivu prav blizu otočka Galešnjaka. Par minut po drugi uri ponoči so na »Karadjordju« začuli strašno lomljenje, od katerega so se prebudili vsi potniki. Parnik »Francesco Morosini« je treščil »Karadjordju« v levi bok pod rdečo številko v višini prostorov kabin I. razreda. Med potniki je nastala strašna panika. Notranji prostori »Karadjordja«, saloni in kabine so povsem porušene. Posadka »Ka- hovo število povečalo, ker so bili mnogi zelo težko ranjeni Prizori v kabinah so bili strašni. V neki kabini so našli mrtvo družino, v drugi kabini pa žensko, ki ji je bila odrezana glava. Vsa trupla so bila grozno razmesarjena. Izmed posadke so se vsi rešili, le nekega natakarja doslej še niso našli. Ko je kapitan »Karadjordja« videl, da se bo parnik sicer potopil, je s poslednjimi močmi odredil, naj krene v najbližji zaliv med Galeš-njakom in rtom Sv. Marije, kjer je nasedel na plitvino. S parnikom »Velebit« je odpotovala iz Sibenika posebna sodna komisija, da ugotovi vzroke težke katastrofe. Žalovanje v jadranskih mestih Šibenik, 6. julija. Vest o katastrofi »Karagjorgja« je došla zjutraj v Šibenik ter je izzvala velik vtis. V znak žalosti so bili odpovedani za danes vsi koncerti. Direkcija Jadranske Plovitbe je objavila, da zaradi nocojšnje nesreče v Pašmanskem prelivu ni ustavljen redni potniški promet s parniki, temveč se razvija dalje. Kakor v Šibeniku so bile v znak žalovanja odpovedane razne prireditve tudi v drugih mestih na Jadranu. Biograd na moru, 6. julija. Pogled na parnik »Karagjorgje«, ki je nasedel na plitvino, je strašen. Zlasti težke so poškodbe na levi strani ladje, kjer se vidi skozi odprtino, da je razdejan ves salon. Parnik je nagnjen na desno stran globoko v morje. Na desni strani je pod poveljniškim mostom prerezan v dolžini 12 metrov. Vanj se je zadri ves nos italijanskega parnika »Francesco Morosini«- Na »Karagjorgju« je porušena vsa stran z vsemi kabinami prvega razreda. Povsod je videti razmetane otomane, kovčege, lastnina mornarjev, stoli, v salonu je razbit klavir, mize, ostali sta nepoškodovani samo sliki kralja in kraljice. Prekrcava-nje potnikov na pomožne ladje je trajalo poldrugo uro. Danes popoldne je došla iz Sibenika komisija s sodnim svetnikom Hvata-vukom, strokovnjaki pomorskih oblasti ter zastopniki Jadranske Plovidbe, da izvrše preiskavo na mestu nesreče. Semkaj je dospelo tudi okoli 150 manjših ladij in motornih čolnov, na katerih so bile prirejene ovacije kralju in Jugoslaviji. Imena mrtvih Sušak, 6. julija. Pri trčenju parnikov v Pašmanskem prelivu so se smrtno ponesrečili naslednji: Ljudmila Novot-ny ,rojena 3. marca 1909 v Golavici (Plzen), Marija Švedov-Františkova, rojena 13. marca 1894 v Vukovnovu, Rihard Federer, rojen 9. oktobra 1897 na Dunaju, Ana Federer, rojena 27. februarja 1906 na Dunaju, Juraj Mihaje-vič, Kovač, rojen 19. februarja 1913 v Vrbski Rezini. Ranjenih je 17 oseb, ki so vse v bolnici v Zadru. Dr. Schober v Budimpešti Budimpešta, 6. julija. Tisk navdušeno pozdravlja obisk avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra. V »Pester Lloydu« izjavlja grof Albert Apony, da je bil redko kateri inozemski obisk na Madžarskem sprejet s tolikim zadovoljstvom in takimi simpatijami, kot obisk zveznega kancelarja dr. Schobra. V »Pesti Hirlapu« piše grof Sereny, da je dr. Schobrov obisk velepomemben političen dogodek, ne samo za Madžarsko temveč za vse inozemstvo. Prenos vesti med poletom Rim, 6. julija. Iz Turina poročajo, da je včeraj popoldne nekemu novinarju, ki se je vozil v letalu z znanim pilotom Terare-rom, popolnoma uspel poskus prenesti med poletom brezžičnim potom vesti. Novinar je brezžično telefoniral električni centrali svoje vtise med poletom. Transmisija se je vršila na valu 391 m. (AA.). Po umoru italijanskega oficirja v Albaniji London. 6. julija. Dopisnik Timesov poroča iz Tirane, da tam ne pripisujejo nikakega političnega ozadja umoru italijanskega poročnika Giuseppa Testia v Mižini meje. Dopisnik navaja, da splošno vlada prepričanje, da pri temu umoru ni iskati nikakega političnega motiva. Taka je tudi sodba :talijanskih krogov, ki vidijo v umoru samo nesrečo, ki bi se mogla prav tako zgoditi tudi kje drugod. (AA.) Fašizem se igra z orožjem Važne ugotovitve francoskega oficioznega lista Proti povratku raz-kralja Ferdinanda Oster članek sofijskega »Naroda" SOFIJA, 6. julija. Socialistični »Narod« obravnava v daljšam članku vprašanje bivšega kralja Ferdinanda in piše med drugim: PARIZ, 6. julija. Snočnji »Temps« piše o francosko-italijanskih odnošajih in pravi med drugim: Med francoskim in italijanskim narodom ni nikakršnih duhovnih nasprotij. Vsa vprašanja se morejo urediti z lojalnostjo in medsebono dobro voijo. Namera, da bi se to iznašalo pred Društvom narodov, ni samo nepolitična, nego tudi brezpredmetna, ker se morajo nerešena vprašanja rešiti na najobičajnejši diplomatski način. Kadar se rimska vlada obrača na javno mneme želi trajnega miru in razorožitev, kadar pa se obrača na italijansko javno mnenje, dviga puške, mitraljeze .n topove in zahteva, da se podvoji vojno bro-dovje. Vojna Francije proti Italiji je docela nezmiselna, ker bi ta vojna Franciji ne prinesla prav nikakršne koristi. Argumenti o oboroževanju Francije kot izzivanje na draženje italijanskega javnega mnenja ne morejo obstati spričo značaja francoskega proračuna in znižanja vojaškega roka, med tem ko je na drugi strani razumljivo vznemirjenje, ki ga zbuja italijanski proračun. (AA) Nesreča pri gasilski slavnosti v Domžalah Pri gasilskih vajah je ljubljanski trov visoke lestve in se Domžale, 6. julija. Danes popoldne je gasilno društvo v Domžalah praznovalo 501etnico svojega obstoja, pri čemer se je pa izvršila tudi blagoslovitev njegovega novega agregata. Za popoldne ob pol 2. so bile napovedane javne vaje gasilcev. Orog 2. je eden izmed gasilcev splezal na okrog 15 metrov visoko raztegljivo lestev, ki je stala na prostem. Naenkrat se je lestev v sredi prelomila in gasilec je padel na tla, pri čemer je dobil težke poškodbe. Ponesrečenec je Fran Grč ar, rojen leta 1904. v Šutni pri Domžalah. Uslužben je bil kot mizarski pomočnik pri tvrdki gasilec Fran Grčar padel s 15 me-smrtnonevarno poškodoval Avgust Volk v Ljubljani na Resljevi cesti. Dobil je težke poškodbe na glavi in se mu je takoj vlila kri iz ušes in ust. Nalomljeno ima tudi hrbtenico. K sreči je pri padcu padel na žice antene, od tam pa na nižje ležečo električno napeljavo, ki se je pretrgala. To je znatno oslabilo njegov padec, ker bi se drugače gotovo takoj ubil. O nezgodi je bila teleionično obveščena ljubljanska rešilna postaja, katere avtomobil je že v osmih minutah prispel na mesto nesreče. Ponesrečenca so odpremili v ljubljansko splošno bolnico, kjer je bil zvečer še pri zavesti. Velika nesreča v hamburški luki HAMBURG, 6. julija. Sinoči se je v tukajšnjem pristanišču zgodila huda nesreča. Neki hamburški parnik je zadel ob čoln češkoslovaškega parnika, ki se je takoj razbil. 5 mož posadke je vrglo s krova, izmed katerih je bilo mogoče rešiti Ie 3, dočim sta 2 utonila. Otvoritev vojaSkega higienskega zavoda BEOGRAD. 6. julija. Danes ie bil v navzočnosti Nj. Vel. kralja na slovesen način otvorjen novoustanovljeni higienski zavod z internatom za vojaške me-dtonce. i rnmmm-m Razkralj Ferdinand čaka v Budimpešti »Že delj časa je opažati, da prinašajo razni dnevniki skoro sleherni dan vesti o bližnjem povratku Ferdinanda. Posebno obširno piše o tem povratku »Zora«. Z začudenjem moramo ugotoviti, da nista niti vladni tiskovni urad niti vladni tisk z besedico označila stališča, ki ga zavzema vlada v tem vprašanju. Narod je interesiran v vprašanju povratka bivšega kralja Ferdinanda ter ima vtso pravico zahtevati, da se mu na-toči čistega vina. Važno je, da se to vprašanje temeljito prečisti tudi z ozirom na inozemstvo. Molk vladnih krogov samo potrjuje mnenje onih, ki trdijo, da se bavijo meroaajni bolgarski krogi z mislijo o potrebi Ferdinandovega povratka. List zelo ostro napada Ferdinanda in obsoja podvige onih, ki skušajo omogočiti njegov povratek, ker bi imel povratek Ferdinanda naravnost katastrofalne posledice. Razsodba v Sofiji Sofija, 6. julija Včeraj je bila na okrožnem sodišču izrečena razsodba proti Ivanu Markovu, imenovanemu »Bratu«, ki je bil obtožen, da je ubil policijskega agenta Mu-noševa. Obsojen je bil na 12 in pol leta ječe. Na sodišču je priznal, da je ubil policijskega agenta, zagovarjal pa se je s tem, da je agent prvi potegnil revolver m ga na-roeffl uwij. (AA.). Zveza Slovenije z morjem Včeraj se je mila na Sušaku konferenca predstavnikov gospodarskih krogov iz dravske in savske banovine, na kateri je bilo sklenjeno, da bosta obe banovini skupno delali na to, da se čim prej zgradi prepotrebna železniška zveza z morjem Sušak, 6. julija. Danes so se zbrali na Sušaku predstavniki skčro vseh gospodarskih korporacij in organizacij dravske in savske banovine, nadalje zastopniki državnih in avtonomnih oblasti ter sušaški gospodarji, da manifestirajo za realizacijo najvažnejšega prometnega vprašanja zapadnega dela naše države, to je zveze Slovenije z morjem. Konferenca je potekla v popolni slogi in je prvič, odkar se razpravlja o tem vprašanju, minula brez debate' glede na trase. Ni bilo govora o dobrih in slabih straneh ene ali druge trase, temveč so vsi predstavniki interesentov in gospodarjev enodušno poudarjali le potrebo čimprejšnje zgraditve te zveze. Ob 9. dopoldne so se sestali v mestni posvetovalnici predstavniki gospodarjev in oblasti h konferenci, ki se je razvila v sijajno manifestacijo. Zborovanje je otvoril v imenu sklicateljice mestne občine sušaške župan g. Ružič, ki je pozdravil predstavnike ministrstev, banovin, gospodarstva, imenoma pa pod-bana savske banovine g. Stojanovica, podbana dravske banovine dr. Pirkma-jerja, odposlanca prometnega ministra zagrebškega železniškega direktorja Se-njanoviča, predstavnika ministrstva za šume in rudnike dr. Perušiča, župana mestne občine ljubljanske dr. Dinka Puca župane drugih mest in številne druge. Na predlog predsednika ljubljanske zbornice za TOI g. Ivana Jelačina je bil za predsednika zborovanja soglasno izvoljen sušaški župan g. Ružič, ki je obrazložil pomen zborovanja. Omenil je, da ima sestanek namen poudariti potrebo čimprejšnje zgraditve železniške zveze dravske banovine z morjem ter ukreniti vse potrebno, da se ustvarijo pogoji za oživotvorenje tega načrta. Z zgraditvijo proge pa problem še ne bo rešen. Že danes je kapaciteta sušaške luke izčrpana. Zato je postala nad vse nujna tudi dograditev kratke železniške zveze med sušaško progo in bakarsko lu-ko ter zgraditev zveze med Sušakom in sosedno luko Martinščico, ki naj skupno z Bakrom postane sestavni del velikega in za večji promet sposobnega luškega sistema. Rešitev teh dveh problemov je nujna, ker leto za letom plačujemo ogromne svo-te s tem, da se poslužujemo za izvoz tujih železnic in luk. Današnja konferenca nima namena razpravljati o kateremkoli projektu, o vprašanju katerekoli trase, kajti borbo za posamezne trase moramo smatrati za končano. Na predlog predsednika Ružiča je bila nato navdušeno sprejeta pozdravna brzojavka N j. Vel. kralju, ki se glasi: Konferenca predstavnikov gospodarstva savske in dravske banovine, sklicana po mestni Občini v Sušaku, da razpravlja o železniški zvezi dravske banovine z našo obalo, pošiljamo Vašemu Veličanstvu izraze naše glokoke udanosti in zvestobe.« Nadalje so bile poslane pozdravne brzojavke predsedniku vlade generalu živ-kovicu, prometnemu ministru inž. Radi-vojeviču, ministru trgovine in industrije Demetroviču, finančnemu ministru drju. ^ vrl jugi, ministru za gradbe Trifundviču in ministru dr. Šveglu. V teh brzojavkah se naprošajo gg. ministri, naj podpro akcijo za rešitev tega važnega državnega vprašanja. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi bivšemu prometnemu ministru generalu Milosavljevidu, ki se je svoječasno kot prometni minister zavzel za zgraditev nove železniške zveze dravske banovine z gornjim Jadranom ter banu savske banovine dr. Šilovicu in banu dravske banovine inž. Serneeu s prošnjo, naj podpirata započeto akcijo v tem vprašanju. Nato je podal glavni referat o razvoju vprašanja železniške zveze Slovenije z morjem in o tehničnih in finančnih problemih projektant nove proge, pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije inž. Klodic ki je v glavnem izvajal: Namen mojega današnjega referata je pojasnit!, zakaj in kako je došlo do rešitve - [ - . UlUi' i«:,i! (Mcm ijosiej farno na papirju) in na podlagi tsaa referata pokazati, kaj bi bilo treba ukreniti, da se ta načrt realizira. Slovenija je odrezana od mor]a, pot preko Karlovca je predolga in zato smo morali misliti na nov spoj z morjem. Ne morem dovolj poudariti, da torej ne gTe samo za nekak spoj tako rekoč v zraku viseče kočevske železnice s sušaško progo, za velik promet nesposobne proge tretje vrste, temveč za zvezo eele dravske banovine z morjem s pomočjo glavne železnice na lastnih tleh. S tem, da vosime naše blago t modemske luke. izgubimo gotovo SO milijonov dinar j«v na leto. kar j« zelo malo računano, oa tarifah, pristaniških pristojbinah, mezdah itd. torej denar, ki ga darujemo tujcem iz našega dela in truda. Naravno je, da moramo istotako poskrbeti za povečanje sušaške luke in izboljšanje pomorskih zvez. Večkrat se čujejo ugovori, da se ne izplača investirati denar na državni meji. Ako investiramo za luko Sušak recimo 50 milijonov, pomeni to, da prevzamemo šele samo en riziko za to vsoto. Ker pa doslej nismo ničesar storili za Sušak, ali pa zelo malo- država in gospodarstvo nista samo ri-skirala v preteklih desetih letih 10-krat 50 milijonov, ravno 500 milijonov dinarjev, temveč sta izgubila v resnici ta ogromni denar. Rentabilnost nove železnice Ako bomo gradili to progo samo kot vicinalni spoj, potem zares ne moremo pri* čakovati nobene rentabilnosti. Ako pa jo gradimo z višjega vidika, odprave odvis« nosti najbolj severnega dela države od inozemstva glede na trgovino, potem se bo investirani kapital gotovo rentiral. Štiri važne ali manj važne zahteve so rodile idejo nove proge: 1. Zveza Ljubljane s Sušakom. 2 Zveza Maribora s Sušakom, ker sta Ljubljana in Maribor glavni središči drav« ske banovine. 3. Lokalni interesi. Te navajam šele na tretjem mestu, zato ker ne gradimo vicinalne, temveč glavno progo v interesu obeh banovin. 4. Na zadnjem mestu prihaja namen zveze dravske banovine z Dalmacijo. Če« prav so tarife izenačene, ne bomo izvažali mnogo blaga iz dravske banovine v Dal« macijo. Ni niti v interesu gospodarstva niti železniške uprave vlačiti blago <200 km paralelno ob obali na sprehod, ko ima* mo mocje pred nosom na Sušaku. uitere« som dalmatinskega tujskega prometa bo projektirana proga odgovarjala v zadostni meri. Tehnična plat projektiranih prog Kar se tiče prve točke, to ie zveze Ljub« ljane s Sušakom, se mora nova proga pri« četi samo v Kočevju. Južno od Kočevja nalepimo na zelo ve« liko zapreko, na 300 do 400 m globoko do* lino Kolpe oziroma Čabranke. To kompli« cira in podražuje zgradbo. S tem vpraša« njem se je bavil zlasti dunajski in žen j er dr. Musil, ki je končno priporočil 124 m visok most preko Kolpe pri selu Goršeti. Jaz sem na trasi v smeri VrbOvskO našel, da bi bila najcenejša rešitev zgraditev 80 do 90 m visokega mpsta pri vasi Radenci. Toda še drugo zapreko smo našli v tfch krajih, namreč slab teren, poln spolzke zemlje, zlasti med Čabrom in Vrbovskim. Oficijelno strokovno mnenje geologa Ko« cha in Lukoviča O tem terenu je narav« nost strašno. Tri varijante Varijante Kočevje«sušaška proga delimo lahko v tri skupine. Prva skupina je Ko* čevje«Brod Moravice, druga Kočevje«Vr« bovško oziroma Srbske Moravice, tretja pa Kočevje ali Ribnica«Delnice. S proučevanjem tras je pričel dr. Musil 1. 1920. Najprej je priporočil traso Kočev« je«Goršeti«Brod Moravice. Kasneje je pro« učil projekt Kočevje « Brod na Kolpi * Brod Moravice. Toda niti on, niti drugi traserji se niso ozirali na svojstva tererta, razen tega pa je priključek pri Brodu MO« ravice zelo neugoden. V drugi skupini vzbuja najprej pozor« nost zveza Kočevje = Srbske Moravice. Toda most preko Kolpe bi bil visok 120 metrov, tunel med Kolpo in dolino Dobre pa bi meril 7 km. Te varijante bi bile pre« drage. Glavni projekt trase Kočevje«Vrbovsko določa 80 m visok most pri vasi Radenci in 5 km dolg tunel p Od hribom Lovrtik pri Vrbovškem. Boj za posamezne trase je postajal te« kom let zelo hud. Meseca decembra ?926 se je sestala velika državna konferenca za novo železniško omrežje v Beogradu. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se odobri načrt železniške zveze Kočevje s sušaško progo s priključkom med BrodOm Moravice in Vrbovskim. To je bilo že do« volj jasno, da so namreč prišle v poštev samo vzhodne varijante. Ministrstvo 7& promet je poslalo na teren komisijo, da izbere definitivno traso. Večina inženjer« jev komisije se ni izjavila za nobeno traso, temveč je priporočila, naj se vprašanje proučuje dalje. Samo član univ. prof. inž. Alačevič iz Zagreba se je odločno izjavil za zvezo na Vrbovsko. Tako je morala odločiti direkcija sama. Direktor inž. Kuzmanovič je Osebno pre« gledal teren ter prišel do sklepa, da med Čabrom in Vrbovskim ni mogoča pro^a zaradi težkega obvladanja globokih dolin Čabranke ter Kolpe in zaradi opasnega te« rena, kar bi vse imelo za posledico velike I stroške sa zgraditev io drago vzdrževanj«, j On sam je naglašal zadnjo posledico ter položil novo traso Ribnica«Delnace po« vsem izven doline Čabranke v zdravem terenu. Direkcija je došla končno do prepričanja. d? nrfostaja samo še izbi™ med t rušam 4 Ribnica - Delnice in Kočevje . Vrbovsko nri zadnji z izpremembo. da se zavrže visoki most pri Radencih ter skrajša tunel pri Vrbovškem od 5 km na 2.75 zaradi šftedeoja pri gradbenem kapitalu. S tem je ta trasa podaljšana od 45 na 48 km. Dne 8. novembra 1927 se je prometno ministrstvo definitivno Odločilo za traso Kočevje • Vrbovsko Mislim, da ne bomo mogli tako lahko najti primera, da bi se vprašanje kake železniške zvtzt nroučilo tako temeljito, kakor v našem prim«u Dovolite še nekoliko besed. o zvezi Maribor-Sušak Tu potrebujemo samo še spoje Sevnica • Št. Janž (13 km) in Črnomelj na Jadrč 26 km), postajo projektirane proge Kočevje-Vrbovsko Na ta način dobimo samo nekoliko daljšo zvezo Maribor - Sušak (318 km) nego je pot Maribor - Trst (300 km). Proga Sevnica • št. Janž se še ni nikdar za-nikavala. Kar se tiče zveze iz Črnomlja na sušaško progo, je nastal protiprojekt zveze Straža-Kočevje in Črnomelj-Ogulin. Na ta način sta nastala dva sistema zvez Slovenije z morjem namreč I. proge Kočevje • Jadrč • Vrbovsko, Črnomelj - Vinica- Jadrč in Sevnica - št. Janž skupno dolge 96 km z gradbenimi stroški 370 milijonov dinarjev in II. progeRibnica-Delnice, Straža-Kočevje. črnomelj-Ogulin, Sevnica-št. Janž, 6kupno dolge do 70 km z gradbenimi stroški 630 milijonov dinarjev. Ko bo sistem prog pod I. izgrajen, bo potegnil promet vse dravske banovine in tudi tranzit na Sušak ter bodo dohodki zaradi tega taki, da se bo investirani kapital z železnico gotovo rentiral. Danes nas intereaira samo zveza Kočevje - Vrbov6ko. Dolga je 58 in pol km, priključek na sušaško progo se nahaja 3 km severno od Vrbovskega Priključna postaja bo obstoječa velika postaja Srbske Moravice. Na progi se nahajajo postaje Mozelj, Reindol, Knežja lipa, čeplje, (že na ozemlju savske banovine) Stari trg, Radenci, špeharija Močile. Jadrč in Nad^učnik. Tunelov je 13, najdaljši meri 2790 m drugi 1350 m, ostali pa so kratki tuneli. Večjih mostov in viaduktov je deset. Naimaniši nplumer je 250 m Gradbeni stroški znašajo 250 milijonov dinarjev. Dovoljena brzina vlakov bo 60 km na uro, vozni čas Ljubliana-Sušak bo znašal samo 6 ur dočim potujemo danes preko Karlovca nad ^Projekt za progo Kočevje-Vrbovsko ima pravno podlago v zakonu o Blairovem posojilu iz 1. 1922 in v finančnem zakonu iz leta 1927. Prvi zakoh pravi, da se ima za to progo iz omenjenega posojila porabiti 2 milijona dolarjev-, kar pomeni danes okroglo 110 milijonov dinarjev ali 44 odst. gradbene vsote. Zakoft iz 1. 1927 ddloča, da se ima proga Kočervje-Vrbovsko zgraditi iz že sklenjenih ali iz fičrvih posojil, ki se imajo še skleniti za splošno državno potrebo. Direkcija za zgradbo novih želeti ic je izročila f»dtom licitacije delo za izdelavo podrobnega projekta zasebni tvrdki inž. Dukič v Ljubljani 1. 1928., ki je izvršila ta f>osel 1. 1929. Tako stoji danes ta stvar. Vse je gotovo za grajenje samo glavno še manjka namreč gradbeni kapital. Dobro bi bilo, ako bi današnja skupščina ne sprejela samo resolucije, temveč razmišljala tudi o tem, po kateri poti bi se prišlo do denarja, da bi se moglo pričeti takoj z gradbenimi deli. Nato se je predsednik zagrebške zbornice za TOI dr. Vrbanič zahvalil sušaškemu županu, da je sklical to važno konferenco. Po njegovem mnenju bi se morala paralelno z zgraditvijo proge Kočevje - Vrbovsko zgraditi tudi zveza Sušak-Martinščica in dograditi proga na Bakar, da se istočasne poveča kapaciteta sušaškega luškega sistema, ker bi drugače Sušak sam ne zmogel prometa. Nato naj bi se zgradili progi St. Janž-Sevnica in črnomelj-Jadrč ter dogradile vse tri luke. V imenu ljubljanske zbornice za TOI je predsednik g. Ivan Jelačin pozdravil inicijativo mesta Sušaka za sklicanje konference. Izjavil je med drugim: »Da more sedaj vsakdo, ki ima vpogled v gospodarski razvoj zapadnega dela države, spoznati, da realizacije železniške zveze dravske banovine z morjem ni mogoče dalje odlašati in da ne moremo več čakati. Izrekel je apel na kraljevsko vlado, naj takoj pristopi k graditvi te proge. Za njim So govorili podpredsednik zbornice TOI Ivan Ogrin, predsednik Zveze trgovskih gremijev Josip Kavčič, ki je opozoril na zadevno resolucijo nedavnega občnega zbora zveze gremijev v Kočevju, nadalje so govorili predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino, g. Dragotin Hribar, predsednik zveze obrtnih zadrug za dravsko banovino g. ftebek, tajnik Saveza šumske industrije savske in dravske banovine dr. Bragetio in župan mesta Kočevja g. Kostanjevec. Ljubljanski župan dr. Dinko Puc je v kratkih, a jedrnatih besedah omenil, da naš tovorni in osebni promet ne moreta biti nadalje odvisna od dobre volje naših sosedov. Zgraditev nove železniške zveze je potrebna tudi zato, da pritegne na naše luke tranzit in tujski promet. Govorili so še tajnik Saveza trgovcev m industrijcev šumskih proizvodov gosp. Mautner, predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Zupančič, za Savez industrijcev v Zagrebu dr. Pandakovid, za Kmetijsko družbo v Ljubljani g. Janko Bukovec, za Središni odbor narodne odbrane v Zagrebu novinar Molinar in načelnik Bakra prof. Canjuga. Na koncu se je oglasil k besedi še zagrebški železniški direktor g. Senjanovič, ki je kot zastopnik prometnega ministra pozdravil udeležnike ter obljubil, da bo smatral za prijetno dolžnost obvestiti prometnega ministra o današnjem zborovanju in da bo tolmač te velike manifestacije za ideje, ki niso samo lokalnega pomena. Tudi on je poudaril potrebo razširjenja luke z zgraditvijo depandance v luki Martinščice. Izjavil je, da na podlagi izkušenj in vpogleda v materijo lahko z mirno vestjo zastopa želje konference za uresničenje projekta, ki pripada vsej državi, pa tudi centralni Evropi. Nato so bile soglasno sprejete naslednje resolucije: Resolucija Gospodarji savske in dravske banovine, zbrani na konferenci 6. julija na Sušaku, ugotavljajo naslednje: 1. Današnje zveze dravske banovine s primorsko obalo so take, da nikakor ne morejo pritegniti izmenjave dobrin te industrijsko in gospodarsko napredne banovine v naše luke, zaradi česar se promet usmerja po krajših potih v tuje luke in se odvaja pod tuje vplive. 2. To stanje povzroča veliko nacionalno in gospodarsko škodo ter je nevzdrž-Uivo za interese našega skupnega gospodarstva in za prestiž države, da moramo neodvisni od tujih luk nuditi zaslužka tujim delavcem, dočim je v primorskih sicer pasivnih krajih narodnih luk in nezaposlenih delovnih moči v izobilju. 3. Promet, ki nam zaradi pomanjkanja direktne zveze Slovenije z našim Kvarne-rom odhaja preko tujine, znaša na leto 400.000 ton. Če računamo, da izgubi s tem naša država in naš kapital pri toni 200 dinarjev, kar je minimum, tedaj propade našemu narodnemu gospodarstvu in naši državi najmanj 88 milijonov dinarjev na leto. 4. V takih okoliščinah ne morejo naše luke pritegniti niti tranzita srednje - evropskega zaledja. V interesu našega narodnega gospodarstva Je, da ta tranzit, posebno iz držav, s katerimi stojimo v ožjih gospodarskih zvezah, čimbolj usmerimo na našo luko. 5. Tudi promet tujcev iz Srednje Evrope, namenjen naši obali, je usmerjen v veliki večini na tuje luke in železnice na gornjem Jadranu, S čemer so oškodovani interesi naših železnic, našega parobro-darstva in vseh ostalih komponent gospodarstva. Na podlagi teh ugotovitev konferenca savske in dravske banovine: 1. Apelira na kraljevsko vlado, na] čimprej osvobodi blagovni in osebni promet in sploh vse gospodarsko življenje zapadne Jugoslavije, kar se bo zgodilo v onem času, ko se bo izvedla uzakonjena zveza, ki bo direktno vezala dravsko banovino s so-šaško progo. 2. Znesek 2 milijona dolarjev, ki ]e bil v to svrho zagotovljen iz Blalrovega posojila in ni bil uporabljen, naj se likvidira In nai se z grajenjem brez odlašanja prične. 3. Da bi sušaški luški sistem mogel zadovoljiti potrebam prometa, namenjenega nam, na! se že letos dogotovi proga Bakar - Bakar Iuka in izvede zveza z Martinščico. Na vse merodajne činitelje se naslav-lia ta resolucija s prošnjo, naj ji posvete največjo pozornost, ker bi rešitev v njej poudarjenih vprašani zadovoljila nujr.e in splošne nacionalne, državne in gospodarske potrebe. Nato je bil izvoljen akcijski odbor ki bo imel nalogo, da intenzivno dela za oživotvorjenje tega načrta. V akcijski odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik sušaški župan dr. Ružič, podpredsednika dr. Milan Vrbanič, predsednik zagrebške zbornice za TOI, Ivan Jelačin. predsednik ljubljanske zbornice za TOI, kot člani pa Josip P r e m r u , predsednik saveza sušaških lesnih trgovcev, S. D. Aleksander, predsednik zagrebškega saveza industrijcev, Dragotin Hribar, predsednik zveze industrijcev v Liubliani, Anton Lovšin, borzni senzal v Ljubliani, za namestnike pa: dr. Čuvaj. generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI, Ivan M o h o r i č, tajnik ljubljanske zbornice TOI. Maks Bauer, generalni tajnik zagrebškega saveza industrijcev, Ivan B r a d e t i č, tajnik saveza šumske industrije savske in dravske banovine, inž. Zupančič, predsednik zveze slovenskih zadrug, inž. Milan S u k 1 j e, tainik zveze industrijcev v Ljubljani, in Viktor Čerič, tainik saveza industrijcev in trgovcev lesne stroke na Sušaku. Popoldne se je vršil v hotelu Jadran banket, na katerem so se zbrali vsi predstavniki na konferenci zastopanih oblasti in gospodarskih korporacij obeh banovin in na katerem je bilo izrečenih več zdra-vic. Na banketu se je zlasti poudarjalo, da je današnja konferenca prvi korak k Ožjemu sodelovanju gospodarskih krogOv dravske, savske in primorske banovine, pri čemer so vsi govorniki izražali velika pričakovanja Od bodočega sodelovanja teh treh banovm. Najbolj vroča letošnja nedelja Beg i i mesta v planine in k vodi — Rekorden poset vseh ljubljanskih in okoliških kopališč — Puščoba v Ljubljani — Nesreče kopalci kar nekam usibajočo Gradaščico, ki bi zdaj tako rada imela več vode, dočim včasi, ko ni treba, neusmiljeno pridrvijo hu- Ljubljana, 6. julija. Huda vročina, ki pali in izpija zemljo že nekaj dni, je dosegla danes okrog poldne svoj višek ter pregnala hlad celo iz naših gozdov, kjer doslej menda še ne manjka sence, kajti dovolj stoji še v njih košatih listnatih dreves in debelih iglavcev. Spričo tako intenzivne pripeke solnca pa ne zaleže nič, oddiha si našel le pri vodi, odnosno v njej. Marsikateri Ljubljančan je komaj čakal sobotnega delOpusta. da se brž preobleče, odhiti na kolodvor in zdirja na Gorenjsko pa dvigne čim višje v vrhove, med sive skale, k snegu celo. Številne družbe pa so ostale kar v Mojstrani. Kranjski gori ali jo udarile v Planico pod Jalovec, prisluškovat zvončkanju živine. Veselo planinsko rajanje je bilo pri Tamarju, kjer so volili miss Planico. Mnogi so jo urezali tudi proti Kamniku in se prijetno pozabavali v Kamniški Bistrici. Katarini, šmarni gori, sv. Joštu in raznim dolenjskim gričem je zaenkrat nekoliko odzvOnilo, samevali bodo kaka dva meseca. Današnjo vročino je samo popoldne nekoliko premešal veter, pro ti večeru pa se je zrak zopet popolnoma umiril. Nebo je bilo zvečer jasno, brez oblačka. Čudno, kaj ne: na štajerskem pa so ponekod zopet imeli neurje s strelo. Kopalci so zasedli že najzgodnejše jutranje vlake in se odpeljali v okolico. Nabasano polni so bili tudi drugi dopoldanski vlaki, da o kopalnem sploh ne govorimo. Seveda so odhajale proti Sari in na Ljubljanico tudi peš cele procesije mladine dobro opremljene z mrzlimi prigrizki, različnimi inštrumenti pa še s tem in onim za veselo kampiranje. Res pa je seveda tudi, da je vsem kopalcem bil danes prisojen suhi kruhek, ne samo zato. ker ljubljanski peki ob nedeljah ne pečejo, marveč zaradi tega. ker je solnce in čudno vroča sapa izsušila vsak kos, da je kar pokalo med zob- m Avtobusi so prepeljali danes tekom dneva par tisoč ljudi, ki so čepeli v vozovih mokri od lastnega potu kakor že zlepa ne. Kopališče v Retečab ob Sori je bilo obiskano rekordno. Ubogi, pridni Jurče ni mo-?el sproti postreči vsem svojim žejnim gostom, ki so zahtevali piva, »žabesa-r mali-iiovca. brizgancev in takega vedi kaj še vse. Trudil se je in delal v potu svojega obraza, komand i ral svoja dekleta in le premagal vse Ovire ter napoiil z dobro hladno pijačo vse, ki ga obraitaio. tako kakor obrajta on goste svojih sorskih toplic. Pri štirnu na Jefici 6e je nabralo ie dopoldne toliko rjavcev in rjavk. da jib ni bilo moč prešteti. Popoldne pa je izgledalo tam, kakor da je prostor zasedla Ghandijeva vojska. Enaka slika na Ljubljanici, kjer se čolnarji niso mogli preriti s svojimi čolni med telesi kopalcev, ki jih je bilo toliko, da je voda pljuskala vse višje v breg. se v Malem erabnu je bilo življenje in ni60 Um kopali le psov in konjev. V vsaki kotanji eo ra-iale gruče kopalcev, a Mali graben ima nebroj idiličnih kotanj. V Bok&vcah so merili dourniki sem od Polhovega Gradca. Seveda sta bili izvrstno obiskani tudi kopališči Ilirija in Kolezija. Posebno popoldne je vladala prava gneča. Domov v mesto so se vrnili Ljubljančani zelo pozno. Velika večina kopalcev in izletnikov je sklenila počakati zunaj trde noči. da so se pozneje vračali vsi veseli in dobre volje v prijetnem hladu. Zvečer šeld so bile Obiskane tudi razne veselice v okolici: na Posavju, v Mostah in veliko slavje v Rožni dolini. V mestu samem je bilo tekom dneva dolgočasno in pusto, popoldne so izgledale ulice kakor izumrle, dočim je bilo dopoldne še nekam živahno. Kupovali smo tudi srečke, da smo se odkupili CM-drnžbi in flet-nim prodajalkam. Na policiji je prevladoval ves dan naj-idealnejši mir. da so dejali nekateri: >Saj bi nas še nadalje reducirali, če bi bilo vedno tako!...c Zal, da kronika drugih dni govori in priča drugače. V bolnico so prepeljali popoldne okrog 17.30 34-letnega kurjača Franca čadeža iz Rožne doline, ki mu je na poti v Trubarjevem parku postalo nenadoma slabo in se ie zgrudil nezavesten baš poleg čuvajnice ob parku. Okrog bolnika se je zbrala takoj velika množica ljudi in priklicali so stražnika, ki je telefoniral po rešilni avto. da so nezavestnega fanta prepeljali v splošno bolnico. Na Ježici, na klancu pod gostilno kli, ni bil prvovrsten: navzočih je bilo do 1000 GLEDALCEV, ki pa razen nekaj desetin navdušenih pru stašev zagrebške enajstorice niso mogli •oriti na svoj račun. Nikakor ta očitek ne gre samo na račun Ilirije, temveč tudi na ••ačun gostov, ki nam niso pokazali nogo« "neta. ki bi osvajal. Igra gostov je bila vsekakor efektnejša in daleko koristnejša — kar je v ostalem posneti iz izida — vendar je ostala v mejah običajne tekme za točke. Ilirija je s to tekmo zaigrala mnogo, skoraj bi rekli, nadaljnjo udeležbo v tekmah za državno prvenstvo. Čudimo še. da kljub jaki mednarodni konkurenci, ki io je uživala pred to tekfftd, ni toliko pridobila da bi bila vzdržala Ognjeni krst ha domačih tleh bolj častno. Concordia (Zagreb) : Ilirija 6:1 (3:1) Nekoliko po pol 18. sta nastopili mo< štvi v naslednjih postavah: Concordia: Demič — Pavičič, Babič I — Ralič, Premrl, Remec — Marginovič, Pavelič II, Živkovič, Pavelič I, Praun« sperger. Ilirija: Urbančič — Strehovec, Berglez — Pogačnik. Varšek. Lado Z. — Rihar Oman. Kneževič Doberlet Kreč. Concordia, ki je nastopila v kompletni postavi, je v polni meri opravičila sloves drugoplasiranega borbenega moštva iz Za* greba in zmago NEOPOREČNO ZASLUŽILA. Vsi njeni deli so prav dobro vigrani; odli* kujejo se po odličnem startu, lepi igri z glavo in brezprimernem elanom. Najbolj?! del je napadalna vrsta, ki ima v znanem Živkoviču (šimširju) svojega nenadkrilji. vega eksekutorja vsake še tako skromne pozicije. Vzoren sekundant mu je Pavelič IT na desni, ki je plasiral mnogo nevarnih strelov. Izmed kril je bil Praunsperger plodovitejši. Duša enajstorice je srednji krilec Premeri, ki ie danes pokazal svojo visoko formo; zato je bilo delo obeh stranskih znatno olajšano. Obramba ni imela najtežjega posla; »sta* ri« Babič na levi je pred Riharjem večkrat poslal čez mejo. Demič v vratih je par* krat posredoval z uspehom. Sicer pa je treba reči, da obramba ni imela nevarnega posla, ker je večino opravila že krilska vrsta. Akcije ilirijanskega napada so bile skorai brez izjeme tako enostavne, da jih je razdrl skoraj posamezni nasprotnik. Ilirija, ki je nastopila tudi kompletno (v«j tako moramo domnevati), je imela črn dan, ki ga ji slovenski nogomet ne more oprostiti. Moštvo je od zadnjih tekem padlo v formi za razred in je igralo malone od počitka do konca inferiomo vlogo. čim je bilo jasno, da delo ne bo šlo od rok, je prva popustila rak-rana enajstorice, t. j. napadalna vrsta, kjer je edini Oman s Kneze vi čem, ki pa je pretežak, reševal brezupne poskuse za skupno igro. Kreč na krilu je v celoti odpovedal, dočim Ice na desni ni bil dovolj zaposlen. Sicer pa je imel z Raličem in Babičem precej posla in je mogel le malo žog spraviti pred vrata. V kril-ski vrsti je zadovoljil edini Varšek, dočim sta Pogačnik in še bolj Lado poSilj. skoraj nerabne žoge napadu. V obrambi je bil šibkejši Berglez, ki pa je bil skupno s Stre-hoveem preveč obremenjen, da bi mogel ohraniti formo. Urbančič je storil, kar je mogel; dobljenih golov ni mogel braniti. Moštvo je očividno klonilo zaradi pomanjkanja volje in elana, ki ju je sicer v manj važnih tekmah znalo pokazati. Današnja tekma bodi domačinom ponovni memento, da nogomet ni samo igra z žogo, temveč tudi preskušnja živcev. Teb pa ilirijanska enajstorica ni imela, ker bi se bila sicer lahko obvarovala tako katastrofalnega poraza. Igra je bila v ostalem odprta, fair in živahna ter pod taktirko Concordije, ki je znala izrabiti vsako napako nasprotnika v svojo korist Ker je bilo teh mnogo, je bilo njeno delo tem uspešnejše. Rezultat je v skladu s potekom igre in daje Concordiji dovolj prednosti, da bo lahko sodelovala v glavnih tekmah za naslov državnega prvaka. Potek igre. Sprva nervoznost na obeh straneh. Sodnik ustavi dva offsidea C., v 9. min. je kot proti C., ki se ga ubrani z glavo. V 1*2. min. kot proti I. — neizrabljen. V 14. min. dobi Urbančič prvič žogo. V 16. min. dobi Oman, odda idealno Icetu, ki »centrira« na gotovo črto, kjer podaljša Ralič v mrežo 1:0 za I. V 17. min. off-side C. V 19. min. je C. zOpet pred vrati: Berglez udarja izpred gola v Zivkovičevo nogo in žoga odleti mimo presenečenega Urbančiča v vrata 1:1. Situacije se menjavajo brez izrazitih nevarnosti. V 34. min. dobi Živkovič nenadoma in plasira 2:1 za C. Že 2 min. pozneje je Pavelič II. zopet pred vrati; ko strelia prvič, drži vratar. Ko strelja drugič, drži Berglez in ko strelja tretjič — zadene mrežo 3:1 za C. C. je sigurnejša zmage in ne jemlje resno. Tik pred odmorom hud napad L, ki ga ufctavi vratar — po sreči. Po odmoru gre precej časa zmerno. II. je nekam vztrajnejša in zdi se, da se pripravlja na juriš. V 4. min. napade lep6; Kreč »centrira*, Doberlet pošlje preko prečke. C. strelja tri kote. toda vsi brez rezultata. V 20. min. dobi lepo žogo Iceta ter jo z glavo pošlje — vratarju v roke. C. pritisne in že v 25. min. se nudi Paveliču II. prilika za krasen strel, ki obsedi. 4:1 za C. Gostje igrajo prvo vijolino in v 36. min. ima Premrl iz 16 m priliko za streljanje. Boris r;i pripravljen in izpusti 5:1. V 40. min. ima II. še enkrat priliko za izboljšanje rezultata, toda Ice pošlje pred golom v oblake. V 44. min. je zopet Pavelič II. pred vrati in res se mu posreči poboljšati število golov prvega polčasa. Koti 6:3 za C. Sodnik g. Goebl (Dunaj) ja opravil svoj posel v redu; vsekakor tudi on ni nezmotljiv. S strogim presojanjem foulOv pa si je že od vsega početka zasigural avtoriteto, ki jo je obdržal do konca. Pri liae imajo inozemski sodniki res lahko stališče in hvaležno torišče. LNP kot aranžer prireditve je to pot nastopil z nenavadnimi metodami proti poročevalcem listov. Za vstop je zahteval neke nove legitimacije, ki jih je baje pred kratkim izdal, ker je razveljavil vse dosedanje. Ne vemo in ni važno, zakaj ie bilo to potre btio. vsekakor pa je nerazuu.ljivo. zakaj je hotel ravno za današnjo prireditev od našega poročevalca novo legitimacijo, dasi ie imel staro in je tudi osebno znan raznim funkcionarjem LNP. G. predsednika LNP prosimo, naj tozadevno napravi red, ker ne gre. da službujoči Odborniki otežkočujejo že itak odgovorno in zelo nehvaležno delo športnega poročevalca. V predtekmi sta nastopili rezervi Ilirije in Primorja, ki šta odigrali tekmo neodločeno z 2:2 (0:1). Rezerva Primorja, ki je bila v napadu Ojačena s 4 igralci L moštva, je bila pred odmorom močnejša in je tudi zasluženo vodila. Po odmoru si je Ilirija opomogla ter izdržala enakovredno igro do konca. Lav. Struna. Hašk: Slavija (Osijek) 3:3 (2:2) Zagreb, 6. julija. Danes je takoj Začetkom igral zelo va Odločilna prvenstvena tekma med Ha-škom in osiješko Slavijo. Zagrebčani niso pokazali baš veliki interes za tO srečanje, očividno zaradi tčga ne. ker sO si mislili. da ima Hašk zmago čisto gotOvo v svojih rokah. Pa so se zelo varali. Lahko s6 veseli, da je bil rezutat vsaj neodločen. Tekmi je prisostvovalo komaj 1500 ljudt, za Zagreb brezdvomno zelo majhno število. Hašk je takoj začetkoma izgral zelo slabo, zlasti je bila Obramba dokai nesi-gurna ter ni mogla zadržati energičnih in temperamentnih napadov Osiječanov. — Gostje pa niso znali izkoristiti mnogo iž-redno ugodnih šans. vendar pa so bili posebno v prvem polčasu mnogo boljši od Zagrebčanov ter so imeli simpatije gledalcev na svoji strani. Vodstvo so dosegli HaškOvci v 2. minuti po Miki Babiču. V 9. minuti ie desna zveza Slavije Urban izravnala. V 3S. minuti postavi Osiječan Prjstojkovič z močnim strelom na 2 : 1 za Osiječane. V predzadnji minuti prvega polčasa Zabije Agič z glavo drugi gol ter izenači. V drugem polčasu je Slavija nadaljevala s svojimi temperamentnimi napadi. V 10. minuti doseže Urban zopet vodstvo za Osiječane ter postavi na S : 2. Štiri minuti pred koncem se posreči Wblfu izenačenje. Neodločen rezultat je ostal do konca. Zelo dobro je sodil Beograjčan g. Jokšič. Bačka : Jugoslavija (Beograd 2 :1 (0:0) I Jakučič (I. Hrv. motoklub) Srough Supe-riOr 13:5&. Novomeška motosekcija je vzorno priredila dirko; za varnostno službo je poskrbelo gasilno društvo iz Novega mesta. Pod vodstvom predsednika motosaveza kraljevine Jugoslavije g. Eda Funka in predsednika novomeške motosekcije g. Antona Ulma se je končala dirka vzorno in brez vsake najmanjše nezgode. Zvečer se je vršila zelo animirana športna zabava z razdelitvijo nagrad na prostranem vrtu g. VVindischerja v Kandiji. Proslava 30-letnice kol. društva »Edelweiss« Maribor, 6. julija. Sinoči se je v okvirju jubilejnih svečanosti »Edelvveissa • vršila v restavraciji Halbwildl spominska slavnost v prisotnosti vseh kolesarskih društev ter gen. tainika glavnega koturaškega saveza g. B o š k o -viča iz Beograda. Animirana prireditev je trajala pozno v noč. V nedeljo pa se ie potem na 50 km dolgi progi Maribor -Slov. Bistrica in nazaj vršila jubilejna dirka, h kateri so bili pripuščeni vsi jugoslovenski klubi. Ob 7.45 je startalo 39 dirkačev, od katerih se jih je 9 poškodovalo. Prvo nagrado je odnesel Ivo G r g a c (Sokol. Zagreb), ki je prevozil progo v času 1 : 41. Drugi je prišel na cilj Stjepan Ljubi t (Sokol. Belovar) v času 1 : 41 : 02. Tretji je bil Edo Prodan (motokol. Ilirija) 1 : 41 : 05. Četrti je bil Erdely Da-neš (kol. bataljon, Ljubljana) v času I : 42 : 05. Proslave so se udeležila naslednja društva: SteiermSrkischer Radfahrerbund iz Gradca, Perun iz Maribora. Postela iz Radvanja. Sokol iz Rielovara in Zagreba. Ilirija in Sava iz Ljubljane. Železničar iz Zagreba. Zara iz Št. Vida p. Ljubljani, vojaški kolesarski bataljon iz Ljubljane in drugi. Popoldne se je vršila velika ljudska veselica pri Lipi v Radvanju. • Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja na-čelstva bo danes ob 18. v kavarni »Evropa«. Imenitno rožnodolsko slavje Proslava 251etnice rož.iodolskega Olepševalnega društva — Stafetna tekma domačih športnih klubov — Odkritje spominske plošče prvemu odboru Olepševalnega društva — Originalni rožnodolski sejem Ljubljana, 6. julija. Dne 16. novembra 1924 je bila Rožna Po sinočnji bakladi in podokniči zasluž- ; doliha povzdignjena nemu županu g. Petrovčiču se je vršil danes v Rožni dolin« glavni del proslave 25-letnice domačega Olepševalnega društva. Ker je s tem agilnim društvom v največji meri zvezan razvoj mlade naselbine Rožne doline do sedanjega gotovo najlepšega ljubljanskega predmestja, ni čudno, da je v hvaležni zavesti sodelovala pri proslavi solidarno prav vsa Rožna dolina, ki je vsa v zastavah in okrašena na vseh koncih in krajih. Začela se je proslava danes dopoldne z mašo, nakar je popoldne najprej sledil štafetni tek viških športnih klubov »Reke« in »Svobode«. Kljub izredni vročini se je zbrala pri restavraciji »Rožna dolina«, kjer je bil starst, velika množica občinstva. Prav takšna množica je bila blizu Permetove hiše, kjer se je zaključil tek, ki se je vršil od omenjene restavraoije po cesti II in okrog nazaj na to cesto. Startali so štirje tekači, od vsakega kluba po dva, in je zmago oureslo eno obeh moštev »Svobode«. Tekma se je vršila za prehodni pokal, ki ga je razpisalo Olepševalno društvo. Prav slovesno je bilo odkritje spominske plošče prvemu odboru Olepševalnega društva, glavna točka rožoodolskega slavja. Pri Permetovi hiši na cesti II, kamor so vzidali ploščo, so postavili oder, na katerega je stopil sedanji drušfcveni predsednik g. Viktor Jeločnik. Najprej je pozdravil navzoče občinstvo, zlasti zastopnika LJubljane g. Likozarja, starega društvenega prijatelja g. prof. dr. Rožiča in viškega župana, društvenega častnega predsednika g. Petrovčiča. V svojem nadaljnjem govoru je podal g. JelOčnik kratko zgodovino Rožne doline in njenega Olepševalnega društva: Po potresu 1. 1&95. so bila stanovanja v novih hišah Ljubljane predraga, kar Je napotilo delavske voditelje, da so ustanovili Slovensko delavsko stavbno društvo, ki je zidalo svojim članom stanovanjske hišice. Društvo je kupilo tudi Pod Rožnikom travnik, ga parceliralo in oddalo svojim članom. Travnik je bil močviren, iaiel v samostojno vas. Po vojni je začelo društvo živahno delovati. Napravilo je razne nasade ob cestah, razpisalo tekme in nagrajalo najlepše vrtove, nasipalo ceste, oskrbelo lične troto-arje, gradilo mostičke in kopalo jarke. Društvo šteje danes 430 članov. Rožna dolina ima danes 320 hii in šteje okrog 3200 duš. Pogumu in vztrajnosti prvih naseljencev, ki so tvorili tudi prvi društveni odbor, se je zahvaliti, da je nastala danes tako prijazna Rožna dolina. Predvsem gre zahvala pokojnemu Matevžu Permetu, ki je prvi zasadil lopato v pusto močvirje. Velike zasluge imajo za Rožno dolino še Josip Oroszy, Anton škof, Srečko Majer, Gregor Stanovnik, Celarc, Beseničar in Martin Pogorelec, ki so danes že vsi pokojni. Govornik g. Jeločnik se je spomnil nato še živih prvih rožnodolskih pionirjev, . zlasti društvenega častnega predsednika viškega župana g. Jurija Petrovčiča, ki je bil ves ča» eden najvnetejšib delavcev za napredek Rožne doline. Njemu ob strani so pomagali graditi Rožno dolino še v Olepševalnem odboru gg. Franc Brodnik, Viktor Kranc, 2igon Josip, Alojzij Jalovec in Alojzij Čeh. Zasluga g. Petrovčiča je v največji meri tudi, da ima danes Rožna dolina električno razsvetljavo in vodovod. Drugi požrtvovalni rožnodolski pionir je g. Josip žigon, ki je bil društvu več kakor osem let deloma predsednik deloma podpredsednik- Dalje so neumorno delovali za Rožno dolino dolgoletni društveni blagajnik g. Ivan Mihelčič. častni član g. Peter Červan. dalje Viktor Kranje, Hinko Kos. Lojze Kos. dolgoletni tajnik in blagajnik Martin Bizjak, Ivan Gačnik in številni drugi Rožnodolci. Končno se je predsednik g. Jeločnik še zahvalil županstvu občine Vič in vsemu občinskemu odboru za odprte roke. ki jih ima v poslednjih letih tudi za Rožno dolino. Najsrčnejšo zahvalo pa je izrekel občinskemu svetu ljubljanskemu, posebno županu g. dr. Dinku Pucu, ki je Rožni dolini že kot gerent ob vsaki priliki priskočil na pomoč, posebno pri elektriki, vodovodu ln gradbi cest. Nazadnje je omenil še zvestega prijatelja Rožne doline g. prof. dr. Valentina Rožiča, ki se je s številnimi predavanji kulturno udejstvoval med Rožnodolci. S pozivom na delo, požrtvovalnost in vztrajnost je zaključil g Jeločnik svoj govor in odkril spominsko ploščo, na kateri so zabeležena imena pokojnih in še živih prvih pionirjev Rožne doline, prvega odbora Olepševalnega društva. K besedi se je nato oglasil g. prof. dr. Rožič, ki je vzpodbujal Rožnodolce k vztrajnosti. V imenu zadržanega ljubljanskega župana g. dr. Puca je pozdravil udeležence proslave g. Likozar, nakar se Je viški župan g. petrovčič zahvalil za pozornost, ki mu io je posvetil v svojem govoru g. Jeločnik, češ, da ni le njegova zasluga, nego zasluga vseh delavnih Rožno-doloev, da imamo danes lepo Rožno dolino. Nato je prečital predsednik g. Jeločnik še pozdravno pismo Olepševalnega društvi> na Glincah, nakar se je razvil IX. rožnodolski sejem. mariborski Strahovite ^larne katastrofe \ okolici Velik ogenj v Cre^jsvcu — V Orehovi vasi prizadete tri kmetije — Strela treščila v cerkev Maribor, 6. julija. Današnjo nedeljo lahko smatramo za nedeljo hudih nesreč in nezgod. Od sobote do nedelje so morali prostovoljni gasilci oditi trikrat na delo. Okrog polnoči je falska elektrarna obvestila mariborske gasilce, da je vas Crešnjevec pri Fali v plamenu. Gasilci so pod vodstvom ogničarja Tutte takoj odhiteli na kraj nesreče, kjer so že bila zbrana gasilna društva iz Selnice, Lobnice in Ruš. Ogenj je nastal pri posestniku Petru Leskovarju. Kljub napornemu delu gasilcev in domačinov je vpepelil podstrešje in gorljive dele stanovanjske hiše ter gospodarsko poslopje s hlevom vred. Le s težavo so rešili najpotrebnejše pohištvo in živino. Škodo cenijo na okrog Din 100.000 in je le deloma krita z zavaro- kraj nesreče so prihiteli tudi orožniki iz Račjega in Hoč, prvi orožniški narednik Karel Hirš, ki so ves čas vzorno skrbeli za red in varnost. Današnji požar v Orehovi vasi je nov dokaz, kako nujno potreben je v teh krajih večji vodovod. Ob pol 16. se je znova oglasil telefonski klic na pomoč in sicer iz graščine Viltož pri Bresternicd, ki je javljlal, da je strela udarila v cerkev sv. Janža pri Selnici ob DravL Kljub veliki utrujenosti so mariborski gasilci vnovič odhiteli na delo in se do večera še niso vrnili. m nobenega dohoda, bil je brez cest m za- valnino. Šele okrog 6. zjutraj so se ma- Motociklistika in kolesarstvo MotodkHstična dirka na Gorjance Motokolesarski klub »Ilirija« je priredil včeraj motociklistično hitrostno dirko v No-vejm mestu. Kljub neznosni vročini ae je vršila dirka ob zelo številni udeležbi športne publike. Proga je bila dolga 12 km. Rezultati dirk so sledeči: Kategorija do 250 ccm: 1.) Šiška Jane/. (Ariel) 11:52; 2.) Rist Manfred (James) 14:24. Kategorija do 330 ccm: 1.) Šiška Janez (Ariel) 12:18; 2.) Zalaznik Ivan .(AJS) 12:30 (oba motoklub. Ilirija). Kategorija do 500 ccm: l.y Sarutančec (I. Hrv. motoklub) Motosacoehe 12:58. Kategorija do 1000 ccm: 1.) I. Kunej (I. Hrv. motoklub) Zenith 12:11.4. Kategorija s prikolicami: 1.) Kušar Nejko (motokoles. Ilirija) AJS 12:54; 2.) L to je marsikdo obupal ter prodal svojo parcelo dalje. Prvi, ki se ni strašil teh naravnih neprilik, je bil g. Matevž Perme, ki si je 1. 1898. sezidal to hišo, kamor so sedaj vzidali spominsko ploščo. Za njim *o takoj dobili pogum drugi in hiše »o rasle kakor gobe po dežju. Neprecenljivih zaslug si je pridobil za nagli razvoj Rožne doline že pokojni zidarski mojster g. Gregor Sta-nOvnik, ki je hitro in ceneno zidal. Tako je bila naenkrat v takratni naselbini brez pravega imena skupina hiš brez cest in odtočnih jarkov. Vse je bilo v močvirju, šele 1. 1903. je že pokojni učitelj Srečko Mftjer zbral Rožnodolce in ustanovil z njimi Olepševalni odbor, kateremu je načeloval Matevž Perme; tajnik je bil Srečko Majer, odborniki pa Gregor Stanovnik, Jurij petrovčič, Martin Pogorelec, Josip Žigon, Rudolf Verovšek, Alojzij Jalovec. Anton škof in Ivan Pli-ber&ič. Odborniki so sami s krampi in lo-patajui delali ceste in vzpodbujali Roino-dolce na deloL Kopali so se jarki, gradile so š« ceate in zidali mostički. Voda se je odtekala, močvirje ** je sušilo in nastajali so vrtovi. Ta odbor je tudi kratil naselbino za Rožno dolino. Ko Je olepševalni odbor odstopil, se je 1. 1905. ustanovilo Olepševalno društvo Prvi odbor društva je bil: predsednik Matevž Perme, podpredsednik Jurij Petrovčič, tajnik Srečko Majer, blagajnik Franc Brodnik, Odborniki: Josip Oroazy, Viktor Krame, Alojzij Jalovec, Miha Jeločnik, Anton škof, Josip žigon in Alojzij Čeh. Društvo pa ni skrbelo samo za jarke, mostičke in ceste, ampak je pospeševalo tudi gospodarsko in kulturno pcrvsdigo Rožno-dolcev. Do leta 1907. je bil edini dohod v Rožno dolino pri »Bobenčku« ob Tržaški cesti čez progo. Tega leta pa je drufcfcvo s pomočjo kuluka svojih Članov zgradilo 2 metra široko steao ob južni železnici do Vrtače, ki Je postala najkrajša zveza z Ljubljano. Kaluk so opravljali Rožnodolci od 6. do 11. ure pooaoCi prt luči skozi štiri večere. Lepo cesto j« poznejr napravil takratni občinski zastop LJubljane z županotn g. Ivanom Hrlbaflem na čelu, in Sicer do sedanje mitnice, skončal pa jo Je šele po vojni takratni župan g. dr. Perič. Med vojno je moralo kakor drusa društva tudi Olepševalno društvo Rožne dolin« ustaviti delovaje J«, M Je tak od po vojni zopet oživelo. Ustanovil m Je na vzpodbudo g. Rudolfa G-aleta posmrtni fond, Id olajša vsaki prizadeti rodbini gmotne skrbi. riborski gasilci vrnili domov. V nedeljo ob ll..dopoldne je čuvarica na stolu naznanila, da je strela zanetila ogenj v Orehovi vasi kjer je obstojala celika nevarnost za vso vas. O tem nam poročajo: Danes dopoldne je vladala ves čas izredno težka atmosfera. Sopara je bila naravnost neznosna, od časa do časa se je zasvetlikalo in zamolklo zagrmelo. Vse je kazalo, da pride nad Maribor in okolico huda ura, toda zračni vrtinec s sivimi oblaki je kmalu zavzel smer nad južne obronke Pohorja, kjer se je hipoma stemnilo. Neurje .ie začelo rohneti z vso silo nad Pragerskim in bližnjo okolico, posebno pa severno odtod ter Se zasukalo po zatohlem ozračju. Še preden je nebo naklonilo toliko zaželje-ni božji blagoslov, je švignila električna iskra v gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Josipa Bandurja v Orehovi vasi it. 31. Ogenj je čez nekaj minut objel tudi gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo Bandurja ter se zaradi hudega vetra potem naglo razširil še na poslopje bivšega narodnega poslanca Štefana Faleža. K sreči pa se je nato vsula močna ploha, sicer bi se ogenj nedvomno razširil po vsej vasi. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Račjega. Hoč. Radvanja, Po-brežja, Zrkovcev, Studencev, Sv. Miklavža, Frama in Brezja Pri Mariboru, ki so takoj stopili v akcijo. Gasilna in reševalna dela pa so bila izredno otežkočena. Gasilci so morali namreč črpati vodo iz kilometer oddaljenega hotinjevaške-ga ribnika. Posestniku Ban dur ju so pogorela vsa poslopja do tal. Uničena je bila tudi krma in vse poljedelsko orodje Ban dur ima približno 300.000 Din škode m je sedaj brez strehe. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Faležu so pogorela vsa gospodarska poslopja razen stanovanjske hiše in ima okrog iOO.OOO Din škode, ki je istotako le deloma krita z zavarovalnino. Pogorelcem se je posrečilo rešiti le živino, ki so jo še pravočasno spravili na varno. Pri reševanju neke kolibe se je ponesrečil neki radvanjski gasilec, ki ga je odpremflo gasilno društvo iz Račjega takoj v mariborsko bolnico. Na Odkritje spominske plošče Andrejčkove-mu Jožetu Krašnja, 6. julija. Naš kraj je doživel danes nevsakdanje slavje, ki je veljalo spominu ljudskega pisatelja, rojaka Jožeta Podmiljšaka, s pisateljskim imenom Andrejčkovega Jožeta. Proslavo je priredil in vodil pripravljalni odbor s požrtvovalnim g. Masljem na čelu. Večina častilcev Andrejčkovega Jožeta se je odpeljala iz Ljubljane z jutranjim kamniškim vlakom do Domžal, kjer so jih sprejeli pripravljeni avtomobili ter jih odpeljali v slavljenčev rojstni kraj, ki se je lepo pripravil na sprejem številnih gostov. Med njimi smo opazili posebno g. inšpektorja Westra, g. dr. Rožiča in zastopnika ljubljanske občine g. Likozarja. Z Brda je prišel g. Tone Kersnik, z bližnjih krajev pa mnogo domačinov, inteligentov in kmetov. Slavje se je otvorilo z mašo, ki jo je služil domači župnik g. Breceljnik. Moški zbor ljubljanske »Sloge« je pel med daritvijo Medvedovo »K tebi srca povzdignimo«. Po maši se je podalo ljudstvo, ki ga je bilo več sto, na kakih 10 minut oddaljeno reber »Na Konju«, kjer stoji rojstna hiša Andrejčkovega Jožeta. Goste in zbrano ljudstvo je najprej pozdravil g. Maselj, ki je dal besedo prof. aMksu Pirnatu. Ta je v pesniško vznesenih, a prijetno domače ubranih besedah, podal obris življenja in dela slavljenca. Ljudstvo je sledilo globoko zamišljenemu govoru z veliko pozornostjo in je na koncu odgovorilo s slava-klici. Po govoru prof. Pirnata so odkrili ploščo z napisom: V tej hiši se je rodil slovenski pisatelj Jože Podmiljšak, Andrej-čkov Jože dne 24. marca 1845. umrl 24. dec. 1879. Pevci so pod vodstvom g. H. Svetla zapeli koral »Ti, ki si nas ustvaril ko listja in trave« in besedo je dobil mo-ravški rojak prof. dr. Val. Rožič, ki je pozdravil slavilce Andrejčkovega Jožeta v imenu ljubljanskega umetniškega društva »Probude«. Pevci so intonirali veličastno »Bud morje adrijansko« in predsednik odbora je prečital pozdravni brzojavki vršilca dolžnosti prosv. šefa dr. Lončarja v imenu Slovenske Matice ter brzojavni pozdrav pisatelja Jos. Kostanjevca. Z državno himno, ki jo Je odsvirala »Sloga«, je bil dnevni red slavnosti izčrpan in občinstvo se je razšlo, da se je ob treh popoldne znašlo na vrvečem prazničnem prostoru na ljudski veselici, ki se je vršila na prostem z bogatim sporedom. Podrobno poročilo o slavnosti prinese jutrišnje »Jutro«. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Ponatis prepovedan kriminalni homan Tudi v kavarni ga je pozdravila natakarica z vprašanjem, zakaj je prišel tako zgodaj. Prav tako plačilni natakar, sicer izredno postrežljiv in vljuden mož. Riko je molčal, prehitel z očmi kup časnikov pred seboj, popil kavo in hotel plačati, ko se je nenadoma pojavil pred njim policijski uradnik Juvančič in ga vprašal: »O, tako zgodaj?« »Da, tako zgodaj,« je odgovoril Riko nejevoljno. »Zdaj grem šele spat«, je nadaljeval Juvančič in povedal, da ga je znana družba spet zvabila v nočni lokal in tako naprej. »Potem pa ste gotovo trudni,« se ga je skušal znebiti Riko. »Truden nisem, ampak zaspan. Dve noči, vmes pa služba, to ie naporno.« »Nedvomno«, je rekel Riko in vstal. Na pločniku pred kavarno sta se poslovila. Riko je bil silno slabe volje. Tako torej, je prekrižal roki na hrbtu in korakal po Dunajski cesti, tako torej! Zdaj ne bom smel niti na cesto dopoldne! Ljudje niso samo čudni, ampak tudi bedasti. Še nikoli nisem vprašal nobenega, kaj dela na cesti. Ne čez dan in ne ponoči. Preneumno! si je mislil in šel naprej, ne da bi pogledal komu v obraz- In kakor da bi se bil skesal ostre sodbe, ki jo je izrekel nad ljudmi, je iskal vzroka svoji nejevolji v neprespani noči in še bolj v dogodkih prejšnjega večera. Nenadno se mu je zazdelo spet vse tako malenkostno, tako otročje, da ga je bilo skoro sram in bi se najrajši vrnil domov, da se naspi in počaka, kaj se bo razvilo. Ne, obljubil sem, da pridem! se je opogumil in šel dalje. Toda vedno znova ga je mučila misel, kakšen pomen ima vse to in čemu je baš on tisti, ki pomaga pri odnašanju razvalin, ko je vendar zanj popolnoma vseeeno, če je kdo srečen ali nesrečen, kakor je vseeno ljudem, kaj se godi ž njim in kako živi. Tako je prišel do Lebanove vile. Zgolj iz dolžnosti do samega sebe in v zavesti, da je neprisiljena obljuba obvezna za poštenjaka. Šel je naravnost gori po stopnicah. Še nikoli ni šel tako indi-ferentno in zdelo se mu je, kakor da bi hodil po stopnicah, ki vodijo v urad za trgovinske posle. Mislil je, da ga bo Jana pričakovala in mu prišla naproti, toda Jane ni bilo nikjer. Trkal je na vsa vrata in jih odpiral. Zaman. Jane ni bilo. »Kdo je?« se je oglasil ženski glas iz pritličja. Riko je spoznal glas služkinje in je šel proti stopnicam. »A, vi ste, gospod Drmota, klanjam se«, ga je pozdravila Tončka in se opravičevala, da ga ni slišala, čeprav je bila šla nalašč zato v pritličje, da ga vidi takoj ob prihodu. »Ali gospe ni doma?« »Izvolite, gospod Drmota!« je odprla Tončka vrata sprejemnice. Njeno obnašanje se je zdelo Riku malce čudno in jo je vprašal: »Le nič ceremonij, Tončka! Ali je gospa doma ali ne?« »Izvolite, prosim!« je pokazala z roko v sprejemnico. Riko je stopil v sprejemnico in opazoval Tončko, ki se je prijazno smehljala. »No, Tončka, zdaj pa le hitro!« »Veste, gospod, je pričela služkinja, oprostite, prosim, zadnjič me je gospa pošteno oštela, ker sem govorila z vami kar v veži.« »Res, No, najbrže ni bilo tako hudo-« »O pač! Gospod Leban ji je naročil, da me mora poučiti, kako se je treba obnašati s tujci.« »Tako je rekel gospod Leban?« »Da... prav tako. Silno je bil jezen. In kadar je jezen, sicer pa ga gotovo poznate... Rekel je... Ah, skoro bi bila pozabila. Gospa mi je naročila ...« r »Kaj je rekel gospod Leban? Le povejte!« »Ne vem, če smem povedati. Zdi se mi, da ne bi smela. Gospa, ki je tako dobra z menoj, bi bila gotovo jezna name, če bi zvedela, da sem vam povedala kaj takega.« »Brez skrbi, Tončka. Ce je kaj takega, mi lahko verjamete, da bo ostalo tu v sobi- »No, pa naj bo. Saj vem, da imate tudi vi radi gospo in ona vas tudi...« »Kako mislite to, Tončka?« je vprašal Riko, ki je bil opazil v njenih očeh, da ni izrekla teh besed kar tjavendan. »Kako mislim, pravite? Tako, kakor je v resnici.« »In kaj je v resnici?« »To, da vas ima gospa zelo rada.« »Pustiva to! Gospa je dobra ženska in razumna. To je že dosti v naših časih... No, kaj je rekel gospod Leban?« je vprašal Riko, ki se je zavedel, da ne bi bil smel razpravljati s služkinjo o svojem razmerju do gospe Jane. »Ce mi obljubite, gospod, da ne boste govorili o tem z gospo... Z gospodom o tem gotovo ne bosta govorila, o tem sem prepričana.« »O? Kako morete trditi kaj takega?« »Lahko, saj sem že tolikokrat čitala, da gospodje, ki se dobro razumejo z omoženimi gospemi. nikdar ne govore o takih stvareh z njihovimi možmi.« Riku je bilo dovolj. Sprevidel je. da ve služkinja vse in veliko več nego vse in da ga celo krivo sodi, ko govori na svoj način o intimnostih, ki jih ni zagrešil. Resno in nekoliko osorno je rekel: »Tončka, zanimate se za stvari, ki se vas ne tičejo in ki jih vobče ni! Povejte, kar ste hoteli povedati!« »Mislim, da je dobro za vas, če veste. Veste, kaj je rekel? Prav tako je rekel: Riko, to ste vi gospod, je rekel, Riko je že tako domač, da hodi kar po sobah in ne bo dolgo, pa bo prišel naravnost v spalnico... Prosim vas, gospod, tako je rekel. In vi ne smete vedeti nič. Kaj ne, da ne boste povedali gospe?« CENE MALIM OGLASOM: (agHDaHBHUMHBgMwgMaamaw' Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 de» mu posije p9 pesti nsssioT rall Ic© ds«3.!!^© m/ssp&s-sasesi© ts&o&o «e vncs&h o^lsss&zf esesf pr>ts? s&sigsmšzzsh siccp ira© b& / CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Opremljeno sobo 6 posebnim vhodom oidarn v bližini Tabora. Naslov v oeiasnem oddelku »Jutra«. 26995 Gospoda sprejmem na -lanovanje na Starem t.rpu. Naslov v osrl. odd. »Jutra«. 27117 Trgovski pomočnik mlajša moč. izvežban m vesten dobi takoj mes"o v trs. meš blaga v okolici Maribora Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. Učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v ogl. odd- »Jutra«. 2703S Hlapca zanesljivega sprejmem za malo kmetijo. Služba stalna. Nastop lahko takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27028 Mesarski jn preka-jevaiski pomočnik kateri je vojaščine prost, dobi služb". Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26503 Sprejmem delo za prepisovanje s strojem na dom ali event. par ur dnevno v kaki pisarni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27050 Vajenca za radio in elektrotehniko sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27110 Starinarfa zaradi nakupa imenitne starine iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26842 Krojaški pomočnik dobro izvežban v velikih in malih komadih, išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26900 Šofer zanesljiv, trezen, zmožen popravil, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26882 Urarski pomočnik zmožen vsakovrstnega dela ter nekoliko zlatarskega išče službe. Nastop takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27023 Vdova uradnika brez otrok, gre k boljšemu gospodu ali gospej kot dobra gospodinja s celo hišno opremo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27059 Državni uradnik mlad. odslužil vojaščino kot podoficir. popolnoma sposoben srbohrvatskega jezika želi mesta privatne službe v Sloveniji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27068 Dobro naprodaj, šče lahko kolo Figovec, skladi 26936 _______ Stanovanje trosobno. solnčno in so-lio. z vsemi pritiklinami, s solnčno verando, kopalnico itd. v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti oddam s t. avgustom Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27109 Stanovanje z 2 sobama. v okolici Ljubljane oddam za mesec avgust mirni in starejši stranki. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 26S6S Stanovanje 1—2 sob v boljši hiši išče drž. uradnik 7. tričlansko odraslo družino v mestu ali bližini za avgust Naslov v ogl. odd. »Jutra« 27071 Lepo stanovanje treh sob in pritiklin takoi oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 27046 Gospodična srednjih let gre kot sostanovalka k samski osebi ali vdovi za pomoč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2696S Prazno sobo lepe, z električna razsvetljavo. parketirano ter s posebnim vhodom od»iam v Novem Ud.ma.tu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 267S7 Opremljeno sobo oddam letoviščarjem ali družinam s 15. julijem. Istotam soba za samske. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26723 Sobo novo opremljeno, ob Ta-Taboru oddam. Elektrika, parket, souporaba kopalnice. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26921 Prazno sobo lepo, veliko z elektriko se odda s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27114 Vsakovrstno C?AM POHIŠTVO LIANA za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 ■■■■■■■■■■■■■i y | Lovske puške, browning pištole, samokrese, ~ montiranje daljnogledov, ribiško orodje — sprejema v popravilo puškar F. K. Kaiser, Ljubljana. Kongresni trg 9 Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. 2SSSBISSSSSSHHI DV6KOLESA — teža od f ko nanre) aajlažjega m najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpreprostejšega do najfi nejšega modela. Izdeluje se tudi pc jkusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika. posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, rjTTJBLJANA. Karlovška cesta št.