EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 92-1 2020 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 92-1 2020 CASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2020 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 2020 © Zveza geografov Slovenije 2020 Mednarodni uredniški odbor – International editorial board: dr. Valentina Brecko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Rok Ciglic (Slovenija), dr. Predrag Djurovic (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) Urednik – Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnicni urednik – Managing and technical editor: dr. Rok Ciglic Naslov uredništva – Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik – Publisher: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja – For the publisher: mag. Igor Lipovšek Racunalniški prelom – DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk – Printed by: SYNCOMP d.o.o. Sofinancer – Co-founded by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vkljucena tudi v – The journal is indexed in: CGP (Current Geographical Publications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences), Geobase (Elsevier Indexed Journals), GeoRef (Database of Bibliographic Information in Geosciences), Geoscience e-Journals, OCLC WorldCat (Online Computer Library Center: Online Union Catalog), Crossref, Scopus Naslovnica:Gorjancioktobra2020.Fotograf:JureTicar,©ZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelika. Frontpage:GorjanciHillsinOctober2020.Credit:JureTicar,©ZRCSAZUAntonMelikGeographical Institute. VSEBINA – CONTENTS RAZPRAVE – PAPERS Tatjana Resnik Planinc, Eva Konecnik Kotnik, Karmen Kolnik, Mojca Ilc Klun Geography in secondary education: an analysis of the structure of curricula and their evaluation .............................................................................................................................................................................................................. 9 Geografija v sekundarnem izobraževanju: analiza strukture in vrednotenje ucnega nacrta in kataloga znanja ...................................................................................................................................................................... 24 RAZGLEDI – REVIEWS Matija Zorn, Mauro Hrvatin, Drago Perko Hydrological connectivity: an introduction to the concept ........................................................................................................ 37 Hidrološka povezljivost – temeljni konceptualni okvir ............................................................................................................ 47 Tanja Šumrada, Ilona Rac, Luka Juvancic, Emil Erjavec Ohranjanje krajinskih znacilnosti in njihovo vkljucevanje v ukrepe slovenske kmetijske politike ................................................................................................................................................................................................................ 53 The preservation of landscape features and their inclusion into Slovenian agricultural policy measures ...................................................................................................................................................................................... 65 Nika Razpotnik Viskovic Trajnostne prakse v turizmu – kako jih prepoznati? .................................................................................................................... 69 Sustainable tourism practices – how can we recognise them? ................................................................................................ 79 Kerstin Potthoff, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Mimi Urbanc The past and perspective development of pasturing and tourism in the mountains: insights from Norway and Slovenia.................................................................................................................................................................... 81 Pretekli in predviden razvoj planinskega pašništva in turizma: vpogledi v norveške in slovenske razmere .................................................................................................................................................................................................... 100 Blaž Komac, Matija Zorn Pomen negradbenih ukrepov za poplavno varnost .................................................................................................................... 113 The importance of non-structural flood protection measures.............................................................................................. 130 POLEMIKE – POLEMICS Matjaž Geršic Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa ................................................................................ 133 Slovenian exonyms through the lens of the first Slovenian normative guide........................................................ 153 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Matjaž Geršic: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete, Geografija Slovenije 36 (Drago Kladnik) .................................................................................................................................................................................................................... 155 Miha Koderman, Vuk Tvrtko Opacic (urednika): Challenges of tourism development in protected areas of Croatia and Slovenia (Branka Razpet) ................................................................................................ 157 DavidBole(urednik):Velenje,industrijskomestovpreobrazbi,CAPACities4(ErikLogar) ................ 159 Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglic, Erik Logar (uredniki): Domaci odzivi na globalne izzive, Naravne nesrece 5 (Jure Ticar) ............................................................................................................................................................ 160 Helena Dobrovoljc, Manca Cernivec, Matjaž Geršic (uredniki): Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom. O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen (Rok Ciglic) ................................................................................................................................................................................................................................ 162 KRONIKA – CHRONICLE V spomin geomorfologu Andriji Bognarju (1937–2019) (Jurij Kunaver) .................................................................... 165 Uvodni sestanek projekta LABELSCAPE (Matjaž Geršic) ............................................................................................................ 168 Drugo srecanje partnerskih ustanov v okviru projekta »100% lokalno« (Erik Logar) .................................. 170 Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU (Primož Gašperic) ............................................................................................................ 170 ZBOROVANJA – MEETINGS Posvet o okupacijskih mejah med drugo svetovno vojno v Sloveniji (Matija Zorn) ........................................ 175 Obisk gora v casu podnebnih sprememb (Matija Zorn, Miha Pavšek) .......................................................................... 175 POROCILA – REPORTS Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2019 (Matija Zorn) ................................................................ 181 Porocilo Oddelka za geografijo Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem (Gregor Kovacic, Valentina Brecko Grubar, Miha Koderman) ........................................................................................ 186 Porocilo o delu Ljubljanskega geografskega društva v letu 2019 (Jernej Tiran) .................................................... 188 Novi prostori Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (Drago Perko) .............................................. 191 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglic)...................................................................................................................................................... 197 GEOGRAPHYINSECONDARYEDUCATION:ANANALYSIS OF THE STRUCTURE OF CURRICULA AND THEIR EVALUATION GEOGRAFIJA V SEKUNDARNEM IZOBRAŽEVANJU: ANALIZA STRUKTURE IN VREDNOTENJE UCNEGA NACRTA IN KATALOGA ZNANJA AUTHORS/AVTORICE dr. Tatjana Resnik Planinc UniversityofLjubljana,FacultyofArts,DepartmentofGeography,Aškercevacesta2,SI–1000Ljubljana, Slovenia tatjana.resnik@ff.uni-lj.si dr. Eva Konecnik Kotnik University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Geography, Koroška cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenia eva.konecnik@um.si dr. Karmen Kolnik University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Geography, Koroška cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenia karmen.kolnik@um.si dr. Mojca Ilc Klun UniversityofLjubljana,FacultyofArts,DepartmentofGeography,Aškercevacesta2,SI–1000Ljubljana, Slovenia mojca.ilcklun@ff.uni-lj.si DOI: 10.3986/GV92101 UDC/UDK: 91:373.5.016(497.4) COBISS: 1.01 ABSTRACT Geography in secondary education: an analysis of the structure of curricula and their evaluation The purpose of this paper is to present some of the results of a broader survey of current geography cur­ricula at primary and secondary levels of education in Slovenia. The primary aim of the study was tofind out what kind of curricula for geography lessons teachers of geography and others interested in geography would like to see at different levels of education. The study consisted of two parts: in the first part, we took an analytical view of the primary school curriculum in geography, and in the second part, which is pro-videdinthispaper,wefocusedonthesecondaryeducationallevel,lookingatbothgymnasiumsandsecondary vocational and technical education. We present the opinions of the survey respondents on the basic con­ceptual orientation of the geography curricula in gymnasiums and in secondary vocational and technical T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… schools, their elementary structure and scope, and the respondents’ reflections on the comprehensiveness, usefulness and suitability of individual curriculum elements for teaching geography. KEY WORDS geography, curriculum, geography teachers, gymnasium, secondary vocational and technical education IZVLECEK Geografija v sekundarnem izobraževanju: analiza strukture in vrednotenje ucnega nacrta in kata­loga znanja Namen prispevka je predstaviti del rezultatov širše raziskave o dosedanjih geografskih ucnih nacrtih na primarniinsekundarniravniizobraževanjavSloveniji.Temeljniciljraziskavejebilugotoviti,kakšneucne nacrte za pouk geografije si želijo ucitelji geografije in druga zainteresirana geografska javnost na razli-cnihvzgojno-izobraževalnihravneh.Raziskavajebiladvodelna;vprvemdelusmoosvetlilianaliticnipogled naosnovnošolskiucninacrtzageografijo,vdrugemdelu,kigapodajamovtemprispevku,pasmoseosre­dotocilinasrednješolskovzgojno-izobraževalnoraven,insicertakonagimnazijskokotnasrednjestrokovno in poklicno-tehniško izobraževanje. Predstavljamo mnenje anketiranih o osnovni konceptualni usmeri­tvi ucnega nacrta za geografijo v gimnaziji ter kataloga znanja za geografijo v srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju, o njuni elementarni strukturi in obsegu ter razmišljanja anketiranih o vkljucenosti, uporabnosti in ustreznosti posameznih elementov ucnega nacrta oziroma kataloga zna­nja za pouk geografije. KLJUCNE BESEDE geografija, ucni nacrti, katalogi znanja, ucitelji geografije, gimnazija, srednje strokovno in poklicno-teh­niško izobraževanje The article was submitted for publication on March 3, 2020. Uredništvo je prispevek prejelo 3. marca 2020. 1 Introduction More than ten years ago, Konecnik Kotnik (2008) highlighted a lack of subject-based education research that would guide the development of curricula over a longer period of time, and suggested that more research attention should be paid to this area of geography education in future, since due to the new curriculum reforms it would be easier to introduce the necessary and desired changes. Senegacnik(2005)notedthatcurriculumreform,ifcarriedoutintheabsenceofsubject-basedresearch, could lead to the dominance of »arguments of power« instead of »the power of arguments«. Often, oneofthekeyproblemswiththecurriculumrevisionssofarhasbeenthelackoftimeforcarefulreflec­tion, which has led to curricula that some teachers have not been completely happy with (Konecnik Kotniketal. 2018). Withourstudyofgeographycurricula,wehopedtohelpfillthatgapandfindout whatkindofcurriculaforgeographylessonsteachersofgeographyatdifferenteducationallevelswould like to use. This study of geography curricula in Slovenia began as an online chat in the framework of the Conference of Slovenian Geographers in Maribor in September 2017. It later grew beyond the initial frameworkandcontinuedassurveyresearchuntilApril2018throughthe»Geolista«onlinegroup.Thus in 2018, the first part of the survey »What kind of curriculum do primary school geography teachers want?« (Konecnik Kotnik et al. 2018) was published; in this article we now turn to the second part of the study, which looks at the secondary education level. As our starting point in this research, we took Strmcnik’s definition of the curriculum as a profes­sional document that combines and adapts the learning content and its purpose to students’ receptiveness and educational needs, with the task of adapting learning objectives and content direct­ly to teaching use (Strmcnik 2001). In highlighting the basic research question of how the guidelines, principles and goals of updating geography curricula to date have linked the findings of research on geographyteachingandlearning,wesoughttoobtainausefulframeworkforanalysinggeographycur­riculathroughasurveyoftheviewsofgeographyteachers.Webelievethatthisisnotonlyforthebenefit of future curriculum designers, but also for the (self) evaluation of the teachers. We all have to under­stand that »bridging the gap between theory and research on learning and educational practice is a huge challenge for researchers and professionals alike, and also for all those who design educational policy and can help reduce the »great dividing line« between them« (O naravi…2013, 45). In recentdecades, asresearchon learning hasintensified, there hasalso been an increasing expec­tationthatthiswillhelptoimprove itsplanning (e.g. curricula),theteaching materials andpractical work in the classroom (O naravi …2013). Among the basic components for achieving quality progress are: competencies that must be acquired; learning processes needed to acquire compe­tencies; guidelines and principles to introduce and support learning processes; and evaluation methods to monitor and improve learning processes (De Corte, Verschaffel and Masui 2004). In addi­tiontocontentforuseingeographyteaching,abasisfordesigningtheresearchinstrumentationused was outlined. Evengoodpedagogicaldocumentationcannotproduceconcreteinstructionsthatcouldbedirect­ly applied in practice, but it can be a good basis for teachers to flexibly and creatively use teaching guidelinesforpursuingstudents’ geographycompetencytaught atsecondarylevelandforplanning, implementation and assessment of the learning outcomes of their educational practice. A prereq­uisite for the successful implementation of curricula in educational practice is first and foremost qualified and motivated teachers, who are not just consumers or transmitters of expertise pro­duced by others but also co-designers and especially co-authors of the evaluation of teaching and learningresults. Theirtaskisnotmerelyto respondtochanges(legislation,social realities,newaca­demic knowledge, etc.); they must also develop the ability to anticipate students’ needs by being proactive, whichis based ontheeducationalfoundationsfor the co-responsiblebehaviourof every educator. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… 2 Methodological approaches Thepurposeofthisstudywastoobtaintheviewsofgeographyteachersoncurriculaforsecondary education, i.e. on the gymnasium curriculum (adopted at the 110th session of the Expert Council of the Republic of Slovenia on 14 February 2008; editorial review carried out at the 155th session of the Expert Council of the Republic of Slovenia for General Education on 28 February 2013) (Polšak et al. 2008) and the curricular document for secondary vocational and technical education (determined by theExpertCounciloftheRepublicofSloveniaforGeneralEducationatits99thsessionon15February 2007) (Srednje strokovno…2007). We initially used the descriptive method in our research work. In the applied part, we conducted aquantitativeempiricalnon-experimentalstudy(Sagadin1993)inwhichwecollecteddatausingasur­vey. The data obtained in this way were statistically processed. The data collection instrument was an onlinesurveyproducedusingtheonlinetool1ka.si.Thesurveybeganwithgeneralquestions(e.g.basic conceptual orientation, structure and scope of the curriculum), then moved on to more specific ques­tions (e.g. the usefulness and need for inclusion of individual elements of the curriculum and suggestions by the respondents for substantive changes to the curriculum). The survey also included demographic questions about the respondent. It consisted of seventeen closed and semi-open ques­tions (short answer). As explained earlier, the study first took shape in a chat room in the framework of the Conference of Slovenian Geographers in Mariborin 2017, and then continued due to the desire to include a wider circle of geography teachers in the survey through the online group »Geolista«. We provided a link to theonlinesurveytoallinvolvedthroughthisgroup.Onlythosesurveysthatwerefullycompletedwere considered in the presentation of the results. 3 Results Intotal,47respondentscompletedtheonlinesurvey:27forgymnasiumand20forsecondaryvoca­tional and technical education (hereinafter referred to as SVTE). Of the respondents who evaluated the gymnasium curriculum in the survey, 70% were women and 30% were men, while of those who responded to questions on the SVTE curriculum, 85% were women and 15% were men. The greatest percentage (37%) of those surveyed for the gymnasium curriculum were in the 36–45 age group, 22% were in the 46–55 age group, 19% were in the 56–65 age group, 11% were in the 26–35 age group and 11% were under 25. The majority of SVTE respondents (60%) were in the 36–45 age group, 15% were in the 26–35 age group, 15% in the 46–55 age group, and 10% were in the 56–65 age group. The highest proportion of participants in the gymnasium survey (44%) have been teaching for 16 to 25 years, 11% of participants for less than 5 years, 11% have 6 to 15 years of work experience, and 18% have been teaching for 26 to 45 years. The remaining respondents (16%) who answered questions relating tothe gymnasium curriculum donot teach.We assume that they are geographers whose work is indirectly related to geography education: higher education geography teachers and geography con­sultants. All SVTE respondents haveless than 25 years of service, and 10% of them less than five years. In the first part, we asked the respondents about the desired structure of the gymnasium or SVTE geography curriculum (basic conceptual orientation, structure and scope; Figures 1 and 2). The respondents rated particular conceptual orientations with scores ranging from 1 (least desir­ableconceptualorientation)to5(mostdesirableconceptualorientation).Theaverageofthescoresshows that a combination of general and regional geography, but with the predominance of general geogra­phy, would be most desirable for gymnasium education (3.9). A problem-oriented approach with an emphasis on examples from the regional geography of Slovenia follows, with an average score of 3.7. Bylistinga»problem-orientedcurriculum«wetookanapproachbasedonteachingmethodologyrather Geografski vestnik 92-1, 2020 Papers/Razprave 4.5 4 3.5 3 Score 2.5 2 1.5 1 0.5 0 …solely general ... solely regional ... a combination ... a combination geography with examples geography with of general and of general and from the regional occasional regional geography regional geography geography of Slovenia explanations (but with the (but with the and the world of general principles predominance of predominance of general geography) regional geography) ... a problem–oriented ... very similar or Other approach with identical to the an emphasis on current one examples from the regional geography of Slovenia Figure 1: Desired conceptual orientation for the gymnasium geography curriculum. 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 …solely general ... solely regional ... a combination ... a combination geography with examples geography with of general and of general and from the regional simultaneous regional geography regional geography geography of Slovenia explanations of (but with the (but with the and the world general principles predominance of predominance of general geography) regional geography) ... a problem–oriented ... very similar or Other approach with identical to the an emphasis on current one examples from the regional geography of Slovenia Figure 2: Desired conceptual orientation for the geography curriculum in SVTE. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… thanstartingfromacontent-basedconceptionofgeography.Thequestionthereforeremainsastowhat the respondents’ subjective conceptions are about what a problem-oriented approach means: whether they have in mind the treatment of particular problems or the problematisation of existing content or somethingelse.Acombinationofgeneralandregionalgeography,butwiththepredominanceofregion­al geography, received an average score of 3.1. This approach is also a characteristic of the current curriculum, which received an average score of 2.9 as a separate descriptor. From both results, we can concludethatthecurrentconceptofthecurriculumisratedonaveragewithascoreof3. Acurriculum that would consist solely of general geography with examples taken from the regional geography of Slovenia and the world received an average score of 2.8, while the lowest average score (2) was given toacurriculumthatwouldconsistsolelyofregionalgeographywithsimultaneousexplanationsofgen­eralprinciples.Atallyofthehighestscores4and5indicatesthatthemosthighlyvaluedisacombination of general and regional geography but with a predominance of general geography, followed by a prob-lem-oriented approach with an emphasis on examples from the regional geography of Slovenia. The conceptualorientationofthecurrentcurriculumwasthusevaluatedaslessdesirablebutstillgood.Although the choice of »other« was frequently selected, the respondents unfortunately did not elaborate. SVTE respondents gave the highest score (3.8) to a general geography orientation with examples fromtheregionalgeographyofSloveniaandtheworld.Thiswasfollowedbyaproblem-orientedapproach withexamplesfromtheregionalgeographyofSlovenia(anaveragescoreof3.5),anapproachthatcom­bined general and regional geography but with the predominance of general geography (3.2), and the current concept of the curriculum also received a score higher than 3. Here as well the lowest evalu­ated conceptual orientation was the one in which regional geography predominates. The sums of the highest scores 4 and 5 give priority to the problem-oriented approach, followed by a curriculum based on a general geography approach with examples from Slovenia and the world. Combining the results for both types of secondary education, we can conclude that teachers tend to favour conceptual orientations that give priority to general geography. According to the results of the survey, the gymnasium geography curriculum should be based more on general geography than regional, and the SVTE group showed a similar tendency in their opinion, since in their view the cur­riculum should be based predominantly on general geography, with highlighted examples from Slovenia. In both cases, a desire for a problem-oriented approach is evident. When asked what elements the curriculum for geography education in gymnasiums should include, 79% of those surveyed ranked most highly (scores of 5 and 4) a geography curriculum that would include only general learning objectives and competencies and basic standards of knowledge, but not the other currently existing elements such as definition of the subject, detailed objectives and content,expectedresults,interdisciplinaryconnections,teachingrecommendations,andevaluationof achievements. 35% of the respondents assigned the highest score to a curriculum that would include only general objectives and competencies, while an equal share of the respondents (35%) assigned the highest score to a curriculum that would include just a definition of the subjectand basic standards of knowledge. The average score indicates that, in the case of gymnasium (Figure 3), the highest score (3.9) was given to a curriculum that would include general objectives, competencies and basic stan­dards of knowledge, but not also, for example, operational objectives. However, it should be noted at thispointthatthecurrentcurriculumstructure,whichincludesverydetailedoperationallearningobjec­tives, received a relatively high score of 3.2. AsimilarsituationwithrespecttothehighestscorescanbeobservedforSVTErespondents(Figure4). The highest average score (3.7) was given to a more general curriculum (general objectives, compe­tencies, basic standards), but they are also satisfied with the current one (score of 3.1). The same score was given to a curriculum structure in which only the general objectives are listed. The desire for a more skeletal structure is also reflected in the respondents’ desire to reduce the volume of the curriculum in terms of the number of the pages: the respondents would like something shorter than the current ones for both gymnasium and SVTE (currently 60 pages for the gymnasium Geografski vestnik 92-1, 2020 Papers/Razprave 4.5 4 3.5 3 Score 2.5 2 1.5 1 0.5 0 ... general objectives only (with reference to knowledge, skills, abilities) ... general objectives and competencies only ... general objectives and competencies and basic standards of knowledge ... general definition of the subject and basic standards of knowledge ... all or most of the sections that it currently contains Other Figure 3: Average scores for the structure of the gymnasium curriculum. 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 ... general objectives only (with reference to knowledge, skills, abilities) ... general objectives and competencies only ... general objectives and competencies and basic standards of knowledge ... general definition of the subject and basic standards of knowledge ... all or most of the sections that it currently contains Other Figure 4: Average scores for the structure of the curriculum in SVTE. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… curriculum and 17 pages for the SVTE curriculum). Thus each should be no longer than 5–10 pages. This choice was given the highest scores (4 and 5) by 69% of the gymnasium respondents and 79% of the SVTE respondents. The vast majority of the respondents (more than 80% for both secondary edu­cationcoursesofstudy)wouldliketohaveateacher’smanualasasupplementtothiskindofcurriculum, containing, for example, planning, assessment based on different levels of learning complexity, sug­gestionsforaselectionoflearningcontent,teachingmethods,formsofteachingandteachingmaterials. In this way the teacher’s manual would also contain elements that would be excluded from the current structureofbothcurriculardocuments.Thiswouldprovidegreaterautonomyforteachersandthepos­sibility of more frequent updating of objectives and content, as the latter would not be tied to periods of official curricular changes. Inthesecondpartofthesurveyweaskedtherespondentsabouttheusefulness(towhatextentapar­ticular element of the curriculum is useful in their work and to what extent it is prepared in a way that the respondents can use it effectively) and about the degree of necessity for particular elements of the curriculum (how much the respondents actually need a particular item). For gymnasium education (Figure 5), the respondents gave the highest scores on usefulness to the section General objectives and competencies and the section Objectives and content for general geogra­phy, with the latter also receiving the most high scores of 4 and 5. High scores for usefulness (3.7) were also given to the sections Objectives and content for the geography of Slovenia and Objectives and con­tent for regional geography of the world. The section Additional objectives and content for programmes offering the baccalaureate exam in geography received an average score of 3.4 for usefulness in teach­ing. Objectives and content for the geography of Europe and Expected achievements/results were given a score of 3.5, while all other sections of the gymnasium curriculum, with the exception of Definition of the subject, were scored below a 3 and thus considered less useful by the respondents. Respondents evaluating the usefulness of the SVTE curriculum (Figure 6) gave the highest scores toLearningobjectivesandrecommendedactivities(averagescoreof3.7)andMinimumstandardsofknowl­edge(averagescoreof3.6).ThesewerefollowedbythesectionsImplementingcompetenciesinthesubject, Attitude goals relating to particular learning/thematic units, Guiding general objectives, Optional part: choice of elective topics offered for an additional 68 hours and finally Introduction, Teaching recommen­dations, and Assessment. SVTE respondents gave the highest proportion of scores 5 and 4 to Learning objectives and recom­mendedactivities,whichisnotsurprisingsincethispartofthecurriculumrelatesdirectlytothedelivery of lessons. Since the design of the SVTE curriculum is different from that of the gymnasium curricu­lum, it is not possible to determine from the basic curriculum structure (the table of contents) which geography elements would be more useful to the respondents. We also asked the respondents to what extent the elements of the current gymnasium curriculum andSVTEcurriculumareactuallyneeded.TheaveragescoresfortheSVTEcurriculumindicate(Figure7) thattherespondentsmostneedthesectionsAttitudegoalsrelatingtoparticularlearning/thematicunits (4.2),Minimumstandards(3.8),Learningobjectivesandrecommendedactivities(3.8),andGuidinggen­eral objectives (3.8). It is interesting how the need for attitude goals stands out, which may be related to the specifics of professional orientations, in which greater motivation and a more positive attitude towards specialised subjects is to be expected compared to general ones such as geography. In the gymnasium curriculum (Figure 8), according to the respondents, most needed are the sec­tions on content and operational objectives, in which the highest rated is the need for objectives and content of general geography and regional geography of the world (3.6) (which is in keeping with the respondents’ responses as to what kind of curriculum they would like to have), followed by the need for objectives and content of the geography of Slovenia and Europe (3.5). Among the elements of the gymnasium curriculum that are least needed according to the respondents are the objectives and con-tentfortheprogrammesforthebaccalaureateexamingeography(3.1),whileonlytheelementdefinition of the subject (3.0) was rated lower Geografski vestnik 92-1, 2020 Papers/Razprave 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 Definition General Objectives Objectives Objectives Objectives Additional Expected Interdisici- Teaching Evaluation of the objectives/ and content and content and content and content objectives achievements/ plinary recommen- of subject competencies for general for regional for the for the and content results connections dations achievements geography geography of the world geography of Europe geography for programmes of Slovenia offering the baccalaureate exam in geography Figure 5: Usefulness of the current gymnasium curriculum. 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 Introduction Implementing Guiding Learning Attitude goals Minimum Teaching Assessment Optional part: competencies general objectives relating to standards recomm- choice of in the subject objectives and particular (knowledge endations elective topics of the recommended learning/ required for a offered for subject activities thematic passing grade) an additional units 68 hours Figure 6: Usefulness of the elements of the current SVTE curriculum. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… The reasons for such a discrepancy in the evaluation of individual structural elements are likely to be found, for a large share of the respondents, in a distinct lack of understanding or non-acceptance oftherelationshipbetweenthecurriculumandtheGeographyExamCatalogue.Failuretoassumethat thegeographycurriculumisabasicdocumentforallstudentsduringthe210-hourgeographyprogramme, and that the Geography Exam Catalogue is a one-year continuation for a specific group of students in preparation for the baccalaureate exam in geography, is a major misconception that indicates a lack of awareness (or acceptance) of the different purposes of the two documents. At the same time, we do not underestimate the problem present in the opinions of the respondents that »the Geography Exam Catalogue has ruined the curriculum«, and to which we should also respond appropriately within the framework of the National Education Institute and the Subject Development Commission for GeographyaswellastheCommissionfortheBaccalaureateExaminGeography,andofcourseexperts in the field of geography education. We were also interested in evaluating the suitability of existing elements of the gymnasium geogra­phycurriculum(Figure9)andtheSVTEgeographycurriculum(Figure10)aswellasconcretesuggestions fromtherespondentsforsubstantivechangesinboth.Thesuitabilityofindividualelementsofthecur­riculum or curriculum were rated on a scale of 1 to 5, with a score of 1 indicating that many changes in content would be required for a given element and a score of 5 indicating that the element of the curriculum was entirely suitable. In the opinion of the respondents, the sections General objectives and competencies, Objectives and content of general geography and Objectives and content of regional geography of the world are the most suitable in the gymnasium curriculum (all receiving a score of 3.4), while the section Objectives and content of the geography of Slovenia and Objectives and content of the geography of Europe were rated somewhat less suitable (3.2). This was followed by the section Definition of the subject and Additional objectivesandcontentforprogrammesofferingthebaccalaureateexamingeography(3.0);alltheremain­ing sections were in the opinion of respondents less suitable. Intheircommentsonsuitability,therespondentsdidnotprovidespecificsuggestionsforchanges tocontent. Theymentionedthenumericalimbalanceofthewrittenlearningobjectives(e.g. between physicalandsocialgeographycontent)andthetaxonomicinconsistencyindefiningthedegreeofoper­ationalisationoftheobjectivesthemselves(insomecasesoperationalobjectivesweredefinedtoovaguely, in others they are very precisely specified). Considerations of this kind emerged especially regard­ing the teaching content of the regional geography of North and Latin America and in the case of Western Europe and in the regions of Slovenia, while they were less common in general geography (with the exception of types of relief and climate, flora and fauna and partly the economy (agricul­ture, tourism)). TherewerealsosomeoccasionalreflectionsthattheregionalgeographyofSloveniashouldbeoffered in the lower grades; that it is necessary to set minimum standards more clearly and to write down the assessment methods that teachers should prioritise when evaluating knowledge; and that the curricu­lumneedstospecifythatexcursionsarecompulsoryeachyear(whichwouldmakeiteasierforteachers justify organizing them). Although these are individual comments from the respondents, they give us pausetothinkthatthechapteronTeachingrecommendationshasamuchmoreimportantfunctionthan the respondents attributed to it in assessing the suitability of the elements of the current gymnasium curriculum (Figure 9), or the teachers do not take it sufficiently into account. In the SVTE curriculum (Figure 10), all elements were given a score of 3 or higher (up to 3.6) for usefulness. Most suitable were guiding general objectives (3.6), followed closely by attitude goals, and learning objectives with recommended activities. Least suitable was the section Optional part: choice of elective topics offered for an additional 68 hours (3.0). Descriptive comments with suggestions for improvementswereconsiderablylessfrequentcomparedtotheresultsforgymnasium.Individualdesires were reflected in the area of a more concretised record of individual objectives. In comments, the cur­riculum was praised as good. Geografski vestnik 92-1, 2020 Papers/Razprave 4.5 4 3.5 3 Score 2.5 2 1.5 1 0.5 0 Introduction Implementing competencies in the subject Guiding general objectives of the subject Learning objectives and recomm­ended activities Attitude goals relating to particular learning/ thematic units Minimum standards (knowledge required for a passing grade) Teaching recommen­dations Assessment Optional part: choice of elective topics offered for an additional 68 hours Figure 7: The need for the elements of the current SVTE curriculum. 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 Definition General Objectives Objectives Objectives Objectives Additional Expected Interdisici-Teaching Evaluation of the objectives/ and content and content and content and content objectives achievements/ plinary recommen-of subject competencies for general for regional for the for the and content results connections dations achievements geography geography geography geography for programmes of the world of Europe of Slovenia offering the baccalaureate exam in geography Figure 8: The need for current gymnasium curriculum elements. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 Definition General Objectives Objectives Objectives Objectives Additional Expected Interdisici- Teaching Evaluation of the objectives/ and content and content and content and content objectives achievements/ plinary recommen- of subject competencies for general for regional for the for the and content results connections dations achievements geography geography of the world geography of Europe geography for programmes of Slovenia offering the baccalaureate exam in geography Figure 9: Suitability of the elements in the current gymnasium curriculum. 4 3.5 3 2.5 Score 2 1.5 1 0.5 0 Introduction Implementing Guiding Learning Attitude goals Minimum Teaching Assessment Optional part: competencies general objectives relating to standards recommen- choice of in the objectives and recomm- particular (knowledge dations elective topics subject of the ended learning/ required offered for an subject activities thematic for a passing additional units grade) 68 hours Figure 10: Suitability of the elements in the current SVTE curriculum. 4 Discussion Thispaperhaspresentedtheopinionsof47participatingrespondentswhocompletelyfilledinasur­vey on the basic conceptual orientation of the geography curriculum for gymnasium (adopted at the 110th session of the Expert Council of the Republic of Slovenia on 14 February 2008; editorial review carried out at the 155th session of the Expert Council of the RS for General Education on 28 February 2013) (Polšak et al. 2008) and the curricular document for secondary vocational and technical edu­cation(determinedbytheExpertCounciloftheRepublicofSloveniaforGeneralEducationatits99th sessionon15February2007)(Srednjestrokovno…2007),theirstructureandscope,andanevaluation oftherepresentationandsuitabilityoftheirindividualelementsforsecondarygeographyeducation.We areaware that the number of secondary school teachers participating in the survey is low. Despite our desire and attempts to achieve a greater response among teachers, since there are more than 200 sec­ondary schools in Slovenia (and although not all have geography teachers, some have more than one), only a small proportion of teachers responded. Generalisation of the answers shows that the respondents evaluated the existing conceptual ori­entation of both the gymnasium and SVTE geography curriculum as good. In the continuation of the survey,amongtheofferedcombinationsofconceptualorientationinthegymnasiumcurriculum,they rated most highly a combination of general and regional geography in which general geography pre­dominates. This was followed by a problem-oriented approach with an emphasis on examples from theregionalgeographyofSlovenia.RespondentsevaluatingtheSVTEcurriculumgavethehighestrat­ing to a general geography orientation with examples from the regional geography of Slovenia and the world,followedbyaproblem-orientedapproachwithexamplesfromtheregionalgeographyofSlovenia. A comparison of the results of both types of secondary education shows that teachers tend to favour conceptual orientations that emphasize general geography. In the case of gymnasium education, there shouldbemoreofthistypethanregional;inSVTEthereshouldbejustgeneralgeography.Inbothcases, a preference for the problem-oriented approach can be observed. Here the survey did not identify the subjective perceptions of the respondents regarding the significance for teaching and particular fea­tures of a problem-oriented curriculum, nor the degree of differences among the respondents in the understanding and interpretation of the curriculum or in their understanding of the autonomy (and responsibility)tocreateyearlypreparationsandthematicunits,andselectlearningobjectivesfromthe curriculum in order to adapt to the needs of learners and learning conditions, etc. (Konecnik Kotnik et al. 2018). Generally speaking, the respondents were satisfied with the current structure of the curriculum, but they would like to have a gymnasium curriculum that would include general objectives, compe­tencies and basic standards of knowledge, and not, for example, operational objectives, and a SVTE curriculum that would be more general (general objectives, competencies, core standards) or a cur­riculum listing only general objectives. Preferences for a reduced structure in terms of elements were also reflected in the desire to reduce the volume of the curriculum in terms of the number of pages, forbothgymnasiumandSVTEschools –bothgroupsofrespondentsproposeavolumeof5–10pages. The vast majority of those surveyed (over 80% for both groups) would also like to see a teachers’ man­ual to accompany the curriculum, in which examples of lesson plans, assessments based on different levelsofdifficulty,suggestionsforselectingcontent,andteachingmethods,modesandmaterialswould beprovided.Thepossibilityofcombiningamoregeneralandespeciallylessextensivecurriculumwith an accompanying manual for its implementation could facilitate greater teacher autonomy and possi­blyalsomoreefficientimplementationorrealisationoftheprogramme(curriculum).Itcouldalsoenable more regular updating of teaching objectives, content and approaches by means of an (online) manual (Konecnik Kotnik et al. 2018). In the gymnasium curriculum, the most useful were the sections General objectives and competen­ciesandObjectivesandcontentofgeneralgeography,whileintheSVTEcurriculumthehighestratedsections T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geography in secondary education… wereLearningobjectivesandrecommendedactivitiesandMinimumstandardsofknowledge.Withrespect to the suitability of the sections, for the gymnasium curriculum respondents considered the chapters Generalobjectivesandcompetencies,Objectivesandcontentofgeneralgeography,andObjectivesandcon-tent of regional geography of the world to be most suitable, but did not advance any specific proposals forsubstantivechanges.IntheSVTEcurriculum,therespondentsevaluatedguidinggeneralobjectives as most suitable, followed immediately by attitude goals and learning objectives with recommended activities. 5 Conclusion In his chapter on effective approaches to curriculum development in geography, Lambert (2003) discusses the question of whether education is primarily intended to meet the needs ofsociety and the economy, or whether it should provide individuals with extensive experience and knowledge, thereby equipping them with life skills. The geography curriculum is intended to be in line with educational guidelines, social needs and geographical science, but it is a fact that the structure itself, and of course along with this the goal orientation of the curriculum as the main document forgeography education, isinfluencedbydifferentinterestgroups(educationalpolicy,pedagogicalandgeographicalinstitutions, geographyteachers,thegeneralpublic,etc.)(KonecnikKotniketal.2018).Therefore,asnotedbyKolnik and Konecnik Kotnik (2010), the final structure of the curriculum is always a compromise solution. However, in this respect it should be stressed that the curriculum, asthe basic document for geog­raphy education at the secondary level, defines its mission more broadly than the Geography Exam Catalogue, namely by »empowering the learner for life«, according to Lambert (2003). In contrast, the purpose of the Geography Exam Catalogue has a much narrower scope, related to measurement (and hence differentiation of students in further education) and even then justa portion of knowledge and skills achieved by only a portion (again) of secondary students. And it is this obvious ambiguity (or perhaps it is deliberately ignored) in the purpose of both documents that is well reflected in the opin­ions of the surveyed teachers of the »great usefulness« of those elements of the curricula that are operational (what and how much of something) and the »low usefulness«ofthose structural elements thatgivemeaningtotheeducationalmissionofschoolgeography(teachingrecommendationsanddef­initionofthesubject).Itwouldalsobeworthconsideringtheopinionsofsomeofthesurveyedgeography teachers and their professional empowerment, for whom a potentially narrower curriculum (»fewer pages«)andateachingmanualwouldbewelcomebecauseitwouldpotentiallybring»essentialthings« andmodels (preparedlessonplans)forteaching,which was alsopossibletoreadordeducefromsome reflections. Do we really want this kind of uniformity and simplification, which ignores the diversity of learners in their abilities and interests, learning environments, and working conditions? In 2008, the most recent updating of geography curricula in Slovenia took place, from top to bot­tom, from primary school through secondary education. The update was based on uniform national startingpointsinordertoallowcontinuityfromoneeducationalprogrammetoanother(IvanušGrmek et al. 2009). Kolnik and Konecnik Kotnik (2009) note that the biggest and constantly present changes ingeographycurriculaatprimaryandsecondarylevelsofeducationareprimarilychangesingeographical teachingcontentasaresultofmajorsocio-politicalchangesthatgeographyhasrespondedtoasanaca­demic discipline. National educational guidelines have prevailed in the field of curriculum structure andinaccompanyingeducationalphilosophies,whiletheimpactofthegeographicalscienceshasbeen most pronounced so far in content relating to the definition of defining spatialand regional units and the study of regions (Kolnik and Konecnik Kotnik 2009). Given the average 10-year intervals between one curriculum renewal and the next in Slovenia, we hope that the next renewal can be expected soon. An evaluation of existing documents as the first step in the process already began in December 2019 under the auspices of the National Education Institute Slovenia. In the process of renewal, the geography profession should understand the geography cur­riculum, i.e. »the whole rational basis of an institution’s or individual teacher’s educational programme«, which also includes subtle aspects of curricular change and development, and the presumed princi­plesbywhichlearningtakesplace(Kelly1989,9–11),asaprocessanddevelopment,andconsequently improve it in an appropriate way and bring it closer to the real needs of those involved in (geography) education and a dynamic social situation (Konecnik Kotnik et al. 2018). 6 References De Corte, E., Verschaffel, L., Masui, C. 2004: The CLIA–model: A framework for designing powerful learning environments for thinking and problem solving. European Journal for Psychology of Education 19-4. DOI: https://doi.org/10.1007/BF03173216 Ivanuš Grmek, M., Bakracevic Vukman, K., Cencic, M., Cagran, B., Javornik Krecic, M., Schmidt,M., Žakelj,A.2009:Nacrtovanjevzgojno-izobraževalnegaprocesa–konceptinacrtovanjakurikula. Zakljucnoporocilo,ciljnoraziskovalnegaprojekta.PedagoškafakultetaUniverzevMariboru,Maribor. Medmrežje:https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GURJWWRD/84015566-0452-4d07­b64a-24f325258fd0/PDF (20. 1. 2020). Kelly, A. V. 1989: The Curriculum – Theory and Practice. London. Kolnik, K., Konecnik Kotnik, E. 2009: Razvoj strukture geografskih ucnih nacrtov v slovenskih gim­nazijah. Pedagoška obzorja 24-2. Kolnik, K., Konecnik Kotnik, E. 2010: Geografski kurikul kot proces. Geografija, Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Ljubljana. KonecnikKotnik,E.2008:VrednotenjeucneganacrtazapoukgeografijevsplošnigimnazijivSloveniji z vidikov družbenih potreb, izobraževalnih smernic in geografske znanosti. Doktorska disertaci­ja, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Konecnik Kotnik, E., Ilc Klun, M., Resnik Planinc, T., Kolnik, K. 2018: What kind of curriculum do Slovenian geography teachers in primary school want? Dela 50. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.50.45-80 Lambert,D.2003:Effectiveapproachestocurriculumdevelopmentingeography.InternationalHandbook on Geographical Education. Dordrecht. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-017-1942-1_11 O naravi ucenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana, 2013. Polšak, A., Dragoš, A., Resnik Planinc, T., Škof, U. 2008: Ucni nacrt. Geografija: gimnazija - splošna, klasicna, ekonomska gimnazija. Ljubljana. Sagadin, J. 1993: Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana. Senegacnik, J. 2005: Geografija Evrope v šolskih ucbenikih evropskih držav. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Srednje strokovno izobraževanje (SSI), poklicno-tehniško izobraževanje (PTI) – Katalog znanja Geografija. Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Ljubljana, 2007. Strmcnik, F. 2001: Didaktika: Osrednje teoreticne teme. Ljubljana. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geografija v sekundarnem… GEOGRAFIJA V SEKUNDARNEM IZOBRAŽEVANJU: ANALIZA STRUKTURE IN VREDNOTENJE UCNEGA NACRTA IN KATALOGA ZNANJA 1 Uvod ŽepredveckotdesetimiletijeKonecnikKotnikova(2008)ugotavljala,damanjkapredmetnodidak­ticnih raziskovalnih podlag, ki bi usmerjale razvoj ucnega nacrta skozi daljše casovno obdobje, in da je treba v prihodnje temu podrocju didaktike geografije posvetiti vec raziskovalne pozornosti, saj bo tako v casu nove kurikularne prenove lažje uvesti potrebne in želene spremembe, Senegacnik (2005) pa je zapisal, da pri reformi ucnega nacrta, izvedeni brez predmetno didakticnih raziskovalnih pod-lag,lahkopridedoprevlade»argumentovmoci«namesto»mociargumentov«.Pogostojebilaenakljucnih težavpridosedanjihprenovahucnihnacrtovpomanjkanjecasazatehtenrazmislekkarjevodilovucne nacrte, s katerimi del uciteljev ni bil povsem zadovoljen (Konecnik Kotnik s sodelavci 2018). Z razi­skavo o geografskih ucnih nacrtih smo želeli prispevati k zapolnitvi te vrzeli in ugotoviti, kakšne ucne nacrte za pouk geografije si želijo ucitelji geografije na razlicnih vzgojno-izobraževalnih ravneh. Raziskava o geografskih ucnih nacrtih v Sloveniji se je zacela kot spletna klepetalnica v okviru Zborovanja slovenskih geografov v Mariboru septembra 2017, nato pa je prerasla zastavljene okvire in se nadaljevala kot anketna raziskava do aprila 2018 preko spletne skupine »Geolista«. Leta 2018 je bil tako objavljen prvi del raziskave »Kakšen ucni nacrt si želijo osnovnošolski ucitelji geografije« (Konecnik Kotnik s sodelavci 2018), v tem prispevku pa se osredotocamo na drugi del raziskave, kise nanaša na srednješolsko vzgojno-izobraževalno raven. PriraziskovalnemdelusmoizhajaliizStrmcnikoveopredelitveucneganacrtakotstrokovnegadoku­menta, ki združuje in prilagaja ucno vsebino in njeno namembnost dojemljivosti ucencev in vzgojno-izobraževalnimpotrebam,pricemerjenjegovanalogadidakticnaprilagoditevucnihciljevin ucnih vsebin neposredni ucni uporabi (Strmcnik 2001). Pri osvetljevanju temeljnega raziskovalnega vprašanja o tem, kako so dosedanje smernice, nacela in cilji posodabljanja ucnih nacrtov za geografi­jo povezali izsledke raziskovanja ucenja in ucno prakso pouka geografije, smo z zbranimi mnenji anketiranih uciteljev geografije želeli pridobiti uporabno ogrodje za analizo geografskih ucnih nacr­tov, ne samo za njihove prihodnje snovalce, temvec tudi za (samo)vrednotenje uciteljev, zavedajoc se, da predstavlja »…premošcanje razkoraka med teorijo in raziskovanjem ucenja ter edukacijsko prakso ogromenizzivtakoraziskovalcemkotprofesionalcem,obenempavsemtistim,kinacrtujejoizobraževalno politiko in lahko pomagajo zmanjševati »veliko locnico« med njimi« (O naravi…2013, 45). V zadnjih desetletjih z intenzifikacijo znanstvenega preucevanja ucenja narašca tudi pricakovanje, da bo to pripomoglo tako k izboljšanju njegovega nacrtovanja (na primer ucnih nacrtov), kot izbolj­šanju ucil in prakticnega dela v ucilnicah (O naravi…2013). Med osnovne komponente za doseganje kakovostneganapredkasetakouvršcajo:kompetence,kimorajobitiusvojene;ucniprocesi,kisopotreb­ni za usvojitev kompetenc; smernice in principi, s katerimi vpeljemo in podpiramo ucne procese ter metode za vrednotenje, s katerimi nadzorujemo in izboljšujemo ucne procese (De Corte, Verschaffel in Masui 2004). Našteto je bilo (ob geografskih ucnih vsebinah) podlaga tudi za oblikovanje upora­bljenega raziskovalnega instrumentarija. Šetakodobrapedagoškadokumentacijanemoreproizvestikonkretnihnavodil,kibijihlahkonepo­sredno uporabili v praksi, lahko pa je dobra podlaga uciteljem za fleksibilno in ustvarjalno uporabo didakticnih smernic za uresnicevanje geografske kompetentnosti ucecih se na srednješolski ravni ter za nacrtovanje, izvajanje in presojo ucnih izidov njihove izobraževalne prakse. Pogoj za uspešno izpe­ljavo ucnih nacrtov v izobraževalni praksi so v prvi vrsti usposobljeni in motivirani ucitelji, ki niso le uporabniki oziroma prenašalci strokovnega znanja, ki ga proizvajajo drugi, temvec tudi sooblikoval­ci, predvsem pa soavtorji presoje ucinkov poucevanja in ucenja. Njihova naloga ni samo reagirati na spremembe (na primer zakonodaje, družbene realnosti, novih znanstvenih spoznanj), temvec mora­jo razvijati sposobnost predvidevanja potreb ucecih se skozi proaktivnost, ki je zasnovana tako na izobraževalnih kot vzgojnih temeljih soodgovornega ravnanja slehernega pedagoga. 2 Metodološki pristopi Namenraziskavejebilpridobitimnenjauciteljevgeografijeoucnihnacrtihzasrednješolskoizobra­ževanje,tojeoucnemnacrtuzageografijozagimnazijo(sprejetna110.sejiStrokovnegasvetaRepublike Slovenije za splošno izobraževanje 14. 2. 2008; redakcijski pregled opravljen na 155. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje 28. 2. 2013) (Polšak s sodelavci 2008) ter ucnem nacrtu oziroma katalogu znanj (kot je kurikularni dokument v tem primeru poimenovan) za geogra­fijo za srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje (dolocil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 99. seji dne 15. 2. 2007) (Srednje strokovno…2007). Priraziskovalnemdelusmouvodomauporabilideskriptivnometodo.Vaplikativnemdelusmoizved­likvantitativnoempiricnoneeksperimentalnoraziskavo(Sagadin1993),prikaterismozbiralipodatke s pomocjo anketnega vprašalnika. Podatke, ki smo jih s to vrsto raziskave dobili, smo statisticno obde­lali.Instrumentzbiranjapodatkovjebilspletnianketnivprašalnik,izdelanspomocjospletnegaorodja 1ka.si. V anketni vprašalnik so bila najprej uvršcena splošna vprašanja (na primer osnovna koncep­tualna usmeritev, struktura in obseg ucnega nacrta), nato pa smo prešli na bolj specificna vprašanja (na primer uporabnost in potreba po vkljucenosti posameznih elementov ucnega nacrta ter predlogi anketiranihovsebinskihspremembahucneganacrta).Anketnivprašalnikjevkljucevaltudidemografska vprašanja o anketirancu. Sestavljen je bil iz sedemnajstih vprašanj zaprtega in polodprtega tipa (krat­ki prosti odgovori). Kot smo že uvodoma pojasnili, se je raziskava najprej odvijala kot spletna klepetalnica v okviru Zborovanja slovenskih geografov v Mariboru leta 2017, nato pa se je, zaradi želje po vkljucitvi širšega kroga uciteljev geografije v raziskavo, nadaljevala preko spletne skupine »Geolista«. Preko omenjene spletneskupinesmovsemvkljucenimposredovalipovezavodospletnegaanketnegavprašalnika.Vpri­kazu rezultatov smo upoštevali zgolj tiste anketne vprašalnike, ki so bili v celoti izpolnjeni. 3 Rezultati V celoti je spletni anketni vprašalnik izpolnilo 47 anketirancev, od teh 27 za gimnazijo ter 20 za srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje (v nadaljevanju SSI+PTI). Med anketiranci, ki so v raziskavi evalvirali gimnazijski ucni nacrt, je bilo 70% žensk in 30% moških, med anketiranci, ki so se v svojih odgovorih osredotocili na evalvacijo kataloga znanja za SSI+PTI, pa 85% žensk in 15% moških. Med anketiranimi za gimnazijo jih je bilo najvec (37%) v starostni kategoriji od 36 do 45 let, 22% anketiranih v kategoriji od 46 do 55 let, 19% v starostni kategoriji od 56 do 65 let, 11% je bilo starih od 26 do 35 let, 11% pa mlajših od 25 let. Najvec anketirancev (60%) za SSI+PTI sodi v staro­stno kategorijo od 36 do 45 let; 15% jih je v kategoriji od 26 do 35 let kot tudi v kategoriji od 46 do 55 let, 10% jih sodi v kategorijo od 56 do 65 let. Najvecji delež sodelujocih v raziskavi za gimnazijo (44%) poucuje od 16 do 25 let, manj kot 5 let poucuje 11% sodelujocih, prav tako 11% sodelujocih poucuje 6 do 15 let, 18% pa jih poucuje med 26 in 45 let; preostali anketiranci (16%), ki so odgovarjali za gimnazijo, ne poucujejo. Predvidevamo, da so to geografi, ki so posredno vezani na geografsko izobraževanje: visokošolski ucitelji s podrocja geo­grafije in svetovalci za geografijo. Vsi anketiranci za SSI+PTI imajo manj kot 25 let delovne dobe, 10% manj kot pet let. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geografija v sekundarnem… V prvem delu smo anketirance spraševali o želeni strukturi ucnega nacrta za geografijo v gimna­ziji ter kataloga znanja v SSI+PTI (osnovna konceptualna usmeritev, struktura in obseg; sliki 1 in 2). Anketiranci so odgovarjali tako, da so ocenjevali posamezne konceptualne usmeritve z ocenami od1(najmanjželenakonceptualnausmeritev)do5(najboljželenakonceptualnausmeritev).Povprecje ocen pokaže, da bi bila na primeru gimnazije najbolj (ocena 3,9) zaželena kombinacija obce in regio­nalnegeografije,asprevladoobcegeografije.Zoceno3,7slediproblemskipristopspoudarjenimiprimeri izregionalnegeografijeSlovenije. Znavedbo»problemskiucninacrt«smoizhajaliizdidakticnegaozi-romametodološkegapristopainneizvsebinskezasnovegeografije.Odprtovprašanjezatoostaja,kakšne sosubjektivne predstave anketirancev o pomenu problemskega pristopa – ali imajo v mislih obravna­vo posameznih problemov ali problematizacijo obstojecih vsebin ali pa kaj drugega. Povprecno oceno 3,1jepridobilakombinacijaobceinregionalnegeografije,asprevladoregionalnegeografije,karjesicer znacilno tudi za sedanji ucni nacrt, ki pa je bil kot locen deskriptor povprecno ocenjen z 2,9.Iz obeh rezultatov bi tako lahko sklepali, da je sedanji koncept ucnega nacrta v povprecju ocenjen z oceno 3. Oceno2,8jepridobilucninacrt,kibibilsamoobcegeografskisprimeriizregionalnegeografijeSlovenije in sveta, najnižjo povprecno oceno (2) pa je pridobil ucni nacrt, ki bi bil zgolj regionalnogeografski s sprotnim pojasnjevanjem obcih zakonitosti. Seštevki najvišjih ocen 4 in 5 pokažejo najvišje vredno­tenje kombinacije obce in regionalne geografije z vec obce geografije, cemur sledi tako imenovan problemski pristop s poudarjenimi primeri iz regionalne geografije Slovenije. Konceptualna usmeri­tevsedanjegaucneganacrtajetorejovrednotenanižje,akotdobra.Kljubtemu,dajebilaizbiramožnosti »drugo« pogosta, je žal anketiranci niso opredelili. AnketirancizaSSI+PTInajvišje(zoceno3,8)vrednotijoobcegeografskousmeritevsprimeriizregio­nalnegeografijeSlovenijeinsveta.SlediproblemskipristopsprimeriizregionalnegeografijeSlovenije (ocena 3,5), z oceno 3,2 so ocenili kombinacijo obce in regionalne geografije s prevlado obce geogra­fije,višekotssrednjoocenopasoovrednotilitudisedanjikonceptkatalogaznanja.Tudivtemprimeru so najnižje ovrednotene usmeritve, kjer bi prevladovala regionalna geografija. Seštevki najvišjih ocen 4 in 5 dajejo prednost problemski usmeritvi, ki ji sledi obcegeografski kata-log znanja s primeri iz Slovenije in sveta. Ssoocenjemrezultatovobehvrstsrednješolskegaizobraževanjalahkougotovimo,daseuciteljipre­težnonagibajohkonceptualnimusmeritvam,kidajejoprednostobcigeografiji.Vgimnazijskemucnem nacrtu za geografijo naj bi bilo glede na rezultate raziskave obce geografije vec kot regionalne, pod-obnotežnjopajevraziskaviizpostavilatudiskupinaSSI+PTI,sajnajbibilponjihovemmnenjukatalog znanja bolj obcegeografski, s poudarjenimi primeri iz Slovenije. V obeh primerih je zaznati željo po problemski usmeritvi. Na vprašanje, katere elemente (poglavja) bi ucni nacrt za pouk geografije v gimnaziji moral vklju-cevati,je79%anketiranihnajvišje(zocenama5in4)ovrednotiloucninacrtzageografijo,kibivkljuceval le splošne ucne cilje in kompetence ter temeljne standarde znanja, ne pa tudi preostalih sedaj obstoje-cihelementov,kotsoopredelitevpredmeta,podrobniciljiinvsebine,pricakovanirezultati,medpredmetne povezave, didakticna priporocila, vrednotenje dosežkov. Po 35% anketiranih je najvišji oceni dodeli-lo ucnemu nacrtu, ki bi vkljuceval samo splošne cilje in kompetence ali pa samo opredelitev predmeta in temeljne standarde znanja. Povprecje ocen pokaže, da se v primeru gimnazije (slika 3) najvišje oce­njuje (3,9) ucni nacrt, ki bi vkljuceval splošne cilje, kompetence in temeljne standarde znanja, ne pa tudinaprimeroperativnihciljev.Obtempajetrebapoudariti,dajetudisedanjastrukturaucneganacr­ta, ki vkljucuje zelo podrobno zapisane operativne ucne cilje, dobila relativno visoko oceno 3,2. Podobno stanje pri najvišjih ocenah lahko opazimo pri anketirancih za SSI+PTI (slika 4). V pov­precju najvišje (z oceno 3,7) ocenjujejo splošnejši katalog znanja (splošni cilji, kompetence, temeljni standardi), a so zadovoljni tudi s sedanjim (ocena 3,1). Enako oceno je pridobila tudi struktura kata­loga znanja, kjer bi bili navedeni le splošni cilji. Željeposkrcenielementarnistrukturiseodražajotudivželjipokrcenjukolicinskegaobsegaucne­ganacrtainkatalogaznanjavsmisluštevilastrani;takozagimnazijokotzaSSI+PTIbiželelianketiranci Geografski vestnik 92-1, 2020 Razprave/Papers 4,5 4 3,5 3 ocena 2,5 2 1,5 1 0,5 0 … samo ... samo obcegeografski, regionalnogeografski, s primeri iz regionalne s sprotnim geografije Slovenije pojasnjevanjem in sveta obcih zakonitosti ... kombinacija obce in regionalne geografije (a z vec obce geografije) ... kombinacija obce in regionalne geografije (a z vec regionalne geografije) ... problemski s poudarjenimi primeri iz regionalne geografije Slovenije ... zelo podoben ali enak sedanjemu drugo Slika 1: Želena konceptualna usmeritev ucnega nacrta za geografijo v gimnaziji. 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 … samo ... samo obcegeografski, regionalnogeografski, s primeri iz regionalne s sprotnim ... kombinacija obce in regionalne geografije ... kombinacija obce in regionalne geografije ... problemski s poudarjenimi primeri iz ... zelo podoben ali enak sedanjemu drugo geografije Slovenije in sveta pojasnjevanjem obcih zakonitosti (a z vec obce geografije) (a z vec regionalne geografije) regionalne geografije Slovenije Slika 2: Želena konceptualna usmeritev kataloga znanja za geografijo v SSI+PTI. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geografija v sekundarnem… manjšiobsegkotjesedanji(ucninacrtzagimnazijoimasedaj60,katalogznanjazaSSI+PTIpa17stra­ni).Takonajbiucninacrtkotkatalogznanjaobsegala5–10strani.Vprimerugimnazijejenajvišjioceni (4 in 5) pripisalo tej izbiri 69% anketirancev, v primeru SSI+PTI pa 79% anketirancev. Velika vecina anketiranih (v primeru obeh srednješolskih smeri preko 80%) bi ob takem ucnem nacrtu oziroma katalogu znanja želela imeti kot prilogo tudi prirocnik za ucitelje, v katerem bi bili primeri na primer nacrtovanja,ocenjevanjagledenarazlicneravniucnezahtevnosti,predlogiizboraucnihvsebin,ucnih metod,ucnihoblikterucil.Stembiprirocnikzauciteljevsebovaltudielemente,kibiseizlociliizseda­nje strukture obeh kurikularnih dokumentov. Tako bi bila pridobljena vecja avtonomija uciteljev in možnost pogostejšega sprotnega aktualiziranja ciljev in vsebin, saj slednje ne bi bilo vezano na perio­de uradnih kurikularnih sprememb. Vdrugemdeluanketnegavprašalnikasmospraševalianketiranceouporabnosti(kolikojeposamezen elementucneganacrtaoziromakatalogaznanjauporabenprideluoziromavkolikimerijepripravljen tako,dagalahkoanketiraniucinkovitouporabljajo)inostopnjipotrebepoposameznihelementihucne­ga nacrta oziroma kataloga znanja (koliko anketiranci posamezni element dejansko potrebujejo). Anketirancizapodrocjegimnazije(slika5)pripisujejonajvišjeoceneuporabnostipoglavjemaSplošni cilji in kompetence ter Cilji in vsebine obce geografije. Pri tem je poglavje Cilji in vsebine obce geografi­jeprejelo najvec najvišjih ocen, to je ocen 5in 4. Visoki oceni uporabnosti (3,7) sta prejeli tudi poglavji Cilji in vsebine geografije Slovenije ter Cilji in vsebine regionalne geografije sveta, pri cemer po seštevku najvišjih ocen prednjaci poglavje Cilji in vsebine regionalne geografije sveta. Cilji in vsebine dodatno za programe,kiizvajajomaturoizgeografije,soprejelizvidikauporabnostipridelupovprecnooceno3,4. CiljiinvsebinegeografijeEvropeterPricakovanidosežki/rezultatisobiliovrednotenis3,5,vsaostalapoglav-jaucneganacrtazagimnazijopasopomnenjuanketirancevmanjuporabna–zizjemoOpredelitvepredmeta so bila ocenjena z oceno nižjo od 3. PriocenjevanjustopnjeuporabnostiposameznihelementovkatalogaznanjazaSSI+PTIsejepoka­zalo, da sta bili najvišje ovrednoteni poglavji Ucni cilji in priporocene dejavnosti (povprecna ocena 3,7) terMinimalnistandardiznanja(povprecnaocena3,6).Popovprecnihocenahuporabnostisledijopoglav­ja Udejanjanje kompetenc pri predmetu, Odnosni cilji, vezani na posamezne ucne/tematske sklope, Usmerjevalni splošni cilji, Izbirni del: ponudba izbirnih sklopov za dodatnih 68 ur ter nazadnje Uvod, Didakticna priporocila in Ocenjevanje. Najvišji delež ocen 5 in 4 glede uporabnosti so anketiranci za SSI+PTI (slika 6) pripisali poglavju Ucni cilji in priporocene dejavnosti, kar ne preseneca, saj se ta del kataloga znanja navezuje neposred­nona izvajanjepouka.Kerjezasnova kataloga znanja za SSI+PTIdrugacna kot zasnova ucnega nacrta zagimnazijo,izelementarnestrukturekataloga(kazalo)nimogocerazbrati,katerimgeografskimvse­binam bi anketiranci pripisali vecjo uporabnost. Anketirancesmospraševalitudi,kolikosodejanskopotrebnielementisedanjegaucneganacrtaozi­roma kataloga znanja. V SSI+PTI (slika 7) povprecne ocene kažejo, da anketiranci najbolj potrebujejo poglavjaOdnosnicilji,vezaninaposamezneucne/tematskesklope (4,2),Minimalnistandardi(3,8),Ucni ciljiinpriporocenedejavnosti(3,8)terUsmerjevalnicilji(3,8).Zanimivojeizstopanjepotrebepoodnos­nihciljih,karjemordapovezanosspecifikostrokovnihusmeritev,prikaterihjepricakovanaizrazitejša motivacija in boljši odnos do strokovnih predmetov in manj do splošnih, kot je geografija. Vgimnazijskemucnemnacrtu(slika8)sopomnenjuanketirancevnajboljpotrebnapoglavjazvse­binami in operativnimi cilji, pri cemer od teh najvišje ocenjujejo potrebo po ciljih in vsebinah obce geografijeinregionalnegeografijesveta(3,6)(karseskladazodgovorianketirancevotem,kakšenucni nacrtoziromakatalogbisiželeli),natopapociljihinvsebinahgeografijeSlovenijeinEvrope(3,5).Med elementigimnazijskegaucneganacrta,kijihanketirancinajmanjpotrebujejo,sociljiinvsebinezapro-grame,kiizvajajomaturoizgeografije(3,1),nižjejeocenjenzgoljšeelementopredelitvepredmeta(3,0). Razlogi za takšno razhajanje v vrednotenju posameznih strukturnih elementov so, predvidevamo, za velik del anketirancev v izrazitem nerazumevanju ali pa nesprejemanju razmerja ucni nacrt in Predmetni izpitni katalog (PIK). Neizhajanje iz tega, da je ucni nacrt za geografijo temeljni dokument Geografski vestnik 92-1, 2020 Razprave/Papers 4,5 4 3,5 3 ocena 2,5 2 1,5 1 0,5 0 … samo splošne cilje (nanašajoce se na znanja, spretnosti, sposobnosti, vrednote) … samo splošne cilje in kompetence … splošne cilje in kompetence ter temeljne standarde znanja … splošno opredelitev predmeta ter temeljne standarde znanja … vse ali vecino poglavij, kot jih vsebuje sedaj drugo Slika 3: Povprecne ocene strukture ucnega nacrta za gimnazijo. 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 … samo splošne … samo splošne … splošne cilje … splošno … vse ali drugo cilje (nanašajoce cilje in in kompetence opredelitev predmeta vecino poglavij, se na znanja, spretnosti, kompetence ter temeljne ter temeljne kot jih vsebuje sposobnosti, vrednote) standarde znanja standarde znanja sedaj Slika 4: Povprecne ocene strukture kataloga znanja za SSI+PTI. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geografija v sekundarnem… 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 opredelitev splošni cilji cilji cilji cilji cilji in vsebine pricakovani medpred-didakticna vrednotenje predmeta cilji/ in vsebine in vsebine in vsebine in vsebine dodatno za dosežki/ metne priporocila dosežkov kompetence obce regionalne geografije geografije programe, ki rezultati povezave geografije geografije Evrope Slovenije izvajajo maturo sveta iz geografije Slika 5: Uporabnost elementov sedanjega ucnega nacrta za gimnazijo. 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 uvod udejanjanje usmerjevalni ucni cilji in odnosni cilji, minimalni didakticna ocenjevanje izbirni del: kompetenc splošni priporocene vezani standardi priporocila ponudba pri predmetu cilji dejavnosti na posamezne (znanje, potrebno izbirnih sklopov predmeta ucne/tematske za zadostno za dodatnih 68 ur sklope oceno) Slika 6: Uporabnost elementov sedanjega kataloga znanja za SSI+PTI. Geografski vestnik 92-1, 2020 Razprave/Papers 4,5 4 3,5 3 ocena 2,5 2 1,5 1 0,5 0 uvod udejanjanje usmerjevalni ucni cilji in odnosni cilji, minimalni didakticna ocenjevanje izbirni del: kompetenc splošni priporocene vezani na standardi priporocila ponudba pri predmetu cilji dejavnosti posamezne (znanje, potrebno izbirnih sklopov predmeta ucne/tematske za zadostno za dodatnih 68 ur sklope oceno) Slika 7: Potreba po elementih sedanjega kataloga znanja za SSI+PTI. 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 opredelitev splošni cilji cilji cilji cilji cilji in vsebine pricakovani medpred-didakticna vrednotenje predmeta cilji/ in vsebine in vsebine in vsebine in vsebine dodatno za dosežki/ metne priporocila dosežkov kompetence obce regionalne geografije geografije programe, ki rezultati povezave geografije geografije Evrope Slovenije izvajajo maturo sveta iz geografije Slika 8: Potreba po elementih sedanjega ucnega nacrta za gimnazijo. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geografija v sekundarnem… zavsedijaketekom210-urnegaprogramageografije,PIKpajenjegovoenoletnonadaljevanjezatocno doloceno skupino dijakov kot priprava na maturo iz geografije, je velika napaka, ki kaže na nepozna­vanje (ali pa na nesprejemanje?) dveh raznolikih namenov prvega in drugega dokumenta. Pri tem pa ne podcenjujemo tudi v mnenjih anketiranih prisotnega problema, da je »PIK povozil ucni nacrt«, na katerega bi morali tudi ustrezno odreagirati tako v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Predmetne razvojne komisije za geografijo kot tudi Predmetne maturitetne komisije za geografijo in seveda strokovnjakov s podrocja didaktike geografije. V raziskavi so nas zanimale tudi ocene ustreznosti obstojecih elementov ucnega nacrta za geogra­fijo v gimnaziji (slika 9) ter kataloga znanja za geografijo v SSI+PTI (slika 10) ter konkretni predlogi anketiranih za vsebinske spremembe obeh. Ustreznost posameznih elementov ucnega nacrta oziroma kataloga znanja so anketiranci ocenjevali z ocenami od 1 do 5, pri cemer je ocena 1 pomenila, da bi bile pri dolocenem elementu potrebne mnoge vsebinske spremembe, ocena 5 pa, da je element ucne­ga nacrta oziroma kataloga znanja povsem ustrezen. VgimnazijskemucnemnacrtusopomnenjuanketirancevvnajvecjimeriustreznapoglavjaSplošni ciljiinkompetence,CiljiinvsebineobcegeografijeterCiljiinvsebineregionalnegeografijesveta(vse3,4), medtemkosonekolikomanjustreznapoglavjaCiljiinvsebinegeografijeSlovenijeinEvrope(3,2).Sledi poglavje Opredelitev predmeta ter Cilji in vsebine dodatno za programe, ki izvajajo maturo iz geografi-je(3,0),vsaostalapoglavjapasopomnenjuanketirancevmanjustrezna.Vsvojihkomentarjihustreznosti anketirancinisopodalikonkretnihpredlogovzavsebinskespremembe.Omenjenistabilištevilcnaneu­ravnoteženost zapisanih ucnih ciljev (na primer med naravno- in družbenogeografskimi vsebinami) tertaksonomskanedoslednostpriopredelitvistopnjeoperacionalizacijesamihciljev(ponekodpresplošno definiranioperativnicilji,drugjeletizelonatancnokonkretizirani).Tovrstnirazmislekisosepojavljali zlastipriucnihvsebinahregionalnegeografijeSeverneinLatinskeAmerike,naprimeruZahodneEvrope in pri regijah Slovenije, manj pa pri obci geografiji (z izjemo tipov reliefa in podnebja, rastlinstva in živalstva ter deloma gospodarstva (kmetijstvo, turizem)). Zasleditijetudi(sicerposamicna)razmišljanjaotem,dabimoralabitiregionalnageografijaSlovenije umešcena v nižje letnike; da bi bilo treba jasneje dolociti minimalne standarde in zapisati nacine oce­njevanja, ki naj bi jih ucitelji prednostno upoštevali pri vrednotenju znanja; da bi bil v ucnem nacrtu potrebenzapisotem,dasoekskurzijeobveznevsakoleto(karbiuciteljemomogocilolažjoargumentacijo priorganizacijileteh).Cepravsotoposamicnepripombeanketiranih,pavendarledajomisliti,daima poglavje o Didakticnih priporocilih vendarle bistveno pomembnejšo funkcijo, kot so mu jo anketirani pripisali v oceni ustreznosti elementov sedanjega ucnega nacrta za gimnazijo (slika 9). V katalogu znanja za SSI+PTI (slika 10) so bili vsi elementi po uporabnosti ocenjeni z oceno 3 ali višje (do ocene 3,6). Najbolj ustrezni naj bi bili usmerjevalni cilji (3,6), takoj nato pa odnosni cilji in ucni cilji s priporocenimi dejavnostmi (3,5). Najmanj ustrezno naj bi bilo poglavje Izbirni del: ponud­baizbirnihsklopovzadodatnih68ur(3,0).Opisnikomentarjispredlogiizboljšavsobilibistvenoredkejši v primerjavi z rezultati za gimnazijo. Posamicne želje so se kazale na podrocju bolj konkretiziranega zapisa posameznih ciljev. Katalog znanja je bil v opisnih komentarjih pohvaljen kot dober. 4 Razprava Vprispevkusmopredstavilimnenje47anketirancev,kisovcelotiizpolnilianketnivprašalnik,nave­zujocsenaosnovnokonceptualnousmeritevgeografskegaucneganacrtazagimnazijo(ucninacrtsprejet na110.sejiStrokovnegasvetaRepublikeSlovenijezasplošnoizobraževanje14.2.2008;redakcijskipre­gled opravljen na 155. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje 28. 2. 2013 (Polšak s sodelavci 2008) ter kataloga znanja za geografijo za srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje(dolocilStrokovnisvetRepublikeSlovenijezasplošnoizobraževanjena99.sejidne15.2.2007) (Srednjestrokovno…2007),nanjunoelementarnostrukturoinobsegternavrednotenjezastopanosti Geografski vestnik 92-1, 2020 Razprave/Papers 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 opredelitev splošni cilji cilji cilji cilji cilji in vsebine pricakovani medpred-didakticna vrednotenje predmeta cilji/ in vsebine in vsebine in vsebine in vsebine dodatno za dosežki/ metne priporocila dosežkov kompetence obce regionalne geografije geografije programe, ki rezultati povezave geografije geografije Evrope Slovenije izvajajo maturo sveta iz geografije Slika 9: Ustreznost elementov sedanjega ucnega nacrta za gimnazijo. 4 3,5 3 2,5 ocena 2 1,5 1 0,5 0 uvod udejanjanje usmerjevalni ucni cilji in odnosni cilji, minimalni didakticna ocenjevanje izbirni del: kompetenc splošni priporocene vezani na standardi priporocila ponudba pri predmetu cilji dejavnosti posamezne (znanje, potrebno izbirnih sklopov predmeta ucne/tematske za zadostno za dodatnih 68 ur sklope oceno) Slika 10: Ustreznost elementov sedanjega kataloga znanja za SSI+PTI. T. Resnik Planinc, E. Konecnik Kotnik, K. Kolnik, M. Ilc Klun Geografija v sekundarnem… in ustreznosti posameznih elementov ucnega nacrta oziroma kataloga znanja. Zavedamo se nizkega števila sodelujocih srednješolskih uciteljev, ki so sodelovali v raziskavi. Kljub naši želji in poskusom, da bi dosegli odziv vecjega števila uciteljev, saj je srednjih šol v Sloveniji vec kot 200 (vse nimajo uci­telja geografije, nekatere jih imajo vec), se je tudi tokrat odzval le manjši del uciteljev. Generalizacija odgovorov pokaže, da so anketirani obstojeco konceptualno usmeritev tako ucne­ga nacrta za geografijo v gimnaziji kot kataloga znanja za SSI+PTI ocenili kot dobro, v nadaljevanju pa nato med ponujenimi kombinacijami konceptualne usmeritve v gimnazijskem ucnem nacrtu naj­višjeovrednotilikombinacijoobceinregionalnegeografijezvecobcegeografije,cemurslediproblemski pristop s poudarjenimi primeri iz regionalne geografije Slovenije. Anketiranci so v katalogu znanja (SSI+PTI) najvišje ovrednotili obcegeografsko usmeritev s primeri iz regionalne geografije Slovenije insveta,zatempaproblemskipristopsprimeriizregionalnegeografijeSlovenije.Primerjavarezultatov obeh vrst srednješolskega izobraževanja kaže, da se ucitelji pretežno nagibajo h konceptualnim usme­ritvam, ki dajejo poudarek obci geografiji. Na primeru gimnazije naj bi bilo le te vec kot regionalne, vSSI+PTIpanajbibilazgoljobcageografija.Vobehprimerihjezaznatiželjopoproblemskemusmer­janju. Pri tem v anketi nismo ugotavljali subjektivne predstave anketirancev o didakticnem pomenu inposameznihznacilnostihproblemskonaravnanegaucneganacrtaoziromakatalogaznanja.Pravtako nismo ugotavljali stopnje razlikovanj med anketiranimi v razumevanju in interpretaciji ucnega nacrta oziromakatalogaznanjaternjihovemrazumevanjuavtonomnosti(inodgovornosti),daposvojeustvar­jajo letne priprave, tematske sklope, izbirajo ucne cilje iz ucnega nacrta/kataloga znanja z namenom prilagoditveucnimpotrebamdijakovterucnimpogojeminpodobno(KonecnikKotnikssodelavci2018). Ssedanjostrukturoucneganacrtainkatalogaznanjasoanketirancinacelomazadovoljni,bipažele­li imeti gimnazijski ucni nacrt, ki bi vkljuceval splošne cilje, kompetence in temeljne standarde znanja innetudinaprimeroperativnihciljev,terkatalogznanjaSSI+PTI,kibibilsplošnejši(splošnicilji,kom­petence, temeljni standardi) oziroma ucni nacrt, kjer bi bili navedeni le splošni cilji. Želje po skrceni elementarni strukturi se odražajo tudi v želji po krcenju kolicinskega obsega ucnih nacrtov v smislu števila strani, saj bi tako za gimnazijo kot za SSI+PTI želeli manjši obseg, kot je sedanji – obe skupini anketirancev predlagata obseg 5–10 strani. Velika vecina anketiranih (v primeru obeh srednješolskih smeripreko80%)biobtakemucnemnacrtuželelatudiprirocnikzauciteljekotprilogokucnemunacr­tu, v katerem bi bili primeri na primer nacrtovanja, ocenjevanja glede na razlicne ravni ucne zahtevnosti,predlogiizboraucnihvsebin,ucnihmetod,ucnihoblikterucil.Možnostkombinacijebolj splošnega in predvsem krajšega ucnega nacrta s spremljajocim prirocnikom za njegovo uresnicevanje bi lahko ustvarila možnost vecje avtonomije uciteljev, morda tudi manjšo casovno stisko pri izvajanju oziroma uresnicevanju programa (ucnega nacrta) in omogocila rednejšo aktualizacijo oziroma poso­dabljanje ucnih ciljev, vsebin ali ucnih pristopov preko (spletnega) prirocnika, saj le ta ne bi bil vezan na uradne kurikularne oziroma sistemske postopke (Konecnik Kotnik s sodelavci 2018). Vgimnazijskemucnemnacrtusoanketirancikotnajboljuporabni(karpomeni,vkolikimerijepri­pravljentako,dagalahkoanketiraniucinkovitouporabljajo)navedlipoglavjiSplošniciljiinkompetence ter Cilji in vsebine obce geografije, v katalogu znanj za SSI+PTI pa sta bili najvišje ovrednoteni poglavji Ucniciljiinpriporocenedejavnostiter Minimalnistandardiznanja.Gledeustreznostipoglavijsovgim­nazijskem ucnem nacrtu anketiranci ocenili, da so v najvecji meri ustrezna poglavja Splošni cilji in kompetence,CiljiinvsebineobcegeografijeterCiljiinvsebineregionalnegeografijesveta,vendarnisopoda­likonkretnihpredlogovzavsebinskespremembe.VkataloguznanjzaSSI+PTIsobilikotnajboljustrezni navedeni usmerjevalni cilji, takoj nato pa odnosni cilji in ucni cilji s priporocenimi dejavnostmi. 5 Sklep Lambert(2003)sejevsvojemprispevkuoefektivnihpristopihkrazvojugeografskegakurikulaspra­ševal, ali je izobraževanje v prvi vrsti namenjeno zadovoljevanju potreb družbe in gospodarstva ali pa bimoraloposameznikunuditibogatoizkušnjoinznanjeingastemopolnomocizaživljenje.Ucninacrt za pouk geografije naj bi sledil izobraževalnim smernicam, družbenim potrebam in geografski zna­nosti, pri cemer je dejstvo, da na samo strukturo, in seveda s tem tudi na ciljno usmerjenost ucnega nacrta kot osrednjega dokumenta za pouk geografije, vplivajo razlicne interesne skupine (na primer izobraževalnapolitika,pedagoškeingeografskeinstitucije,uciteljigeografije,širšajavnost)(Konecnik Kotnikssodelavci2018).Zatoje,kotstazapisaliKolnikovainKonecnikKotnikova(2010),koncnastruk­tura ucnega nacrta vedno kompromisna rešitev. Vendar pa je pri tem treba poudariti, da je prav ucni nacrt, kot temeljni dokument za pouk geo­grafijevsrednješolskemizobraževanju,vopredelitvi njegovegaposlanstvaoblikovanširšekotPredmetni izpitni katalog in sicer tako, da po Lambertu (2003) ucecega se »opolnomoci za življenje«, namen Predmetnegaizpitnegakatalogazamaturopaimabistvenoožjipomen,kijevezannamerjenje(tertako diferenciranje dijakov za nadaljnje šolanje) in še to le dela znanja in spretnosti, ki jih je dosegel (spet) le del srednješolcev. In prav ta ocitna nejasnost (ali pa morda namensko prezrta) namena obeh doku­mentovsedobroodražavmnenjihanketiranihuciteljevo»velikiuporabnosti«tistihelementovucnega nacrtainpredmetnihkatalogov,kisooperativni(kolikocesainkaj),ter»nizkiuporabnosti«tistihstruk­turnih elementov, ki osmišljajo izobraževalno in vzgojno poslanstvo šolske geografije (didakticna priporocilainopredelitevpredmeta). Pravtako,biseveljalozamislititudinadmnenjidelaanketiranih uciteljev geografije in njihovi strokovni opolnomocenosti, ki jim bi bil potencialni ožji ucni nacrt (na »manjstraneh«)inprirocnik zapoucevanjedobrodošel,kerbipotencialnoprinesel»bistvenestvari«in še najraje kalupe oziroma modele (izdelane ucne priprave) za poucevanje, kar je bilo tudi moc prebrati oziroma razbrati iz nekaterih razmišljanj. Si resnicno želimo tovrstne uniformiranosti in poenostavlja­nja,ki prezreraznolikostucecihsevnjihovihzmožnostihininteresih, ucnih okoljih inpogojihdela? V Sloveniji je bila leta 2008 narejena zadnja prenova geografskih ucnih nacrtov po celotni vertika­li,odosnovnešoledosrednješolskegaizobraževanja.Prenovajetemeljilanaenotnihnacionalnihizhodišcih, kar naj bi omogocalo kontinuiteto med izobraževalnimi programi (Ivanuš Grmek s sodelavci 2009). KolnikovainKonecnikKotnikovaugotavljata(2009),dasonajvecjeinstalnoprisotnespremembevgeo­grafskih ucnih nacrtih na primarni in sekundarni ravni izobraževanja predvsem spremembe na podrocju geografskih ucnih vsebin kot posledica velikih družbenopoliticnih sprememb, na katere se jeodzivalageografijakotznanstvenaveda.Nacionalneizobraževalnesmernicesoprevladovalenapodroc­justruktureucnihnacrtovtervspremljajocihizobraževalnihfilozofijah,medtemkojebilvplivgeografske vededozdajnajizrazitejšinavsebinskempodrocjuopredeljevanjaprostorskihoziromaregionalnihenot in nacinu izobraževalnega proucevanja pokrajin (Kolnik in Konecnik Kotnik 2009). GledenapovprecnodesetletneintervalemedprenovamiucnihnacrtovvSlovenijije,upajmo,kmalu pricakovati prenovo. Evalvacija obstojecih dokumentov, kot prvi od korakov procesa, se je pod okri­ljemZavodaRepublikeSlovenijezašolstvosiceržezaceladecembra2019.Vprocesuprenovebimorala geografskastrokarazumetigeografskikurikul,toje»celotenracionalnipodstatvzgojno-izobraževalnega programa institucije oziroma posameznega ucitelja«, ki vkljucuje tudi subtilne dele kurikularnih spre­membinrazvoja,terpredpostavljeneprincipe,pokaterihpotekaucenje(Kelly1989,9–11),kotproces in razvoj ter ga posledicno smiselno nadgrajevati in približevati realnim potrebam udeleženih (na pri­mer psihofizicna razvojna stopnja, ucne specifike, družbene okolišcine) v (geografski) vzgoji in izobraževanju ter dinamicnih družbenih razmerah (Konecnik Kotnik s sodelavci 2018). 6 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. 36 HYDROLOGICAL CONNECTIVITY: AN INTRODUCTION TO THE CONCEPT HIDROLOŠKAPOVEZLJIVOST –TEMELJNIKONCEPTUALNI OKVIR AUTHORS/AVTORJI dr. Matija Zorn ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia matija.zorn@zrc-sazu.si dr. Mauro Hrvatin ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia mauro.hrvatin@zrc-sazu.si dr. Drago Perko ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia drago.perko@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92102 UDC/UDK: 911.2:556.16 COBISS: 1.02 ABSTRACT Hydrological connectivity: an introduction to the concept The concept of connectivity, especially hydrological connectivity, is used in Earth and environmental sci­ences as a term and as a conceptual framework for addressing spatial and temporal variability in runoff and sediment transport. Hydrological connectivity can be defined as the transfer of water and sediment throughafluvialsystemoradynamiclinkagebetweensurfaceandsubsurfacewatersflowingthroughaland­scape. Five forms of hydrological connectivity may be distinguished: stream-hillslope connectivity, river-floodplain connectivity, stream-lake connectivity, longitudinal or upstream-downstream connectiv­ity, and stream-groundwater connectivity. All of them are interconnected. Hydrological connections are notonlyunidirectionalbutcovermultipledimensionsandoperateacrossdifferenttemporalscales.Asaframe-work, connectivity is useful for understanding spatial variations in runoff. KEY WORD hydrology, hydrogeography, geomorphology, runoff, sediment transport IZVLECEK Hidrološka povezljivost – temeljni konceptualni okvir Pojempovezljivosti,zlastihidrološkepovezljivosti,sevvedahoZemljiinokoljuuporabljakotstrokovniizraz in kot konceptualni okvir za obravnavo prostorske ter casovne spremenljivosti v pretoku vode in prenosu gradiva. Hidrološko povezljivost lahko opredelimo kot prenašanje vode in sedimentov skozi recni sistem ali kot dinamicno povezavo med nadzemnimi in podzemnimi vodami, ki tecejo skozi pokrajino. Razlikujemo lahko pet oblik hidrološke povezljivosti: povezljivost med vodotokom in pobocjem, povezlji­vost med vodotokom in njegovim poplavnim obmocjem, povezljivost med vodotokom in jezerom, vzdolžno povezljivost med vodotokovim povirnim in izlivnim delom ter povezljivost med vodotokom in podzemnovodo. Vsesomedsabopovezane.Vodnepovezavenisosamoenosmerne,ampakimajovecraz­sežnosti glede na prostor in cas. Kot okvir je povezljivost koristna za razumevanje prostorskih razlik pri odtoku. KLJUCNE BESEDE hidrologija, hidrogeografija, geomorfologija, odtok, prenašanje gradiva The article was submitted for publication on September 2, 2020. Uredništvo je prispevek prejelo 2. septembra 2020. 1 Basic terms Connectivity as a term and as a concept is increasingly being used in Earth and environmental sci­encesasaconceptualframeworkforaddressingspatialandtemporalvariabilityinrunoffandsediment transport (e.g., Lexartza-Artza and Wainwright 2009; Michaelides and Chappell 2009; Reaney 2010; Bracken et al. 2013; 2015; Parsons et al. 2015; Masselink 2017; Wohl, Magilligan, and Rathburn 2017; Wohl 2017; 2020). Connected to these, there has been a shift from thinking about the transfer of mat­ter between different compartments in the landscape to a continuum-based approach seeking to understand pathways, routes, and scales of movement (Bracken et al. 2015; Masselink 2017). Landscape properties accelerate or impede the movement of water. At each point, water can move forward down a slope, enter depression storage, infiltrate into the ground, evaporate into the air, or be takenbylivingbeings.Watermaymoveabovethesurface,alongthesurface(downaslope),orthrough the subsurface (within the soil or a groundwater aquifer). Thus, connectivity can be defined as »the efficiency of transfer of materials between system com-ponents«(Wohletal.2019,5)or»thedegreetowhichmatter(water,solutes,sediment,organicmatter) and organisms can move among spatially defined units in a natural system« (Wohl 2017, 345–346). Bracken and Croke (2007, 1751) write that »at its most general, connectivity describes all the former andsubsequentpositions,andtimes,associatedwiththemovementofwaterorsedimentpassingthrough a point in the landscape,« and Keesstra et al. (2018, 1557, 1560) write that it can be used »as a means to describe and quantify the influences on the fluxes of water and sediment on different scales: aggre­gate, pedon, location on the slope, slope, watershed, and basin,« and that »the connectivity concept provides a skeleton that allows an understanding of the transfer of water and sediment through land­scapes.« Connectivity is limited to some degreethrough time and across space, so that understanding one extreme of the continuum, disconnectivity, is equally important. Components or processes that aredisconnectedarethosethateitheraretooremotefromeachotherinspaceortime,sothatachange in one component or process does not lead to change in another, or those in which a threshold must be overcome to allow connectivity (Wohl et al. 2019). The connectivity-based approach is used in various fields – for example, geology, geomorpholo­gy, soil science, hydrology, ecology, and atmospheric sciences (Keesstra et al. 2018) – but also in fields such as social network science or neuroscience (Masselink 2017). In the ecological context, connec­tivity is defined as »all the functional and effective linkages necessary for the functioning,stability and resilience of ecosystems over the long term« and in the geographical context as »all the links that con­nect one place to another« (Cossart, Lissak, and Viel 2017, 4). Theconceptthatfluxesofmatterandenergyoccuroverdiversespatialandtemporalscalesisinher­entlyconnectedwithphysicalgeography;forexample,throughthehydrologicalcycleortherockcycle; or as Brierley et al. (2006, 173) put it »analyses of landscape relationships and modelling of biophysi­cal fluxes lie at the heart of the geographic tradition«. Past physical geographical research on sediment fluxes, runoff, river networks, groundwater and so on involved the identification and quantification of connectivity, although the term as such was not used (Wohl 2017). Today as well there is confusion about how the term is used and defined. Within hydrology and geomorphology, three main »types« of connectivity can be identified (Bracken and Croke 2007): • 1)»landscapeconnectivity,«whichrelatestothephysicalcouplingoflandforms(e.g.,hillslopetochan­ nel) within a drainage basin, • 2) »hydrological connectivity,« which refers to the transfer of water from one part of the landscape to another, and • 3) »sedimentological connectivity,« which relates to the transfer of sediments through the drainage basin. 2 Historical perspective The term connectivityentered Earth sciences from ecology and a primarily biological context (e.g., gene flow between subpopulations of a metapopulation). It emerged in Earth sciences from two per­spectives. One involves the management of river basins for flood control, irrigation, and water supply, and the other involves observations linking Earth’s surface processes to landform dynamics, such as sourcetosinkconnections.Theseoriginscanbetracedbackthousandsofyears.Perhapsthemostfun­damental question in those times was the source of the continued flow of rivers in the absence of precipitation. The hydrological cycle that explained this was developed in the late sixteenth century (Wohletal.2019).Renaissancescholarsexaminedlandscape-scaleprocessesoferosion,transport,and deposition,andtheirroleincreatingchannelnetworksinthelandscapeandmajorrivervalleys.During the nineteenth century, this perceived connectivity between rivers and the landscapes that they drain prompted therecognition that geomorphic effects couldpropagatethrough thelandscape,linking,for example,deforestationonslopesandfloodsinchannels.Inthe1970s,theconceptofprocess–response coupling was developed, arguing that the process of landscape change is driven by the capacity of the landscape to transmit an impulse between system components, and that the capacity is controlled by thelandscapeconnectionbetweencomponentsandthestrengthofthecoupling.Thesensitivityofland­scapechangeisthendeterminedbytherateofresponse.Highlyconnectedandstronglycoupledsystems respondquicklyandarecommonlymoremorphologicallycomplex,whereasless-connectedandweak­ly coupled systems respond slowly and are less complex (Wohl et al. 2019). Several authors suggest distinguishing the term coupling for the study of elementary links, and using the term connectivity for the study of the assemblage of these links (Cossart, Lissak, and Vie 2017). Thetermwasintroducedtothehydrologicalcontextinthelate1980s,whenhydrologicalconnectivity was described by Amoros and Roux (1988) »as the exchange of matter, energy, and biota between dif­ferent elements of the riverine landscape via the aqueous medium« (Wohl 2017, 345). 3 Hydrological context »Hydrologic connections can link hillslopes to channel networks, streams to lakes, subsurface to surface, land to atmosphere, terrestrial to aquatic, and upstream to downstream. These connections candevelopacrossvertical,lateral,andlongitudinaldimensionsandspanspatialandtemporalscales. Each of these dimensions and scales are interconnected, creating a mosaic of nested hydrologic con-nectionsandassociatedprocesses.Inturn,theseinteractingandnestedprocessesinfluencethetransport, cycling,andtransformationoforganicmaterialandinorganicnutrientsthroughwatershedsandalong fluvialnetworks«(Covino2017,133). Becausetheterm hydrologicalconnectivity coversabroadspec-trum,thereis(still) no consensusaboutits definition(seeAli and Roy 2009, andWohl etal. 2019 for asynthesisofdefinitions). AccordingtoPringle(2003,2685)hydrologicalconnectivityisthe»water­mediatedtransportofmatter,energyand/ororganismswithinorbetweenelementsofthehydrologic cycle«andaccordingtoHooke(2003)itcanbedefinedasthephysicallinkageofwaterandsediment through the fluvial system. Bracken et al. (2013, 18) describe hydrological connectivity as a connec­tion, via the subsurface flow system, between the riparian zone and the upland zone, which occurs when the water table at the upland–riparian zone interface is above the confining layer, and Masselink (2017,12)as»thephysicalcoupling(linkages)ofdifferentelementswithinalandscaperegarding(sub) surfaceflows.«Whatever thedefinition,as aframe itis useful for understandingspatialvariationsin runoff (Bracken et al. 2013). Covino (2017, 133) writes that »hydrologic connectivity can be estab­lished via surface or subsurface pathways and occurs along four dimensions.« Three dimensions are spatial (lateral, vertical, and longitudinal), and time is the fourth dimension. Hydrological connec­tions are not only unidirectional, but also cover multiple dimensions and operate across different temporal scales, from seconds to millennia, and across spatial scales from millimeters to thousands of kilometers. Hydrological connectivity is conceptualized in two ways, as »structural« (static) and »functional« (dynamic or process-based) connectivity. Structural connectivity involves spatial patterns in the land-scape,suchasthespatialdistributionoflandscapeunitsthatinfluencewatertransferpatternsandflow paths,andfunctionalconnectivityinvolveshowthesespatialpatternsinteractwithcatchmentprocess­es to produce runoff, connected flow, and hence water transfer in catchments (Turnbull, Wainwright, and Brazier 2008; Bracken et al. 2013). In other words, »structural connectivity is the form and archi­tectureofthelandscape,whilealltheprocessesactinguponthatstructurearecapturedwithinfunctional connectivity«(Masselink2017,3).Researchsofarhasbeensuccessfulatdescribingtheelementsdefin­ing structural connectivity; however, the elements defining functional connectivity are more difficult to measure and quantify. Nonetheless, in understanding hydrological connectivity one must not for­gettheimportanceoftheinteractionbetweentopographiccontrolsandcatchmentprocesses(Bracken et al. 2013). Wohl et al. (2019, 8) write that »static frameworks provide a snapshot of how the land­scape is structured and functioning at any particular point in time. Dynamic frameworks recognize three key factors. First, the structure of the landscape can change and therefore the type, position, and patternoflandformsinalandscapecanchange,producingalterationsinconnectivity.Second,thestrength of functional connectivity is likely to change in association with changes to structural configuration. Third, structural configuration and functional connectivity may change depending on the magnitude of the disturbances that drive fluxes of water and sediment through landscapes.« Covino (2017, 134) distinguishes five forms of hydrological connectivity: • 1) »stream-hillslope connectivity,« as a fundamental linkage between terrestrial and aquatic envi­ronments,whichcanbeestablishedviasurfaceoverlandfloworsubsurfaceconnectionsandisspatially and temporally variable, Figure 1: The intermittent Lake Cerknica is a very interesting example of hydrological stream-groundwa­ter connectivity, as it changes markedly during different seasons and intertwines with other connectivity. • 2)»stream-groundwaterconnectivity,«asstream-groundwaterexchangeorbidirectionalconnection between streams and subsurface water (Figure 1), • 3) »river-floodplain connectivity,« as bidirectional movement of water, sediment, organic material, and so on between rivers and floodplains depending on hydrological flow conditions (Figure 2); for example,duringhighflowperiods,therivergenerallyconnectswiththefloodplainviaoverbankflow and during lower flow periods floodplain groundwater sustains the river’s base flow, • 4)»longitudinalconnectivity,«asconnectionsfromupstream(headwaters)todownstream(thelow-land river network) that facilitate the unidirectional movement of water and sediments, and bidirectional movement of organisms along channel networks, and • 5) »stream-lake connectivity,« where lakes (Figure 3), reservoirs, and ponds reduce transport veloc­ities, residence times are longer, and sedimentation is greater. However, becauseof the interconnections of all forms of hydrological connectivity, one cannot be managedinpureisolationfromanother(Covino2017).AlsoinlandscapediverseSlovenia(Perko,Ciglic, andHrvatin2017;Perko,Ciglic,andZorn2020),theformsofhydrologicalconnectivityareintertwine and change rapidly over short distances (Figures 1 to 3). 4 How can connectivity be determined? Themajorityofstudiesonhydrologicalconnectivityhavefocusedonconceptualframeworks,indices, and modeling. The conceptual frameworks and models describe the components of catchment con- Figure 2: Jovsi are a miniature protected cultural landscape of wet meadows along the meanders of the Sotlariver,surroundedbythestreamSušica. Itisanexampleofhydrologicalriver-floodplainconnectivity. nectivity.Theindicesandmetricsusedtodescribeconnectivityweremostlybasedontopographyusing DEMs, soil moisture, or a combination of DEM-based and field-based studies. Connectivity can be described as a nominal variable, as a scalar vector, or as complex vectors. The problem, however, with these types of descriptions is that they need to be measured or assessed at a single scale level, and then they are not always suitable for application over an entire catchment (Masselink 2017). Currently there is a consensus among the hydrological and geomorphological research commu­nity that connectivity as such cannot be measured directly, but must be inferred from measurements ofothervariables.Structuralconnectivitycanbeinferredfrommeasurementsoftopographyandland­scapestructure,whereasfunctionalconnectivityneedstobeinferredfrommeasurementsoffluxesand sedimenttracing(Masselink2017).Althoughmanystudieshavequantifiedconnectivity,mosthaveused approaches developed for a specific question and only a few have tried to develop metrics that would be more widely applicable (Bracken et al. 2013; 2015). Wohletal. (2019)writethatoneapproachtomeasuringconnectivityistodeterminethefundamen-taltemporalandspatialscalesforthephenomenonofinterestandtomakemeasurementsatasufficiently largemultipleofthefundamentalscalestoreliablycapturearepresentativesample.Anotherapproachseeks tocharacterizehowconnectivityvarieswithascalebyapplyingthesamemetricoverawiderangeofscales orusingstatisticalmeasuresthatcharacterizethefrequencydistributionsofconnectivityacrossscales. Most studies of connectivity are primarily motivated by understanding how connectivity affects specificaspectsoflandscapedynamics. Hence,astraightforwardapproachistoquantifyfluxesdirect­ly and to use those measurements to infer the degree of connectivity in the transport system. This can be done at a singlepoint such as a catchment outlet or at many locations distributed through the Figure 3: Lake Bohinj is an example of hydrological stream-lake connectivity, and at the same time its tributary Savica is an example of hydrological longitudinal upstream-downstream connectivity and stream-hillslope connectivity. system.Incontrasttoquantifyingthebulksystemoutputatasinglepointinspace,metricsforthelocal effects of connectivity at many locations across the landscape are more complex. Numerical mod­els can overcome this challenge by predicting outcomes for every point in the landscape. Modeling approaches(Baartmanetal.2020)includecellularautomata,process-basedmodeling,statisticalmod-els, and GIS approaches based on network theory (Wohl et al. 2019). One example of modeling is the indexofconnectivity(Borselli,Cassi,andTorri2008),whichexpressesrelativesedimenttransporteffi­ciency upstream and downstream of any point in the landscape using topographic attributes such as drainagearea,meanslope,andtraveldistancebetweenelements.Formoremetricsandindicesofhydro-logical connectivity, see Bracken et al. (2013), Wohl (2017), and Wohl et al. (2019). 5 Importance The concept of connectivity is helpful for understanding the occurrence and routes of water and sediment within a system. The concept is »useful to identify the dominant processes that reflect the effective fluxes in models« (Keesstra et al. 2018, 1568). Wohl (2017) argues that connectivity can help in several aspects of hydrological process: • 1) in understanding the spatial and temporal scales of different types and degrees of connectivity to reconcile disparities between direct measurements of fluxes and inferred rates of landscape change, • 2) to understand the resistance and resilience of rivers to natural and human-induced disturbances, • 3) to identify processes that cross traditional disciplinary boundaries as well as spatial boundaries within landscapes, • 4) to identify the factors and processes that affect the retention or storage of diverse materials (e.g., water, solutes, sediment, and organic matter), • 5) to provide critical insights into how nonlinear behaviors occur in watercourses, and • 6) to identify factors that facilitate or limit effective management of rivers. Acknowledgements:Thearticlewaswrittenintheframeofaninternationalresearchproject»Possible ecological control of flood hazard in the hilly regions of Hungary and Slovenia« (No. N6-0070) financed by the Slovenian Research Agency and the Hungarian National Research, Development and Innovation Office,aswellasintheframeoftheresearchcorefunding»GeographyofSlovenia«(No.P6-0101)financed by the Slovenian Research Agency. 6 References Ali, G. A., Roy, A. G. 2009: Revisiting hydrologic sampling strategies for an accurate assessment of hydrologicconnectivityinhumidtemperatesystems.GeographyCompass3-1.DOI:https://doi.org/ 10.1111/j.1749-8198.2008.00180.x Amoros,C., Roux,A.L.1988:Interactions between water bodies within the floodplains of large rivers: Function and development of connectivity. Connectivity in Landscape Ecology. Paderborn. Baartmana,J.E.M.,Nunes,J.P.,Masselink,R.,Darboux,F.,Bielders,C.,Degré,A.,Cantreul,V.,Cerdan, O., Grangeon, T., Fiener, P., Wilken, F., Schindewolf, M., Wainwright, J. 2020: What do models tell us about water and sediment connectivity? Geomorphology 367. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.geomorph.2020.107300 Borselli, L., Cassi, P., Torri, D. 2008: Prolegomena to sediment and flow connectivity in the lands­cape: A GIS and fieldnumericalassessment. Catena 753. DOI: https://doi.org/10.1016/j.catena. 2008.07.006 Bracken, L. J., Croke, J. 2007: The concept of hydrological connectivity and its contribution to under-standingrunoff-dominatedgeomorphicsystems.HydrologicalProcesses21-13.DOI:https://doi.org/ 10.1002/hyp.6313 Bracken, L. J., Turnbull, L., Wainwright, J., Bogaart, P. 2015: Sediment connectivity: a framework for understanding sediment transfer at multiple scales. Earth Surface Processes and Landforms 40-2. DOI: https://doi.org/10.1002/esp.3635 Bracken,L.J.,Wainwright,J.,Ali,G.A.,Tetzlaff,D.,Smith,M.W.,Reaney,S.M.,Roy,A.G.2013:Concepts of hydrological connectivity: Research approaches, pathways and future agendas. Earth-Science Reviews 119. DOI: https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2013.02.001 Brierley, G., Fryirs, K., Jain, V. 2006: Landscape connectivity: the geographic basis of geomorphic applications. Area 38-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1475-4762.2006.00671.x Cossart, E., Lissak, C., Viel, V. 2017: Geomorphic analysis of catchments through connectivity fra­mework: Old wine in new bottle or efficient new paradigm? Géomorphologie: Relief, Processus, Environnement 23-4. Covino,T.2017:Hydrologicconnectivityasaframeworkforunderstandingbiogeochemicalfluxthrough watersheds and along fluvial networks. Geomorphology 277. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.geomorph.2016.09.030 Hooke, J. M. 2003: Coarse sediment connectivity in river channel systems: A conceptual frame­work and methodology. Geomorphology 56,1-2. DOI:https://doi.org/10.1016/S0169-555X(03) 00047-3 Keesstra, S., Nunes, J. P., Saco, P, Parsons, T., Poeppl, R., Masselink, R., Cerdŕ, A. 2018: The way for­ward:Can connectivity be useful to design better measuring and modelling schemes for water and sediment dynamics? Science of the Total Environment 644. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.scitotenv.2018.06.342 Lexartza-Artza, I., Wainwright, J. 2009: Hydrological connectivity: Linking concepts with practical implications. Catena 79-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.catena.2009.07.001 Masselink,R.J.H.2017:GettingaGriponHydrologicalandSedimentConnectivity.Wageningen.DOI: https://doi.org/10.18174/419764 Michaelides,K.,Chappell,A.2009:Connectivityasaconceptforcharacterisinghydrologicalbehavior. Hydrological Processes 23-3. DOI: https://doi.org/10.1002/hyp.7214 Parsons, A. J., Bracken, L., Poeppl, R. E., Wainwright, J., Keesstra, S. D. 2015: Introduction to special issueonconnectivityinwaterandsedimentdynamics.EarthSurfaceProcessesandLandforms40-9. DOI: https://doi.org/10.1002/esp.3714 Perko,D.,Ciglic,R.,Hrvatin,M.2017:DeterminationoflandscapehotspotsofSlovenia.Actageographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko,D.,Ciglic,R.,Zorn,M.2020:Slovenia:AEuropeanlandscapehotspot.TheGeographyofSlovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_1 Pringle, C. 2003: What is hydrologic connectivity and why is it ecologically important? Hydrological Processes 17-13. DOI: https://doi.org/10.1002/hyp.5145 Reaney, S. M. 2010: Hydrological connectivity. Encyclopedia of Geography. Los Angeles. DOI: https://doi.org/10.4135/9781412939591.n602 Turnbull, L.,Wainwright, J., Brazier, R. E. 2008: A conceptual framework for understanding semi-arid landdegradation:Ecohydrologicalinteractionsacrossmultiple-spaceandtimescales.Ecohydrology 1-1. DOI: https://doi.org/10.1002/eco.4 Wohl, E. 2017: Connectivity in rivers. Progress in Physical Geography 41-3. DOI: https://doi.org/ 10.1177/0309133317714972 Wohl,E.2020:Connectivityingeomorphology.TheInternationalEncyclopediaofGeography.Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/9781118786352.wbieg2032 Wohl,E.,Brierley,G.,Cadol,D.,Coulthard,T.J.,Covino,T.,Fryirs,K.A.,Grant,G.,Hilton,R.G.,Lane, S. N., Magilligan, F. J., Meitzen, K. M., Passalacqua, P., Poeppl, E. E., Rathburn, S. L., Sklar, L. S. 2019: Connectivity as an emergent property of geomorphic systems. Earth Surface Processes and Landforms 44-1. DOI: https://doi.org/10.1002/esp.4434 Wohl, E., Magilligan, F. J., Rathburn, S. L. 2017: Introduction to the special issue: Connectivity in Geomorphology. Geomorphology 277. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2016.11.005 HIDROLOŠKAPOVEZLJIVOST –TEMELJNIKONCEPTUALNI OKVIR 1 Osnovni pojmi PovezljivostkotstrokovniizrazinpojemsenapodrocjuvedoZemljiinokoljuuporabljakotkon­ceptualniokvirzaobravnavoprostorsketercasovnespremenljivostivpretokuvodeinprenosugradiva (naprimerLexartza-ArtzainWainwright2009;MichaelidesinChappell2009;Reaney2010;Bracken s sod. 2013; 2015; Parsons s sod. 2015; Masselink 2017; Wohl, Magilligan in Rathburn 2017; Wohl 2017; 2020). V tem pogledu se je zgodil premik od razmišljanja o prenašanju snovi med razlicnimi deli pokrajine k pristopu, ki temelji na nenehnem prenašanju (premikanju, prehajanju) gradiva ter se osredotoca na razumevanje poti in obsega njegovega prenašanja (Bracken s sod. 2015; Masselink 2017). Znacilnosti pokrajine pospešujejo ali zavirajo gibanje vode. Voda lahko tece po pobocju, se zadr­žuje v kotanjah, ponikne v tla, izhlapi ali pa jo zajamejo živa bitja. Premika se lahko nad površjem, po površju (po pobocju) ali pod površjem (skozi prst ali vodonosnik). Povezljivost lahko opredelimo kot »ucinkovitost prenašanja gradiva med deli sistema« (Wohl s sod. 2019,5)ali»…stopnjo,prikaterisesnov(voda,topljenci,sedimentiinorganskesnovi)inorganizmilahko premikajomedprostorskoopredeljenimienotaminaravnegasistema…«(Wohl2017,345–346).Bracken in Croke (2007, 1751) navajata, da »…se v najsplošnejšem pomenu povezljivost nanaša na vse nekda­njeinprihodnjepoložajeincase,povezanespremikanjemvodealisedimentovskozitockovpokrajini…«. Keesstra s sod. (2018, 1557, 1560) izpostavlja, da se lahko pojem povezljivosti uporablja za »…opiso­vanje in kvantificiranje vplivov na pretok vode in sedimentov na razlicnih prostorskih ravneh, od strukturnih skupkov, prereza prsti, dela pobocja in pobocja do porecja in povodja…«, ter navajajo, da »…pojempovezljivostizagotavljaokvirzarazumevanjeprenašanjavodeinsedimentovskozipokrajine…«. V doloceni meri je povezljivost omejena s casom in prostorom, zato je enako pomembno razumeva­njedrugeskrajnostitegakontinuuma,tojenepovezljivosti.Prvinealiprocesi,kinisopovezljivi,sodrug oddrugegaprostorskoalicasovnoprevecoddaljeni,dabispremembaeneprvinealienegaprocesalahko vodila do spremembe druge prvine ali drugega procesa, ali pa so to prvine ali procesi, pri katerih je treba preseci dolocen prag, da postanejo povezljivi (Wohl s sod. 2019). Pristop, ki temelji na povezljivosti, se uporablja na razlicnih podrocjih, od geologije, geomorfolo­gije,pedologije,hidrologije,ekologijeinvedoozracju(Keesstrassod.2018),dovedosocialnihmrežah in nevroznanosti (Masselink 2017). V ekologiji se povezljivost nanaša na »vse funkcionalne in ucinku­joce povezave, potrebne za dolgorocno delovanje, stabilnost in prožnost ekosistemov«, v geografiji pa na »vse povezave med dvema krajema« (Cossart, Lissak in Viel 2017, 4). Pojem prenašanja snovi ter energije na razlicnih prostorskih in casovnih ravneh je povezan s fizi-cno geografijo, denimo prek vodnega in kamninskega kroga ali pa so, kot navaja Brierley s sod. (2006, 173), »analize pokrajinskih odnosov in modeliranje biofizicnih pretokov osrednji predmet geografske tra­dicije«. V naravnogeografskih raziskavah o prenašanju sedimentov, odtoku, recni mreži, podtalnici in podobnemsogeografidolocaliinkvantificiralitudipovezljivost,cepravdejanskotegaizrazanisoupo­rabljali (Wohl 2017), zmeda okoli njegove uporabe in opredelitve pa vlada še danes. V hidrologiji in geomorfologiji razlikujemo tri glavne vrste povezljivosti (Bracken in Croke 2007): • 1. pokrajinsko povezljivost, ki se nanašana fizicne povezave med razlicnimi reliefnimi oblikami (na primer pobocji in recnimi strugami) v porecju, • 2. hidrološko povezljivost, ki se nanaša na prenašanje vode z enega dela pokrajine na drugega, ter • 3. sedimentološko povezljivost, ki se nanaša na prenašanje sedimentov skozi porecje. 2 Zgodovinski pregled Izraz »povezljivost« je bil v vede o Zemlji prenesen iz ekologije in predvsem biološkega konteksta (na primer prenos genov med subpopulacijami izbrane metapopulacije). Zacetki preucevanja pove­zljivosti v vedah o Zemlji izhajajo iz upravljanja porecij zaradi varstva pred poplavami, namakanja in oskrbe z vodo ter opazovanj povezav med procesi na Zemljinem površju in dinamiko preoblikovanja površja(naprimerpovezavodizviradoizliva).Navedenizacetkisegajovectisocletijvpreteklost.Morda jebilonajosnovnejšetakratnovprašanje,zakajvodotokobodsotnostipadavinšenaprejtece.Pojemvod­nega kroga, ki je to pojasnil, je bil prvic opisan šele konec 16. stoletja (Wohl s sod. 2019). Renesancni ucenjakisopreucevaliproceseerozijeterprenašanjainodlaganjagradiva naravnipokrajineternjiho­vo vlogo pri oblikovanju recnih mrež v pokrajini in vecjih recnih dolinah. V 19. stoletju so spoznanja opovezljivostimedvodotokiinpokrajinami,izkaterihodvajajovodo,vodiladougotovitve,daselahko geomorfološki ucinki širijo skozi pokrajino ter na primer povezujejo redcenje gozda na pobocjih in poplavljanje vodotokov. V 70-ih letih 20. stoletja je bil razvit koncept procesno-odzivne spojenosti, in sicer na podlagi predpostavke, da proces pokrajinskih sprememb temelji na sposobnosti pokrajine, da medsestavnimidelisistemaprenašaimpulze,tosposobnostpauravnavatapovezanostsestavnihdelov instopnjaoziromamocnjihovespojenosti.Obcutljivostpokrajinskihspremembsenatodolocinapod­lagi stopnje odziva. Mocno povezani in spojeni sistemi se hitro odzovejo ter so obicajno morfološko kompleksnejši, medtem ko se slabše povezani in spojeni sistemi odzovejo pocasneje in so manj kom­pleksni(Wohlssod.2019).Vecraziskovalcevpriporocauporaboizraza»spojenost«(angleškocoupling) za preucevanje elementarnih povezav in izraza »povezljivost« (connectivity) za preucevanje vec tovrs­tnih povezav skupaj (Cossart, Lissak in Vie 2017). Izraz»povezljivost«jebilvhidrologijiprvicuporabljenvpoznih80-ihletih20.stoletja,kostaAmoros in Roux (1988) hidrološko povezljivost opisala kot »…izmenjavo snovi, energije in biote med razlicni-mi prvinami recne pokrajine prek vodnega medija…« (Wohl 2017, 345). 3 Uporaba v hidrologiji »…Hidrološke povezave vkljucujejo povezave med pobocji in recnimi mrežami, vodotoki in jezeri, podzemljem in površjem, kopnim in ozracjem, kopnim in vodami ter zgornjim in spodnjim tokom rek. Lahko se razvijejo v navpicni, precni ali vzdolžni smeri ter na prostorski ali casovni ravni. Te smeri in ravni so med sabo povezane, kar ustvarja mozaik prepletenih hidroloških povezav in z njimi povezanih procesov. Tisoucinkujociin prepleteni procesi pavplivajonaprenašanje,kroženjeinpreobrazboorgan­skih snovi in anorganskih hranil skozi porecja in vzdolž recnih mrež…« (Covino 2017, 133). Ker izraz »hidrološkapovezljivost«pokrivaširokopodrocje,zanj(ševedno)nienotnedefinicije(glejAliinRoy 2009 ter Wohl s sod. 2019 za sintezo definicij). Kot navaja Pringle (2003, 2685), se hidrološka pove­zljivostnanaša na »…prenašanjesnovi, energijein/ali organizmovprek vode znotraj ali medprvinami vodnega kroga…«, Hooke (2003) pa jo opredeljuje kot fizicno povezanost vode in sedimentov vrecnemsistemu. Brackenssod. (2013, 18)hidrološko povezljivostopisujekotpovezavo medobvod­nimobmocjeminvzpetimzaledjem,kisepojavi,kogladinapodtalnicedosežemejomedvzpetimin obvodnim pasom nad vododržno plastjo, Masselink (2017, 12) pa kot »…fizicno spojenost (poveza­nost) razlicnih prvin v pokrajini z vidika (pod)površinskih tokov…«. Ne glede na definicijo ponuja uporaben okvir za razumevanje prostorskih razlik pri odtoku (Bracken s sod. 2013). Covino (2017, 133) navaja, da »…se lahko hidrološka povezljivost vzpostavi prek nadzemnih ali podzemnih poti in se pojavlja v štirih razsežnostih…«. Tri razsežnosti so prostorske (precna, navpicna in vzdolžna), cetrta razsežnost pa je cas. Hidrološke povezaveniso enosmerne, ampak obsegajo vec razsežnosti ter deluje­jonarazlicnihcasovnihravneh(odsekunddotisocletij)inprostorskihravneh(odmilimetrovdovec tisoc kilometrov). Hidrološka povezljivost je lahko strukturna (staticna) ali funkcionalna (dinamicna ali procesna). Strukturnapovezljivostsenanašanaprostorskevzorcevpokrajini,kotsoprostorskarazporejenostpokra­jinskihenot,kivplivajonavzorcevodnegaprenašanjagradivainpotipretoka,funkcionalnapovezljivost pa se nanaša na to, kako ti prostorski vzorci delujejo na procese v porecjih, da omogocajo odtok, pove­zanpretokinstemvodnoprenašanjegradivavporecjih(Turnbull,WainwrightinBrazier2008;Bracken s sod. 2013). Skratka,»…strukturna povezljivost se nanašanaobliko inarhitekturo pokrajine, funkcional­na povezljivost pa obsega vse procese, na katere ta struktura vpliva…« (Masselink 2017, 3). V dosedanjih raziskavahsobileuspešnoopisaneprvine,kidolocajostrukturnopovezljivost,medtemkojeprvinefunk­cionalnepovezljivostitežjeizmeritiinkvantificirati.Kljubtemuprirazumevanjuhidrološkepovezljivosti ne smemo pozabiti na pomen soucinkovanja topografskih dejavnikov in procesov v porecjih (Bracken s sod. 2013). Wohl s sod. (2019, 8) navaja, da »…staticni okviri dajejo hiter vpogled v to, kako je pokraji­nazgrajenaindelujevkateremkolitrenutku.Dinamicniokviritemeljijonatrehkljucnihdejavnikih.Prvic, zgradbapokrajineselahkospreminja,zatoselahkospreminjajotudivrsta,položajinvzorcireliefavpokra­jini,karnatospreminjapovezljivost.Drugic,jakostfunkcionalnepovezljivostisebonajverjetnejespremenila glede na spremembe v strukturni konfiguraciji. Tretjic, strukturna konfiguracija in funkcionalna povezlji­vostselahkospremenitagledenarazsežnostmotenj,kivplivajonapretokvodeinsedimentovskozipokrajine…«. Covino (2017, 134) razlikuje pet oblik hidrološke povezljivosti: • 1.povezljivostmedvodotokominpobocjemkottemeljnopovezavomedkopenskimiinvodnimioko­ lji,kiselahkovzpostavipreknadzemnegapretokaalipodzemnihpovezav,injeprostorskoincasovno spremenljiva; • 2. povezljivost med vodotokom in podzemno vodo kot izmenjavo vodotoka in podzemne vode ali dvosmerno povezavo med vodotoki in podzemnimi vodami (slika 1); • 3.povezljivostmedvodotokominnjegovimpoplavnimobmocjemkotdvosmernogibanjevode,sedi­mentov, organskega gradiva ipd. med vodotoki in njihovimi poplavnimi obmocji glede na pogoje vodnegapretoka(slika2);naprimerobvisokempretokuserekaspoplavnimobmocjempovežetako, daprestopibregove,obnizkempretokupapodtalnicanapoplavnemobmocjuvzdržujeosnovnipre­tok reke; • 4. vzdolžno povezljivost kot povezavo med vodotokovim povirnim in izlivnim (nižinskim) delom, kiomogocaenosmernogibanjevodeinsedimentovterdvosmernogibanjeorganizmovporecnimreži, in • 5. povezljivost med vodotokom in jezerom, pri kateri naravna (slika 3) in umetna jezera ter ribniki upocasnijo prenašanje gradiva, zadrževalni cas je daljši, sedimentacija pa se okrepi. Ker so vse oblike hidrološke povezljivosti med sabo povezane, posamezne povezljivosti ni mogo-ceupravljatipopolnomalocenooddrugih(Covino2017).TudivpokrajinskoraznolikiSloveniji(Perko, Ciglic in Hrvatin 2017; Perko, Ciglic in Zorn 2020) se vse oblike hidrološke povezljivosti prepletajo in prostorsko hitro spreminjajo (slike 1 do 3). Slika 1: Presihajoce Cerkniško jezero je zelo zanimiv primer hidrološke povezljivosti med vodotokom in podzemnovodo,sajsemedrazlicnimiletnimicasiizrazitospreminjainprepletazdrugimipovezljivostmi. Glej angleški del prispevka. Slika2:JovsisominiaturnazavarovanakulturnapokrajinamokrotnihtravnikovvzdolžokljukovrekeSotle, kijihobkrožapotokSušica. Soprimerhidrološkepovezljivostimedvodotokominpoplavnimobmocjem. Glej angleški del prispevka. Slika 3: Bohinjsko jezero je primer hidrološke povezljivosti med vodotokom in jezerom, njegov pritok Savica pa je hkrati primer hidrološke vzdolžne povezljivosti med povirjem in izlivom vodotoka ter med vodotokom in pobocjem. Glej angleški del prispevka. 4 Kako se lahko doloci povezljivost? Vecinaraziskavhidrološkepovezljivostiseosredotocanakonceptualneokvire,kazalnikeinmodeli­ranje.Skonceptualnimiokviriinmodeliseopisujejosestavinepovezljivostivporecju.Vecinakazalnikov in metod merjenja za opisovanje povezljivosti je temeljila na topografiji, pri cemer so bili uporabljeni digitalni modeli višin (DMV), podatki o vlažnosti tal ali kombinacije študij, ki so temeljile na DMV-jihinterenskihopazovanjih.Povezljivostlahkoopišemokotnominalnospremenljivko,skalarnivektor ali kompleksni vektor. Težava pri tovrstnih opisih je v tem, da slonijo na meritvah ali ocenah na samo eni ravni in da niso vedno primerni za uporabo v celotnem porecju (Masselink 2017). Trenutnovhidrološkiingeomorfološkistrokovnijavnostivladaenotnomnenje,dasepovezljivosti nedaneposrednomeriti,ampakjojetrebadolocitinapodlagimeritevdrugihspremenljivk.Strukturna povezljivost se lahko doloci na podlagi meritev topografije in zgradbe pokrajine, funkcionalna pove­zljivostpanapodlagimeritevpretokovinsledenjasedimentov(Masselink2017).Cepravjebilapovezljivost kvantificirana v številnih raziskavah, jih vecina uporablja pristope, razvite za obravnavo tocno dolo-cenega vprašanja, v le malo raziskavah pa so avtorji skušali oblikovati metode merjenja, ki bi bile širše uporabne (Bracken s sod. 2013; 2015). Wohl s sod. (2019) navaja, da je eden izmed pristopov k merjenju povezljivosti ta, da se dolocijo temeljnecasovneinprostorskeravnipreucevanegapojavateropravidovoljmeritevnaizbranihtemelj­nih ravneh, da se zajamedovolj reprezentativen vzorec. Pri drugem pristopu se skuša dolociti, kako se povezljivostspreminjazravnjomerjenja,pricemerseenakametodamerjenjauporabinanajrazlicnejših ravneh ali pa se uporabijo statisticni kazalniki, ki prikažejo frekvencno porazdelitev povezljivosti na razlicnih ravneh. Cilj vecine raziskav povezljivosti je predvsem razumeti, kako povezljivost vpliva na izbrane vidike pokrajinske dinamike. Preprost pristop, ki se za to lahko uporabi, je neposredno kvantificiranje pre­tokovinuporabatehmeritevzadolocanjestopnjepovezljivostivsistemuprenašanjagradiva.Toselahko izvede na samo eni izbrani tocki, kot je odtok s prispevne površine, ali na vec lokacijah, razporejenih po sistemu. V nasprotju od kvantificiranja odtoka iz celotnega sistema na samo eni tockiv prostoru je merjenjelokalnihucinkovpovezljivostinaveclokacijahvpokrajiniboljzapleteno.Taizzivlahkouspe­šnopremagamoznumericnimimodeli,skaterimipredvidimoizidezavsakotockovpokrajini.Metode modeliranja vkljucujejo uporabo celicnih avtomatov, procesnega modeliranja, statisticnih modelov in GIS-ovnapodlagiteorijeomrežij(Wohlssod.2019).Primermodeliranjajeindekspovezljivosti(Borselli, Cassi in Torri 2008), ki kaže relativno ucinkovitost prenašanja gradiva gorvodno ali dolvodno na kate­ri koli tocki v pokrajini na podlagi topografskih znacilnosti, kot so prispevna površina, srednji naklon in razdalja med prvinami. Za vec kazalnikov in indeksov hidrološke povezljivosti glej Bracken s sod. (2013), Wohl (2017) ter Wohl s sod. (2019). 5 Pomen Pojem povezljivosti je uporaben za razumevanje pojava ter poti vode in sedimentov v sistemu. »…Uporaben je za dolocanje prevladujocih procesov, ki odražajo ucinkovitost pretokov v modelih…« (Keesstra s sod. 2018, 1568). Wohl (2017) navaja, da je povezljivost uporabna z razlicnih vidikov hidrološkega procesa: • 1. pri razumevanju prostorskih ter casovnih ravni razlicnih vrst in stopenj povezljivosti, na podlagi cesar lahko uskladimo neskladja med neposrednimi meritvami pretokov in izpeljanimi stopnjami pokrajinskih sprememb; • 2. pri razumevanju odpornosti in prožnosti vodotokov na naravne in antropogene motnje; • 3.priprepoznavanjuprocesov,kipresegajotradicionalnemejemedstrokamiinprostorskemejezno­traj pokrajin; • 4. pri dolocanju dejavnikov in procesov, ki vplivajo na zadrževanje ali odlaganje razlicnega gradiva (na primer vode, topljencev, sedimentov in organskih snovi); • 5. pri pridobivanju kriticnega vpogleda v pojav nelinearnih ucinkov vodotokov, ter • 6. pri dolocanju dejavnikov, ki olajšajo ali omejujejo ucinkovito upravljanje vodotokov. Zahvala: Clanek je nastal v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta »Primerni ekološki ukre-pi na podrocju poplavne nevarnosti v hribovitem obmocju Madžarske in Slovenije« (N6-0070), ki ga financirataJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijeinmadžarskaNacionalnaagen­cijazaraziskave,razvojininovacije,tervokviruraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije«(P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. 52 OHRANJANJE KRAJINSKIH ZNACILNOSTI IN NJIHOVO VKLJUCEVANJE V UKREPE SLOVENSKE KMETIJSKE POLITIKE AVTORJI Tanja Šumrada Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija tanja.sumrada@bf.uni-lj.si Ilona Rac Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija ilona.rac@bf.uni-lj.si dr. Luka Juvancic Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija luka.juvancic@bf.uni-lj.si dr. Emil Erjavec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija emil.erjavec@bf.uni-lj.si DOI: 10.3986/GV92103 UDK: 911.52:338.43.02(497.4) COBISS: 1.02 IZVLECEK Ohranjanje krajinskih znacilnosti in njihovo vkljucevanje v ukrepe slovenske kmetijske politike NamenprispevkajeovrednotitiupravljanjeskrajinskimiznacilnostmivSlovenijiinopredelitikljucnepotre-be na podrocju njihove identifikacije, ukrepov in podpornih sistemov za njihovo ohranjanje. Instrumenti kmetijske politike še ne omogocajo ohranjanja krajinskih znacilnosti v zadostni meri in so deloma celo spodbudilinjihovoizginjanje.Glavnioviriprioblikovanjuucinkovitejšihukrepovstapomanjkanjepoda­tkovnih virov in neupravicenost vecine krajinskih znacilnosti do dohodkovnih podpor. Predlagane izboljšavevkljucujejonatancnejšoopredelitevkrajinskihznacilnosti,vkljucitevvukrepezjasnointervencijsko logiko ter okrepitev podatkovnih baz in sistemov spremljanja. Prizadevati si je treba tudi za zapolnitev vrzeli v znanju, ki so povezane s tipologijo krajinskih znacilnosti, njihovimi interakcijami s kmetijskimi ekosistemi in pristopi k njihovemu dolgorocnemu ohranjanju. KLJUCNE BESEDE krajinskeznacilnosti,kmetijskakrajina,biodiverzitetakmetijskekrajine,skupnakmetijskapolitika,kme­tijsko-okoljski ukrepi, pogojenost, fokusne skupine ABSTRACT ThepreservationoflandscapefeaturesandtheirinclusionintoSlovenianagriculturalpolicymeasures The purpose of this paper is to evaluate the management of landscape features in Slovenia and to identi­fykeyneedsintermsoftheiridentification,measuresandsupportsystemsfortheirconservation.Agricultural policy instruments do not yet allow for the preservation of landscape features (LF) to a sufficient extent and have partly also encouraged their removal. The main obstacles to forming effective public interven­tions to conserve LF are the lack of data sources and ineligibility of most landscape features for income support. Consequently, a more precise definition of LF, incorporation into measures with a clear inter­ventionlogicandthestrengtheningofdatabasesandmonitoringsystemsareneeded.Knowledgegapsrelated to LF typology, their interactions with agricultural ecosystems and approaches to long-term preservation should also be addressed. KEY WORDS landscapefeatures,agriculturallandscape,farmlandbiodiversity,CommonAgriculturalPolicy,agri-envi­ronmental measures, conditionality, focus groups Uredništvo je prispevek prejelo 5. septembra 2020. 1 Uvod Tradicionalna kmetijska krajina, ki je nastala z zgodovinskim razvojem kmetijstva, in z njo pove­zana biotska pestrost imata v Evropi velik družbeni pomen in vrednost (Bignal in McCracken 2000; Swinton s sodelavci 2007). Ta vloga kmetijske krajine izhaja iz ekosistemskih storitev, ki so med dru­gimodvisneodpestrostiživljenjskihokolijinheterogenostiposameznihzemljišcinkrajine(Tscharntke s sodelavci 2005; Fahrig s sodelavci 2011). Krajinske znacilnosti, kot so mejice, osamljena drevesa, robovi polj in travnikov, suhozidi, lokal­na zamocvirjenja in visokodebelni sadovnjaki, so bistvenega pomena za ohranjanje biotske pestrosti v kmetijski krajini (Benton, Vickery in Wilson 2003; Lindborg s sodelavci 2014; Poschlod in Braun­Reichert2017;Zinggssodelavci2019). Njihovaprisotnostomogocavecjoraznolikostekološkihniš,ki jihlahkozasedajoorganizmi,zatopravilomapovecujejobiotskopestrostvkmetijskihekosistemih.Poleg tega lahko delujejo kot zatocišce in selitveni koridorji, ki organizmom omogocajo ponovno koloniza­cijo zemljišc, na katerih poteka (intenzivna) kmetijska pridelava (Kleijn s sodelavci 2011). Krajinske znacilnosti lahko ugodno vplivajo na pridelke ter varstvo tal in voda (na primer preprecevanje erozi­je z mejicami), imajo pa tudi veliko kulturno vrednost (Ali in Reineking 2016; Raatikainen in Barron 2017;Holdenssodelavci2019;Albrechtssodelavci2020).Ohranjanjetehmanjšinskihhabitatovjezato poleg ukrepov za zmanjševanje intenzivnosti kmetijstva med kljucnimi pristopi k ohranjanju narave v kmetijski krajini (Batáry s sodelavci 2015). Neustreznoupravljanjeinizginjanjekrajinskihznacilnostistamedkljucnimidejavniki,kipovzrocajo izgubo biotske pestrosti v Evropi (IPBES 2018). Poglavitni vzroki za to so povezani s spreminjanjem tradicionalnih pridelovalnih sistemov v smeri intenzifikacije rabe zemljišc, ki se med drugim odraža v zmanjševanju raznolikosti kmetijske krajine (Buckwell in Armstrong-Brown 2004; Newton 2017), po drugi strani pa v opušcanju in zarašcanju zemljišc na marginalnih obmocjih (Ustaoglu in Collier 2018). Drugi vzroki za izginjanje krajinskih znacilnosti so lahko povezani z neustreznimi vodnogo­spodarskimiukrepi,onesnaževanjem,urbanizacijo,turizmominrekreacijo,invazivnimivrstami,požarno ogroženostjo in podnebnimi spremembami (IPBES 2018). Ohranjanje krajine in biotske pestrosti je bilo v zakonodajnih predlogih Evropske komisije opre­deljeno kot eden od devetih ciljev Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 (Evropska…2018). Države clanice EU bodo tako morale sprejeti odlocitve o ustroju, financiranju in izvajanju nacional­nihStrateškihnacrtovSKPnapodrocjuohranjanjakrajinskihznacilnostiterzagotovitiustreznepodporne sistemezaspremljanjeinovrednotenjeuspešnostiizbranihinstrumentov.Kljubširokemunaboruraz­položljivih instrumentov raziskave namrec kažejo, da je bila dosedanja uspešnost SKP pri ohranjanju biotskepestrosti,heterogenostikrajineinpovezljivostimedhabitatimocnoomejena(Alliance…2019; ECA2020).PodobnoveljatudizaSlovenijo(OgorevcinSlabe-Erker2018;PenkoSeidlinGolobic2018;Šumrada, Kmecl in Erjavec 2021; Šumrada s sodelavci 2020a). Namen prispevka je na podlagi pregleda literature ter ugotovitev fokusnih skupin s strokovnjaki in deležniki analizirati stanje ter potrebe na podrocju ohranjanja in vkljucevanja krajinskih znacilno­sti v slovensko kmetijsko politiko. V prispevku odgovarjamo na naslednja raziskovalna vprašanja: • Katere tipe krajinskih znacilnosti je smiselno ohranjati na obmocju Slovenije? • Kateri so kljucni vzroki za izginjanje krajinskih znacilnosti v Sloveniji? • Kateri ukrepi kmetijske politike so trenutno namenjeni ohranjanju in obnovi krajinskih znacilnosti v Sloveniji in kakšni so njihovi ucinki? • Kakšne so potrebe in cilji slovenske kmetijske politike na podrocju obnove in ohranjanja krajinskih znacilnosti in kakšna bi bila smiselna sestava instrumentov po letu 2020? • Kakodolocitiupravicenepovršinezaizvajanjeukrepovinspremljatistanjeinuspešnostukrepa­nja? • Kako prostorsko opredeliti upravicene površine za izvajanje ukrepov in vzpostaviti sistem nad­zora? 2 Metodologija RaziskavajepotekalavokviruvecdeležniškegasticišcaSVARUN(SloVenianAgriculturalandRural NetworkforDialogue),kidelujevokviruEUprojektaObzorjaSHERPA,vkoordinacijiBiotehniškefakul­teteUniverzevLjubljaniterobpodporiMinistrstvazakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano.Namensticišca jepovezatiraziskovalnoskupnost,odlocevalceincivilnodružbovrazpraviokljucnihrazvojnihtemah podeželja in kmetijstva ter na ta nacin podpreti spremembe kmetijske politike na nacionalni ravni in ravni Evropske unije. V prvem koraku smo pregledali obstojeco slovensko in evropsko literaturo, ki je zajemala znan­stveneobjave,relevantnozakonodajoinrezultateraziskovalnihprojektov.Napodlagitegasmopripravili izhodišca za razpravo, ki smo jih preverili in ponekod dopolnili v okviru prve fokusne skupine z deve­timi predstavniki raziskovalnih ustanov, javne uprave in civilne družbe (3. 2. 2020, oddaljen dostop). V drugem koraku smo, dne 14. 2. 2020, organizirali javno participativno delavnico v Ljubljani, ki sejejeudeležilo96strokovnjakovindeležnikoviz38ustanovspodrocijkmetijstva,ekologije,krajinske arhitekture, geografije, agrarne ekonomike, urejanja prostora in prostorskih študij. Udeleženci so bili predstavniki javnega sektorja (podrocna ministrstva, agencije in javni zavodi), raziskovalnih ustanov, gospodarstva in civilne družbe. Problematika je bila obravnavana v treh skupinah: 1) tipi krajinskih znacilnosti in vzroki za izginjanje; 2) potrebe, cilji in instrumenti slovenske kmetijske politike; 3) spremljanje, vrednotenje in podporni sistemi. Posamezne skupine so se v nadaljevanju razdelile na manjša tematska omizja, v okviru katerih je potekala razprava na podlagi vnaprej dolocenih vprašanj v treh krogih (priloga 1). Rezultate razprave soudeležencizapisalinaplakate,zapotrebepodrobnejšeanalizepasmorazpravopoomizjihtudisne­mali. Na koncu delavnice je potekala predstavitev rezultatov dela po skupinah in sklepna razprava. Slika 1: Participativna delavnica s strokovnjaki in deležniki 14. februarja 2020 v Ljubljani. Vzadnjemkorakusmoavtorjipricujocegaprispevkanapodlagirezultatovdelavnicepripraviliosnu­tekdokumentassklepiinpriporocilivecdeležniškegasticišca.Ustreznostsklepovinvsebinedokumenta smo preverili in vsebinsko uskladili na še dveh dogodkih s predstavniki raziskovalnih ustanov, javne uprave in civilne družbe. Prvi dogodek je bila fokusna skupina z osmimi strokovnjaki (3. 3. 2020, Ljubljana),kijijesledilopošiljanjeosnutkavpregledvsemudeležencemparticipativnedelavnice,drugi papanelnarazpravaspredstavnikiustanov,kisodelujejovsvetovalnemodboruSVARUN(26.3.2020, oddaljen dostop). 3 Rezultati in razprava 3.1 Tipi krajinskih znacilnosti Osnovno vsebinsko izhodišce za oblikovanje instrumentov kmetijske in drugih javnih politik na podrocju ohranjanja krajinskih znacilnosti je opredelitev tipov krajinskih znacilnosti, ki se pojavljajo v Sloveniji in so prepoznane kot pomembne za ohranjanje biotske pestrosti. V okviru kmetijske poli­tikeNacionalnesmernicezakrajinskeznacilnosti,nakateresesklicujeUredbaonavzkrižniskladnosti (2019),trenutnoopredeljujejodevetkrajinskihznacilnosti.Tosopasovivegetacijeobvodotokih,manj­še vodne prvine, suhozidi,terase, skupine oljcnih dreves na obmocjih, kjer uspevajo oljke, in naslednji tipi naravnih vrednot: posamezna drevesa, drevesa v liniji, skupine dreves, balvani in skalni osamelci. Sodelujoci udeleženci so ocenili, da je obstojeci nabor preozek za ohranjanje krajinskih znacilnosti v Sloveniji, zato bi ga bilo smiselno razširiti. V Sloveniji je bilo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta, ki ga je vodila Golobiceva s sodelav­ci(2015),opredeljenih 18 krajinskih prvin,kisopomembneza biotskopestrost.Avtorjisojih razdelili v naslednje štiri skupine: • geomorfološke in reliefne krajinske prvine (grbinasti travniki, kraške kotanje, površinska skalovi­tost, balvani in osamelci ter terase), • rastlinske krajinske prvine (drevesa in grmi, gozdne zaplate, mejice, obvodna vegetacija, visokode­belni sadovnjaki, vlažni travniki in robovi njiv), • vodne krajinske prvine (vodna telesa, lokalna zamocvirjenja, nizka in visoka barja in jarki) ter • grajeni objekti (suhozidi). Navedeninabortipovkrajinskihznacilnostijepomnenjuudeležencevustreznoizhodišcezaopre­delitev krajinskih znacilnosti, ki so lahko upravicene do podpor kmetijske politike. Navedli pa so tudi naslednjepotrebnedopolnitveskrajinskimiznacilnostmioziromahabitatnimitipi:suhatravišca,pre­hodna barja, grajene terase, skupine oljcnih dreves, cvetni in zelišcni pasovi ter drugi robni habitati ob njivah, travinju in v trajnih nasadih. Poleg tega je nabor upravicenih krajinskih znacilnosti za kme­tijskopolitikosmiselnopodrobnejeprostorskoopredelitiupoštevajocregionalnorazmestitevkrajinskih tipov v Sloveniji, pri cemer je po mnenju nekaterih udeležencev smiselno slediti delu Marušica s sode­lavci (1998). Zaohranitevinpopotrebiobnovoupravicenihtipovkrajinskihznacilnostijenatopomnenjuude­ležencevtrebaoblikovatistrokovnesmernicezaupravljanje,kibodolahkotemeljzaoblikovanjerazlicnih ukrepov kmetijske politike. Pomembno je, da ukrepi poleg ohranjanja posameznih krajinskih znacil­nosti spodbujajo tudi ohranjanje ali ponovno vzpostavitev njihove medsebojne povezljivosti oziroma vzpostavitev selitvenih ali povezovalnih koridorjev. Za izvajanje nekaterih ukrepov pa bodo verjetno potrebne tudi podporne dejavnosti, kot je vzpostavitev semenske banke za obnovo posebnih habita­tnih tipov, cvetnih pasov in robnih habitatov (Lukac s sodelavci 2016). Znanje in podatkovni viri o ohranjanju in obnovi krajinskih znacilnosti v Sloveniji trenutno niso sistematicno zbrani in obdelani. Raziskave in prakticni preizkusi ukrepov so namrec potekali v okvi­ruvecevropskihinnacionalnihprojektov,zatojetoznanjerazpršenooziromaspecificnozaposamezne kontekste. Rezultate kaže smiselno zbrati in pregledati. Za nekatere tipe krajinskih znacilnosti obsta­jajo tudi vrzeli v znanju, ki bi jih bilo treba zapolniti. Te vrzeli so povezane predvsem z ucinki razlicnih nacinov vzdrževanja posameznih krajinskih znacilnosti (na primer mejic) na posamezne vrste organ-izmov, kot so opraševalci, in na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe na obmocjih Natura 2000. Prav tako v nacionalnem kontekstu obstaja relativno malo izkušenj in raziskav na podrocju obnove krajin­skih znacilnosti in habitatnih tipov. To še posebej velja v primeru obnove na degradiranih zemljišcih ali zemljišcih, kjer poteka intenzivna kmetijska raba. 3.2 Analiza stanja in uspešnosti obstojecih ukrepov kmetijske politike v Sloveniji Trenutninaborinizvedbaukrepovkmetijskepolitikepogostoneomogocataohranjanjakrajinskih znacilnosti v zadostni meri, temvec je sistem v dolocenih primerih celo posredno spodbudil njihovo odstranjevanje(OgorevcinSlabe-Erker2018). Napodlagirezultatovrazpravesstrokovnjakiindeležni­kiocenjujemo,dasokljucnivzrokizaizginjanje krajinskihznacilnostivSlovenijipovezanipredvsemz: •odstranjevanjem krajinskih znacilnosti ter spremembo obdelave in rabe tal, ki ju prinašajo sodobne tehnologijeintenzivnekmetijskepridelaveinznjimipovezanaracionalizacijaproizvodnihstroškov, • administrativnimi razlogi in željo po povecanju upravicenih površin, saj krajinske znacilnosti veci­noma niso priznane kot upravicena raba za prejemanje podpor kmetijske politike, • opušcanjem rabe in zarašcanjem kmetijske krajine na nekaterih obmocjih z neugodnimi naravnimi razmerami za kmetijsko pridelavo in neugodnimi prebivalstvenimi trendi, • drugimirazlogi,kotsourbanizacijainfragmentacijaprostora,neustrezninacinivzdrževanjaobvod­ne vegetacije ob vodotokih in drugi posegi v prostor. Kljucniukrepislovenskekmetijskepolitikevobdobju2015–2020napodrocjuohranjanjainobno­ve krajinskih znacilnosti so: • sistem navzkrižne skladnosti, tj. predvsem dolocili DKOS (dobro kmetijsko in okoljsko stanje zem­ljišc) 7 in PZR (predpisane zahteve ravnanja) 3 (Uredba o navzkrižni…2019), • neposredna placila (zlasti površine z ekološkim pomenom) (Uredba o shemah…2020), • kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi (v nadaljevanju KOPOP, vec operacij) (MKGP 2017) in • posamezniprojektivokviruukrepovLEADER/CLLDinSodelovanjevokvirupolitikerazvojapode­želja (MKGP 2017). NapodlagizakonodajnihpredlogovEvropskekomisije(2018)lahkopricakujemo,dabodoprimerljivi instrumentinavoljotudivokviruSKPpoletu2022.Poudareknaohranjanjukrajineinbiotskepestro­sti, ki ga predvideva prihodnja ureditev SKP, terja okrepitev tega podrocja pri strateškem nacrtovanju prihodnje slovenske kmetijske politike. Pomembnaomejitevtrenutnekmetijskepolitikeje,dakrajinskihznacilnostivecinomanimogoceopre­delitikotupravicenepovršine,zatokmetjezanjihovoohranjanjenemorejoprejematipodporiznaslova kmetijske politike. Pravila za dolocitev kmetijskih površin kot GERK (graficna enota rabe kmetijskega gospodarstva) namrec trenutno dolocajo, dajetrebaiz vrste rabeGERKizlociti vsakokrajinsko znacil­nost, širšo od dveh metrov, in vsako drugo vrsto nekmetijske rabe, ce je ta vecja od 100m2, v primeru vodnih prvin pa od 25m2 (Pravilnik…2019). Ovira so tudi neustrezne podatkovne podlage, kar ovira izvajanjeinnadzorneposrednihplacilinopredelitevupravicenihpovršinzanadstandardneukrepepoli­tikerazvojapodeželja,sajupravicenaobmocjapogostoneodražajodejanskegastanjainpotrebvnaravi. Ocenjevanje uspešnosti ukrepov vprogramskem obdobju 2007–2013 je pokazala negativno pove­zavomedvišinoneposrednihplacilinheterogenostjokrajine(OgorevcinSlabe-Erker2018),pravtakojebilanegativnapovezavaspestrostjoptickmetijskekrajine(Šumrada,KmeclinErjavec2021).Dohod­kovnepodporevoblikineposrednihplacilpaimajotudidolocenepozitivneucinkevsmisluohranjanja ekonomskomejnihkmetijskihgospodarstev.Tapogostoobdelujejoproizvodnomanjkakovostna,ven­darzvidikaohranjanjabiotskepestrostipomembnakmetijskazemljišca(PenkoSeidlinGolobic2018;Šumrada, Kmecl in Erjavec 2021). Zaradi nacina opredelitve imajo površine z ekološkim pomenom v Sloveniji precej omejene ucin-kenabiotskopestrost(Šumrada,KmeclinErjavec2021;Šumradassodelavci2020a),sajjeknjihovemu izvajanjuvpraksizavezanozelomajhnoštevilokmetijinpovršin. Polegtegakrajinskeznacilnostiniso navedene med upravicenimi površinami z ekološkim pomenom, saj te vkljucujejo le zemljišca v prahi, kmetijske rastline, ki vežejo dušik, ter površine pod naknadnimi posevki ali podsevki (Uredba o she­mah…2020). V skladu z evropsko zakonodajo ekološke kmetije niso zavezane k izvajanju zelene komponente, kar ima po mnenju udeležencev na nekaterih obmocjih negativne ucinke na ohranjanje krajinskih znacilnosti. KOPOP vkljucuje vec ciljnih operacij, ki imajo po mnenju udeležencev pozitivne ucinke na ohra­njanjenekaterihkrajinskihznacilnosti.TevkljucujejonaprimeroperacijeOhranjanjemejic,Visokodebelni travniškisadovnjaki,SteljnikiinGrbinastitravniki(MKGP2017).PrepoznanešibkostiobstojecihKOPOP so pomanjkanje ciljnih operacij za nekatere tipe krajinskih znacilnosti in omejenost obmocij izvaja­nja,administrativnaobremenitevzakmetijetervnekaterihprimerihneustreznazasnovainvišinaplacil, ki se odražajo v nizkem interesu pridelovalcev za vstop v ukrepe (glej tudi Kaligaric s sodelavci 2019;Šumrada s sodelavci 2020a). Vrazpravinadelavnicijebiloizpostavljeno,dasoizmedinvesticijskihukrepovzvidikaohranjanja krajinskih znacilnosti problematicne podpore za razlicne zemljiške operacije, ki se izvajajo z name-nom izboljšanja ekonomicnosti kmetijske pridelave, kotso komasacije, parcelacije, hidromelioracije in drugo. Ne glede na razmeroma majhen obseg teh operacij izkušnje v Sloveniji namrec kažejo, da se po izvedbi komasacij mozaicnost krajine ter obseg robnih in drugih varstveno pomembnih habi­tatov lahko mocno zmanjšata, kar posledicno vpliva tudi na zmanjšanje biotske pestrosti (Denac s sodelavci 2017; Denac in Kmecl 2021). Tujeraziskavekažejo,dajepomembenpogojzaizboljšanjestanjakrajinskihznacilnostito,dakme­tje prepoznavajo koristi tovrstnih prvin za kmetijsko pridelavo, pa tudi za dodajanje tržne vrednosti svojim pridelkom (Ribeiro 2017; Wlodarczyk-Marciniak, Frankiewicz in Krauze 2020). Ukrepi pre­nosa znanja in informiranja bi morali zato okrepiti ozavešcanje in dvig usposobljenosti kmetijskih gospodarstev na tem podrocju, cemur je po oceni udeležencev trenutno v Sloveniji namenjenega pre­malo poudarka. Sistem je smiselno nadgraditi tudi z vkljucitvijo širšega kroga strokovnih ustanov inuporabo novih metod prenosa znanja (Šumrada s sodelavci 2020b). 3.3 Potrebe, cilji in instrumenti slovenske kmetijske politike v novem programskem obdobju Udeleženci v raziskavi so menili, da je treba pri dolocitvi ciljev kmetijske politike poiskati ustre­zno razmerje med potrebami ohranjanja krajinskih znacilnosti in biotske pestrosti ter potrebami kmetijskih gospodarstev po primernem dohodku. Gre za pomembno dilemo sodobne evropske kme­tijskepolitike,kijonaravniEvropskeunijevsvojempredloguSkupnekmetijskepolitikevprogramskem obdobju2021–2027izkazujetudiEvropskakomisija(2018). Ponjihovem predlogubododržave clani­ce morale celovito opredeliti okoljske instrumente (»zeleno arhitekturo«) kmetijske politike (Evropska…2018), s katero bo treba poiskati smiselno locnico med standardnimi in nadstandardni-mi praksami ter zagotoviti ustrezno kompenzacijo za kmetijska gospodarstva. Naša raziskava je pokazala, da je za ohranjanje krajinskih znacilnosti v Sloveniji smiselno razširi-ti opredelitev upravicenih površin do neposrednih placil tako, da bodo ta zajemala tudi dolocen delež krajinskihznacilnostinakmetijskihgospodarstvih.Pravtakobibilotrebarazširitiobstojecinaborkra­jinskihznacilnostiinukrepovzanjihovoohranjanjevokvirunovegasistemaPogojenostizapridobitev neposrednih placil, ki bo v programskem obdobju 2021–2027 nadomestil sedanji sistem navzkrižne skladnosti (Evropska…2018). Zaradi raznolikosti razmer je izvajanje teh dolocil v Sloveniji smiselno podpreti z individualnim pristopom k nacrtovanju upravljanja na kmetijskih gospodarstvih in more-bitnimprehodnimobdobjemzatistaobmocja,kjerbibilapotrebnaponovnavzpostavitevaliobnavljanje krajinskih znacilnosti. Ohranjanje tistih tipov krajinskih znacilnosti, pri katerih je upravljanje povezano z vecjimi stroški in izpadom dohodka, bi bilo po mnenju udeležencev smiselno opredeliti v okviru spodbud kmetijske politikezanadstandardneprakse,kotstaShemazaokoljeinpodnebje(»ekoshema«)inKOPOP.Takšen tip spodbud je smiselno uporabiti tudi za ukrepe, ki so namenjeni obnovi krajinskih znacilnosti. Kjer jetomogoce, kaže preizkusiti nekatere nove pristope k snovanju ukrepov, kot so rezultatske sheme inskupnodelovanjerazlicnihdeležnikovnapodeželju(ŠumradainErjavec2020).Prveraziskaveinposku­siuvajanjatovrstnihpristopovvSlovenijinamreckažejo,dabijihbilikmetjevsajnanekaterihobmocjihbolj pripravljeni sprejeti kot obstojece sheme s predpisanimi praksami (Šumrada s sodelavci 2020b). Za kompleksnejše krajinske znacilnosti, kot so kali in druga vodna telesa, terase in suhozidi, pri katerihjepotrebnaobsežnejšaobnovaalipajevzdrževanjepotrebnonaveckot5let,jeohranjanjesmi­selno spodbujati s projektnim pristopom. Za takšne znacilnosti je pogosto znacilno, da so v lasti vec lastnikovaliobcine,vkoordinacijodejavnostipajesmotrnovkljucititudiupravljavcezavarovanihobmo-cij.Podporatovrstnimprojektombipomnenjuudeležencevlahkopotekalanaprimervokviruukrepov politike razvoja podeželja (MKGP 2017), kot sta LEADER/CLLD in Sodelovanje. Pomembna ugotovitev razprave je tudi, da lahko krajinske znacilnosti obravnavamo na treh pro-storskihravneh,kizahtevajorazlicnepristopekukrepanju.Prvaravenjeohranjanjeinobnovaposameznih krajinskihznacilnosti,drugazagotavljanjenjihovemedsebojnepovezljivostivkrajini,najvišjapaohra­njanje tovrstnih znacilnosti v najširšem prostorskem kontekstu. Lefebvre s sodelavci (2015) ugotavlja, dakmetijskainnaravovarstvenapolitikatrenutnonaslavljatapredvsemprvoraven,medtemkojepomen povezljivostisicerprepoznan,vendarvecinomašeniuveljavljenvsmisluciljnihukrepov.Temusopri­trdili tudi udeleženci delavnic in poudarili še, da po drugi strani ukrepanje na najvišji prostorski ravni presegaokvireposameznihsektorskihpolitikinbimoralobitipredvsempredmetboljšegaprostorskega nacrtovanja. 3.4 Spremljanje, vrednotenje in podporni sistemi Podatkovnezbirkeinsistemespremljanjanekaterihtipovkrajinskihznacilnostineposrednoaliprek podatkovobiotskipestrostivzdržujejorazlicneustanove.VSlovenijisotopredvsemAgencijaRepublike SlovenijezakmetijsketrgeinrazvojpodeželjainMinistrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano(na primer evidenca dejanske rabe tal ter register kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišc v upo­rabi), Geodetska uprava Republike Slovenije (na primer ortofoto posnetki), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (na primer vegetacijski popisi in popisi nevreten-carjev), Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (na primer kartiranje habitatnih tipov), Inštitut za vode Inštitut za vode (na primer podatki o vodnih zemljišcih), Nacionalni inštitut za biologijo (na primer monitoring opraševalcev in popisi nevretencarjev), Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije (na primer monitoring ptic kmetijske krajine) ter Center za kartografijo favne in flore (na primermonitoringivarstvenopomembnihvrst).Tezbirkesomedsebojvecinomanepovezaneinpogo­sto ne omogocajo neposredne primerjave ali združevanja oziroma so nepopolne. V okviru sistema navzkrižne skladnosti, ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so trenutno geolociranesamonaravnevrednote,ostalekrajinskeznacilnostipasodoloceneleopisnoinnisovklju-cene v referencno parcelo posamezne kmetije. Pomemben potencial za izboljšanje prostorskih podatkovnih podlag ima po mnenju udeležencev daljinsko zaznavanje, s katerim je mogoce prepoznavati in spremljati stanje predvsem lesnatih ter do dolocene mere tudi vodnih in grajenih tipov krajinskih znacilnosti (Kokalj, Stancic in Kobler 2019). Trenutno se podatki, ki so bili pridobljeni z razlicnimi tipi daljinskega zaznavanja in bi bili uporabni za kmetijsko politiko, ne zajemajo redno, zato je na državni ravni smiselno strateško pristopiti k ure­ditvitegapodrocjainmedresorskouskladitipotrebepozbiranjupodatkovzaizvajanjerazlicnihjavnih politik.Razpravanadelavnicijepokazala,daimajoobstojecezmogljivostitehnologijedaljinskegazazna­vanja z vidika potreb kmetijske politike tudi dolocene šibkosti. Te so povezane predvsem z napakami pri interpretaciji podatkov in tehnološkimi omejitvami pri zajemu podatkov o nekaterih tipih krajin­skih znacilnosti, ki zavzemajo zelo majhne površine (na primer robovi njiv) ali so težko zaznavne (na primer vodne površine in jarki pod rastjem ter tocnost zaznave krajinske znacilnosti na zarašcajocih sepovršinah).Vsajvdolocenimeribibilotešibkostimogoceodpravitizustreznonadgradnjoževzpo­stavljenegasistemaevidentiranjakmetijskihzemljišc,kipotekanaupravnihenotah(Pravilnik…2019). Zvzpostavitvijorazširjenihinpovezanihpodatkovnihvirovbibilomogocespremljatirazlicnekvan­titativnekazalnikestanjakrajinskihznacilnosti(Erjavecssodelavci2018;PenkoSeidlinGolobic2020), kotjenaprimerobsegspremembpovršinmejicnaposameznemobmocjumedposameznimiletizaje-ma podatkov. Z namenom spremljanja rezultatov in presoje vplivov kmetijske politike pa je po mnenju sogovornikov v nabor kazalnikov treba vkljuciti tudi vrednotenje kakovosti in pomena kra­jinskih znacilnosti z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Udeleženci raziskave so izpostavili, da je pri opredelitvimetodologijespremljanjabistveno,dasedolociizhodišcnostanje,vzpostavialidopolnikazal­nike biotske pestrosti (na primer z monitoringi populacij vrst, ki so pomembno vezane na tovrstne habitate)inopredelirealisticnecilje,kiupoštevajotransakcijskestrošketakozakmetekotzaupravljavce podatkovnih virov. Po mnenju sodelujocih v raziskavi je pomembno, da neposredni uporabniki (kmetje) dobro razu­mejo pomen ter vlogo krajinskih znacilnosti pri ohranjanju narave in v kmetijski pridelavi. Preprosti in razumljivi kazalniki omogocajo lažje komuniciranje in razumevanje namena posameznih ukrepov, zato je ukrepe smiselno zasnovati tako, da so kmetje aktivno vkljuceni tudi v vrednotenje in sprem­ljanjeucinkovukrepanja.Takšenpristopuporabljajonaprimerrezultatskeinmešanekmetijsko-okoljske sheme, pri katerih je prejem placila v celoti ali deloma pogojen z doseganjem merljivih okoljskih ucin­kov, ki se izmerijo z dogovorjenimi kazalniki (Herzon s sodelavci 2018; Šumrada in Erjavec 2020). 3.5 Vrzeli v znanju Vrazpravisejepokazalapotrebapomocnejšipodporiciljnimraziskavam.Ugotovljenevrzelivzna­nju so povezane predvsem z opredelitvijo krajinskih znacilnosti in interakcij s kmetijskimi ekosistemi terustreznimipridelovalnimitehnikamiinoblikamidohodkovnihpodporzanjihovodolgorocnoohra­njanje.Med podrocji, kjer so potrebne prihodnje raziskave, smo zato opredelili naslednja raziskovalna vprašanja in potrebe, ki veljajo tako na nacionalni kot na evropski ravni in smiselno izhajajo iz obsto­jecega znanja in izkušenj: • Kakšne so ekološke potrebe varstveno pomembnih vrst v kmetijski krajini, ki so v svojem življenj­skem ciklu pomembno vezane na krajinske znacilnosti? Kako nanje vplivajo razlicni nacini vzdrževanja in obnove posameznih znacilnosti? • Kakšnajepovezavamedbiotskopestrostjo,kolicinoinkakovostjokrajinskihznacilnostivkmetijski krajini? Kakšen obseg krajinskih znacilnosti zadostuje za zagotavljanje minimalne ravni ekosistem­skihstoritev,kisopomembnezvidikakmetijskepridelave(naprimeropraševanje,naravnozatiranje škodljivcev)? • Skaterimimodelikmetijskepridelaveinskaterimitehnološkimiterdružbenimiinovacijamijemogo­cezagotovitidolgorocnoohranjanjekrajinskihznacilnostiinznjimipovezanebiotskepestrosti?Kako zagotoviti ohranitev ali vzpostavitev takšnih modelov na obmocjih s težjimi pridelovalnimi pogoji in na obmocjih, na katerih poteka opušcanje kmetovanja? • Kakozasnovatiinstrumentejavnihpolitiktako,dabodouspešnoinucinkovitospodbujaliohranjanje in povezljivost med krajinskimi znacilnostmi? • Kakolahkosodobnatehnologija(naprimerdaljinskozaznavanje)prispevakzaznavikrajinskihzna-cilnosti, spremljanju stanja in nadzoru nad ucinki izvajanja kmetijske politike? • Katere metode prenosa znanja in informiranja (vkljucno z uporabo novih tehnologij in inovativnih pristopovkvkljucevanjurazlicnihstrokovnjakov)lahkoizboljšajodvigusposobljenostiinprepoznavanje koristi ohranjanja krajinskih znacilnosti med kmeti? 4 Sklepi in priporocila za prihodnjo kmetijsko politiko Sodelujocivraziskavisovrazpravinadelavniciinvfokusnihskupinahpotrdilivlogoinpomenkra­jinskihznacilnostizvidikavarstvanarave,upravljanjaprostorainpridelavehranevSloveniji.Ugotovljena jebilapotrebaponjihovinatancnejšiopredelitvi,vkljucitvivukrepepolitikzjasnointervencijskologi­ko in vzpostavitvi ustreznih podatkovnih baz in nadzornih sistemov. Pri prihodnji kmetijski politiki kažeposebnopozornostnamenitiuravnoteženjumedpotrebaminapodrocjuohranjanjakrajinskihzna-cilnosti in biotske pestrosti ter ekonomskimi cilji, v sestavi instrumentov pa poiskati smiselno locnico medstandardnimiinnadstandardnimikmetijskimipraksami.Nadgraditiinokrepitijetrebatudiobseg inkakovostsvetovanjakmetijskimgospodarstvomokrajinskihznacilnostihinkmetompredstavitinji­hov pomen za kmetijsko pridelavo, biotsko pestrost in okolje. Treba bo okrepiti obstojece in razviti nove podatkovne zbirke. To zajema vzpostavitev povezljivo­stimedzbirkamirazlicnihustanov,boljšeizkorišcanjepotencialadaljinskegazaznavanjainnadgradnjo sistemaevidentiranjakmetijskihzemljišctako,dareferencnakmetijskaparcelakmetijskegagospodarstva predstavlja celoto proizvodnih in neproizvodnih površin kmetijskega gospodarstva na doloceni loka­ciji. Na tej podlagi je treba razviti tudi ustrezen nabor kazalnikov za spremljanje stanja in vrednotenje kakovosti krajinskih znacilnosti z vidika ohranjanja biotske pestrosti. Z izzivom bolj rezultatsko naravnane in uspešnejše kmetijske politike na podrocju ohranjanja ter obnove krajinskih znacilnosti in biotske pestrosti se soocajo nacrtovalci politik širom Evropske unije. Zaradi tega bi bilo smotrno financno in logisticno okrepiti skupna raziskovalna in strokovna prizade­vanja na naslednjih podrocjih: • razvoj tipologije krajinskih znacilnosti, ki je smiselno prilagojena biogeografskim regijam v Evropi in krajinskim tipom v Sloveniji, • pregledvsebineukrepovzaobnovoinohranjanjeposameznihtipovkrajinskihznacilnosti,vkljucno z varstveno pomembnimi vrstami in habitatnimi tipi, ki temelji na rezultatih raziskav in izvajanja že obstojecih ukrepov, z namenom lažje priprave in širjenja izkušenj med državami clanicami, • razvojinopredelitevintervencijskelogikezaohranjanjeinobnovoposameznihtipovkrajinskihzna­cilnosti,zlastiustrezneganaborainstrumentov,kibodoomogocalitrajnostnoohranjanjeustreznega deleža krajinskih znacilnosti v kmetijski krajini, • spodbujanjeraziskavinrazširjanjerezultatovpreizkusovinovativnihpristopovkohranjanjukrajinskih znacilnosti. Na tem podrocju so poseben izziv obmocja z visoko naravno vrednostjo, za katera so pogosto znacilni slabša raziskanost, težji pridelovalni pogoji, razdrobljeno lastništvo,majhne kme­tije in neugodna prebivalstvena in izobrazbena sestava nosilcev kmetij. Zahvala: Vecdeležniško sticišce SVARUN deluje v okviru evropskega projekta Trajnostno vozlišce za vkljucevanje deležnikov v politike razvoja podeželja (SHERPA – Sustainable Hub to Engage into Rural PolicieswithActors).PrispevekjenastalsfinancnopodporoEUprogramaObzorja2020(št.pogodbe862448) in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (P4-0022). Avtorji se zahvaljujemo vsem udeleženceminmoderatorjem,kisosodelovalinadelavniciinfokusnihskupinah.HvalatudiHišiEvropske unije in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dovoljenje za uporabo prostorov. 5 Viri in literatura Albrecht, M., Kleijn, D., Williams, N., Tschumi, M., Blaauw, B., Bommarco, R., Campbell, A., Dainese, M., Drummond, F., Entling, M. H., Ganser, D., De Groot, A., Goulson, D., Grab, H., Hamilton, H., Herzog, F., Isaacs, R., Jacot, K., Jeanneret, P., Jonsson, M., Knop, E., Kremen, C., Landis, D., Loeb, G., Marini, L., McKerchar, M., Morandin, L., Pfister, S., Potts, S., Rundlöf, M., Sardinas, H., Sciligo, A.,Thies,C.,Tscherntke,T.,Venturini,E.,Veromann,E.,Vollhardt,I.,Wäckers,F.,Ward,K.,Wilby, A., Woltz, M., Wratten, S., Sutter, L. 2020: Global synthesis of the effectiveness of flower strips and hedgerows on pest control, pollination services and crop yield. Authorea. DOI: https://doi.org/ 10.22541/au.158618502.29242370 Ali,H.E.,Reineking,B.2016:Extensivemanagementoffieldmarginsenhancestheirpotentialforoff-site soil erosion mitigation. Journal of Environmental Management 169.DOI: https://doi.org/10.1016/ j.jenvman.2015.12.031 Alliance Environnement 2019: Evaluation of the impact of the CAP on habitats, landscapes, biodi­versity. Final Report. Luxembourg. Batáry,P.,Dicks,L.V.,Kleijn,D.,Sutherland,W.J.2015:Theroleofagri-environmentschemesincon­servationandenvironmentalmanagement.ConservationBiology29-4.DOI:https://doi.org/10.1111/ cobi.12536 Benton,T.G.,Vickery,J.A.,Wilson,J.D.2003:Farmlandbiodiversity:ishabitatheterogeneitythekey? Trends in Ecology and Evolution 18-4. DOI: https://doi.org/10.1016/S0169-5347(03)00011-9 Bignal, E. M., McCracken, D. I. 2000: The nature conservation value of European traditional farming systems. Environmental Reviews 8-3. DOI: https://doi.org/10.1139/a00-009 Buckwell, A., Armstrong-Brown, S. 2004: Changes in farming and future prospects – technology and policy. Ibis 146-s2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1474-919X.2004.00351.x Denac, K., Kmecl, P., Domanjko, G., Denac, D. 2017: Trendi ptic kmetijske krajine na Gorickem. Acrocephalus 38, 174-175. Denac, K., Kmecl, P. 2021: Land consolidation negatively affects farmland bird diversity and conser­vation value. Journal for Nature Conservation 59. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jnc.2020.125934 ECA 2020: Biodiversity on farmland: CAP contribution has not halted the decline. Special report no. 13/2020. Luxembourg. Erjavec, E., Šumrada, T., Juvancic, L., Rac, I., Cunder, T., Bedrac, M., Lovec, M. 2018: Vrednotenje slo­venskekmetijskepolitikevobdobju2015–2020:Raziskovalnapodporazastrateškonacrtovanjepo letu 2020. Ljubljana. Evropska komisija 2018: Natural resources and environment – legal texts and factsheets. Medmrežje: https://ec.europa.eu/commission/publications/natural-resources-and-environment_en(5.2.2019). Fahrig, L., Baudry, J., Brotons, L., Burel, F. G., Crist, T. O., Fuller, R. J., Sirami, C., Siriwardena, G. M., Martin,J.-L.2011:Functionallandscapeheterogeneityandanimalbiodiversityinagriculturallands­capes. Ecology Letters 14-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1461-0248.2010.01559.x Golobic, M., Penko Seidl, N., Lestan, K. A., Žerdin, M., Pacnik, L., Libnik, N., Vrbajnšcak, M., Vršcaj, B.,Kralj,T. 2015:Opredelitevkrajinskepestrostiinkrajinskihznacilnosti,pomembnihzaohranja­njebiotske raznovrstnosti. Ciljniraziskovalniprogram »Zagotovimo.sihranoza jutri 2011–2020«. Koncno porocilo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Herzon, I., Birge, T., Allen, B., Povellato, A., Vanni, F., Hart, K., Radley, G., Tucker, G., Keenleyside, C., Oppermann, R., Underwood, E., Poux, X., Beaufoy, G., Pražan, J. 2018: Time to look for evidence: Results-based approach to biodiversity conservation on farmland in Europe. Land Use Policy 71. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2017.12.011 Holden,J.,Grayson,R.P.,Berdeni,D.,Bird,S.,Chapman,P.J.,Edmondson,J.L.,Firbank,L.G.,Helgason, T., Hodson, M. E., Hunt, S. F. P., Jones, D. T., Lappage, M. G., Marshall-Harries, E., Nelson, M., Prendergast-Miller,M.,Shaw,H.,Wade,R.N.,Leake,J.R.2019:Theroleofhedgerowsinsoilfunc­tioning within agricultural landscapes. Agriculture, Ecosystems and Environment 273. DOI: https://doi.org/10.1016/j.agee.2018.11.027 IPBES 2018: The IPBES regional assessment report on biodiversity and ecosystem services for Europe and Central Asia. Bonn. DOI: https://doi.org/10.5281/zenodo.3237428 Kaligaric, M., Cuš, J., Škornik, S., Ivajnšic, D. 2019: The failure of agri-environment measures to pro­mote and conserve grassland biodiversity in Slovenia. Land Use Policy 80. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.landusepol.2018.10.013 Kleijn, D., Rundlöf, M., Scheper, J., Smith, H. G., Tscharntke, T. 2011: Does conservation on farmland contribute to halting the biodiversity decline? Trends in Ecology and Evolution 26-9. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tree.2011.05.009 Kokalj, Ž., Stancic, L., Kobler, A. 2019: Testiranje možnosti in izvedba kartiranja krajinskih struktur, pomembnihzabiotskoraznovrstnostinblaženjepodnebnihspremembzdaljinskimzaznavanjem. Delno porocilo: Opis izdelane metodologije kartiranja krajinskih struktur. ZRC SAZU, Ljubljana. Lefebvre, M., Espinosa, M., Gomez y Paloma, S., Paracchini, M. L., Piorr, A., Zasada, I. 2015: Agriculturallandscapesasmulti-scalepublicgoodandtheroleoftheCommonAgriculturalPolicy. Journal of Environmental Planning and Management 58-12. DOI: https://doi.org/10.1080/ 09640568.2014.891975 Lindborg, R., Plue, J., Andersson, K., Cousins, S. A. O. 2014: Function of small habitat elements for enhancing plant diversity in different agricultural landscapes. Biological Conservation 169. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biocon.2013.11.015 Lukac,B.,Meglic,V.,Rutar,R.,Verbic,J.,Kramberger,B.,Kaligaric,M.,Škornik,S.2016:Ohranjevalne semenske mešanice (No. 288), Prikazi in informacije. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana. Marušic, J., Ogrin, D., Jancic, M., Bartol, B., Kravanja, N., Dešnik, S., Habjan, J., Hudoklin, J., Kolšek, A., Piano, S., Simic, M., Tavcar, E., Jug, M., Podboj, M., Prem, M., Hladnik, J., Zakotnik, I. 1998: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (zbirka monografij). Urad za prostorsko plani­ranje Ministrstva za okolje in prostor, Ljubljana. MKGP2017:ProgramrazvojapodeželjaRepublikeSlovenijezaobdobje2014–2020(CCI2014SI06RDNP001), Razlicica 5.1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Newton, I. 2017: Farming and Birds. London. Ogorevc,M.,Slabe-Erker,R.2018:AssessmentoftheEuropeanCommonAgriculturalPolicyandlands­capechanges:anexamplefromSlovenia.AgriculturalEconomics(Zemedelskáekonomika)64-11. DOI: https://doi.org/10.17221/337/2017-AGRICECON Penko Seidl, N., Golobic, M. 2018: The effects of EU policies on preserving cultural landscape in the Alps. Landscape Research 43-8. DOI: https://doi.org/10.1080/01426397.2018.1503237 Penko Seidl, N., Golobic, M. 2020: Quantitative assessment of agricultural landscape heterogeneity. Ecological Indicators 112. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2020.106115 Poschlod,P.,Braun-Reichert,R.2017:Smallnaturalfeatureswithlargeecologicalrolesinancientagri­cultural landscapes of Central Europe – history, value, status, and conservation. Biological Conservation 211-B. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biocon.2016.12.016 Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev. Uradni list Republike Slovenije 83/2016, 23/2017, 69/2017, 72/2018, 35/2019. Ljubljana. Raatikainen, K. J., Barron, E. S. 2017: Current agri-environmental policies dismiss varied perceptions anddiscoursesonmanagementoftraditionalruralbiotopes.LandUsePolicy69.DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.landusepol.2017.10.004 Ribeiro, D. 2017: Vpliv pokrajinskih prvin na rabo zemljišc in regionalni razvoj kraških obmocij: na primeru Bele krajine. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Swinton, S. M., Lupi, F., Robertson, G. P., Hamilton, S. K. 2007: Ecosystem services and agriculture: Cultivating agricultural ecosystems for diverse benefits. Ecological Economics 64-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2007.09.020 Šumrada, T., Erjavec, E. 2020: Zasnove kmetijsko-okoljskih ukrepov in njihove znacilnosti. Acta agri­culturae Slovenica 116-1. DOI: http://doi.org/10.14720/aas.2020.116.1.1775 Šumrada, T., Lovec, M., Juvancic, L., Rac, I., Erjavec, E. 2020a: Fit for the task? Integration of biodi­versitypolicyintothepost-2020CommonAgriculturalPolicy:IllustrationonthecaseofSlovenia. Journal for Nature Conservation 54. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jnc.2020.125804 Šumrada, T., Novak, A., Udovc, A., Rac, I., Šilc, U., Celik, T., Vreš, B., Slabe, R., Verbic, M., Erjavec, E. 2020b: Potenciali novih zasnov in sodelovanje kmetov v kmetijsko-okoljskih ukrepih: Ciljni raziskovalni projekt (V4-1814) Analiticne podpore za vecjo ucinkovitost in ciljnost kmetijske politike do okolja in narave v Sloveniji. Porocilo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Šumrada,T.,Kmecl,P.,Erjavec,E.2021:DotheEU’sCommonagriculturalpolicyfundsnegativelyaffect thediversityoffarmlandbirds?EvidencefromSlovenia.Agriculture,EcosystemsandEnvironment 306. DOI: https://doi.org/10.1016/j.agee.2020.107200. Tscharntke, T., Klein, A. M., Kruess, A., Steffan-Dewenter, I., Thies, C. 2005: Landscape perspectives on agricultural intensification and biodiversity – ecosystem service management. Ecology Letters 8-8. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1461-0248.2005.00782.x Uredba o navzkrižni skladnosti. Uradni list Republike Slovenije 97/2015, 18/2016, 84/2016, 5/2018, 81/2018, 38/2019. Ljubljana. Uredba o shemah neposrednih placil. Uradni list Republike Slovenije 2/2015, 13/2015, 30/2015, 103/2015, 36/2016, 84/2016, 23/2017, 5/2018, 10/2019, 7/2020, 78/2020. Ljubljana. Ustaoglu,E.,Collier,M.J.2018:FarmlandabandonmentinEurope:anoverviewofdrivers,consequences, andassessmentofthesustainabilityimplications.EnvironmentalReviews26-4.DOI:https://doi.org/ 10.1139/er-2018-0001 Wlodarczyk-Marciniak, R., Frankiewicz, P., Krauze, K. 2020: Socio-cultural valuation of Polish agri­culturallandscapecomponentsbyfarmersanditsconsequences. JournalofRuralStudies74.DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2020.01.017 Zingg,S.,Ritschard,E.,Arlettaz,R.,Humbert,J.-Y.2019:Increasingtheproportionandqualityofland under agri-environment schemes promotes birds and butterflies at the landscape scale. Biological Conservation 231. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biocon.2018.12.022 6 Summary: The preservation of landscape features and their inclusioninto Slovenian agricultural policy measures (translated by the authors) The traditional agricultural landscape created by the historical development of agriculture and the associated biodiversity have a high social value in Europe. The landscape features (LF) present in this landscape,suchashedgerows,isolatedtrees,edgesoffieldsandmeadows,etc.,areessentialforthecon­servation of biodiversity in the agricultural landscape and their loss is among the main factors causing biodiversity decline in Europe. The purpose of this paper is to evaluate the management of landscape features in Slovenia and to identify key needs in terms of their identification, measures and support systems for their conservation. Namely, EU Member states will have to make decisions regarding pol­icy instruments for their Common agricultural policy Strategic plans in the future, including those on biodiversity conservation, meaning that adequate knowledge bases are required. The research took place within the SVARUN (Slovenian Agricultural and Rural Network for Dialogue) multi-actor platform, which operates within the EU project Horizons SHERPA and is coor­dinated by the Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana and supported by the Ministry of Agriculture,ForestryandFood.Theplatformisintendedtobringtogethertheresearchcommunity,deci­sion-makersandcivilsocietyindebatesonkeyruralandagriculturaldevelopmentissues,supportingchanges in agricultural policy at national and EU level. The research consisted of i) literature review of relevant national and EU literature; ii) a public participatory workshop attended by 96 experts from 38 institu­tionsworkinginagriculture,ecology,landscape,architecture,geography,agriculturaleconomics,spatial planningandspatialstudies;iii)preparationofadraftpositionpaperanditsverificationwithstakeholders. ResultsshowthatagriculturalpolicyinstrumentsdonotyetallowforthepreservationofLFtoasuf-ficientextentandhavepartlyevenindirectlyencouragedtheirremoval.LossofLFisthusmainlyrelated toremovalforincomemaximisation(i.e.forproductionoptimisationandintensification,e.g. through merging of parcels, sometimes backed up with investment support), administrative reasons (ineligi­bility of LF for income support), land abandonment in marginal areas and other reasons such as urbanisation, spatial fragmentation, inappropriate management etc. Participantsagreedthatthedefinitionoflandscapefeatureseligibleforpolicyintervention(income support) is too narrow. Other features mustbe included and appropriate expert bases for their preser­vation must be prepared. In addition, data sources must be improved and existing partial knowledge repositories must be systematically integrated and supplemented with additional information; remote sensing shows great potential in this area. In addition to preservation, measures will have to support re-naturation and establishing landscape connectivity, whereas some measures will likely require sup­porting activities such as the establishment of seed banks. Additional research to improve national knowledge and know-how in this field will also be required, especially for re-establishment in degrad­ed land or land under intensive agricultural management. Measures to protect LF must be more targeted, have a clear intervention logic andbeaccompanied byappropriatecontrolsystems.Existingmeasureshavebeenshowntoover-encumberfarmersadmin­istrativelywhileprovidingnon-stimulativepayments,resultinginlowenrolmentinterest.Ontheother hand, farmers have little incentive to preserve LF, as they do not recognise the benefits to agricultural production and potential for value-adding to produce and products. Therefore, improved knowledge transferandawareness-raisingarealsonecessary,includinginadvisoryservices.Anindividualapproach to on-farm LF management is sensible due to the high level of variability characteristic of Slovenia. Conversely, some types of LF can be supported through a project-based approach, and new models such as result-based schemes and cooperative management should be tested. ThereisaneedforastrategicapproachtoLFmanagementthatwillattempttostrikeabalancebetween biodiversity conservation and appropriate income levels. This will require overcoming sectoral poli­cy entrenchment. In addition, greater policy transparency and inclusivity will be required to ensure legitimacyandbuy-ininthelongterm.Formonitoringpurposes,itisnecessarytofirstestablishaclear picture of the current state and set appropriate indicators and goals that take into account transaction costsbothforfarmersandfordatabasemanagers.Specialattentioninthisrespectmustbepaidtoland managers in marginal areas who are crucial for biodiversity conservation but subject to unfavourable demographic and economic trends. Several knowledge gaps were identified, which were related totypology, interactions with agricul­tural ecosystems, and approaches to long-term preservation of LF. Since policymakers across the EU are facing similar challenge to develop a more result-oriented and more successful agricultural policy in the field of conservation and restoration of LF and biodiversity, it would be sensible to strengthen joint research and policy action at the EU level. Priloga 1: Vsebina razprave po omizjih na delavnici. 68 TRAJNOSTNEPRAKSEVTURIZMU–KAKOJIHPREPOZNATI? AVTORICA dr. Nika Razpotnik Viskovic ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija nika.razpotnik@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92104 UDK: 338.483:502.131.1(497.4) COBISS: 1.02 IZVLECEK Trajnostne prakse v turizmu – kako jih prepoznati? V clanku predstavljamo mehanizme za prepoznavanje trajnostnih praks v turizmu: standard, certifici­ranje, oznacevanje, nagrajevanje ter vkljucevanje v mreže oziroma združenja. Pojasniti želimo, kakšne so razlike med njimi, kaj posamezen mehanizem sporoca turisticnim ponudnikom in obiskovalcem ter opozoriti na terminološke variacije, ki se pojavljajo v znanstveni literaturi in strokovnih virih. Omenjene mehanizme želimo predstavititudi na konkretnih uveljavljenih primerih iz slovenskega turizma ter opo­zoritinadvadodatnavirainformacijotrajnostnihpraksah,vseboljprisotnanatrguturisticneindustrije: vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, ter znamcenje. KLJUCNE BESEDE trajnostni turizem, standard, certificiranje, oznacevanje, turisticne destinacije, GSTC, Zelena shema slo­venskega turizma, Slovenija ABSTRACT Sustainable tourism practices – how can we recognise them? Thearticlepresentsmechanismsforidentifyingsustainabletourismpractices:standard,certification,labelling, awarding and networking. We aim to clarify the differences among them, explain what each mechanism communicates to tourism providers and visitors, and show some terminological variations that occur in scientificliteratureandprofessionalsources.Wealsoaimtopresentthesemechanismswithconcreteexam­ples from Slovenian tourism, and point out two additional sources of information linked to sustainable practices in the tourism industry market: user-generated content and branding. KEY WORDS sustainabletourism,standard,certification,labelling,touristdestinations,GSTC,GreenSchemeofSlovenian Tourism, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 14. februarja 2020. 1 Uvod Trajnostnepraksevturizmusotistiproizvodi,storitvetervedenjskivzorciponudnikovinobiskovalcev, ki sledijo ciljem in nacelom trajnostnega razvoja: sposobnost ekonomskega preživetja, lokalno blago­stanje,kakovostnadelovnamesta,socialnapravicnost,zadovoljstvoobiskovalcev,lokalninadzor,blaginja skupnosti,kulturnobogastvo,neokrnjenostfizicnegaokolja,biotskaraznovrstnost,ucinkovitarabavirov ter cisto okolje (Making…2005; Paunovic in Jovanovic 2019). Tako kot za koncept trajnostnega raz­voja turizma velja, da ga bolj kot enotno in obce sprejeto razumevanje opredeljuje njegova raznolikost (Pforr 2001; Grapentin in Ayikoru 2019; Kumer s sodelavci 2019), podobno velja tudi za trajnostne prakse v tej dejavnosti. Kako prepoznati in spremljati stanje ter napredek na tem podrocju? Številneturisticnedestinacijeterponudnikižesledijotrajnostnirazvojniparadigmiinnjenimizpe­ljankam: zeleni, ekološki, sonaravni, vzdržni, odgovorni turizem (Gosar 2014; Mihalic 2016; Polajnar Horvat in Ribeiro 2019). S tem, ko trajnostni razvoj postaja obce sprejeta norma v turisticni industri­ji (Okada in Mais 2010; Tasci 2017), je pomembno, da je tudi širše prepoznan in viden (Zielinkski in Botero2015;Lacher,OhinNorman2016).Turisticnedestinacijeinposamezniponudnikitolahkodose­žejo s pomocjo standardiziranja, certificiranja, oznacevanja, potegovanja za nagrade in nazive ter povezovanja v mreže oziroma združenja. Trg, ki ponuja razlicne oblike certificiranj, oznacevanj in promocije trajnostnih praks v turizmu je izjemnorazvejanintežkopregleden(Agyeiwaah,McKercherinSuntikul2017;European…2018),posle-dicno zaznavamo nedosledno in nekriticno uporabo s tem povezane terminologije. Namen clanka je zatopredstavitimehanizmezaprepoznavanjetrajnostnihpraksvturizmu,razjasnititerminološkeopre­delitve, ki se uporabljajo na tem podrocju in opozoriti na nekatere pomenske variacije. Omenjene mehanizmeželimopredstavititudinakonkretnihuveljavljenihprimerihizslovenskegaturizma.Vclan­kuse raje kot na posamezne ponudnike osredotocamo na turisticne destinacije in njihovo upravljanje, v katerega so vkljuceni številni raznovrstni deležniki, med njimi javni in zasebni ponudniki (nocitev, gostinske ponudbe, rekreativnega programa, muzejskih programov, kmetijskih pridelkov), javne lokalne ustanove, ki delujejo na podrocju turizma (turisticne organizacije, obcine), združenja (na pri­merkulturnainturisticnadruštva)inlokalniprebivalci.Ravnousmeritevvtrajnostneobliketuristicne ponudbe je tista, ki omenjene deležnike spodbuja k povezovanju in zasledovanju skupnih razvojnih ciljev. Že prej omenjeni mehanizmi na primer certificiranja ali oznacevanja trajnostnih praks niso le sredstvo za promocijo navzven in komunikacijo z obiskovalci, ampaktudi (ali pa predvsem) sredstvo za tvornejše sodelovanje deležnikov v destinacijah (Klein in Dodds 2018; Kukanja 2019). Mehanizmezaprepoznavanjetrajnostneusmerjenostiturizmasmoizbralispomocjopregledaobsto-jeceznanstveneliteratureterdrugihstrokovnihvirov,pricemersmododatnopozornostnamenilirabi terminologije,kiseuporabljazaoznacevanjetrajnostnihpraks. Kriterijza izborprimerovposameznih mehanizmovjebilbližinanacionalnimsmernicamzarazvojturizma(Strategijarazvojaslovenskegatur­izma2012–2016inStrategijatrajnostnerastislovenskegaturizma2017–2021),primednarodnihprimerih pa tudi njihova širša prepoznavnost (Lähdesmäki 2016; Bailey 2017; Mikhailenko in Ruban 2019). 2 Mehanizmi za prepoznavanje trajnostnih praks V tem poglavju predstavljamo mehanizme, ki se uporabljajo za prepoznavanje trajnostne usmer­jenosti aktivnosti deležnikov v turisticnem sektorju in opozarjamo na neenotno terminološko rabo. 2.1 Standard: kako vemo, da govorimo o istih stvareh Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization) standardeopredeljujekottehnicnespecifikacijealidrugenatancnekriterije,kisedoslednouporabljajo kot pravila, napotki ali opredelitve. Upoštevanje standardov zagotavlja, da materiali, izdelki, postopki in storitve služijo svojemu namenu (Medmrežje 1). Standardi niso namenjeni le pridobivanju uradne listine oziroma potrdila, ampak lahko služijo tudi kot razvojne usmeritve. Vtrajnostnem turizmu standarde predstavljajoizbrani kriteriji, kise uporabljajo v postopku certi­ficiranjateroznacevanjapodjetij,organizacijindestinacij.Vodilnasvetovnaavtoritetanatempodrocju je Svet za globalni trajnostni turizem (Global Sustainable Tourim Council, kratica GSTC), ki je razvil kriterije in kazalnike za trajnostno upravljanje turizma. Slednji so prilagojeni razlicnim kategorijam uporabnikov: destinacijam, hotelom in organizatorjem potovanj. Kazalniki pokrivajo podrocja ucin­kovitegatrajnostneganacrtovanja,maksimiziranjasocialneinekonomskedobrobitilokalneskupnosti, varovanja kulturne dedišcine in zmanjševanja negativnih okoljskih ucinkov (Kukanja 2019). Svet za globalnitrajnostniturizemnepodeljujetrajnostnihcertifikatovalioznakomenjenimkategorijamupo­rabnikov,sopanjegovikriterijiosnovaštevilnimpriznanimstandardom(naprimerGreenDestination Standard)tercertifikacijskimshemamnapodrocjuturizma(naprimerBiosphere,Travelife,EarthCheck, Green Key) (Medmrežje 2). 2.2 Certificiranje: ali izpolnjujemo kriterije trajnostnega razvoja Certificiranje je proces, s katerim neodvisna organizacija preverja, ali je izdelek, postopek ali sto­ritevvskladussprejetimistandardi.Omenjenaorganizacijaizdapotrdilo(certifikat),kipomenipisno zagotoviloodoseganjustandardov.Vtrajnostnemturizmusezacertificiranjeodlocajopodjetjaindesti­nacijekotcelote.Grezaprostovoljnipostopek,kriterijiinstandardisonatancnoopredeljeniterdostopni v pravilnikih certifikacijske sheme, ki predpisujejo tudi nacin preverjanja in ocenjevanja. Z vidika zanesljivosti in doseganja daljnorocnih ucinkov je pomembno, da shema predvideva tudi ponovno certificiranje oziroma preverjanje ustreznosti po preteku nekajletnega obdobja (European…2018). Vkljucenost zunanje ter neodvisne organizacije oziroma posameznika, ki opravlja presojo, je eden osnovnihpogojevzaverodostojnostcertifikata.Neodvisnostpomeni,daocenjevalecnesmebitivnepo­srednihaliposrednihposlovnihodnosihspodjetjemalidestinacijo,kivstopavpostopekcertificiranja. Organizacija, ki izvaja presojo, mora biti tudi sama prepoznana kot verodostojna in usposobljena za to delo. Z drugo besedo, biti mora akreditirana za to dejavnost (Font 2002). Akreditacijo lahko pode­lijo državni organi ali druge avtoritete na posameznem strokovnem podrocju. Neposredni rezultat certificiranja je izdaja certifikata. Ta dokument je oblika komunikacije med organizacijo, ki opravlja presojo ter podjetjem oziroma destinacijo, ki je v ta postopek vstopila. V tre­nutku, ko želi prejemnik certifikata informacijo o tem deliti s širšo javnostjo ali svojimi poslovnimi partnerji, pa vstopi v nov proces – proces oznacevanja (The Concepts…2003). 2.3 Oznacevanje: izpolnjujemo kriterije in želimo, da drugi to vedo Medtem ko nekateri avtorji pojma certificiranje in oznacevanje uporabljajo kot sinonima (Marcotte,BourdeauinLeroux2011;European…2018),drugiopozarjajonapomembnorazliko(The Concepts…2003; Matus 2009). Po njihovem razumevanju je oznacevanje (angleško labelling) posto­pek, ki sledi certificiranju. Je namrec metoda podajanja informacij o izdelku, postopku ali storitvi, ki na prvi pogled pogosto niso opazne. Rezultat je podelitev oznake, ki je sredstvo komunikacije s kon-cnim potrošnikom oziroma obiskovalcem. Ucinkovito je le v primeru, ko je oznaka med potrošniki prepoznana. V trajnostnem turizmu oznake opravljajo trojno vlogo: šcitijo, obvešcajo in usmerjajo. V prvi vrsti potrošnike šcitijo, saj jih informirajo o njihovih pravicah ter razmerah, v katerih je bil ustvarjen turi­sticni proizvod ali storitev (na primer spoštovanje okoljskih standardov, zagotavljanje socialne pravicnosti).Spridobitvijooznakedestinacijeponudniketudiobvešcajoosvojihprizadevanjihzadose­ganje trajnostnih razvojnih ciljev, to pa lahko vodi v povecanje ugleda pri potrošnikih, tržno prednost predmanjtrajnostnousmerjenimikonkurentiinvecjepovpraševanje.Imajopaoznaketudivlogopove­zovalca lokalnih deležnikov v turizmu in usmerjajo dejavnosti za doseganje (vsaj minimalnih) zahtev trajnostnega razvoja (European…2018; Klein in Dodds 2018). S pridobitvijo želene oznake se destinacija ali ponudnik pridružita skupini vseh ostalih imetnikov teoznakeinsizacnetadelitiugled,kigauživajokotcelota(Marcotte,BourdeauinLeroux2011).Uspeh, zanesljivostinprepoznavnostoznaketorejniodvisnaleodposameznega,ampakodvsehnjenihnosil­cev. To prinaša dodatno odgovornost akreditiranim organizacijam, ki izvajajo presojo za pridobitev certifikata ter oznake. 2.4 Mreže in združenja: biti v družbi z najboljšimi Poleg certificiranja in oznacevanja, ki temeljita na vnaprej dolocenih standardih in sta izvedena spomocjoneodvisnezunanjeorganizacije,pasepredstavnikituristicneindustrijesamoiniciativnopove­zujejotudivmrežeinzdruženja.Clanemrežpravilomapovezujejobodisipodobneznacilnostiinponudba, bodisidestinacijaaliponudnikisledijopodobnimvrednotaminrazvojnimprizadevanjem.Zaboljpre­gledno in prepricljivo komunikacijo se tovrstna združenja pogostoodlocajo za javno objavo kriterijev za vclanitev v obliki ustanovnih listin, njihovo izpolnjevanje pa preverja notranje organizacijsko telo. Ugledzdruženjajeodvisenneleodskupinskihprizadevanj,ampaktudiodugledainpromocijskihpri­zadevanj posameznih clanov. 2.5 Nagrade in nazivi: biti najboljši med najboljšimi Postopekcertificiranjainoznacevanjajepogostovecplasten,vecstopenjskiinnenujnopoceni.Podjetja alidestinacijesvojaprizadevanjanapodrocjudoseganjastandardovpreverjajoinsporocajotudispomoc­joprejetih stanovskih nagrad, priznanj in nazivov (Dragicevic s sodelavci 2015; Grapentin in Ayikoru 2019), za katere so bodisi prepoznani in predlagani od zunaj, bodisi se na pozive prijavijo sami. Nazivi in nagrade imajo lahko veliko odmevnost v javnosti, podajajo pa tudi informacijo, s cim si je prejem­nik naziv zaslužil. Razpisi za nagrade oziroma nazive obicajno vsebujejo vsaj minimalne pogoje, ki jih mora nominiranec doseci, koncna odlocitev pa je v rokah ocenjevalcev, ki presojo izvedejo glede na lastnestrokovneizkušnjeinznanje. Vnasprotjuscertifikatiinoznacbamisenagradepravilomapode­ljujejoleizbranimnominirancem,innevsemkandidatom,kiizpolnjujejopogoje. Posebnaoblikatega mehanizma so tudi nagradni razpisi z denarnim skladom. 3 Prepoznavanje trajnostnih praks v slovenskem turizmu Leto 2018 je bilo že peto leto zapored, ko je slovenski turisticni sektor z vec kot 15 milijoni noci­tev beležil rekordno rast, tvoril 12,3% bruto domacega proizvoda in zaposloval 57.800 (6,5%) zaposlenih (Turizem…2019). Strategija slovenskega turizma je odleta 2012 usmerjena v izrazito traj­nostno smer (preglednici 1 in 2), a ne zgolj na deklarativni ravni. V potrditev predstavljamo izbor mehanizmov za spodbujanje trajnostnega delovanja v tem sektorju. Izbrani primeri so bodisi sloven-ski,bodisimednarodni(naevropskialiglobalniravni),asevanjevkljucujejotudislovenskedestinacije in ponudniki. MedcertificiranjijevSlovenijivodilnaZelenashemaslovenskegaturizma,kidestinacijeinponud­nikespodbujakupoštevanjuštirihstebrovtrajnostneparadigme(okoljski,ekonomski,socialniinkulturni) in tako opozarja, da je trajnostni razvoj vec kot le okolju prijazen razvoj. Pri certificiranju destinacij in parkov ima shema razvit svoj sistem kazalnikov, pri certificiranju ponudnikov, turisticnih agencij inatrakcijpapostopekpresojepotekanapodlagipridobitvepodpornegaznaka–žeuveljavljenegamed­narodnega znaka s podrocja trajnostnega turizma, ki jih priznava Zelena shema slovenskega turizma. Preglednica1:Izbranacertificiranjainoznakezaprepoznavanjetrajnostnihpraksvslovenskemturizmu(Dedišcina…2016; Medmrežje 3 in 4). ime tip namen upravljalec raven dobitnik cilji trajnosti* Zelena shema certificiranje uvajanje trajnostnih modelov Slovenska turisticna nacionalna destinacija, 1, 2, 3 slovenskega v slovenski turizem na ravni organizacija ponudnik turizma turisticnih ponudnikov in destinacij UNESCOV certificiranje varstvo svetovne kulturne in UNESCO mednarodna kraj, 1, 2 seznam naravne dedišcine izjemne znamenitostsvetovne univerzalne vrednostidedišcine Certifikat certificiranje presoja specializiranosti in Cebelarska zveza nacionalna ponudnik 3, 1 odlicnosti usmerjenosti dejavnosti Slovenije Apiturizem v apiturizem Slovenia oznaka trajnostno upravljanje Slovenska turisticna nacionalna destinacija, 1, 2, 3 Green destinacije ali organizacije organizacija ponudnik UNESCO oznaka kulturnaalinaravnadedišcina UNESCO mednarodna kraj, 1, 2 svetovna izjemne univerzalne vrednosti znamenitostdedišcina Cebelica oznaka razvoj in uveljavitev cebelarske Cebelarska zveza nacionalna ponudnik 3, 1 turisticneponudbe Slovenije Cilji trajnostnega razvoja (Making…2005): 1) zmanjševanje negativnih posegov v naravno okolje, 2) omejevanje negativnih vplivov na kulturno dedišcino, 3) povecanje družbenih in*gospodarskih koristi za lokalne skupnosti. Shemajerezultatstrateškeganacrtovanjaturisticnepolitike,vanjopajetrenutnovkljucenih49desti­nacij,43namestitev,4parki,2potovalniagencijiin1atrakcija.Shemaseposodabljainrazvijaterstem prilagaja razmeram na trgu, med drugim z identifikacijo novih podpornih znakov in širitvijo sheme na nove tipe turisticne ponudbe (sprva le za destinacije in namestitve, kasneje tudi potovalne agenci­je, parke in atrakcije). Izbrano mednarodno certificiranje (UNESCOV seznam svetovne dedišcine) so uspešno prestaleštiri slovenske znamenitosti: Škocjanske jame (leta 1986), prazgodovinska kolišca na Igu (leta 2011), dedišcinaživegasrebravIdriji(leta2012)terbukovigozdovinaKocenskeminNotranjskem(leta2017).ZizjemoŠkocjanskihjamsovseznamenitostikolektivne,karpomeni,dajepredmetcertificiranjadedi-šcina v vsaj dveh razlicnih državah. Vsi trije izbrani primeri certificiranja kažejo na tesno vez z oznacevanjem, zato ne cudi, da se oba pojmapogostouporabljatakotsinonima.Primerikažejotudito,dajeoznaka,kijodestinacijaaliponud­nik prejme na podlagi certificiranja, namenjena komunikaciji s širšo javnostjo oziroma z obiskovalci. Pri obeh slovenskih znakih je oznacevanje vecstopenjsko (na primer platinasti, zlati, srebrni in bro-nasti znak za Slovenia Green destinacije (slika 1); ena, dve ali tri cebelice v primeru apiturizma (TišlerinŠuligoj2020)),karomogoca,dasoprejemnikioznacenivsorazmerjussvojimiprizadevanjiinuspe-hi, hkrati pa tudi motivirani za nadgraditev svojih prizadevanj v prihodnje. Vkljucitev v združenje je lahko pogoj za osvojitev naziva, ki ga le-to podeljuje. Tako je v primeru združenjaEvropskagastronomskaregija.SclanstvominpripravokandidaturejeSlovenijaosvojilanaziv Evropska gastronomska regija 2021 (socasno z regijo Coimbra na Portugalskem). VEvropskomrežogeoparkovstavkljucenaGeoparkIdrijainGeoparkKaravanke.Omenjenamreža je zacela nastajati vzporedno z Globalno mrežo geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO, a sta se obe organizaciji zaradi skupnih ciljev in primerljivih kriterijev odlocili, da poenostavita postopek Slika 1: Turisticna kmetija Urška je prejemnica znaka Slovenia Green Accommodation na podlagi podpornega ekoznaka Green Key. Preglednica 2: Izbrana združenja, nazivi in nagrade za prepoznavanje trajnostnih praks v slovenskem turizmu (Medmrežje 5–9). ime tip namen upravljalec raven dobitnik cilji trajnosti* Evropska mreža, skupnodelovanjezavecjo International Institute mednarodna destinacija 3, 2 gastronomska naziv prepoznavnost kulturne in of Gastronomy, Culture,regija kulinaricne edinstvenosti Arts and Tourism Evropska mreža, partnerstvoevropskihgeoparkov European Geoparks mednarodna geopark 1 mreža oznaka za podporo pri ustanavljanju Network geoparkov in razvoju ponudbe Slow Food mreža preprecevanje izginjanja lokalne Slow Food International mednarodna ponudnik 3, 2 gastronomije in tradicije ali skupinaponudnikov Sejalec nagrada priznanje za ustvarjalne Slovenska turisticna nacionalna proizvod ali 3 in inovativne dosežke organizacija dejavnost v slovenskem turizmu Snovalec nagradni financna nagrada za spodbujanje Ministrstvozagospodarski nacionalna proizvod ali 3 razpis inovativnega razvoja slovenskega razvoj in tehnologijo, dejavnost z denarnim turizma Slovenska turisticnaskladom organizacija Zelena naziv prizadevanja lokalnih oblasti Evropska komisija mednarodna destinacija – 1, 3 prestolnica za izboljšanje okolja v mestih mesto Evrope Nagrada nagrada izjemni dosežki na podrocju Evropa Nostra mednarodna projekti 2 Europa kulturne dedišcine v Evropi Nostra Cilji trajnostnega razvoja (Making…2005): 1) zmanjševanje negativnih posegov v naravno okolje, 2) omejevanje negativnih vplivov na kulturno dedišcino, 3) povecanje družbenih in*gospodarskih koristi za lokalne skupnosti. za vstop novo ustanovljenih geoparkov s skupno kandidaturo za clanstvo v obeh združenjih. Parki, ki so že del Evropske mreže geoparkov, pa na podlagi sporazumov med obema mrežama lahko upora­bljajo oznako UNESCO Globalni Geopark. Nagradeinpriznanjanisolepromocijskosredstvo,ampaktudivirinformacijzaprejemniketerosta­lesodelujoce.Turisticniponudniki,destinacijealipaprojekti(oziromaprojektneskupine)skozipostopek ocenjevanja dobijo pomemben strokovni odziv na svoje delo, morebitne nasvete za izboljšave, pa tudi vpogled v razvojne trende turisticne industrije. IzjemnoprepoznavnonagradozaprizadevanjanapodrocjuokoljaZelenaprestolnicaEvropejeleta 2016 prejelo mesto Ljubljana, prestižno evropsko nagrado Evropa Nostra za ohranjanje in promocijo kulturne dedišcine pa sta prejeli Plecnikova hiša v Ljubljani (leta 2018; slika 2) in Paviljon za prezen­tacijo arheologije v Celju (leta 2019). Nagradi Sejalec in Snovalec sta del nacionalne strategije razvoja turizma, ki posegata na podrocje inovativnosti,njunoodmevnostpapovecujetudirazglasitevzmagovalcanaosrednjemdogodkupano­ge Dnevih slovenskega turizma (Medmrežje 5). 4 Dodatna vira informacij o trajnostnih praksah Poleg tradicionalnega certificiranja in oznacevanja na kakovostne in trajnostne prakse v turizmu lahko opozarjajo tudi vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki (user-generated content) – gre za ocenjeva­nje in podajanje mnenj s strani uporabnikov na spletnih platformah turisticnih organizacij, združenj in podjetij, na primer TripAdvisor, Booking.com, Online Travel Agency (Kaosiri s sodelavci 2017). Obiskovalci pri tem podajajo svoje subjektivno mnenje, ki izhaja iz neposredne uporabniške izkušnje in ni nujno povezano s spoštovanjem trajnostnih standardov. Pri vrednotenju teh vsebin je pomem- Slika 2: Plecnikova hiša je prejemnica nagrade Europa Nostra. bno razlikovati, kdo je upravicen, da podaja svoje mnenje – uporabnik, ki je storitev zanesljivo preiz­kusil(tozahtevaplatformaBooking.com,kiocenjevalnivprašalnikpošljeleuporabnikunjihovestoritve) ali katerokoli spletno registriran uporabnik brez zagotovila, da je storitev v resnici preizkusil (tako je v primeru platforme TripAdvisor). Kljub odsotnosti upoštevanja vnaprej dolocenih kriterijev in zunanjega ocenjevalca, tovrstne vse­bine že vplivajo na kakovost storitev v turizmu (Martín 2017; Ukpabi in Karjaluoto 2018), zato se vcertificiranjužeišcejonacinizavkljucevanjeuporabniškihmnenjvpostopkepresoje(European…2018). Drugivirinformacijotrajnostniusmeritvidestinacijealipodjetjapajelahkotudiznamcenje(bran­ding), ki ga ne smemo zamenjevati z oznacevanjem (labelling). Znamcenje je marketinški mehanizem za doseganje prepoznavnosti izdelka, storitve ali destinacije. V primeru slednje govorimo o znamce­njuobmocij,kjerznamkoustvaridestinacijasama,pritempaje,boljkotzasledovanjeciljevtrajnostnega razvoja, v ospredju promocija lastne svojevrstnosti, posebnosti, izjemnosti in privlacnost za obisko­valce.Certifikatiinoznakesosicerlahkopomembendelstrategijerazvojainugledaznamke(Marcotte, Bourdeau in Leroux 2011; Chameroy 2014). Slovenski primer znamk v turizmu sta I feel Slovenia in Slovenska gostilna. 5 Sklep Trajnostnirazvojjeglavnausmeritevslovensketuristicnepolitike,kipresegastrateškoraven.Vodilni državniustanovinatempodrocju,SlovenskaturisticnaorganizacijainMinistrstvozagospodarskiraz­vojintehnologijo,starazvilicelostensistemmehanizmovzaprepoznavanjeinusmerjanjektrajnostnim praksam,kizajemajocertifikate,oznake,naziveternagrade(tudifinancne).Timehanizmi,vkljucnozznam-cenjeminintegracijovsebin,kijihoblikujejouporabniki,panisolepromocijski.Njihovnamenjeizboljšati upravljanje destinacij in spodbuditi sodelovanje med razlicnimi deležniki, ki delujejo na podrocju tur­izma.Kljubtemujetrebaopozoriti,daizbranislovenskiprimericertificiranj,oznak,mrež,nagradinznamk vprašanje trajnostinaslavljajo razlicno celovito. Zizjemocertificiranja Zelenashemaslovenskegaturiz­ma,kinaslavljavsetrajnostnestebre,sevecinaostalihmehanizmovosredotocalenaposameznevidike. Zahvala: Avtorica se zahvaljuje Evropskemu skladu za regionalni razvoj za financno podporo pro­jektuLABELSCAPEinJavniagencijizaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijezafinancnopodporo raziskovalnemu programu Geografija Slovenije (P6-0101). 6 Viri in literatura Agyeiwaah, E., McKercher, B., Suntikul, W. 2017: Identifying core indicators of sustainable tourism: Apathforward?TourismManagementPerspectives24.DOI:https://doi.org/10.1016/j.tmp.2017.07.005 Bailey,A.A.2017:Franchisingourheritage:TheUNESCOWorldHeritagebrand.TourismManagement Perspectives 24. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tmp.2017.07.002 Chameroy,F.2014:Leslabelssont-ilsdesmarques?Constructiond’uncadreconceptuelpourleslabels ŕ partir de l’avis d’experts en marketing. 30čme congrčs de l’ Association Française du Marketing. Medmrežje:https://www.afm-marketing.org/fr/system/files/publications/20160516235818_CHA- MEROY.pdf (12. 2. 2020). DedišcinaSlovenijeinUNESCO.ZavodzavarstvokulturnededišcineSlovenijeinICOMOSSlovenija. Ljubljana, 2016. Dragicevic,V.,Bole,D.,Bucic,A.,Prodanovic,A.2015:Europeancapitalofculture:residents’perception of social benefits and costs – Maribor 2012 case study. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.747 European Tourism Labelling. Directorate general for internal policies. 2018. Medmrežje: www.euro­parl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/617461/IPOL_STU(2018)617461_EN.pdf(5.2.2020). Font,X. 2002:Environmentalcertificationintourismandhospitality:progress,processandprospects. Tourism Management 23-3. DOI: https://doi.org/10.1016/S0261-5177(01)00084-X Gosar, A. 2014: Koncept trajnostnega razvojaturizma. Trajnostni razvoj turisticnih destinacij alpsko­jadranskega prostora. Koper. Grapentin, S., Ayikoru, M. 2019: Destination assessment and certification: Challenges and opportu­nities. Sustainability 11-13. DOI: https://doi.org/10.3390/su11133691 Kaosiri,Y.N.,CallarisaFiol,L.J.,MolinerTena,M.A.,RodríguezArtola,R.M.,SánchezGarcía,J.2017: User-generatedcontentsourcesinsocialmedia:Anewapproachtoexploretouristsatisfaction.Journal of Travel Research 58-2. DOI: https://doi.org/10.1177/0047287517746014 Klein, L., Dodds, R. 2018: Blue flag beach certification: An environmental management tool or tourism promotionaltool?TourismRecreationResearch43.DOI:https://doi.org/10.1080/02508281.2017.1356984 Kukanja, M. 2019: Trajnostno upravljanje z destinacijo: oblikovanje certifikacijske sheme za obmocje Mediteranske Slovenije. Trajnostno upravljanje s turisticno destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper. Kumer, P., Pipan, P., Šmid Hribar, M., Razpotnik Viskovic, N. 2019: Pomen sodelovanja akterjev, vpe­tost v lokalno okolje in inovativnost pri ustvarjanju kulinaricnih turisticnih izkušenj na ruralnem slovenskem Sredozemlju. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91201 Lacher,R.G.,Oh,C.,Norman,W.C.2016:Consumerpreferenceforsustainabletourismcertifications: A choice modeling approach. Advancing Tourism Research Globally 34. Lähdesmäki,T. 2016:Politicsoftangibility,intangibility,andplaceinthemakingofaEuropeancultural heritageinEUheritagepolicy.InternationalJournalofHeritageStudies22-10.DOI:https://doi.org/ 10.1080/13527258.2016.1212386 Makingtourismmoresustainable:aguideforpolicymakers.UnitedNationsEnvironmentProgramme and World Tourism Organization. Paris, Madrid, 2005. Marcotte, P., Bourdeau, L., Leroux, E. 2011: Branding et labels en tourisme: réticences et défis. Management & Avenir 47-7. Martín,J.C. 2017:Measuringservicequalityinthehotelindustry:Thevalueofusergeneratedcontent. Tourism: An International Interdisciplinary Journal 65-4. Matus,K.2009:Standardization,Certification,andLabeling.CertifiablySustainable–TheRoleofThird- Party Certification Systems. Washington. Medmrežje 1: https://www.iso.org (4. 2. 2020). Medmrežje 2: https://www.gstcouncil.org (4. 2. 2020). Medmrežje3:https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/zelena-shema-slovenskega-turizma(9.2.2020). Medmrežje 4: https://www.apiturizem.si/certifikati-odlicnosti (9. 2. 2020). Medmrežje 5: https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/razvoj-in-inovativnost/turisticni-produkti (9. 2. 2020). Medmrežje 6: https://www.europeangeoparks.org (9. 2. 2020). Medmrežje 7: https://www.slowfood.com (9. 2. 2020). Medmrežje 8: https://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital (9. 2. 2020). Medmrežje 9: https://www.europeanheritageawards.eu (9. 2. 2020). Mihalic, T. 2016: Sustainable-responsible tourism discourse – Towards ‘responsustable’ tourism. Journal of Cleaner Production 111-B. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2014.12.062 Mikhailenko, A. V., Ruban, D. A. 2019: Geo-heritage specific visibility as an important parameter in geo-tourismresourceevaluation.Geosciences9-4.DOI:https://doi.org/10.3390/geosciences9040146 Okada, E. M., Mais, E. L. 2010: Framing the »green« alternative for environmentally conscious con­sumers.SustainabilityAccounting,ManagementandPolicyJournal1-2.DOI:https://doi.org/10.1108/ 20408021011089257 Paunovic, I., Jovanovic, V. 2019: Sustainable mountain tourism in word and deed: A comparative ana­lysis in the macro regions of the Alps and the Dinarides. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4630 Pforr,C.2001:Conceptsofsustainabledevelopment,sustainabletourism,andecotourism:Definitions, principles,andlinkages.ScandinavianJournalofHospitalityandTourism1-1.DOI:https://doi.org/ 10.1080/15022250127788 Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. 2019: Izzivi v razvoju turizma: kako se evropske turisticne destinacije soocajo z izzivi rasti. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91104 Tasci, A. 2017: Consumer demand for sustainability benchmarks in tourism and hospitality. Tourism Review 72-4. DOI: https://doi.org/10.1108/TR-05-2017-0087 TheConceptsofStandards,CertificationandLabelling.FoodandAgricultureOrganizationFao.2003. Medmrežje: http://www.fao.org/3/y5136e/y5136e07.htm#bm07 (6. 2. 2020).Tišler,V.,Šuligoj,M.2020:Apiturizemkotpresecišcetradicije,zdravilstvaincebelarjevetrajnostnepri­dobitne dejavnosti. Geografski vestnik 92-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV92204 Turizem v številkah 2018. Slovenska turisticna organizacija. Ljubljana, 2019. Medmrežje: www.slove­nia.info/uploads/dokumenti/raziskave/tvs_2018/tvs_interactive.pdf (8. 2. 2020). Ukpabi, D. C., Karjaluoto, H. 2018: What drives travelers’ adoption of user-generated content? A lite­raturereview.TourismManagementPerspectives28.DOI:https://doi.org/10.1016/j.tmp.2018.03.006 Zielinkski,S.,Botero,C.2015:Areeco-labelssustainable?BeachcertificationschemesinLatinAmerica and the Caribbean. Journal of Sustainable Tourism 23-10. DOI: https://doi.org/10.1080/ 09669582.2015.1047376 7 Summary: Sustainable tourism practices – how can we recognise them? (translated by the author) The purpose of this article is to present mechanisms for identifying sustainable tourism practices: standard,certification,labelling,networkandaward.Wewanttoclarifytheterminologicaldefinitions usedinthisfield,showsomevariationsintheuseofthesetermsandprovideconcreteexamplesofthese mechanisms in Slovenian tourism. Standard: How do we know that we are talking about the same things The International Organization for Standardization defines standards as technical specifications or other precise criteria that are consistently used as rules,guidelines or definitions. Compliance with standards ensures that materials, products, processes and services fulfil their purpose (Medmrežje 1). In sustainable tourism, the standards are represented by the selected criteria used in the certification andlabellingprocessfortourismcompanies,associationsanddestinations.Theworld’sleadingauthor­ity in this field is the Global Sustainable Tourism Council (GSTC), which developed the criteria and indicatorsforsustainabletourismmanagement.Thelatteraretailoredtodifferentusercategories:des­tinations, accommodations and tour operators. The indicators cover the areas of effective sustainable planning, maximizing the social and economic well-being of the local community, protecting cultur­al heritage and reducing negative environmental impacts (Kukanja 2019). Certification: Do we meet the criteria of sustainable development Certification is aprocess by which an independent organization verifies whether aproduct, process or service meets the accepted standards. This is a voluntary process, the criteria and standards must be welldefinedandaccessibleinthelegaldocumentsandrulesofthecertificationsystem,togetherwiththe methodofverificationandevaluation.Withregardtoreliabilityandlong-termeffects,itisimportantthat thesystemalsoprovidestherecertificationafterseveralyears.WiththeGreenSchemeofSlovenianTourism Sloveniahassetagoodexampleamongthenationalcertificationsforsustainabletourism.Theschemeis constantlyadaptingtomarketrequirements–theinitialcertificationofdestinationsandaccommodations isnow beingextended toparks,travelagenciesandattractions. Another nationalcertificationrelatedto sustainabletourismisApitourismCertificateofExcellenceissuedbytheSlovenianBeekeepersAssociation. Labelling: We meet the criteria and want others to know about it Whilesomeauthorsusethetermscertificationandlabellingassynonyms(Marcotte,Bourdeauand Leroux2011;European…2018),otherspointtoasignificantdifference(Matus2009;TheConcepts…2003). Accordingtotheirunderstanding,thelabellingprocessfollowsthecertificationprocess.Itisamethod of providing information about a product, process or service that is often not immediately apparent. The result is a label – it is a means of communication with the end users or visitors. It is only effective if the label is recognized by them. In sustainable tourism, labels play a threefold role: protection, information and orientation (European…2018; Klein and Dodds 2018). From above-mentioned certification schemes in Slovenia two labels are derived: Slovenia Green label for destinations (bronze, silver, gold and platinum sign), accommodations,parks,travelagenciesandattractions;andsignBees(from1–3)forapitourismproviders. Network and association: being in company with the best In addition to certification and labelling, which are based on prescribed standards and carried out with the assistance of an independent external organization, representatives of the tourism industry also create their own initiatives in the form of networks. As a rule, the network members are linked either by similar characteristics, a similar offer or similar values and development efforts. In order to be more transparent and trustworthy, associations often decide to make the criteria for membership public(intheformoffoundingdocumentsandstatutes).Sloveniantourismprovidersanddestinations are members of three visible networks (among others): European Region of Gastronomy, European Geoparks Network and Slow Food network. Membership in the first one was prerequisite for candi­dacy and acquisition of the title Slovenia – European Region of Gastronomy 2021. Award and title: being the best among the best The certification and labelling process are often complex and costly, so destinations and providers alsochooseotherverificationandcommunicationchannels–bywinninganaward,recognitionortit­tle (Grapentin and Ayikoru 2019; Dragicevic et al. 2015). Contestants can either be recognized and nominated from outside, or they can apply themselves. As a rule, the calls for prizes or titles define at least the minimum requirements that the candidate must meet, while the final decision is in the hands of the external evaluators. In contrast to certificates and labels, awards are generally only given to the best nominees and not to all eligible nominees who meet the minimum requirements. Every year, the SlovenianTourismOrganisationgrantstwoawards:Sejalec(»Sower«)forcreativeandinnovativeachieve­ments in Slovenian tourism, and Snovalec (»Designer«) which financially supports the design and development of creative and innovative ideas in tourism. Besides the traditional certification and labelling,theinformation about sustainable tourism prac­tices can be gathered also with two additional mechanisms. The first one is user-generated content – theratingsandcommentsontheuserplatformsestablishedbythetourismorganizations,associations and companies, for example TripAdvisor, Booking.com, Online Travel Agency (Chaosiri et al. 2017). This content reflects the subjective opinion of visitors based on the direct user experience. Thesecondmechanismisbranding,whichshouldnotbeconfusedwithlabelling.Brandingisamar­keting mechanism to make a product, service or destination visible based on its uniqueness. However, certificatesandlabelscanbeanimportantpartofabrand’sdevelopmentandreputationstrategy(Marcotte, BourdeauandLeroux2011).TheSlovenianexamplesofbrandsintourismareIfeelSloveniaandGostilna Slovenije (»Slovenian restaurant«). THE PAST AND PERSPECTIVE DEVELOPMENT OF PASTURING AND TOURISM IN THE MOUNTAINS: INSIGHTS FROM NORWAY AND SLOVENIA PRETEKLI IN PREDVIDEN RAZVOJ PLANINSKEGA PAŠNIŠTVA IN TURIZMA: VPOGLEDI V NORVEŠKE IN SLOVENSKE RAZMERE AUTHORS/AVTORJI dr. Kerstin Potthoff University of Life Sciences, School of Landscape Architecture, PO 5003 NMBU, NO – 1432 Ĺs, Norway and University of Bergen, Department of Geography, PO 7802, NO – 5020 Bergen, Norway kerstin.potthoff@nmbu.no dr. Aleš Smrekar ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia ales.smrekar@zrc-sazu.si dr. Mateja Šmid Hribar ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia mateja.smid@zrc-sazu.si dr. Mimi Urbanc ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia mimi.urbanc@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92105 UDC/UDK: 338.483:636.083.314(23.01)(497.4+481) COBISS: 1.02 ABSTRACT Thepastandperspectivedevelopmentofpasturingandtourisminthemountains:insightsfromNorway and Slovenia The paper aims to analyse the characteristics and trends in pastoral farming, tourism and recreation in the Norwegian and Slovenian mountains and resulting landscape changes. These land uses and related driving forces have been scrutinised in the context of economic, social, and political aspects. While pasto­ral farming has a centuries-old tradition in the higher altitudes of both countries, interest in mountains for tourism and recreational purposes dates back only to the nineteenth century but has been increasing steadilyeversince.Thefindingsofthestudy,basedonaliteraturereviewandsecondarydata,suggestthat the social, economic, and especially the political situation in Norway and Slovenia have been different, but the development of mountains in both countries in the field of mountain pasturing and tourism and recreation has shared more similarities than differences, although nuances and specificities should not be disregarded.Itisevidentthatmountainpasturinginbothcountriesissensitivetosocietalchanges.Further on,wecaninferthesynergyandtherightbalancebetweenitandtourismandrecreationcanbeanoppor­tunity for a viable mountain economic situation and would preserve the long traditions of cooperation between the two sectors. KEY WORDS livestockgrazing,tourism,recreation,land-usechanges,Scandinavianmountains,theAlps,Norway,Slovenia IZVLECEK Pretekli in predviden razvoj planinskega pašništva in turizma: vpogledi v norveške in slovenske razmere Clanek analizira znacilnosti in trende pašništva in rekreacije ter posledicne spremembe pokrajine v nor-veških in slovenskih gorah. Spremembe v rabi zemljišc in z njimi povezane gonilne sile smo preucili z ekonomskega, družbenega in politicnega vidika. Planinsko pašništvo ima v obeh državah vecstoletno tradicijo, zanimanje za gore iz turisticnih in rekreativnih vzgibov pa se je zacelo šele v 19. stoletju, ven­dar se od tedaj stalno povecuje. Ugotovitve te študije, ki temeljijo na pregledu obstojece literature in sekundarnihpodatkov,kažejo,dajebildružbeni,gospodarskiinšeposebejpoliticnipoložajnaNorveškem in v Sloveniji sicer razlicen, vendar razvoj gorskih obmocij v obeh državah izkazuje vec podobnosti kot razlik, pri cemur ne smemo zanemariti dolocenih razhajanj in posebnosti. Jasno je, da na planinsko paš­ništvovobehdržavahvplivajodružbenespremembe.Pravtakojeocitno,dasinergijainustreznoravnovesje med planinskim pašništvom in turizmom ter rekreacijo nudita priložnost za vitalno gospodarsko stanje v gorah in obenem omogocata ohranitev dolgoletne tradicije sodelovanja med obema panogama. KLJUCNE BESEDE planinska paša, turizem, rekreacija, spremembe v rabi zemljišc, Skandinavsko gorovje, Alpe, Norveška, Slovenija The article was submitted for publication on June 14, 2019. Uredništvo je prispevek prejelo 14. junija 2019. 1 Introduction Mountainsprovideconsiderable resourcesand sustenance (Price2015). This isparticularlytrue for the Scandinavian mountains and the Alps, which offer a wide range of assets owing to their landscape diversity (Hrvatin and Perko 2018). These include pastures, outdoor recreation, fore­stry, and hydropower production (Senegacnik 1985; Hveding 1992; Gabrovec and Kladnik 1997; MacDonald et al. 2000; Petek2005;Mottetet al. 2006;Tappeiner, Borsdorf and Tasser 2008; Ringler 2009). Agriculture, traditionally a dominant activity in mountain regions, has experienced inten­sification of favourable and abandonment of marginal land (MacDonald et al. 2000; Mottet et al. 2006; Ringler 2009). Tourism and recreation, which have increased over the last century, can coe­xistwithagriculturaluseatvarying degrees(Eiter 2004; Kaltenbornetal. 2008; Ringler2009;Rekdal and Angeloff 2012). Althoughabandonmentofless-favouredlandandanincreaseintourismarewidespread,thetiming, extent,andreasonsforchangesmayvaryacrossareas.Acomparisonofland-useandtheresultinglands­capechangescanrevealapoolofdevelopmenttrendsandvariousdriversbehindthem.Understanding landscapedynamicsinthepastcanfacilitateinformeddecisionsonthefutureuseofmountainresour­ces and provide an insight into a landscape’s ability to provide ecosystem services (Ribeiro and Šmid Hribar 2019). The overall objective is to analyse the characteristics and development trends of resource use in the Norwegian and Slovenian mountains, focusing on pasturing, tourism and recreation. The paper aims to answer the following research questions: What has driven land use and consequent landscape changes in both countries? What are the main differences and similarities, and what are the reasons behind? What development trends can we expect based on past landscape dynamics? Thispapermakesuseoftheadvantagesofanin-depthanalysisoftwo,atfirstsight,differentmoun­tain areas and pastoral farming, and tourism and recreation thereof. In Norway, mountain pasturing is spread throughout the country, but with significant regional and local differences, e.g., in the main livestock species, land use intensity, and its changes (Reinton 1955). Reindeer husbandry, mainly pre­sentintheNorth,isomitted,foritdifferssubstantiallyfromothertypesoflivestockhusbandryinterms of movement patterns and legal framework. Due to the occurrence of mountain pasturing throughout the whole country and the availability of data on a national level, no specific case studies have been chosen,andthenationalsituationhasgivenpriorityoverlocalandregionalspecifics.Bycontrast,moun­tain pastoralism in Slovenia is primarily limited to the Alps; therefore, the Slovenian examples refer to two(outofthree)mountainrangesintheSlovenianAlps(theJulianAlpsandtheKamnik-SavinjaAlps). Within the area which coincides with the submacroregion of Alpine High Mountains (Perko 1998), we selected two well-known tourist areas as proxies for development of the Slovenian Alps. The first oneisthemountainpasturesofBohinj(theJulianAlps,TriglavNationalParkinnorth-westernSlovenia) with a limited human intervention (Smrekar, Polajnar Horvat and Erhartic 2016). The second one is Velika planina (»Big Pasture Plateau« in the heart of the Kamnik-Savinja Alps in northern Slovenia) (Urbanc et al. 2021). 2 Methods 2.1 Data This study is based on a literature review and examination of secondary data, most of which con­sist of statistical information. Statistics are usually considered to be the most appropriate to identify trends, including those in agriculture and the tourism and leisure sector, but statistical data for inve­stigatedgeographicalareasandfieldsofinterestsufferfromsevereshortcomings(seemorein4.3).We thereforesearchedthoroughlynationalbibliographicdatabasestofindexistingempiricalstudieswhich became valuable sources of information. Theanalysiswasademandingtasksincetheinformationsufferfromgaps,fragmentation,andnume­rous methodologies behind data collecting and processing. Nevertheless, data is rich enough and of sufficient quality so that it reveals the complexity of the development of both economic sectors in two historically,socio-economically,politically,andculturallydifferentcountries,andmakestheinvestiga­tionscientificallysound.Furtheron,comparingdissimilarcases,evenextremelydiverse,ismeaningful (Abel, Cumming and Anderies 2006; Walker et al. 2006; Paunovic and Jovanovic 2019). With caveats in mind, we made every effort to identify and justify trends and general process-related characteristics based on all possible information. Assuming that even unlike cases can contribute to general findings, we build on each country’s specific features. 2.2 Analytical framework A systematic analysis of driving forces of landscape changes (Figure 1) is a useful framework for analysing landscape dynamics (Eiter and Potthoff 2007; 2016; Plieninger et al. 2016; Bürgi et al. 2017). Bürgi, Hersperger and Schneeberger (2004) define driving forces as »forces that cause observedlandscape changes«. Inthis paper,we understandforcesasbeingalwaysexertedby some­one or something (sources) to analyse landscape changes (Eiter and Potthoff 2007). The attraction of subsidies that may prevent abandonment of mountain pastures or the socio-economic pressure that leads to their abandonment is an example. This approach enables a consideration that sources may exert different forces. For instance, the protection of an area may boost tourism but may also repulsedevelopment. Thediverseoriginsofforcescanbeassignedtodomains(e.g.,economics,envi­ronment). Figure 1: Driving forces of landscape changes in mountains in a given social-economic-political situation. 3 Land use changes in the Norwegian and Slovenian mountains TheNorwegianmountainsbelongtothemountainrangethatstretchesovertheentireScandinavian Peninsula. 50.4% of Norway consists of mountains, plateaus, and bogland (Statistics Norway 2019a). Alpinelandforms(i.e.,areasexceeding700m)andmountainouslandscapes(i.e.,between400and700m) occur more or less throughout the country (Skoglund 2013). TheSlovenianAlpsarelocatedintheSouth-EasternpartoftheAlps.Alpinelandscapescover42.1% ofSloveniaandarefurthersubdividedintoAlpinemountains(35.8%),Alpinehills(54.6%),andAlpine plains (9.6%) (Perko and Ciglic 2020). The most remarkable features are high elevations, inclinations, landscape diversity, large forest areas, pastures, and existing common land. 3.1 Mountain pastures Mountain pastures are a specific form of land use in less-favoured areas, often collectively mana­ged (Petek and Urbanc 2007). They are used by local communities that have rights in a particular area (SevatdalandGrimstad2003).Inthepast,notonlytheownersbutalsowidercommunitiesweredepen­dent on them (Petek and Urbanc 2007), and people were cautious not to deplete them (Rodela 2012). 3.1.1 The ownership situation An essential framework for the resource use of mountain pastures is the ownership structure. In Norway, mountain pastures spread within different types of commons. State commons are owned by the state, but farmers enjoy rights of use (Sevatdal and Grimstad 2003). Establishment of parish com­mons is connected with the selling of state commons (after 1660), some of whichbecame private land, and others parish commons. The most frequent type is farm commons, i.e., an area jointly owned by severalfarms(SevatdalandGrimstad2003);bothownershipandrightsofusearelinkedtotherespec­tivefarms.About26,200km˛(i.e.,8%)oftheNorwegianmainlandarestatecommons(StatisticsNorway 2020), and according to Sevatdal (1998), 5,500km˛ (i.e., 1,7%) are parish commons, but the afore­mentioned references do not provide a figure for farm commons. InSlovenia,mountainpastureisaspecificformofproperty,usuallyjointlymanagedbynearbyfarms, connected into a so-called agrarian community. In the past, ownership and the rights of use were not linked to the individual persons, but the holdings and were only passed on as a whole together with the holding (Cerar, Kliner and Papež 2011). The political and economic situation (within Yugoslavia) aftertheSecondWorldWarinterruptedlong-termpractices.TheActonAgrarianCommunities(Zakon oagrarnih…1947)andtheActonDisposalofFormerAgrarianCommunitiesProperty(Zakonoraz­polaganju…1965)abolishedagrariancommunitiesandconfiscatedtheirland.Thenumberofaffected agrarian communities varies between about 1,000 (official estimates) and 1,500 (oral reports) (Cerar, KlinerandPapež2011)oreven2,000(PetekandUrbanc2007).Interestingly,manyofthemcontinued their centuries-old practices by transforming into associations that rented their former property. After the turnaround in the 1990s, two laws were passed to regulate Slovenia’s common land. The DenationalizationAct(Zakonodenacionalizaciji1991)andtheActontheReestablishmentofAgrarian CommunitiesandRestitutionofTheirPropertyandRights(Zakonoponovni…1994)madetheresti­tutionofcommonlandpossible,albeitwithnuances.Thefirstlawdidnotconsidercommonlandaunique property form, and allocated the land was to individual shareholders. The second law corrected defi­ciencies by allocating the property to agrarian communities. The first law required a complicated inheritanceprocedure,whichoftenledtofragmentationandtransferofownershiptonon-farmers,while the second law allowed for the effective restoration of beneficiary communities. Inmanycases,however,themostviableagrariancommunitiestooktheearliestopportunity,sothat their applications were settled according to the rules of the first act and often ended up in bureaucracy. In 2015, a new Agricultural Communities Act (Zakon o agrarnih skupnostih 2015) aimed to facilita­temanagingcommonland.Despiteconsiderableimprovements,themainshortcomingremains;agrarian communities are not deemed to be special entities, but groups of individual persons and legal entities. This status consequently obstructs their operations. No data are available on the effects of the 2015 Act, but Premrl (2013) reports that by March 2013, 638 agrarian communities had completed the procedures and acquired a total of 77,486.47 hectares, i.e. 3.67% of the Slovenian territory (although the 2015 law requires them all to re-register). The Julian Alps are the area with the most restored agricultural communities. 3.1.2 The development of mountain pasture use MountainpastureshavebeenanessentialagriculturalresourceinNorway(BrynandPotthoff2018) and Slovenia (Petek and Urbanc 2007). In Norway, they occur more or less throughout the country, in forested areas, in formerly forested areas, and above the tree line (Reinton 1955). Early traces of pastoral use date to the Late Neolithic (2400–1800BC;Prescott1999).Aseasonalfarmingsystemgraduallydevelopedandbecamefullyesta­blished with the transition from the Middle Ages to the Post-Medieval period (Reinton 1961). Figure 2 illustrates the development of seasonal farms (in the sense of seasonally inhabited sites). Farmland thatisstillgrazedbutnotusedformilkproduction/processingisnotincludedinthestatistics.Evidently, anincreaseinthemid-nineteenthcenturywasfollowedbyadecline,whichwasparticularlypronounced afterthe1950s.In1995,about97%oftheseasonalfarmsthatwereinoperationin1850hadbeenaban­doned. Leaving aside a small increase between 1995 and 1996, the number of seasonal farms has been declining until today (Figure 3). TheliteraturerevealsseveralreasonsforthedevelopmentofmountainpasturesinNorway.Reinton (1961) explains the increase in seasonal farms up to the 1850s with a rapidly growing population and anincreasingnumberoffarmsandanimals.Afterthat,upuntilaboutthebeginningof1900,workoppor­tunities moved people from rural to urban areas (Almĺs 2004). Together with the migration to North America, this trend led to reduced availability of labour in agriculture (Gjerdĺker 2004). At the begin-ningof1900,theprimarysectorunderwentsignificantsocial,economic,andtechnologicaladvancement that affected the use of mountain resources (Almĺs 2002; 2004; Gjerdĺker 2002). Lack of affordable workforcenotonlyduetoemigrationbutlowpayaswellnegativelyaffectedmountainpasturing(Funder 1916;Reinton1961).Also,theavailabilityoffodderandmineralfertilisersforcultivatingpasturesnear permanently settled farmsteads reduced dependence on mountain pastures (Reinton 1961; Potthoff 2004; Eiter and Potthoff 2016). Establishing central village dairies made year-round livestock nearby necessary(Funder1916;Reinton1961;Potthoff2004).Moreover,qualityrequirementsmadeproduction onindividualseasonalfarmslesssuitable(Funder1916).Finally,insomeareas,competitionwithother economic activities occurred (e.g., forestry; Reinton 1961). The historical development of mountain pasturing in the Slovenian Alps is documented back to 973 AD (Melik 1950). It could be even older if one considers that humans have been present in moun­tainareasatleastsince500BC,butgrazingisnotdocumented(Zega1985;RejecBranceljandSmrekar 2000; Ledinek Lozej 2012). Although mountain grazing has helped numerous small farms survive throughout history (Vojvoda 1967; Vojvoda and Toncic 1973; Mikša and Zorn 2016), it was restrict­ed by various laws that supported reforestation to meet the increased demand for wood from the iron and mining industries until 1750 (Melik 1950; Anko 1985). Similar to Norway, the earliest decline in the use of mountain pastures is between 1827 and 1900 due to the conversion from livestock grazing tolivestockfarming(Petek2005).Vojvoda(1967;VojvodaandToncic1973)reports532privateorcom­mon mountain pastures in the Slovenian Alps in the 1930s, but 34 of them were abandoned before the Second World War. The period after that was the most dynamic (Figure 4); another 249 pastures were abandoned.IncontrasttoNorway,thenumberofmountainpasturesincreasedbetween1995and2011 Figure 2: Number of seasonal farms and farms involved in seasonal farming in Norway until 1995 (Data source: Reinton 1961; Statistisk…1962; 1982; Statens…2006). Figure 3: Number of seasonal farms and farms involved in seasonal farming in Norway since 1995 (Data source: Statens…2006; Data received from Statistics Norway). (from 249 to 266); however, after a relatively stable period until 2014, their number decreased to 230 by 2019. SomeofthereasonsforabandoningmountainpasturesinSloveniaaresimilartothoseinNorway: technological progress in agriculture, rural exodus (Senegacnik 1985), and the demands of the dairy industry(stablefarming(Petek2005)).Theabolitionofforestgrazingrightsinpublicandprivateestates (Vojvoda 1967) applies only to Slovenia, where the above factors were accompanied by a decline in the softpowerofagriculture,astheprofessionalstandingoffarmersdeteriorated(RazpotnikViskovicand Serucnik2013).However,bothpost-warlegalacts(1947and1965)hadthemostdirectimpactonagrar­iancommunities.Slovenia’sindependencewasanewmilestone.Bothrestitutionlaws(seesection3.1.1) most probably aroused new interest, although it was already too late for some overgrown pastures. Adecreasein2015couldreflecttheuncertaintycausedbytherecentActonAgriculturalCommunities (Zakon o agrarnih skupnostih 2015). In the past, common lands, including mountain pastures managed by agrarian communities, had mainly an economic function. More recently, common land has been widely recognised and valued fortheircontributiontobiodiversity,theconservationofculturallandscapes,and,inparticular,fortheir know-how and links to a specific way of governing and managing common-pool resources (Rodela2012; Šmid Hribar, Bole and Urbanc 2015; Šmid Hribar et al. 2018). The most visible consequence of reduced use of mountain pastures (in Norway most likely combined with reduced use of other out-fieldresourcessuchasfirewood)istheforestre-growthofopenland.Thereisnonation-wideoverview oftheextentofre-growthinNorway,butsomecasestudiesexistclearlystatingthesuccessionofwood­land(Bryn 2008; Olsson, Austrheim and Grenne 2000). Hemsing and Bryn (2012) estimate that forest regeneration could affect about one-fifth of all second homes in Norway through obstructed view and lostopenhikingareas.Inaddition,reducedgrazingpressureandchangesinstandcompositionthreat­en the biodiversity of subalpine semi-natural grasslands (Olsson, Hanssen and Rřnningen 2004), and the expansion of forest cover may harm cultural heritage (Kuiper and Bryn 2013). Figure 4: Numberofactive mountainpasturesin Slovenia between 1940and 2019 (Data source: Vojvoda 1967; Vojvoda and Toncic 1973; Schlamberger 1995; Služba…2019). InSlovenia,forestshavebeenincreasingsince1827,butthistrendhasbeenmorepronouncedsince 1953 (Petek 2005; Gabrovec and Kumer 2019). Changes in land-use categories are not the only reason; other factors are prohibition of forest grazing, the use of coal instead of (fire) wood, and finally, techni­caladvancementinfarmingandthegeneraltransformationoftheagrariansocietyfromthe1950sonward. 3.2 Outdoor recreation and tourism in Norway and Slovenia Thelandscapeisanessentialresourceforthetourismindustry(Skowroneketal. 2018),especiallyin countrieswithauniquecombinationofnaturalandsocio-culturalfeatures. Duetoahighdegreeofnat­uralness,mountainsallowforavarietyofoutdoorrecreationalactivities.Hikingandskiingareparticularly emphasisedinboththeNorwegianandSlovenianmountainsbecausetheyhavethelongesttraditionand themost decisiveimpactonspatialdevelopment,although weareawareof otherforms ofrecreation. The recreational use of mountains, which in both countries dates back to 1800 (Langdalen 1965; Pehani 2000; Rebolj and Malešic 2008), is based on open access to uncultivated land. In Norway, this right is guaranteed by the Outdoor Recreation Act (1957) (Ministry…1996) and in Slovenia by the ActonForests(Zakonogozdovih1993),theAgriculturalLandAct(Zakonokmetijskih…2011)andin Triglav National Park also by the Triglav National Park Act (Zakon o Triglavskem…2010). Important actorsthatfacilitateoutdooractivitiesinthemountainsaretheNorwegianTrekkingAssociation(found-edin1868)andtheAlpineAssociationofSlovenia(foundedin1893).Bothassociationsservicenumerous mountain huts, which offer accommodation, and maintain an extensive network of trails. The literature reveals interactions between early hikers and dairymaids/herdsmen in both coun­tries. Due to the lack of commercial facilities, the first hikers in the Norwegian mountains found accommodationonseasonalfarms(Eiter2004;Flognfeldt2004).InSlovenia,Velikaplaninaisanexcel-lent example of such relations. Around 1910, the pioneers of high mountain skiing appeared on the scene,and as early as 1924,Velika planina co-created the history of ski tourismin Europe, and it is fea­tured in the Ski Museum at Holmenkollen near Oslo. The number of skiers on Velika planina grew beyond the accommodation capacity of the Slovenian Alpine Club’s lodge, so herdsman’s huts filled the shortage. This practice – slightly altered – still exists: from June to September, the shepherds occu­py the huts and from October to May tenants (Sln. bajtarji). Skiing, which sparked tourism, is now completely overshadowed by mountaineering and hiking. The switch from winter to summer tourism happenedaround2010(CigaleandLampic2019).Attractivenessisbasedbothonnaturalbeautiesand pastoral tradition and identity. The latter has been strengthened through various projects, such as In the footsteps of herdsmen (Internet 1) support the latter. In Norway, building of second homes for both summer and winter use reflects the development ofoutdoorrecreation.Ittookadynamicpaceinthe1920s,butthetraditiongoesbacktothenineteenth century(Flognfeldt2004;Kaltenborn,AndersenandNellemann2007).Initially,thebuildingswerelocat-ed close to seasonal farms, but later distance increased (Langdalen 1965; Flognfeldt 2004). After the 1950s, secondhomesbecame widely available,andmountainlodgesandhotelswerebuiltclose tosea­sonalfarms(Langdalen1980;Flognfeldt2004;Kaltenbornetal.2008).Althoughunofficialaccommodation onseasonalfarmslostitssignificance,itsimportanceformountaintourismhasbeenreinforcingsince the1960s (Flognfeldt 2004). Famers’ offspring who moved away from rural areas, built second homes on seasonal farms (Flognfeldt 2004) and presumably took over outdated buildings. A construction of (high-quality) second homes and hotels in mountain tourism resorts is a new trend (Flognfeldt 2002; Kaltenbornetal.2008).Moreover,theaveragesizeofsecondhomesincreasedfromabout60m˛in1983 to more than 100m˛ in 2009 (Statistics Norway 2019b). The development of mountain tourism is interlinked with easier access to mountain areas due to roadconstruction.Firstroutesformotorisedtrafficwerebuilttoeasetraditionalresourceuse,forexam­ple,ofmountainpastures(Langdalen1965).However,withincreasedtourism,accesstomountainareas for recreational purposes became more important. Similarly, tourist infrastructure in the mountains on the territory of present-day Slovenia started developingattheendofthenineteenthcentury,butthemostintensiveperiodwasshortlyaftertheSecond WorldWar(Dobnik2007).IntheBohinjmountains,thegreatestboominconstructinghutstookplace between 1948 and 1955, at the same time as the first waves of mass visits (Dobnik 1991). In the same period, tourism development took momentum with a new tourist village away of shepherds dwelling in order to preserve the traditional cultural landscape. Between 1953 and 1970, three mountain lodges were built, which, together with the new cableway, stimulated tourist activities. Since the beginning of the 1990s, Velika planina is also accessible by car. This development is due to an improved standard of living of the country nationals and increased international tourist flows (Cigale 2012). Until the 1980s, 36.2% of the mountains in the Slovenian Alps were equipped with tourist infra-structure(Senegacnik1985).Thistrendhascontinued,althoughithasbeenlessexpressedinprotected areas. In addition, the area has faced an increase in the number of second homes. The longing for the mountains turned the Slovenian Alps into a region with the highest proportion of holiday homes in the country (Opacic and Koderman 2019). Transformation of seasonal farm edifices into second homes, construction of new second homes, and establishment of tourist resorts, including alpine skiing facilities, have changed the character of theNorwegianmountainlandscape.Inparallel,ruralcommunitieshavefeltsocial,environmental,and economic effects. Attitudes to the extent to which the development of second homes is acceptable may vary within rural communities (Rye 2011; Hidle 2013). From an economic point of view, tourism can enrich local income through land sales and the provision of goods and services during and after con­struction (Taugbřl et al. 2000; Flognfeldt 2002; Kaltenborn, Andersen and Nellemann 2007). From aprotectionistpointofview,touristflocksandrelatedchangesmaybeperceivednegativelyduetodirect useofspace,congestedtraffic,increasedenergydemand,theimpactonculturalheritage(e.g.,oldsea­sonalfarm)andpossibleecologicalconsequences,especiallyforwildreindeer(Langdalen1980;Taugbřl et al. 2000; Kaltenborn, Andersen and Nellemann 2007). In the Slovenian Alps, a similar ambiguity between development and protection exists. Outdoor recreationcanhelpkeepmountainpasturesalive;forexample,pasturinginVelikaplaninabecamemore lucrative in the late 1980s due to tourist purchases (Rebolj and Malešic 2008). In some cases, howev­er, the development of tourism, recreation, and transport is followed by environmental degradation. Particularly problematic is the supply of mountain huts including sewage and other waste disposals in theJulianAlps.Moreover,incomefromtourismisunlikelytobeabletocoveroperatingcosts.Senegacnik (1985)reportsthattheBohinjMountains,theregionmostheavilyinfluencedbytourism,werealready experiencing financial difficulties in the 1980s. In both countries, several factors related to transport and mobility contributed to boost tourism. In Norway, early access was facilitated by improved rail and bus transport, followed by personal vehicles (Flognfeldt2004).Later,roadconstructionandtheuseofmilktrucksledtoatourismboom(Flognfeldt 2004). Higher incomes, available leisure time, and better mobility left more room for leisure activities (Langdalen 1980; Kaltenborn et al. 2008). Similar reasons can be found in Slovenia. With the advent of the railway in the 1850s, Alpine tourism began to flourish (Horvat 2004). After the Second World War, thedevelopmenttookahesitantpace(Cigale2010)butlatergainedmomentumduetothesamereasons asinNorway. TheSlovenianAlpsturnedintooneoftheliveliesttouristareasinSlovenia(Cigale2007). 4 Discussion 4.1. Driving forces of land-use and consequent landscape changes The use of mountain resources for grazing and tourism in both countries shows considerable sim­ilarities, including the timing of development trends. The intensity of mountain pasture use is related to the general pressure on agricultural resources. Theirusedeclinedsharplyinbothcountriesinthesecondhalfofthetwentiethcenturyowingtosocial andeconomicchangesingeneralandtechnologicaladvancementinagriculture.Asaconsequence,moun­tain pastures have been re-growing with forests. The tourism use of mountain areas started in both countriesinthenineteenthcenturyandhasbeenincreasingsteadilyeversince.Thereasonsresultfrom several socio-economic changes, including the desire for an active lifestyle and the pursuit of outdoor activities,whichareencouragedbyanimprovedwork-lifebalance,abetterfamilyincome,andincreased accessibility of mountain areas. The most apparent difference between Slovenian and Norwegian mountain pastures is the histo­ry of ownership and its strong influence on their use. After the Second World War, the land reform went against several centuries of tradition in managing mountain pastures in Slovenia. In an effort to eliminatepreviousinjustices,thereprivatisationlawunintentionallygeneratednewchallenges.Theexpec­tations of former and re-legitimate claimants have changed in parallel with general social changes and transformations, as stakeholder engagement is closely linked to social values and individual value sys­tems. Therefore, different political systems are essential to induce differences in resource use between Norway and Slovenia (Table 1). Economics, politics and technology, which have been identified as rel­evant agents of land use and the resulting landscape changes, play a role in landscape changes also in other European countries (Eiter and Potthoff 2016). 4.2 Prospects for selected mountain regions in Norway and Slovenia The existing driving forces behind landscape changes are expected to be valid also in the future. Technological advancement, as well as the political and socio-economic conditions, will most likely remainrelevantinbothcountries.FortheSlovenianmountains,thesocio-economicandpoliticalchanges associated with the fall of communism and changes in ownership status will presumably impact the forthcomingmanagement.TheeffectivepreservationofAlpinemountainpasturesrequiresasystemic regulationofagrariancommunities.Apotentialthreatisposedbythelegalframework,moreprecisely if it allows enlarging beneficiary groups with people with limited knowledge about resource use. The successfulrestitutionandgovernanceofcommonpropertyindeeddependonthecommitmentofshare­holders.Policymeasures’implementationoughttobeall-inclusiveandshouldunderstandstakeholders asaheterogeneousentitywithdiversevaluesandmanagementstrategies(FerrarioandCastiglioni2015). Participatoryapproaches,which,however,sufferfromweakcivicengagement,especiallyintransitional countries (Nared et al. 2015) and limited decision makers’ willingness (Tiran et al. 2019), should be strengthened.Inbothcountries,theuseofmountainpasturesischallengedbylowincomedespitelarge subsidies (Ringler 2009; Bojnec and Latruffe 2013; Bye et al. 2017). Thus, the level of public payments istoplayanessentialrole.Itisunlikelythiswillchangesoon. Top-downeconomicinstrumentsreflect­ing political commitment can act as a counterforce (Jones 2010) and exert frictions on the overall development; that is, the declining use of mountain pastures. A solution for future development can be found in an interplay between tourism and agriculture. The question is how sectors with different dynamics and driving forces are and will be able to capi­taliseoneachother’sinfrastructureandservicesandsupportmutualinteresttobuildoncomplementarity and exploit synergies. This was realised at the nascent stage of mountain tourism, but later, the devel­opmentoftourisminfrastructureandthedeclineofmountainpasturesledtotheseparationofthetwo sectors. Examples of recent cooperation can be found in the production of cheese in some mountain pastures,especiallyintheJulianAlps(Petek2005).InNorway,0.9%ofseasonalfarms(registrationperi­od 2009–2015) had tourism-related activities (Stensgaard 2017). Some evidence shows the benefits of a collaborative relationship beyond a merely economic one. Forexample,Cerpes,PandolandFikfak(2014)statethatmountainpasturesandherders’ hutscancon-tribute to the safety of high mountains hikers. In addition, Genovese et al.’s (2017) study in the Italian Table 1: Driving forces of mountain landscapes and social-economic-political changes in Norway and Slovenia (Legend: * after 1921, with inter­ruptions; ** it is a controversial issue with opposing arguments (Flere and Klanjšek 2015; Mihaljevic and Miljan 2019); *** Internet 2, Zakon  gozdih 1930; # since beginning of 20th century; ## permits were needed for forest fruits picking; yes-- large change; yes- moderate change; yes+omoderate increase; yes++ large increase). Before WW2 After WW2 – late1980s/early 1990s After early 1990s NO SI NO SI NO SI POLITICAL SYSTEM (government)constitutional monarchy yes yes* yes no yes no republic no no no yes no yes totalitarism** no no no yes no no democracy*** yes # no yes no yes yes ECONOMIC SYSTEMcapitalism yes yes yes no yes yes socialism no no no yes no no market economy yes yes yes no yes yes planned economy no no no yes no no OWNERSHIP OF MOUNTAIN PASTURESstate commons / social property yes no yes yes yes no parish commons yes no yes no yes no farm commons / agrarian communities yes yes yes no yes yes NUMBER AND LOCATION OF MOUNTAIN PASTURESchanges in number of active pastures yes--yes--yes--yes--yes-no changes in land use (forestation) N/A yes+ yes++ yes++ yes++ yes+ TOURISMhiking and skiing yes yes yes yes yes yes sharing accomodation yes yes no yes no no second homes yes yes yes yes yes yes mountain huts yes yes yes yes yes yes transport infrastructure for tourism no no yes yes yes yes transformationofformerseasonalfarmbuildingstosecondhomes no yes yes yes yes yes general access to mountain forest yes no ## yes yes yes yes Alpsprovesthatacollaborativerelationshipcannotonlysupportbothsectorsbutalsoenhancesustainable development. One possiblevehicle for amoresustainablefutureofculturallandscapeisstrengthening organic farming, which is especially suitable for mountainous regions (Travnikar and Juvancic 2018). Although the cooperation could give a significant boost to both tourism and agriculture, it is not entirely problem-free: Mayer and Job (2010) report on conflicts and Ledinek Lozej (2013) on adverse impacts of tourismon alpinepastures.All in all,it seems reasonabletobuildon thepotential for coop­eration, but one should consider reservations. Finally, however, we must acknowledge tourism is not a panacea for all possible challenges of mountain pasturing. 4.3 Challenges to the comparison of development trends A comparison of characteristics and trends in two countries, as presented in this paper, depends on existing statistics and other secondary material. We made considerable efforts to find all existing infor­mationthatshedlightonthematter.Collectingnewdatawouldotherwiserequireextensiveresearch.However, theuseofexistingdataposessomechallengesintermsoftheiravailabilityandquality.Statisticaldatahave proventobeinsufficient. InSlovenia,forexample,nosystematicallycollecteddataonmountaintourism capacitiesexist. Thefactthateachmountainarea administrativelybelongstothenearestpermanentset­tlement,whichisthesmalleststatisticalunit,provedunsuitable,asitwasimpossibletoyieldseparatedata. Unbalanceddataand,aboveall,thelackofreliabledataimpedetosafeguardcomparabilityandpro­duce meaningful time series. To illustrate: the number of mountain pastures in Slovenia varies from oneauthortoanother.Areasoncouldbeanimprecisedefinitionofmountainpastureandchangeability of the definition in different contexts. Although data are available and valid for compiling time series, the juxtaposition of development trends between countries is challenging due to different concepts, standards, and definitions on which national statistics may be based (see also Tappeiner, Borsdorf and Tasser 2008). For example, the use of mountain pastures in Norwegian statistics refers to individual seasonal farms, whereas Slovenian statistics include both individual and common mountain pastures. Thesecondexampleconcernsthedefinitionofthemainorganisationalunit. Norwegianstatisticscon­sideraseasonalfarmtobeabandonedwhenmilkingormilkprocessinghasceased,whereasSlovenian statistics deem pastures to be active as long as they are grazed. Thedata(un)availabilitydictatedtheselectionoftheexamplespresentedwithineachcountry,which convey considerable diversity. We, therefore, refrain fromusing the term case study but rather take up thetopicthroughexamples.Furthermore,thepresentationofbothcountriesalsodependsonthesocial, political, and economic situation, which can make a particular landscape element or aspect unstable. One such example is Slovenia’s common land, which requires a thorough account of this aspect and its consequences. Finally,itshouldbenotedthatthispaperpointstoonlyoneofthepossibilitiesofstudyinglandscape changes, focusing ongeneral trends and their broader applications. Undoubtedly, it would be interest­ingtoexaminewhatvisibleandconcreteconsequencesgeneraltrendshadinamicrospaceorconcrete landscape.Literatureisrichwithexamplesandmethodologicalapproaches;fromwell-establishedones suchasanalysisofphotography(GabellieriandWatkins2019)andcartographicmaterials(Buterezand Cepraga 2018) to more innovative ones such as grounded historical geographies (McDonagh 2019). 5 Conclusions This paper analyses the characteristics and development trends of resource use in the Norwegian andSlovenianmountains,focusingonpasturesandtourismandoutdoorrecreation.Themajorchallenge has been to realign the unbalanced presentation of both countries due to the different data sets avail­able, and secondly, how to draw a meaningful comparison. Technologicalprogress,socio-economicandpoliticalconditionsareessentialfortheland-useandthe resulting landscape changes. The history of land ownership caused by different political systems is the maindifferencebetweenthetwocountries.ForSlovenia,legislationthatprovidesclearguidelinesforoper-atingagrariancommunitiesisofcentralimportancefortheactualandfutureuseofmountainpastures. For both countries, the economic driving forces will most likely be of particular relevance for the survival of mountain pastures. Subsidies – with political commitment behind – are a vital contribu­tion,butcooperationbetweentheexpandingtourismindustry(althoughthecoronaviruscrisisin2020 shows the situation can change rapidly) and the declining agricultural industry is also indispensable. A fruitful partnership requires animal husbandry as a prerequisite for the maintenance of attractive culturallandscapesandsustainabletourism.Giventhefragilityofmountainregions,weshouldnotignore theseissuesastheymayposeasignificantthreattosustainabilityinEuropeasawhole(PolajnarHorvat and Ribeiro 2019) and specially to protected areas (Mavri 2018). Contrarytoexpectations,despiteunlikesocio-economicandpoliticalconditionsintwocountries, mountain areas in Slovenia and Norway are now undergoing similar processes: Decline in agriculture, overgrowth and rewilding abandoned mountain pastures, and increase in tourism. This observation suggeststhatmountainsarespecificandaresensitivetorapidsocio-economicshiftsanddevelopments andthatdissimilarcontexthassimilaroutcomes.Admittedly,irrespectiveofthelocation,theSlovenian andNorwegianmountainsbearmoresimilaritiesthandifferences.Havingsaidthat,weshouldnotdis-regard nuances and specificities. Even thoughcomparing land-useand landscape changes in mountain areas oftwo different coun­triesisnotentirelyfreeoflimitation,ourresultsprovetheusefulnessofsuchanendeavour.Understanding the landscape dynamics of the past can strengthen the future decision-making process. Acknowledgement:TheauthorsacknowledgereceivingfinancialsupportfromtheSlovenianResearch Agency, research core funding Geography of Slovenia (P6-0101). 6 References Abel, N. D., Cumming, H. M., Anderies, J. M. 2006: Collapse and reorganization in social-ecological systemquestions,someideasandpolicyimplications.EcologyandSociety11-1.DOI:https://doi.org/ 10.5751/ES-01593-110117 Almĺs, R. 2002: Norges Landbrukshistorie 1920-2000. Frĺ bondesamfunn til bioindustri. Oslo. Almĺs, R. 2004: Norwegian Agricultural History. Trondheim. Anko, B. 1985: Terezijanski gozdni red za Kranjsko 1771. Ljubljana.Bojnec, Š., Latruffe, L. 2013: Farm size, agricultural subsidies and farm performance in Slovenia. Land Use Policy 32. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2012.09.016 Bryn,A.2008:Recentforestlimitchangesinsouth-eastNorway:Effectsofclimatechangeorregrowth after abandoned utilisation? Norsk Geografisk Tidsskrift – Norwegian Journal of Geography 62-4. DOI: https://doi.org/10.1080/00291950802517551 Bryn,A.,Potthoff,K.2018:ElevationaltreelineandforestlinedynamicsinNorwegianmountainareas– a review. Landscape Ecology 33. DOI: https://doi.org/10.1007/s10980-018-0670-8 Bryn,A.,Dourojeanni,P.,Hemsing,L.Ř.,O’Donnel,S.2013:Ahigh-resolutionGISnullmodelofpoten­tial forest expansion following land use changes in Norway. Scandinavian Journal of Forest Research 28-1. DOI: https://doi.org/10.1080/02827581.2012.689005 Bye,A.S.,Aarstad,P.A.,Lřvberget,A.I.,Hřie,H.2017:Jordbrukogmiljř.Tilstandogutvikling2017.Oslo. Bürgi, M., Bieling, C., von Hackwitz, K., Kizos, T., Lieskovský, J., Martín, M. G., McCarthy, S., Müller, M., Palang, H., Plieninger, T., Printsmann, A. 2017: Process and driving forces in changing cultu­rallandscapesacrossEurope.LandscapeEcology32.DOI:https://doi.org/10.1007/s10980-017-0513-z Bürgi, M., Hersperger, A.M., Schneeberger, N. 2004: Driving forces of landscape change – current and new directions. Landscape Ecology 19. DOI: https://doi.org/10.1007/s10980-005-0245-3 Buterez,C.,Cepraga,T.2018:Theownershipwasbasedonclubandstick’:thecartographicreconstruction of a medieval monastic estate in the Buzau Region, Romania. Landscape History 39-2. DOI: https://doi.org/10.1080/01433768.2018.1534461 Cerar, G., Kliner, P., Papež, M. 2011: Prihodnost agrarnih skupnosti. Zelena dežela 102. Cerpes, I., Pandol, N., Fikfak, A. 2014: Upgrading the network of high mountain shelter as a method ofrestoringofdemographicallyendangeredsettlementsintheSlovenianAlps.EuropeanCountryside 6-3. DOI: https://doi.org/10.2478/euco-2014-0012 Cigale, D. 2007: Vplivi turizma v slovenskem alpskem svetu na vode. Dela 28. DOI: https://doi.org/ 10.4312/dela.28.255-271 Cigale,D.2010:GeografskoraziskovanjeturizmainrekreacijevSloveniji.Dela33.DOI:https://doi.org/ 10.4312/dela.33.97-110 Cigale, D. 2012: Development patterns of Slovene tourist destinations. Geografski vestnik 84-1. Cigale, D. Lampic, B. 2019: Razvoj turisticne destinacije na primeru obcine Kamnik. E-GeograFF 12. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610601760 Dobnik, J. 1991: Vodniki po planinskih postojankah v Republiki Sloveniji. Ljubljana. Dobnik, J. 2007: Vodnik po planinskih kocah v Sloveniji. Ljubljana. Eiter,S.2004:ProtectedareasinNorwegianmountains:Culturallandscapeconservation–whoselands- cape? Norsk Geografisk Tidsskrift – Norwegian Journal of Geography 58-4. DOI: https://doi.org/ 10.1080/00291950410009217 Eiter,S.,Potthoff,K.2007:Improvingthefactualknowledgeoflandscapes:FollowinguptheEuropean Landscape Convention with a comparative historical analysis of forces of landscape change in the SjodalenandStřlsheimenmountainareas,Norway.NorskGeografiskTidsskrift–NorwegianJournal of Geography 61-4. DOI: https://doi.org/10.1080/00291950701709127 Eiter, S., Potthoff, K. 2016: Landscape changes in Norwegian mountains: Increased and decreased accessibility,and their driving forces. Land Use Policy 54. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landuse­pol.2016.02.017 Ferrario,V.,Castiglioni,B.2015:HydropowerexploitationinthePiaveriverbasin(ItalianEasternAlps). Renewable Energies and European Landscapes: Lessons from the Southern European Cases. Dordrecht. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-017-9843-3_9 Flere S, Klanjšek, R. 2014: Was Tito’s Yugoslavia totalitarian? Communist and Post-Communist Studies 47-2. DOI: https://doi.org//10.1016/j.postcomstud.2014.04.009 Flognfeldt, T. 2002: Second-home ownership: A sustainable semi-migration. Tourism and Migration: NewRelationshipsbetweenProductionandConsumption.Dordrecht.DOI:https://doi.org/10.1007/ 978-94-017-3554-4_10 Flognfeldt, T. 2004: Second homes as a part of a new rural lifestyle in Norway. Tourism, Mobility and Second Homes: Between Elite Landscape and Common Ground. Clevedon. DOI: https://doi.org/ 10.21832/9781873150825-017 Funder, L. 1916: Om hřifjeldets utnyttelse. Kristiania. Gabellieri, N., Watkins, C. 2019: Measuring long-term landscape change using historical photographs andtheWSLMonoplottingTool.LandscapeHistory40-1.DOI:https://doi.org/10.1080/01433768. 2019.1600946 Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Some new aspects of land use in Slovenia. Geografski zbornik 37. Gabrovec,M.,Kumer,P.2019:Land-usechangesinSloveniafromtheFrancisceancadasteruntiltoday. Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4892 Genovese, D., Culasso, F., Giacosa, E., Battaglini, L. M. 2017: Can livestock farming and tourism coe­xist in mountain regions? A new business model for sustainability. Sustainability 9-11. DOI: https://doi.org/10.3390/su9112021 Gjerdĺker, B. 2002: Norges Landbrukshistorie 1814-1920. Kontinuitet og modernitet. Oslo. Gjerdĺker,B.2004:Continuityandmodernity1815–1920.NorwegianAgriculturalHistory.Trondheim. Hemsing, L., Bryn, A. 2012: Attgroing, hytter og sau. Sau og Geit 2. Hidle,K.2013:SecondhomesinNorway–changingcabins,changingruralities.Norway:Nature,Industry and Society. Bergen. Horvat, U. 2004: Tourism in Slovenia. Slovenia: A Geographical Overview. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2018: Morfometricni tipi pokrajinskih vrocih in mrzlih tock v Sloveniji. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90202 Hveding, V. 1992: Hydropower Development in Norway. Trondheim. Internet 1: http://www.velikaplanina.si/o-nas/projekt-po-stopinjah-pastirjev (2. 7. 2020). Internet 2: https://ourworldindata.org/democracy (2. 7. 2020). Jones,M.2010:Theheritageoflandscape–drivingforceorcounterforce?LandscapeandDrivingForces. Strasbourg. Kaltenborn,B.P.,Andersen,O.,Nellemann,C.2007:SecondhomedevelopmentintheNorwegianmoun­tains: Is it outgrowing the planning capability. International Journal of Biodiversity Science and Management 3-1. DOI: https://doi.org/10.1080/17451590709618158 Kaltenborn,B.P.,Andersen,O.,Nellemann,C.,Bjerke,T.,Thrane,C.2008:Resident attitudes towards mountain second-home tourism development in Norway: the effects of environmental attitudes. Journal of Sustainable Tourism 16-6. DOI: https://doi.org/10.1080/09669580802159685 Kuiper, E., Bryn, A. 2013: Forest regrowth and cultural heritage sites in Norway and along the Norwegian St Olav pilgrim routes. International Journal of Biodiversity Science, Ecosystem Services and Management 9-1. DOI: https://doi.org/10.1080/21513732.2012.711774 Langdalen, E. 1965: Natur og menneskeverk i fjellet. Fjellbygd og Feriefjell. Oslo. Langdalen, E. 1980: Second homes in Norway – a controversial planning problem. Norsk Geografisk Tidsskrift 34. LedinekLozej,Š.2012:Planšarstvo:predstavitevprimerapašeinpredelavemlekavvisokogorskibohinj­ski planini Krstenica. Etnologija in slovenske pokrajine: Gorenjska. Ljubljana. LedinekLozej,Š.2013:GrazinganddairyinginthemountainpasturesofTriglavnationalpark:Cultural heritageandcurrentquestions.Traditiones42-2.DOI:https://doi.org/10.3986/Traditio2013420203 MacDonald,D.,Crabtree,J. R.,Wiesinger,G.,Dax,T.,Stamou,N.,Fleury,P.,GutierrezLazpita,J.,Gibon, A.2000:AgriculturalabandonmentinmountainareasofEurope:Environmentalconsequencesandpoli­cyresponse.JournalofEnvironmentalManagement59-1.DOI:https://doi.org/10.1006/jema.1999.0335 Mavri, R. 2018: Priporocila za trajnostno nacrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih obmocjih Slovenije. Geografski vestnik 90-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90103 Mayer,M.,Job,H.2010:RaumrelevanteKonfliktezwischenAlmwirtschaft,NaturschutzundTourismus: Ergebnisse einer Befragung in den oberbayerischen Alpen. Naturschutz und Landschaftsplanung 42-2. McDonagh, B. 2019: Landscape, territory and common rights in medieval East Yorkshire. Landscape History 40-2. DOI: https://doi.org/10.1080/01433768.2020.1676043 Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana. Mihaljevic, J., Miljan, G. 2020: Was Tito’s Yugoslavia not totalitarian? Istorija 20. veka 38-1. DOI: https://doi.org/10.29362/ist20veka.2020.1.mih.223-248 Mikša, P., Zorn, M. 2016: The beginnings of the research of Slovenian Alps. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88206 Ministry of Climate and Environment 1996: Outdoor Recreation Act. Internet: https://www.regjerin­gen.no/en/dokumenter/outdoor-recreation-act/id172932 (10. 5. 2019). Mottet,A.,Ladet,S.,Coqué,N.,Gibon,A.2006:Agriculturalland-usechangeanditsdriversinmoun­tain landscapes: A case study in the Pyrenees. Agriculture, Ecosystems and Environment 114, 2-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.agee.2005.11.017 Nared, J., Razpotnik Viskovic, N., Cremer-Schulte, D., Brozzi, R., Cortines Garcia, F. 2015: Achieving sustainable spatial development in the Alps through participatory planning. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1631 Olsson, E. G. A., Austrheim, G., Grenne, S. N. 2000: Landscape change patterns in mountains, land use and environmental diversity, Mid-Norway 1960-1993. Landscape Ecology 15. DOI: https://doi.org/10.1023/A:1008173628016 Olsson,E.G. A.,Hanssen,S. K.,Rřnningen,K.2004:Differentconservationvaluesofbiologicaldiver­sity? A case study from the Jotunheimen mountain range, Norway. Norsk Geografisk Tidsskrift – Norwegian Journal of Geography 58-4. DOI: https://doi.org/10.1080/00291950410002700 Opacic, V. T, Koderman, M. 2019: Interrelations between spatial distribution of tourism and the second homes in Croatia and Slovenia. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ GV91103 Paunovic, I., Jovanovic, V. 2019: Sustainable mountain tourism in word and deed: A comparative ana­lysis in the macro regions of the Alps and the Dinarides. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4630 Pehani, A. 2000: The interest in mountains for recreational purposes. Personal correspondence, Ljubljana. Perko, D. 1998: The regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Perko,D.,Ciglic,R.2020:Slovenia’slandscapes.TheGeographyofSlovenia:SmallButDiverse.Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_14 Petek,F.2005:Sprememberabetalvslovenskemalpskemsvetu.GeografijaSlovenije11.Ljubljana.DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545123 Petek, F., Urbanc, M. 2007: Skupna zemljišca v Sloveniji. Geografski vestnik 79-2. Plieninger, T., Draux, H., Fagerholm, N., Bieling, C., Bürgi, M., Kizos, T., Kuemmerle, T., Primdahl, J., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. 2019: Izzivi v turisticnem sektorju: kako se evropske turisticne desti­nacije soocajo s preturizmom. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91104 Potthoff, K. 2004: Change in mountain summer farming practices: A case study from Střlsheimen, Western Norway. Norsk Geografisk Tidsskrift – Norwegian Journal of Geography 58-4. DOI: https://doi.org/10.1080/00291950410009181 Premrl, T. 2013: Analiza stanja agrarnih skupnosti v Sloveniji na podlagi podatkov upravnih enot. Raziskovalno porocilo, Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. Prescott, C. 1999: Long-term patterns of non-agrarian exploitation in souther Norwegian highlands.Settlement and Landscape. Proceedings of a conference in Ĺrhus. Hřjbjerg. Price, M. F. 2015: Mountains. A Very Short Introduction. Oxford. Razpotnik Viskovic, N., Serucnik, M. 2013: Ugled kmeckega poklica in polkmetov v slovenski družbi po drugi svetovni vojni. Geografski vestnik 85-1. Rebolj,V.,Malešic,F.2008:ZvencasanaVelikiplanini(casovnapreglednica).Internet:http://www.v-pla­nina.v-rebolj.com/teksti/zven_casa_vp.pdf (11. 4. 2019). Reinton, L. 1955: Sćterbruket i Noreg I. Sćtertypar og driftsformer. Oslo. Reinton, L. 1961: Sćterbruket i Noreg III. Oslo. Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2000: Gorska ranljiva obmocja – primer Triglavskega narodnega parka. Pokrajinsko ranljiva obmocja v Sloveniji. Geographica Slovenica 33-1. Rekdal, Y., Angeloff, M. 2012: Jordvern i utmark. Sau og Geit 3.Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2019: Assessment of land-use changes and their impacts on ecosystem services in two Slovenian rural landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: http://doi.org/ 10.3986/AGS.6636 Ringler, A. 2009: Almen und Alpen. Ökologie, Nutzung, Perspektiven. München. Rodela, R. 2012: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov. Soupravljanje narav­nihvirov:vaškeskupnostiinsorodneoblikeskupnelastnineinskupnegaupravljanja. Wageningen. Rye, F. J. 2011: Conflicts and contestations. Rural populations’ perspectives on the second home phe­nomenon. Journal of Rural Studies 27-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2011.03.005 Schlamberger, V. 1995: Planine in skupni pašniki v Sloveniji. Ljubljana. Senegacnik,J.1985:PlaninskogospodarstvovslovenskihAlpah.Elaborat,InštitutzageografijoUniverze v Ljubljani. Ljubljana. Sevatdal,H. 1998: Common property in Norway’s rural areas. Law and the Governance of Renewable Resources: Studies from Northern Europe and Africa. Oakland. Sevatdal, H., Grimstad, S. 2003: Norwegian Commons: history, status and challenges. Commons: Old and New. Trondheim. Skoglund,R.Ř.2013:Physicalgeography,landformsandclimate.Norway:Nature,IndustryandSociety. Bergen. Skowronek, E., Tucki, A., Hijebens, E., Józwik, M. 2018: What is the tourist landscape? Aspects and features of the concept. Acta geographica Slovenica 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3311 Službazaregisterkmetijskihgospodarstev.Ministrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano.Ljubljana, 2019. Smrekar,A.,PolajnarHorvat,K.,Erhartic,B.2016:Thebeautyoflandforms.ActageographicaSlovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3039 Statens landbruksforvaltning 2006: Statistikk fra sřknader om produksjonstilskudd i jordbruket. Internet: http://32.247.61.17/skf/prodrapp.htm (20. 1. 2006). Statistics Norway 2019a: This is Norway 2019. Statistics Norway. Oslo. Statistics Norway 2019b: 06952: Byggeareal. Fritidsbygninger, etter statistikkvariabel og ĺr. Internet: https://www.ssb.no/statbank/table/06952/ (26. 3. 2019). Statistics Norway 2020: Areal av land og ferskvatn. Internet: https://www.ssb.no/natur-og-miljo/ statistikker/arealdekke (02.07.2020). Statskogs eiendommer. Internet: https://www.statskog.no/ eiendom/statskogs-eiendommer (2. 7. 2020). StatistiskSentralbyrĺ1962:JordbruksteljingaiNoreg.20.Juni1959.TredjeHefte. Eige-ogleigetilhřve, Arbeidskraft m.m. ved bruk med over 5 dekar jordbruksareal. Norges Offisielle Statistikk XII 71. Oslo. StatistiskSentralbyrĺ1982:Landbruksteljing.20.Juni1979. HefteI.Eigedomstilhřve–Arealressursar. Norges Offisielle Statistikk B 258. Otta. Stensgaard, K. 2017: Hvordan stĺr det til pĺ setra? Registrering av setermiljřer i perioden 2009–2015.NIBIO Rapport 3. Ĺs.Šmid Hribar, M., Bole, D., Urbanc, M. 2015: Public and common goods in the cultural landscape. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87203 ŠmidHribar,M.,Kozina,J.,Bole,D.,Urbanc,M.2018:Publicgoods,common-poolresources,andthe commons: The influence of historical legacy on modern perceptions in Slovenia as a transitional society. Urbani izziv 29-1. DOI: https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2018-29-01-004 Tappeiner, U., Borsdorf, A., Tasser, E. 2008: Alpenatlas, Atlas des Alpes, Atlante delle Alpi, Atlas Alp, Mapping the Alps. Society – Economy – Environment. Heidelberg. Taugbřl,T.,Vistad,O. I.,Nellemann,C.,Kaltenborn,B.,Flyen,A. C.,Swensen,G.,Nybakken,A.,Lein, K.,Sivertsen,J.B.,Gurigard,K.2000:HyttebyggingiNorge.Enoppsummeringogvurderingavulike miljřogsamfunnsmessigeeffekteravhyttebyggingifjell-ogskogtrakteneiSřr-Norge.Lillehammer. Tiran,J.,Bole,D.,Gašperic,P., Kozina,J., Kumer,P., Pipan,P. 2019: Vrednotenjedružbenetrajnostnosti malegaindustrijskegamesta:primerVelenja.Geografskivestnik91-2.DOI:https://doi.org/10.3986/ GV91204 Travnikar,T.,Juvancic,L.2018:Prostorskivzorecvkljucevanjaslovenskihkmetijskihgospodarstevveko­loško kmetovanje. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90203 Urbanc, M., Breg Valjavec, M., Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2021: Distinctive cultural landscapes on karst terrain. Landscapes and Landforms of Slovenia. Cham. (in preparation) Vojvoda, M. 1967: Spreminjanje gospodarskih funkcij in fiziognomije sezonsko poseljenega pasu v slovenskih Alpah. Elaborat, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vojvoda, M., Toncic, L. 1973: Preobrazba gorskega sezonsko pastirsko poseljenega podrocja Slovenije. Elaborat, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Walker,B.H.,Anderies,J.M.,Kinzig,A.P.,Ryan,P.2006:Exploringresilienceinsocial-ecologicalsystems through comparative studies and theory development: introduction to the special issue. Ecology and Society 11-1. DOI: https://doi.org/10.5751/ES-01573-110112 Zakon o agrarnih skupnostih. Uradni list Ljudske Republike Slovenije 52/1947. Ljubljana. Zakon o agrarnih skupnostih. Uradni list Republike Slovenije 74/2015. Ljubljana. Zakon o denacionalizaciji. Uradni list Republike Slovenije 27/1991. Ljubljana. Zakon o gozdih. Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine I-35/1930. Ljubljana. Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slovenije 30/1993. Ljubljana. Zakon o kmetijskih zemljišcih. Uradni list Republike Slovenije 71/2011. Ljubljana. Zakonoponovnivzpostavitviagrarnihskupnostitervrnitvinjihovegapremoženja.UradnilistRepublike Slovenije 5/1994. Ljubljana. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. Uradni list Socialisticne republike Slovenije 7/65. Ljubljana. Zakon o Triglavskem narodnem parku. Uradni list Republike Slovenije 52/2010. Ljubljana. Zega, D. 1985: Zgodovinski pregled. Triglavski narodni park: vodnik. Bled. PRETEKLIINPREDVIDENRAZVOJPLANINSKEGAPAŠNIŠTVA INTURIZMA:VPOGLEDIVNORVEŠKEINSLOVENSKERAZMERE 1 Uvod Gorenudijoštevilnenaravnevireinpreživitvenemožnosti(Price2015).Tošeposebejveljazaskan­dinavske gore in Alpe, zlasti zaradi svoje pokrajinske raznolikosti (Hrvatin in Perko 2018). Dobrobiti vkljucujejo pašnike, rekreacijo na prostem, gozdarstvo in hidroelektrarne (Senegacnik 1985; Hveding 1992; Gabrovec in Kladnik 1997; MacDonald in sodelavci 2000; Petek 2005; Mottet in sodelavci 2006; Tappeiner,BorsdorfinTasser2008;Ringler2009).Kmetijstvo,kijetradicionalnapanogavgorskihobmoc­jih, je doživelo intenzifikacijo lahko dostopnih in za obdelovanje primernejših obmocij ter opušcanje slabših in težje dostopnih zemljišc (MacDonald in sodelavci 2000; Mottet in sodelavci 2006; Ringler 2009).Turizeminrekreacijapanasprotnobeležitaocitennapredekinrazlicnouspešnosobivataskme­tijsko rabo zemljišc (Eiter 2004; Kaltenborn in sodelavci 2008; Ringler 2009; Rekdal in Angeloff 2012). Ceprav je na splošno vse vec opušcanja kmetijske rabe zemljišc z omejenimi možnostmi, turizem inrekreacijanadrugistranidoživljatarazcvet,vendarsedinamika,obseginvzrokispremembmedseboj razlikujejo po posameznih obmocjih. Primerjava rabe zemljišc ter posledicnih sprememb v pokrajini lahkopokažespletrazvojnihsmernicterrazlicnagonilavozadju.Razumevanjedinamikepokrajinevpre­teklostijekljucnozasprejemanjetehtnihodlocitevoprihodnjirabinaravnihvirovvgorahteromogocacelostnorazumevanjepokrajinevlucizagotavljanjaekosistemskihstoritev(RibeiroinŠmidHribar2019). Naš glavni cilj je analizirati znacilnosti in razvojne smernice rabe naravnih virov v norveških in slovenskih gorah, s poudarkom na pašništvu in turizmu ter rekreaciji. Clanek poskuša odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Kaj je v obeh državah poganjalo rabo zemljišc in posledicne spre­membe pokrajine? Katere so glavne razlike in podobnosti ter kakšni so vzroki zanje? Kakšne razvojne smernice lahko pricakujemo na podlagi pretekle pokrajinske dinamike? Clanek temelji na poglobljeni analizi dveh na prvi pogled razlicnih gorskih obmocij, natancneje pašništva in turizma ter rekreacije na teh obmocjih. Na Norveškem je planinsko pašništvo razširjeno po celotni državi, a z velikimi regionalnimi in lokalnimi razlikami, na primer v pasmah živine, inten-zivnostirabezemljišcternjenemspreminjanju(Reinton1955).Rejesevernihjelenov,znacilnezaobmocja na severu, ne upoštevamo, saj se obcutno razlikuje od drugih vrst in oblik živinoreje po vzorcih pre­mikanja ter pravnem okviru. Ker je planinsko pašništvo razširjeno po celotni državi in so podatki na voljozavsodržavo,senismoodlocilizaštudijoprimera,ampaksmorajekotlokalneinregionalneposeb­nostiskušalizaobjetistanjenadržavniravni.NasprotnopajeplaninskopašništvovSlovenijiprostorsko vezano predvsem na Alpe, zato analizo gradimo na primerih, ki se nanašajo na dve (od treh) gorovij v Sloveniji (Julijske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe). Na obmocjih, ki sodita v alpsko visokogorje (Perko1998),smoizbralidveznanituristicniobmocji,kiodražataznacilnostturisticnegarazvojacelo­tnihAlp.Prvojeobmocjebohinjskihplaninskihpašnikov(JulijskeAlpe,Triglavskinarodnipark),kjer so posegi cloveka v naravo majhni (Smrekar, Polajnar Horvat in Erhartic 2016), drugo pa pokrajinsko obmocje Velika planina v osrcju Kamniško-Savinjskih Alp) (Urbanc in sodelavci 2021). 2 Metode 2.1 Podatki Clanek temelji na pregledu literature in analizi sekundarnih gradiv, ki vecinoma obsegajo statisti-cne podatke. Statistika je obicajno najprimernejša za ugotavljanje trendov, tudi tistih v kmetijstvu ter turizmuinprostocasnihdejavnostih,vendarsopodatkizaobravnavanaobmocjainpreucevanedejav­nosti dokaj skopi (za vec glej 4.3). Zato smo natancno pregledali nacionalne bibliografske podatkovne zbirke, da smo našli obstojece empiricne študije, ki so postale dragocen vir podatkov. Analiza je bila zahtevna, saj so podatki pomanjkljivi, razdrobljeni ter zbrani in obdelani po razli-cnihmetodologijah.Kljubtemujepodatkovzadostiinsodovoljkakovostni,darazkrivajokompleksnost razvojaobehgospodarskihpanogvdvehzgodovinsko,družbenoekonomsko,politicnoinkulturnorazli-cnih državah, obenem pa zagotavljajo znanstveno utemeljenost raziskave. Kot navajajo nekatere raziskave (Abel, Cumming in Anderies 2006; Walker in sodelavci 2006; Paunovic in Jovanovic 2019), je lahko tudi primerjava raznolikih primerov, celo izredno razlicnih, koristna. Ob upoštevanju ome­jitev smo si na podlagi vseh podatkov prizadevali dolociti ter potrditi trende in splošne procesne znacilnosti. Ob predpostavki, da lahko celo med seboj razlicni primeri prispevajo k splošnim ugoto­vitvam, raziskava temelji na posebnostih obeh držav. 2.2 Analiticni okvir Sistematicnaanalizagonilnihsilspremembpokrajine(slika1)jekoristenokvirzaanaliziranjepokra­jinske dinamike (Eiter in Potthoff 2007; 2016;Plieningerin sodelavci 2016;Bürgi in sodelavci 2017). Bürgi,HerspergerinSchneeberger(2004,858)sogonilnesileopredelilikot»sile,kipovzrocajozazna­nespremembepokrajine«. Zapotrebeanalizepokrajinskihspremembvtemclankurazumemo,dasile vedno izvaja nekdo ali nekaj (viri) (Eiter in Potthoff 2007). Kot primer navajamo privlacnost finan-cnihspodbudzapreprecevanjeopušcanjaplaninskihpašnikovterpodrugistranidružbenoekonomski pritisk,kipovzrocanjihovoopušcanje.Tapristoptemeljinapredpostavki,darazlicnegonilnesilevpli­vajo na vire. Na primer, zašcita dolocenega obmocja lahko spodbudi turizem, a tudi preprecuje razvoj. Sile so razlicnega izvora, vecinoma povezane z domenami ali sektorji (gospodarstvo, okoljevarstvo, nacrtovanje). Slika1:Gonilnesilepokrajinskihspremembvgorahvdolocenihdružbenoekonomsko-politicnihrazmerah. 3 Uporaba zemljišc v norveških in slovenskih gorah Norveškegoresodelgorskeverige,kiserazprostiraprekcelotnegaskandinavskegapolotoka.50,4% ozemlja Norveške obsegajo gore, planote in barja oziroma mocvirja (Statistics Norway 2019a). Gorske reliefne oblike (oziroma obmocja nad 700m nadmorske višine) in gorska pokrajina (oziroma obmoc­ja med 400 in 700m nadmorske višine) se pojavljajo po celotni državi (Skoglund 2013). SlovenskeAlpesonajugovzhodnemdeluAlp.Alpepokrivajo42,1%ozemljaSlovenije,kisenaprej deli na alpsko visokogorje (35,8%), predalpsko hribovje (54,6%) in predalpske nižine (9,6%) (Perko inCiglic2020).Najpomembnejšeznacilnostitegaobmocjasovelikanadmorskavišina,nakloni,pokra­jinska raznolikost, obsežna gozdnata obmocja, pašniki in obstoj skupnih zemljišc. 3.1 Planinski pašniki Planinskipašnikivobehdržavahpredstavljajoposebnooblikorabezemljišcnamanjugodnihobmoc­jih, ki jih pogosto skupnostno upravljajo (Petek in Urbanc 2007). Uporabljajo jih lokalne skupnosti, ki imajopravicenadolocenemobmocju(SevatdalinGrimstad2003).Vpreteklostiodnjihnisobiliodvi­sni zgolj njihovi lastniki, ampak tudi širše skupnosti (Petek in Urbanc 2007), zato so ljudje pazili, da jih niso prevec (iz)rabili (Rodela 2012). 3.1.1 Lastništvo Lastniška struktura je kljucna za razumevanje rabe virov na planinskih pašnikih. Na Norveškem so planinski pašniki del razlicnih vrst skupnih zemljišc. Državna zemljišca so v lasti države, kmetje pa imajo pravico do njihove rabe (Sevatdal in Grimstad 2003). Ustanovitev župnijskih skupnih zemljišc je povezana s prodajo državnih zemljišc (po 1660), od katerih so nekatera postala zasebna, druga pa župnijska zemljišca. Tretja in najpogostejša oblika je zemljišce v skupni lasti vec kmetij (Sevatdal in Grimstad2003),pricemersile-tedelijotakolastništvokotpravicodorabe.Približno26.200km˛(ozi­roma8%)norveškegacelinskegaozemljapokrivajoskupnazemljišca(StatisticsNorway2020),odcesar je po podatkih Sevatdala (1998) 5500km˛ (oziroma 1,7%) župnijskih skupnih zemljišc, vendar pa ni natancnejših podatkov za skupna zemljišca v lasti vec kmetij. VSlovenijisoplaninskipašnikiposebnaoblikalastnine,kijoobicajnoskupajupravljajobližnjekme­tije,povezanevtakoimenovanoagrarnoskupnost.Vpreteklostilastništvoinpravicadorabenistabila povezanasfizicnimiosebami,ampakskmetijoinstaseprenašalaizrodavrod(Cerar,KlinerinPapež 2011). Politicno in gospodarsko stanje (v Jugoslaviji) po drugi svetovni vojni je prekinilo dolgotrajno prakso. Zakon o agrarnih skupnostih (1947) in Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnihskupnosti(1965)staukinilaagrarneskupnostiterpodržavilanjihovazemljišca.Številoprizadetihagrar­nih skupnosti se giblje med 1000 (uradno) in 1500 (ustno izrocilo) (Cerar, Kliner in Papež 2011) ali celo 2000 (Petek in Urbanc 2007). Kljub temu so številne agrarne skupnosti nadaljevale s svojimi usta­ljenimipraksami;registriralesosekotdruštvaoziromazdruženja,kisonajelasvojenekdanjepremoženje. PoosamosvojitviSlovenijestadvazakonaurejalaskupnazemljišca.Zakonodenacionalizaciji(1991) in Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (1994) sta omogocila ponovno vzpostavitev skupnih zemljišc, ceprav z nekaterimi razlikami. Prvi zakon ne upošteva posebnosti skupnih zemljišc, zato je vrnjeno premoženje pripadlo posameznim upravicen­cem. Drugi zakon je odpravil pomanjkljivosti, tako da so premoženje dobile agrarne skupnosti, ki so nato dolocile deleže in razmerja med upravicenci. Prvi zakon je zahteval zapleten postopek dedova­nja,karjepogostovodilovdrobitevzemljišcinprenoslastništvananekmete,medtemkojedrugizakon omogocil dejansko obnovitev agrarnih skupnosti. V številnih primerih pa so najbolj vitalne agrarne skupnosti zacele postopek denacionalizacije že po prvem, splošnem zakonu in se zapletle v dolgotraj­ne postopke, ki se v nekaterih primerih še niso koncali. Leta 2015 je bil sprejet nov Zakon o agrarnih skupnostih (2015), katerega cilj je bil olajšanje upravljanja skupnih zemljišc. Kljub obcutnim izboljša­vam so glavne pomanjkljivosti ostale; agrarne skupnosti niso posebni pravni subjekti, ampak skupine fizicnih in pravnih oseb, kar ovira njihovo delovanje. Podatki o ucinkih zakona iz leta 2015 še niso na voljo, a Premrl (2013) je navajal, da je do marca 2013 postopke za vpis koncalo 638 agrarnih skupnosti in pridobilo skupaj 77.486,47 hektarjev zem­ljišc, kar predstavlja 3,67% ozemlja države (ceprav zakon iz leta 2015 od njih zahteva, da se ponovno registrirajo). Najvecje število obnovljenih oziroma ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti je na obmocju Julijskih Alp. 3.1.2 Razvoj planinskega pašništva Planinski pašniki so pomemben kmetijski vir tako na Norveškem (Bryn in Potthoff 2018) kot v Sloveniji (Petek in Urbanc 2007). Na Norveškem se pojavljajo po skoraj celotni državi: na gozdnatih obmocjih, na nekoc gozdnatih obmocjih in nad gozdno mejo (Reinton 1955). Zgodnje sledi pašništva so iz dobe poznega neolitika (2400–1800pr.n.št.;Prescott1999).Scasomasejerazvilosezonskokmetovanje,kisejedokoncnouve­ljavilo na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek (Reinton 1961). Slika 2 prikazuje razvoj sezonskih kmetij (v pomenu naseljenosti glede na letni cas), in sicer le tistih, ki pridelujejo mleko. Ocitno je, da je rasti sredi 19. stoletja sledil padec, ki je bil še posebej zaznaven po letu 1950. Leta 1995 je bilo opuš-cenih 97% sezonskih kmetij, ki so obstajale leta 1850. Razen manjšega porasta v letih 1995 in 1996, je število sezonskih kmetij vse do danes stalno upadalo (slika 3). IzsledkirazkrivajorazlicnevzrokezarazvojplaninskihpašnikovnaNorveškem.Reinton(1961)porast številasezonskihkmetijdosredine19. stoletjarazlagaznarašcanjemštevilaprebivalcev,kmetijin glav Slika 2: Število sezonskih kmetij in kmetij, ki se ukvarjajo s sezonskim kmetovanjem na Norveškem do leta 1995 (vir podatkov: Reinton 1961; Statistisk…1962; 1982; Statens…2006). živine.Natojenekjedozacetka20.stoletjazaradiboljšihzaposlitvenihmožnostiprišlodomocnihseli­tev s podeželja v mesta (Almĺs 2004), kar je skupaj z izseljevanjem v Severno Ameriko povzrocilo pomanjkanjedelovnesilevkmetijstvu(Gjerdĺker2004).Zacetek20.stoletjajezaznamovalmocandruž­beni, gospodarski in tehnološki napredek, ki je vplival na rabo naravnih virov v gorah (Almĺs 2002; 2004;Gjerdĺker2002).Pomanjkanjedelovnesilenelezaradiizseljevanja,ampaktudinizkihplacvkme-tijstvujezaviralopašoživinevgorah(Funder1916;Reinton1961).Polegtegasoobilicakrmeinmineralna gnojilazmanjšaliodvisnostkmetijodplaninskihpašnikov(Reinton1961;Potthoff2004;EiterinPotthoff 2016). Ustanovitev skupnih vaških mlekarn je zahtevala celoletno prisotnost živine v bližini (Funder 1916; Reinton 1961; Potthoff 2004). Zaradi zahtev po visoki kakovosti je bila prireja mleka na sezon­skih kmetijah manj primerna (Funder 1916). Nenazadnje se je kmetijstvo nekaterih obmocij soocilo s konkurenco drugih gospodarskih panog, na primer gozdarstva (Reinton 1961). ZgodovinskirazvojplaninskegapašništvavslovenskihAlpahbeležimovseodleta973(Melik1950). Verjetnogrezašestarejšipojav,ceupoštevamo,dajeclovekposeljevalgorskaobmocjavsajodleta500 pr.n.št., a paša ni dokumentirana (Zega 1985; Rejec Brancelj in Smrekar 2000; Ledinek Lozej 2012). Ceprav je bilo planinsko pašništvo v preteklosti kljucno za preživetje majhnih kmetij (Vojvoda 1967; Vojvoda in Toncic 1973; Mikša in Zorn 2016), so ga omejevali razlicni zakoni o pogozdovanju, ki so sledili vse vecjim potrebam po lesu v železarstvu in rudarstvu do leta 1750 (Melik 1950; Anko 1985). PodobnokotnaNorveškemnajzgodnejšenazadovanjeplaninskegapašništvasegavobdobjemedleto­ma 1827 in 1900 ter je posledica prehoda iz pašne v hlevsko živinorejo (Petek 2005). Vojvoda (1967; Vojvoda in Toncic 1973) navaja, da je bilo v 30. letih 20. stoletja v slovenskih Alpah 532 zasebnih ali skupnih planinskih pašnikov, a jih je bilo 34 opušcenih pred drugo svetovno vojno. Obdobje zatem je bilonajboljdinamicno(slika4),sajjebiloopušcenihnadaljnjih249pašnikov.VnasprotjuodNorveške se je število planinskih pašnikov povecevalo med letoma 1995 in 2011 (z 249 na 266), a se je po relati­vno stabilnem obdobju do 2014 njihovo število do leta 2019 zmanjšalo na 230. NekaterivzrokizaopušcanjeplaninskihpašnikovvSlovenijisopodobninorveškim:tehnološkinapre­dek v kmetijstvu, deagrarizacija (Senegacnik 1985) in zahteve mlekarske panoge (hlevska živinoreja) (Petek2005).Ukinitevgozdnihpašnihpravicnaskupnihinzasebnihzemljišcih(Vojvoda1967)pavelja zgolj za Slovenijo, kjer se je zgornjim dejavnikom pridružilo še zmanjševanje mehke moci kmetijstva zaradivseslabšegapoklicnegapoložajakmetov(RazpotnikViskovicinSerucnik2013).Povojnanacio­nalizacijska zakona (1947 in 1965) sta najbolj prizadela agrarne skupnosti. Osamosvojitev Slovenije je pomenilanovmejnik.Obadenacionalizacijskazakona(glej3.1.1)stapoživilazanimanje,cepravjebilo vmnogihprimerihžeprepozno,sajjezarašcanježeprevecnapredovalo.Upadvletu2015bilahkoodra­žal negotovost zaradi tedanjega Zakona o agrarnih skupnostih (2015). V preteklosti so imela skupna zemljišca, vkljucno s planinskimi pašniki, ki so jih upravljale agrar­ne skupnosti, predvsem gospodarski pomen. V zadnjem casu pa v ospredje stopa njihov prispevek k biodiverziteti, ohranjanju kulturne pokrajine, predvsem zaradi tradicionalnega znanja o upravljanjuskupnih virov (Rodela 2012; Šmid Hribar, Bole in Urbanc 2015; Šmid Hribar in sodelavci 2018). Najvidnejšaposledicaopušcanjaplaninskihpašnikov(naNorveškempogostovpovezavizmanjšorabo drugih virov, na primer lesa za kurjavo) je zarašcanje odprtih zemljišc. Celovit pregled tega procesa na Norveškemneobstaja,vendarnekajštudijprimerovkaženaširjenjegozdnihzemljišc(Bryn2008;Olsson, Austrheim in Grenne 2000). Hemsing in Bryn (2012) ocenjujeta, dabi ogozdovanje lahko vplivalo kar na petino vseh pocitniških domov na Norveškem, in sicer zaradi zastiranja razgleda in izgube odprtih zemljišc za pohodništvo. Poleg tega opušcanje paše in spremembe v sestavi rastja ogrožajo biodiverzi­tetopredalpskih polnaravnih travišc (Olsson, Hanssen in Rřnningen 2004), širjenje gozdnih zemljišc pa bi lahko škodilo kulturni dedišcini (Kuiper in Bryn 2013). VSlovenijisegozdnazemljišcapovecujejovseodleta1827,šeposebejizrazitopaodleta1953(Petek 2005; Gabrovec in Kumer 2019). K temu so poleg sprememb kategorij rabe zemljišc pripomogli še šte­vilnidrugidejavniki:prepovedgozdnepaše,uporabapremoganamestolesa(drv)ternenazadnjetehnicni napredek v kmetijstvu in splošna preobrazba kmecke družbe od sredine prejšnjega stoletja dalje. Slika 3: Število sezonskih kmetij in kmetij, ki se ukvarjajo s sezonskim kmetovanjem na Norveškem po letu 1995 (vir podatkov: Statens…2006; podatki pridobljeni pri Statistiki Norveške). Slika 4: Število aktivnih planinskih pašnikov v Sloveniji med letoma 1940 in 2019 (vir podatkov: Vojvoda 1967; Vojvoda in Toncic 1973; Schlamberger 1995; Služba…2019). 3.2 Rekreacija na prostem in turizem na Norveškem in v Sloveniji Pokrajina je kljucna za razvoj turizma (Skowronek in sodelavci 2018), še posebej v državah z edin­stvenim spojem naravnih in družbenokulturnih znacilnosti. Zaradi visoke stopnje naravnosti gore omogocajoraznovrstnerekreativnedejavnostinaprostem.Vnorveškihinslovenskihgorahstašepose­bej priljubljena pohodništvo in smucanje, saj imata najdaljšo tradicijo in najvecji vpliv na prostorski razvoj, ceprav obstajajo tudi druge vrste rekreacije. Rekreacijskarabagora,kivobehdržavahobstajažeodzacetka19.stoletja(Langdalen1965;Pehani 2000; Rebolj in Malešic 2008), temelji na prostem dostopu na neobdelana obmocja. Na Norveškem to pravicozagotavljaZakonorekreacijinaprostem(1957)(Ministry…1996),vSlovenijipaZakonogoz­dovih (1993), Zakon o kmetijskih zemljišcih (2011) in na obmocju Triglavskega narodnega parka še Zakon o Triglavskem narodnem parku (2010). Pomembna akterja, ki omogocata dejavnosti na pro-stem v gorah, sta Norveška pohodniška zveza (ustanovljena leta 1868) in Planinska zveza Slovenije (ustanovljenaleta1893). Obevzdržujetaštevilneplaninskekoce,kinudijonamestitev,inširokoomre­žje planinskih poti. Literatura navaja sobivanje zgodnjih planincev in pastirjev v obeh državah. Zaradi pomanjkanja infrastrukture so prvi planinci v norveških gorah namestitev iskali na sezonskih kmetijah (Eiter 2004; Flognfeldt 2004). V Sloveniji je Velika planina odlicen primer takšnega sodelovanja. Okoli leta 1910 so se v slovenskih gorah pojavili prvi smucarji in že leta 1924 na Veliki planini, ki je našla svoje mesto tudivzgodovinskipredstavitvismucanjavsmucarskemmuzejunaHolmenkollnupriOslu.Številosmu­carjev na Veliki planini je kmalu preraslo zmogljivosti koce slovenske planinske organizacije, zato so se v ponudbo vkljucile pastirske bajte. Ta praksa – v nekoliko spremenjeni obliki – še vedno obstaja: od junija do septembra bajte zasedejo pastirji, od oktobra do maja pa bajtarji. Smucanje, ki je spod­budilo turizem, je danes popolnoma v senci planinarjenja in pohodništva. Obenem je poletni turizem prekosilzimskega;preobratsejezgodilokolileta2010(CigaleinLampic2019).PrivlacnostVelikepla­ninejetakovnaravnihlepotahkottudivpastirskitradicijiinidentiteti.Slednjosookrepilirazniprojekti, kot so Po stopinjah pastirjev (Internet 1). Na Norveškem je šla gradnjapocitniških hiš za poletno in zimsko bivanje z roko v roki z razvojem rekreacije na prostem. Intenzivneje se je zacela okoli 1920, a njena tradicija sega vse do 19. stoletja (Flognfeldt2004;Kaltenborn,AnderseninNellemann2007).Nazacetkusosekundarnabivališcarasla v bližini sezonskih kmetij, pozneje pa se je razdalja povecevala (Langdalen 1965; Flognfeldt 2004). Po letu 1950 so pocitniške hiše postale dostopnejše in turisticno podobo so zacele dopolnjevati planin­ske koce in hoteli, zgrajeni v bližini sezonskih kmetij (Langdalen 1980; Flognfeldt 2004; Kaltenborn in sodelavci 2008). S tem je neformalna namestitev na sezonskih kmetijah izgubila svoj pomen, ven­darsejestanjekmaluspremenilo. Poletu1960sosevednopogostejevkljucevalevturisticnoponudbo (Flognfeldt2004).Kmeckipotomci,kisosesicerodselili,soobkmetijipostavilipocitniškehiše(Flognfeldt 2004)inprenovilizastarelaposlopja.Novtrendjegradnja(visokokakovostnih)pocitniškihhišinhote­lovvgorskihsmucarskihsredišcih(Flognfeldt2002;Kaltenborninsodelavci2008).Takosejepovprecna velikostpocitniškihhišpovecalas60m˛leta1983naveckot100m˛leta2009(StatisticsNorway2019b). Razvojgorskegaturizmajepovezanzlažjodostopnostjogorskihobmocijzaradigradnjecest. Prve prometnicesobilezgrajenezalažjetradicionalnoizkorišcanjevirov,naprimerplaninskihpašnikov (Langdalen 1965). Z narašcanjem turizma pa je postal pomembnejši dostop do gora v rekreativne namene. PodobnokotnaNorveškemsejerazvojturisticneinfrastrukturevgorahnaozemljudanašnjeSlovenije zacelobkoncu19.stoletja,najboljintenzivnoobdobjepajesledilopokoncudrugesvetovnevojne(Dobnik 2007).Vbohinjskihgorahjedonajvecjerastivgradnjivikendovprišlomedletoma1948in1955,vcasu prvegavalamnožicnegaturizmanatamkajšnjemobmocju(Dobnik1991).HkratijetudinaVelikipla­niniturizemdobilvecjizagon,insicerzgradnjoturisticneganaseljastranodpastirskihkocznamenom ohranitve kulturne pokrajine. Med letoma 1953 in 1970 so bile zgrajene tri planinske koce, kar je sku­paj s postavitvijo nove žicnice za prevoz potnikov spodbudilo turisticne dejavnosti. Od zacetka 90. let 20.stoletjajeVelikaplaninadostopnatudizavtomobili.Tarazvojjeposledicavišjegaživljenjskegastan­darda slovenskega prebivalstva in povecevanja mednarodnih turisticnih tokov (Cigale 2012). Do okoli leta 1980 je 36,2% gora v slovenskih Alpah dobilo turisticno infrastrukturo (Senegacnik 1985). Trend se je nadaljeval, vendar manj izrazito na zašcitenih obmocjih. Razvoj turizma je sprem­ljalo povecanje števila pocitniških hiš. Hrepenenje po gorah je slovenske Alpe spremenilo v obmocje z najvišjim številom pocitniških hiš v celotni državi (Opacic in Koderman 2019). Preobrazba sezonskih kmetij v pocitniške hiše, izgradnja novih pocitniških hiš ter turisticnih sre­dišcinletovišc,vkljucnossmucarskimiprogami,jespremeniloznacajnorveškegorskepokrajine.Obenem jevplivalo na podeželske skupnosti z družbenega, okoljskega in ekonomskega vidika. Odnos do grad-nje pocitniških hiš se razlikuje od ene do druge skupnosti in tudi znotraj posamezne skupnosti (Rye 2011; Hidle 2013). Z ekonomskega vidika lahko turizem poveca lokalne prihodke: s prodajo zemljišc in blaga ter s storitvami med in po gradnji (Taugbřl in sodelavci 2000; Flognfeldt 2002; Kaltenborn, Andersen in Nellemann 2007). Z varstvenega vidika pa imajo razvoj turizma in posledicne spremem-be lahko negativen prizvok, in sicer zaradi neposredne rabe prostora, prometne gnece, vecje porabe energije, ucinka na kulturno dedišcino (na primer na stara kmecka poslopja) in možnih posledic za okolje, še posebej za crede divjih severnih jelenov (Langdalen 1980; Taugbřl in sodelavci 2000; Kaltenborn, Andersen in Nellemann 2007). V slovenskih Alpah obstaja podoben razkorak med gospodarskim razvojem in zašcito. Rekreacija na prostem lahko pomaga oživiti planinske pašnike, na primer pašništvo na Veliki planini je ob koncu prejšnjegastoletjapostalodonosnejšezaradituristicnihnakupov(ReboljinMalešic2008).Vnekaterih primerih pa razvoj turizma, rekreacije in prometa povzroci degradacijo okolja. Še posebej problema­ticna je oskrba planinskih koc v Julijskih Alpah, vkljucno z odstranjevanjem odpadkov in odpadnih voda. Celo vec, malo je verjetno, da bodo prihodki od turizma lahko pokrili stroške obratovanja. Senegacnik (1985) navaja, da je v gorah na obmocju Bohinja, na katere je turizem najbolj vplival, že v 80. letih 20. stoletja prihajalo do financnih težav. V obeh državah je vec dejavnikov, ki se nanašajo na promet in mobilnost, prispevalo k rasti turiz-ma. Na Norveškem so zgodnji dostop omogocale železniške in avtobusne povezave, temu pa je sledil osebnipromet(Flognfeldt2004).Poznejestagradnjacestinuporabamlekarskihtovornjakovpovzrocili veliko rast turizma (Flognfeldt 2004). Boljši gmotni položaj, vse vec prostega casa in vecja mobilnost soprispevalikrazvojuprostocasnihdejavnosti(Langdalen1980;Kaltenborninsodelavci2008).Podobne razlogelahkonajdemotudivSloveniji.Spojavomželeznicsredi19.stoletjasejegorskiturizemvAlpah razcvetel (Horvat 2004). Po drugi svetovni vojni je razvoj nekoliko zastal (Cigale 2010), a se je pozne­je pospešil zaradi istih razlogov kot na Norveškem. Slovenske Alpe so postale eno od najživahnejših turisticnih obmocij v Sloveniji (Cigale 2007). 4 Razprava 4.1. Gonilne sile rabe zemljišc in posledicne spremembe pokrajine Raba naravnih virov v gorah za pašo in turizem v obeh državah izkazuje precejšnje podobnosti, vkljucno s casovnico razvojnih usmeritev. Intenzivnost rabe planinskih pašnikov je odvisna od splošnega pritiska na kmetijske vire. Njihova rabajevobehdržavahmocnonazadovalavdrugipolovici20.stoletja,zaradiobcihdružbenihingospo­darskih sprememb ter tehnološkega napredka v kmetijstvu. Posledicno je planinske pašnike ponovno zacel zarašcati gozd. Turisticna raba gorskih obmocjih se je v obeh državah zacela v 19. stoletju in se je od tedaj stalno povecevala. Vzroke temu je treba iskati v številnih družbenoekonomskih spremem-bah, vkljucno z željo po aktivnem življenjskem slogu in dejavnostmi na prostem, kar spodbujajo tudi izboljšano ravnovesje med delom in prostim casom, višji družinski prihodki in vecja dostopnost gor­skih obmocij. Najocitnejša razlika med slovenskimi in norveškimi planinskimi pašniki je zgodovina njihovega lastništva in mocan vpliv le-tega na njihovo rabo. Zemljiška reforma, ki je po drugi svetovni vojni pri­zadelaagrarneskupnostiinnjihovopremoženje,jebilavostremnasprotjuzvecstoletnotradicijoupravljanja planinskihpašnikovvSloveniji. Privatizacijajekljubnamenuodpravljanjapreteklihkrivicnehotepov­zrocilanovetežave.Pricakovanjanekdanjihinponovnihupravicencevsosespreminjalaskupajzobcimi družbenimi spremembami in preobrazbami, saj je vkljucevanje deležnikov tesnopovezano z vrednota­micelotnedružbeinvrednostnimisistemiposameznikov. Poznavanjeznacilnosti politicnihsistemovje kljucnozarazumevanjerazlikvrabivirovmedNorveškoinSlovenijo(preglednica1).Gospodarstvo,poli­tike in tehnologija, ki so se pokazali kot pomembni dejavniki rabe zemljišc in posledicnih sprememb pokrajine,sovplivalinaspremembepokrajinetudivdrugihevropskihdržavah(EiterinPotthoff2016). 4.2 Obeti za izbrana gorska obmocja na Norveškem in v Sloveniji Obstojece gonilne sile razvoja pokrajine bodo prisotne tudi v prihodnosti. Tehnološki napredek terpoliticneindružbenoekonomskerazmerebodoostaleaktualnevobehdržavah.Vslovenskihgorah bodo družbenoekonomske in politicne spremembe, povezane s padcem komunizma in sprememba­milastniškegastanja,verjetnošenaprejvplivalenanjihovoupravljanje. Ucinkovitoohranjanjealpskih planinskihpašnikovzahtevaustreznosistemskoureditevagrarnihskupnosti.Morebitnogrožnjopred­stavlja zakonski okvir, natancneje širitev kroga upravicencev do skupnega zemljišca na posameznike ali skupine z omejenim znanjem o rabi virov. Dejstvo je, da sta uspešnost denacionalizacije in upra­vljanjeskupnostnegapremoženjaodvisnaodangažiranostideležnikov.Izvajanjeukrepovpolitikinstrategij bimoralobitivkljucujoceinrazumetideležnikekotraznolikoskupnostzrazlicnimivrednotamiinstra­tegijamiupravljanja(FerrarioinCastiglioni2015).Temubimoralosleditinaceloparticipacije,katerega udejanjanje pa ovira nizka angažiranost civilne družbe, še posebej v tranzicijskih državah (Nared in sodelavci2015)intudinosilcevodlocitev(Tiraninsodelavci2019).Vobehdržavahgospodarjenjespla­ninskimi pašniki– kljub visokim financnim podporam– ovirajo nizki prihodki (Ringler 2009; Bojnec in Latruffe 2013; Bye in sodelavci 2017). Raven javnih izdatkov bo zato igrala kljucno vlogo pri ohra­njanjuaktivnihplaninskihpašnikov. Malojeverjetno,dabisetolahkokmaluspremenilo.Ekonomska orodja, ki delujejo od zgoraj navzdol in odražajo politicne zaveze, lahko delujejo kot protiutež (Jones 2010) in povzrocajo trenja v prihodnjem razvoju oziroma zmanjševanje rabe planinskih pašnikov. Razvojnemožnostibilahkonudilprepletturizmainkmetijstva.Vprašanjeje,nakakšennacinlahko vsaka od panog, ki imata razlicne dinamike in gonilne sile, izkoristi infrastrukturo in storitve druge terpodpiravzajemneinterese,dabipospešilarazvojnatemeljukomplementarnostiinsinergij.Domed­sebojne povezanosti je prišlo v zacetnem obdobju razvoja gorskega turizma, vendar sta pozneje hiter razvoj turisticne infrastrukture in nazadovanje paše v goratih obmocjih povzrocila locitev obeh panog. Novejši primer tovrstnega sodelovanja lahko najdemo v sirarstvu na nekaterih planinskih paš­nikih, še posebej v Julijskih Alpah. Turizem je prinesel kupce z boljšo kupno mocjo (Petek 2005). Na Norveškem je 0,9% sezonskih kmetij (obdobje 2009–2015) izvajalo tudi dejavnosti povezane s turiz-mom (Stensgaard 2017). Dobrobitisodelovalnegarazmerja,kipresegajozgoljekonomskekoristi,sodokumentirane.Napri-mer Cerpes, Pandol in Fikfak (2014) navajajo, da lahko planinski pašniki in pastirske koce prispevajo k varnosti gornikov in drugih obiskovalcev visokogorja. Poleg tega raziskava Genoveseja in sodelav­cev(2017)vitalijanskihAlpahdokazuje,dasodelovanjepolegpodpiranjaobehpanogtudikrepitrajnostni razvoj. Eno od možnih sredstev za doseganje trajnejše prihodnosti kulturne pokrajine je krepitev eko­loškega kmetijstva, ki je še posebej primerno za gorska obmocja (Travnikar in Juvancic 2018). Cepravbisodelovanjelahkopomembnospodbudilotakoturizemkotkmetijstvo,panipovsembrez težav: Mayer in Job (2010) omenjata konflikte, Ledinek Lozejeva (2013) pa negativne ucinke turizma Preglednica 1: Gonilne sile gorske pokrajine ter družbenoekonomsko-politicnih sprememb na Norveškem in v Sloveniji (legenda: * po 1921,s premori; ** kontroverzno vprašanje z nasprotujocimi si argumenti (Flere in Klanjšek 2015; Mihaljevic in Miljan 2019); *** Internet 2, Zakon  gozdih 1930; # od zacetka 20. stoletja; ## za nabiranje gozdnih sadežev je bilo potrebno dovoljenje; dao--velik upad; da- zmeren upad; da+zmeren porast; da++ velik porast). do 2. svetovne vojne po 2. svetovni vojni – konec 80-ih/ od zacetka 1990-ih daljezacetek 90-ih let 20. stoletja NO SI NO SI NO SI POLITICNI SISTEM (vlada)ustavna monarhija da da* da no da no republika ne ne ne da ne da totalitarni režim** ne ne ne da ne ne demokracija*** da # ne da ne da da EKONOMSKI SISTEMkapitalizem da da da ne da da socializem ne ne ne da ne ne tržna ekonomija da da da ne da da planska ekonomija ne ne ne da ne ne LASTNIŠTVO PLANINSKIH PAŠNIKOVdržavna skupna zemljišca/družbena lastnina da ne da da da ne župnijska skupna zemljišca da ne da ne da ne zemljišca v skupni lasti vec kmetij/agrarne skupnosti da da da ne da da ŠTEVILO IN LOKACIJA PLANINSKIH PAŠNIKOVspremembe v številu aktivnih pašnikov da--da--da--da--da-ne spremembi v rabi tal (ogozdovanje) N/A da+ da++ da++ da++ da+ TURIZEMpohodništvo in smucanje da da da da da da skupne nocitvene kapacitete da da ne da ne ne vikend hiše da da da da da da planinske koce da da da da da da prometna infrastruktura za turizem ne ne da da da da spreminjanje nekdanjih kmetij v pocitniše hiše ne da da da da da prost dostop do gozda da ne ## da da da da na planinske pašnike v Alpah. Vsekakor je modro, ce negujemo možnosti sodelovanja, a zadržkov ne bi smeli zanemariti. Nenazadnje je treba priznati, da turizem ni vsestransko zdravilo za vse mogoce izzive planinskega pašništva. 4.3 Izzivi primerjave razvojnih trendov Primerjava znacilnosti in trendov obeh držav, na kateri sloni ta clanek, je odvisna od obstojecih statisticnih podatkov in drugih sekundarnihgradiv. Poiskali smo vse dostopne podatke, ki z razlicnih vidikovosvetljujejoizbranotematiko.Pridobivanjenovihpodatkovbisicerzahtevaloobsežnoraziskavo. Sevedapauporabaobstojecihpodatkovprinašadoloceneizzive,povezanezdostopnostjoinkakovostjo podatkov. Statisticnipodatkisoseizkazalizanezadostne. VSlovenijitakonaprimerneobstajajosiste­maticno zbrani podatki o gorskih turisticnih zmogljivostih. Dejstvo, da je vsako gorsko obmocje administrativnodelbližnjegastalneganaselja,kijenajmanjšastatisticnaenota,jezelootežilodelo,ker ni bilo mogoce dobiti locenih podatkov. Nepopolnipodatkiinzlastipomanjkanjezanesljivihpodatkovovirajoprimerljivostdogajanjavobeh državah in identificiranje jasnih trendov razvoja. Ce ponazorimo, ocena števila planinskih pašnikov vSlovenijinihaodavtorjadoavtorja.Vzroktemubilahkobilinenatancnaopredelitevplaninskihpaš­nikovinspremenljivostopredelitvegledenakontekst.Tudicesoustreznipodatkizaoblikovanjecasovnih nizovnavoljo,jeprimerjavarazvojnihtrendovvobehdržavahtežavnazaradirazlicnihkonceptov,stan­dardov in opredelitev, na katerih temeljijo državne statistike (glej tudi Tappeiner, Borsdorf in Tasser 2008). Na primer, raba planinskih pašnikov v norveških statistikah se nanaša na posamezne sezonske kmetije,slovenskestatistikepavkljucujejotakozasebnekotskupneplaninskepašnike.Definicijeosno­ve organizacijske enote prav tako niso enotne. Norveške statistike smatrajo sezonsko kmetijo kot zapušceno, ko se opusti molža oziroma predelava mleka, slovenske statistike pa imajo pašnike za akti­vne, dokler se na njih pase živina. (Ne)dostopnost podatkov je narekovala predstavitev vsake izmed držav s posameznimi, fragmen­tarnimi podatki, ki odražajo raznolikost in heterogenost stanja predstavljene tematike. Iz tega razloga ne uporabljamo izraza »študija primera«, temvec argumentacijo gradimo na individualnih podatkih. Polegtegaopredelitevobehdržavzavisioddružbenih,politicnihinekonomskihrazmer,kilahkopov­zrocijo nestabilnost dolocenega pokrajinskega elementa ali vidika. Primer tega so slovenska skupna zemljišca in njihov kontekstualni okvir, ki zahtevajo temeljito razlago. Nazadnje je treba omeniti, da je pricujoci clanek pokazal na le eno izmed možnosti preucevanja pokrajinskih sprememb, pri cemer smo se osredotocili na splošne trende in njihove širše posledice. Nedvomno bi bilo zanimivo preuciti, kakšne vidne in otipljive posledice so imeli oziroma imajo obci trendi v mikro prostoru oziroma v konkretni pokrajini. Zgledov in metodoloških pristopov v litera­turi je veliko; od uveljavljenih, kot sta analiza fotografij (Gabellieri in Watkins 2019) in kartografskih gradiv (Buterez in Cepraga 2018) do bolj inovativnih, kot je »utemeljena zgodovinska geografija« (McDonagh 2019). 5 Sklep Pricujociclanekanaliziraznacilnostiinrazvojnetrendeuporabenaravnihvirovvnorveškihinslo­venskihgorah,pricemerseosredotocanaplaninskepašniketerrekreacijonaprosteminturizem.Glavni izziv je bil predvsem, kako uravnoteženo predstaviti stanje v obeh državah, saj so na voljo razlicni nizi podatkov, in drugic, kako na podlagi tega izvesti smiselno in povedno primerjavo. Tehnološki razvoj, družbenoekonomske in politicne razmere so dejavniki, ki bistveno vplivajo na rabo zemljišc in posledicne spremembe pokrajine. Glavna razlika med obema državama je zgodovin­sko lastništvo nad zemljo, ki je bilo posledica razlicnih politicnih ureditev. V Sloveniji je zakonodaja, ki zagotavlja jasne smernice za delovanje agrarnih skupnosti, kljucna za razlicne rabe planinskih paš­nikov. Verjetno bo tako tudi v prihodnje. V obeh državah bodo ekonomske gonilne sile še naprej usmerjale delovanje planinskih pašnikov. Financnepodpore,skupajspoliticnozavezanostjo,sobistvene,polegtegapajenepogrešljivotudisode­lovanje med razvijajoco se turisticno industrijo (ceprav je koronavirusna kriza leta 2020 pokazala, dase stanje lahko zelo hitro spremeni) in nazadujocim kmetijstvom. Živinoreja je predpogoj za plodno partnerstvo, ki bi ohranjalo privlacno kulturno pokrajino in krepilo trajnostni turizem. Zaradi krhko­stigorskihobmocijvprašanjtrajnostnostinebismelispregledati,sajbistemokrepiliogroženostcelotne Evrope(PolajnarHorvatinRibeiro2019).Posebnopozornostjepritemtrebaposvecatizašcitenimobmoc­jem (Mavri 2018). Presenetljivo je spoznanje, da gorska obmocja v Skandinaviji in Sloveniji, kljub razlicnim družbe­noekonomskim in politicnim razmeram, doživljajo podobne procese: upad kmetovanja, zarašcanje in ponovno naseljevanje divjine na zapušcenih planinskih pašnikih ter rast turizma. Ta ugotovitev kaže, da so gore posebna obmocja, ki so obcutljiva za družbenoekonomske spremembe in da imajo razlicne okolišcine sorodne posledice. Ne glede na to, ali so na Norveškem ali v Sloveniji, imajo planinski paš­nikivecmedsebojnihpodobnostikotrazlik,cepravnesmemozanemaritiposebnostiindrobnihrazhajanj. Kljub težavnosti primerjave rabe zemljišc in sprememb v pokrajini v gorah dveh razlicnih držav, našiizsledkikažejo,dajetakšnaprimerjavakoristna.Razumevanjepreteklepokrajinskedinamikelahko tvorno prispeva k odlocevalskemu procesu in prihodnjim ukrepom. Zahvala:AvtorjisezahvaljujejoJavniagencijizaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijezafinan­cno podporo, v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101). 6 Viri in literatura Glej angleško razlicico besedila. 112 POMEN NEGRADBENIH UKREPOV ZA POPLAVNO VARNOST AVTORJA dr. Blaž Komac ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija blaz.komac@zrc-sazu.si dr. Matija Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92106 UDK: 504.4:556.166 COBISS: 1.02 IZVLECEK Pomen negradbenih ukrepov za poplavno varnost Clanekprinašapregledglavnihtipov,temeljnihlastnostiinucinkovnegradbenihprotipoplavnihukrepov. Ugotavljajmo, da uporaba negradbenih ukrepov izhaja iz geografskih raziskav in da so v zadnjih deset­letjih vse pomembnejši tudi v drugih strokah, ki se ukvarjajo s poplavami. Izkazalo se je namrec, da samo gradbeni protipoplavni ukrepi ne zadošcajo vec za tako kompleksno sodobno družbo, ki jo sicer zazna­mujejotehnizacija,individualizacijaininformacijsketehnologije,podrugistranipapogrešamopoznavanje nevarnih naravnih procesov, kot so poplave. Negradbeni ukrepi obsegajo širok spekter dejavnosti, ki sega­jovseodukrepovupravljanjaporecijinconiranjaoziromavzpostavitveevidencpoplavneogroženosti,do monitoringa poplav in opozarjanja pred njimi ter ozavešcanja in nenazadnje tudi gospodarskih dejav­nosti, kot je zavarovalništvo. Izziv ostaja, kako voditi in povezati negradbene ukrepe, da bi dolgorocno prispevali k poplavni varnosti – kot najbolj ucinkovita se je izkazala kombinacija razlicnih vrst ukrepov, kjer nekateri vplivajo dolgorocno, drugi pa prispevajo kratkorocno. KLJUCNE BESEDE naravne nesrece, naravna nevarnost, poplave, negradbeni ukrepi, gradbeni ukrepi ABSTRACT The importance of non-structural flood protection measures The article provides an overview of the main types, basic properties and effects of non-structural flood protection measures. The authors note that the use of non-structural measures stems from geographical researchandthattheyhavebecomeincreasinglyimportantinotherflood-dealingdisciplinesinrecentdecades. Itturned out that structural flood protection measures alone are no longer enough for a complex modern society, which is characterized by technicalization, individualization and information technology, but on theotherhandwelackknowledgeofnaturalhazards,suchasfloods.Non-structuralmeasurescoverawide range of activities, ranging from river basin management and zoning measures or the establishment of flood risk records to flood monitoring and warning, as well as awareness-raising and, last but not least, economicactivitiessuchasinsurance.Thechallengeremainshowtomanageandintegratenon-structural measures to contribute to flood safety in the long term – a combination of different types of measures has proventobemosteffective,withsomehavinglong-termeffectsandotherscontributetoshort-termeffects. KEY WORDS natural disasters, natural hazard, floods, non-structural measures, structural measures Uredništvo je prispevek prejelo 14. avgusta 2020. 1 Uvod Poplavna nevarnost je znacilnost skoraj vseh pokrajin. V Sloveniji bolj prizadenejo infrastrukturo in gospodarstvo, manj pa prebivalce. Vecja gospodarska škoda, ki obsega unicenje zgradb, infrastruk­ture in pridelkov, je posledica predvsem katastrofalnih poplav (Schober, Hauer in Habersack 2015). V Sloveniji poplave ogrožajo približno 500km2 ali 2,5% državnega ozemlja, kjer živi dobrih 7% pre­bivalcev (Komac, Natek in Zorn 2008). Poplave so v zadnjega cetrt stoletja povzrocile za 1,8 milijardeevrovškode,vzadnjemdesetletjuvpovprecjuskoraj120milijonovleto(Štravs2103;Kucic2018).Žrtev poplav je bilo med letoma 1926 in 2012 70, v obdobju po letu 1990 povprecno ena na leto (Sapac in Brilly 2014). Najvec škode so povzrocile poplave leta 1990, ko je bilo samo neposredne škode za vec kot 500 milijonov evrov (580 milijonov evrov; Sapac in Brilly 2014), 200 milijonov pa je škoda prese­glaševletih2007,2010,2012in2014.Vobdobju2008–2018ješkodaobpoplavahpresegladvamilijona evrov v devetih letih, od tega pa je v petih letih presegla 100 milijonov evrov (Zorn in Komac 2011; Nacrt…2017;Komacinsodelavci2020).Zapoplavnovarnostjebilovobdobju2002–2014namenjenih okrog 520 milijonov evrov, zgolj med letoma 2010 in 2012 pa so poplave presegle to vsoto za prek 70 milijonov evrov (Sapac in Brilly 2014). Poplave imajo številne pokrajinske ucinke, med drugim povzrocajo erozijo, nanašajo sedimente in stempreoblikujejorelief.Pogostostpoplavnajbiglobalnonarašcala,avsrednjiinzahodniEvropizadrugo polovico20.stoletjanisopotrdilinarašcajocegatrenda(Barredo2007).Napodlagipodnebnihsprememb pazaprihodnjenapovedujejo,dasebonevarnostpredpoplavamipovecalavseverozahodniEvropi,pred­vsemzaradivišjihjesenskihinzimskihpadavin,manjšapabonevarnostvvelikihinsrednjevelikihporecjih vjužniEvropi,predvsemzaradimanjpadavininvecjegaizhlapevanja.Nižjastopnjanevarnostipredpopla­vamijenapovedanatudivvzhodniEvropi(Blöschlinsodelavci2019).Podatkizaslovenskerekevzadnjih šestih desetletjih vecinoma kažejo na upadanje povprecnih letnih pretokov (tako minimalnih, srednjih kot maksimalnih), a po drugi strani je pri vec rekah opaziti narašcanje absolutnih maksimalnih preto­kovkottudivecjovariabilnostmaksimalnihpretokov,povecujejopasetudijesenskipretokikotposledica kasnejšihohladitevozracjana zacetku zime(Hrvatin in Zorn2017a;2017b;2000a;2000b). V zadnjih desetletjih je škoda zaradi poplav narasla predvsem zaradi urbanizacije (Komac, NatekinZorn2008b;Žiberna2014;GolužainZorn2017)inširjenjemrazlicnihdejavnostinapoplavnaobmoc­ja,zatopricakujemo,dabovnaslednjihdesetletjihšenarašcala.Podrugistranipaselahkonaobmocjih izseljevanja in zarašcanja, kjer se sposobnost zadrževanja voda v povirnih delih lahko poveca, škoda zmanjša.Spremembevrabizemljišcsomedpokrajinaminamreclahkoprecejraznolike(zaprimerpanon­skihgricevijglejCiglicinNagy2019).VporecjuRenanajbisenevarnostpoplavdoleta2030vprimerjavi zletom2000letnopovecalaza185%,karjeposledicaspremembrabezemljišcinpodnebnihsprememb. Povecanje nevarnosti pa bi lahko zmanjšali vse do 60% z združevanjem prostorskega nacrtovanja in drugih omilitvenih ukrepov (Poussin in sodelavci 2012). Poplavna nevarnost spremlja clovekove dejavnosti že tisocletja (Abdullah in sodelavci 2020), clo­vek pa poskuša vpliv poplav zmanjšati z razlicnimi ukrepi (preglednica 1), kot so gradnja nasipov in jezovterpreusmerjanjestrugrekinsprememberabezemljišc.Poglavitnidejavniki,kiprispevajokpogo­stim poplavam, so namrec poleg podnebnih ravno spremembe rabe zemljišc, zlasti gozdov (Andeson, Hoover in Reinhart 1976; Zorn in sodelavci 2020a). Spremembe rabe zemljišc spremenijo zadrževal-no in infiltracijsko sposobnost, kar je pomembno v povirjih (Schober, Hauer in Habersack 2015). Z urbanizacijo sta povezana priseljevanje ter širjenje pozidanih zemljišc in kanaliziranje vodotokov, ki prizadene dolvodne dele porecij (De Kok in Grossmann 2010). Podnebne spremembe spreminjajo padavinske(Tošicinsodelavci2016;VertacnikinBertalanic2017)inpretocnerežime(HrvatininZorn 2017a; 2017b; 2020a; 2020b; Zorn in sodelavci 2020b) ter povecujejo negotovost za poplavno (ne)var­nost. To zlasti velja za obmocja hudourniških poplav (Trobec 2016). Tako lahko ugotovimo, da na porast števila in obsega poplavnih dogodkov poleg podnebnih spre­memb vplivajo antropogeno spremenjeni režimi pretoka ter spremembe morfologije in prepustnosti recnih strug,kiniso vec sposobne zadržati velikih kolicin poplavnevode. Medkatastrofalnimidogod­kisosegradbeniukrepizazašcitopredpoplavami,kotsonasipi,pogostoizkazalizaranljiveincelodelno neucinkovite(Schober,HauerinHabersack2015),kotnaprimervSavinjskidoliniobpoplavahleta1990. Takrat je voda pri Latkovi vasi (v dolžini 150m) in Petrovcah (v dolžini 300m) prebila nasip in popla­vilalevibregvsedoCelja.Rekasezaradivelikekolicinevodeinnasipovnimoglavrnitivsodobnostrugo, temvec je tekla po nekdanji, danes urbanizirani poplavni ravnici (Natek 1991; Zorn 2017; slika 1). V prispevku predstavljamo pregled možnih ukrepov za preprecevanje poplav, pri cemer se osre­dotocamo na primerjavo gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov. 2 Gradbeni in negradbeni protipoplavni ukrepi Zmanjševanjepoplavnenevarnostiobsega zlastizašcitopredpoplavamizgradbenimi(umetnimi) innegradbenimi((so)naravnimi)ukrepizadrževanjavode.Obojispadajomedpreventivneukrepe(pre­glednica1),kisonamenjenizmanjšanjuinomilitviposledicpoplav.Gradbeniukrepiobsegajopredvsem gradnjo zadrževalnikov, nasipov in pregrad (preglednica 2). Negradbeni ukrepi pa povecini pomeni­jonadzorovanozadrževanjepoplavnevode(DeKokinGrossmann2010)inobsegajonacrtovanjerabe zemljišc, usmerjanje poselitve in naložb na varna obmocja ter preselitev osnovnih storitev, komunal­nihstoritevininfrastrukture(preglednica3).Tidolgorocnopovecujejozmožnostidružbezasobivanje s poplavami, saj zaradi vecje vpetosti družbe v njihovo izvedbo povecujejo splošno razumevanje vzro­kov zanje. Predvsem povecujejo zavedanje o manjšem zadrževalnem potencialu sodobne pokrajine v primerjavi s še ne-antropogenizirano oziroma manj poseljeno in preoblikovano pokrajino v prete­klosti (slika 1). Preglednica 1: Nekaj nacinov varstva pred poplavami (prirejeno po Brilly, Mikoš in Šraj 1999). vrsta nacin aktivnost izbran primer glede na cas preventivni pred nesreco • protipoplavni objekti • prostorsko nacrtovanje kurativni po nesreci • odpravljanje posledic glede na delovanje aktivni zmanjšujemo velikost in trajanje pojava • zadrževalniki pasivni varujemo pred posledicami • nasipi • prilagoditveni ukrepi glede na varovanje gradbeni gradnja objektov • zadrževalniki • nasipi • regulacije strug negradbeni prilagajanje (izogibanje) • prostorsko nacrtovanje • predpisi Slika 1: Spodnja Savinjska dolina med Preboldom in Žalcem na prvi habsburški vojaški izmeri (1784–1787) in današnja, kanalizirana struga Savinje ter današnja poplavna ogroženost z redkimi in katastrofalnimi poplavami. Na habsburškem zemljevidu vidimo številne rokave Savinje, kar kaže na njeno vijuganje oziroma na to,kam vse jeprestavila svojo strugo. Obmocjedanašnjih poplav v grobem sovpada z obmocjem, kjer je reka nekdaj vijugala, in kaže, da se je sodobna poselitev prevec približala reki (Zorn 2017). p Polzela Podlog Locica ob Savinji Šempeter v Savinjski dolini Šentrupert Žalec Arja vas Petrovce Prebold Šešce pri Preboldu Legenda012 km redka obmocja poplavljanja (povratna doba Q10 do Q20)Avtor vsebine: Matija ZornAvtorica zemljevida: Manca Volk Bahun zelo redka obmocja poplavljanja (povratna doba Q50 ali vec) Vir: http://mapire.eu; ARSO 2017, GURS 2017današnji recni tok © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Gradbeni in negradbeni protipoplavni ukrepi se pogosto prepletajo in dopolnjujejo. Z gradbeni­miinnegradbenimiukrepilahkozmanjšujemoobsegintrajanjepoplav,takodapovecamovodniodtok, omogocamorazlivanjevodealijozadržujemovpovirjih,zlastivžeurbaniziranihpokrajinahpajepred­vsem pomembna protipoplavna zašcita s pomocjo gradbenih ukrepov (Wesselink in sodelavci 2015). 2.1 Gradbeni ukrepi V20.stoletjusoobhitremrazvojutehnologijepoplaveskušalinadzorovatipredvsemzgradnjojezov (slika 2), nasipov (slika 3) in drugimi gradbenimi ukrepi. Te (financno obsežne) naložbe so gradili za obdobjenekajdesetlet,zatojepogostozmanjkalosredstevzanjihovorednovzdrževanje.VSlovenijina primernitinimamocelovitegapopisatovrstnihobjektov,zatojetežkoocenitinjihovovrednostkottudi višinosredstev,kibibilapotrebnazanjihovovzdrževanje(Barboricinsodelavci2014;Sodnik,Kogovšek inMikoš2014). Vprimerupregradnaprimernimamodržavnegasistemaupravljanjastemiobjekti,ki bizagotavljalpreglednost,kottudinerealneocenenjihovegadejanskegastanja(Humarinsodelavci2013). Ponekaterihocenahjesicervrednostvsehobjektovvodneinfrastruktureslabih725milijonovevrov,za katerih letno vzdrževanje bi potrebovali približno 15milijonovevrov (Sapac inBrilly 2014). Polegtegagradbeniukrepi(preglednica2)nikolinisopopolnomazmanjšalinevarnostipoplav.Zacetni dobi,kojeveljalo,dasoobmocjazanasipivarnapredpoplavamisstoletnopovratnodobo(takšnapopla­vasesicerlahkopojavitudivzaporednihletih;verjetnostv20letihje18%,v50letihpa40%),jesledilo spoznanje,dadovršenega sistemaza »popolno«zašcito pred poplavamini. Takoje bilotreba spremeniti paradigmoinkljubukrepomsprejetizavedanjeomožnostipoplav(Schober,HauerinHabersack2015). Slika 2: Pregrada Vonarje na reki Sotli na slovensko-hrvaški meji. Zajezitev je bila narejena kot vec­namenska: za poplavno varnost, preskrbo s pitno vodo, namakanje kmetijskih zemljišc, ribolov in turisticno-rekreacijske dejavnosti. Zaradi slabe kakovosti vode je bila edina dovoljena raba preprece­vanje poplav (Hrvatin, Komac in Zorn 2020). Slika 3: Protipoplavni nasip na desnem bregu Drave pri Brodicu na Hrvaškem. Slika 4: Opozarjanje na poplavno nevarnost dolvodno od pregrade Vonarje na reki Sotli. Zavedati se moramo,dasovprimerunedelovanja aliporušitvepregradobmocjadolvodnomocno poplavnoogrožena. Višja okoljska ozavešcenost, boljše poznavanje vpliva jezov na poplavno varnost (Komac in Zorn 2016; slika 4) in recni sistem, globlje razumevanje prepletenosti in soodvisnosti pokrajinskih elemen­tovvporecjuterekstremnidogodkisovzadnjemdesetletjupovzrocilinajprejmiselniinnatošeizvedbeni premik k »mehcanju« gradbenih ukrepov z bolj trajnostnimi pristopi ter vse pogostejši uporabi negradbenihukrepov.Otempricatudispremembadojemanja,sajsmoseoddaljiliod»bojaprotipopla­vam« oziroma njihovega izkljucnega »varstva« (Brilly, Mikoš in Šraj 1999) in šli v smer clovekovega »prilagajanja« (Zorn, Ciglic in Komac 2017) oziroma »sobivanja« (Mikoš 2015) in skrbi za vzpostavi­tevvarnostnekulture(angleškocultureofrisk). Obtempajetrebadodati,dastaševednoprevladujoca zeloantropocentricnakoncepta»upravljanja«(management)(Globevnik2011)in»obvladovanja«(gover­nance) (Štravs 2013) poplav. Preglednica 2: Nekateri gradbeni ukrepi za poplavno varnost (prirejeno po Brilly, Mikoš in Šraj 1999; Banovec 2003). ukrep vrsta za povecanje pretocnosti • regulacije strug • kanaliziranje vodotokov • gradnja nasipov za zmanjšanje maksimalnih pretokov • zadrževalniki z nadzorovanim iztokom • urejanje povirij za preprecevanje vdorov vode v objekt • tesnjenje odprtin • montažni objekti • izpusti v kanalizacijo 2.2 Negradbeni ukrepi Negradbene ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti so prvic opredelili geografi v Združenih državahAmerikev40.in50.letih20.stoletja(naprimerWhite1945).Strategijoizkljucnegradnjejezov so takrat že zavrnili v korist nacrtovanju rabe zemljišc in zavarovalnih shem (Wesselink in sodelavci 2015). Dokler nista geograf Gilbert White (1945; 1964) in inženir James Goddard (1958; 1960; 1969) razvila svojevrsten koncept upravljanja poplavnih zemljišc, ki je brez nasprotovanja inženirskim pri­stopompovezalgradbeneinnegradbeneukrepe,sonanjegledalilekotnanasprotjegradbenimukrepom. Negradbeniukrepipomenijouporaboznanja,praksalidogovorovzazmanjšanjenevarnostiinnega­tivnihucinkovpoplav(preglednica3).Obsegajopredvsemozavešcanje,usposabljanjeterizobraževanje strokovnjakovinjavnosti.Obsegajotudiprimernozakonodajo,nacrtovanjerabeprostora(ZorninKomac 2015) in spreminjanje rabe zemljišc ter premešcanje ljudi in dejavnosti iz nevarnih obmocij, pa tudi upravljanje s financnimi vzvodi in zakonodajo ter ukrepi na podrocju gradnje stavb in varstva okolja. Mednje prištevamo dolgorocne dejavnosti, kot so spremembe rabe zemljišc z ekstenzifikacijo kmetij­stvaterpogozdovanjem,terponekod,kotnaKitajskem,tudiojezeritvamiposeljenihobmocij.Negradbeni ukrepi so bolj celovito povezani z vzroki poplav kot gradbeni ukrepi (Luo in sodelavci 2015). V zadnjih desetletjih, na primer v ZDA od 70. let 20. stoletja (Kates 1970; 1971), v Sloveniji pa vsaj po poplavah novembra 1990 (Natek 1991), se je povecalo zanimanje za dejavnike poplav in poplavno (ne)varnost.Takosotudiposameznikizacelisprejematiukrepezazmanjšanjenevarnosti,izvajalcigrad­benih ukrepov pa so v luci trajnostnega razvoja (Kundzewicz 2002) gradnji jezov dodali bolj okoljske nacine ukrepanja. Šekasneje,v90.letih20.stoletja,smodognali,dananevarnostpoplavvplivajotudiukrepinadru­gih podrocjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, infrastruktura ter ozavešcenost prebivalcev. Zaradi narašcajoceurbanizacijesopoplavemedtemvednoboljogrožalegostoposeljenaurbanaobmocja(Komac, Natek in Zorn 2018b) in kriticno infrastrukturo, od katere je delovanje tehnizirane družbe vse bolj odvisno. Negradbene protipoplavne ukrepe lahko uvrstimo v pet glavnih kategorij: • Vprvisoukrepiupravljanjaporecij,karobsegapredvsemdolocanjeinupoštevanjepoplavnihobmo-cij in spremembe rabe zemljišc ter ukrepe za zmanjšanje erozije, dotoka in prenosa sedimentov. Ti ukrepi obsegajo pogozdovanje in ukrepe za povecanje infiltracije, kot so prepoznavanje, vzpostavi­tev in ohranitev t.i. razlivnih zemljišc visokih voda (Nacrt…2017). Velika slabost tovrstnega ukrepanja je, da je pogosto omejen z administrativnimi mejami. • Druga kategorija obsega coniranjeoziroma vzpostavitev evidenc s podrocja poplavne nevarnosti in ogroženosti(Nacrt…2017)tervkljucevanjevidikovvarstvapredpoplavamivprostorskonacrtovanje zdržavnimiinobcinskimiprostorskimiaktitervprojektihzapridobitevgradbenegadovoljenjascim višjostopnjoparticipacijejavnosti(ZorninKomac2015;Nacrt…2017).Namentehdejavnostijedol­gorocno izogibanje poselitve in dejavnosti poplavnim obmocjem ter v nekaterih primerih tudi preseljevanje, kipa povsod ni mogoce oziroma lahko pride do velikega nasprotovanja tudi ob ocitnih ekonomskihkoristih(Meyer,PriestinKuhlicke2012). Pomembnojetudivodenjeevidencspodrocja poplavnenevarnostiinogroženosti,zlastisspletnimiportali(naprimerOznake…2020;Sporoci…2020) inobjavozemljevidovpoplavnenevarnosti,poplavnihdogodkovinprotipoplavnihgradbenihukrepov (Nacrt…2017). Sodobne negradbene pobude za omilitev poplav poudarjajo nacine, kako vodi zago-tovitiprostor.VAnglijiinWalesujeznanavladnapobuda»Ustvariprostorzavodo«(Making…2004). • Tretja kategorija obsega izvajanje cim bolj avtomatiziranega hidrološkega in meteorološkega moni­toringaternapovedovanjeinopozarjanjepredpoplavami(Nacrt…2017).Tadejavnostjevzadnjih nekaj letih mocno tehnološko napredovala, ociten pa je zaostanek družbenih, psiholoških in social­nihvidikovkomuniciranja;zazmanjšanjeucinkovpoplavjezelopomembnapravocasnostopozoril. • Cetrta kategorija obsega ozavešcanje in izobraževanje vseh deležnikov oziroma »poplavno ogro­ženihsubjektov«(Nacrt…2017,30),zlastiotrok(Andrejek2010)inranljivihskupin.Leinformirani, obvešceniinizobraženideležnikiselahkoracionalnoodlocajooprimernihstrategijahpoplavnevar­nostitertudiznajoovrednotitinjihovokoljskiinfinancnipomenternenazadnjetudinepodcenjujejo Preglednica 3: Nekateri negradbeni ukrepi za poplavno varnost (prirejeno po Brilly, Mikoš in Šraj 1999; Banovec 2003; Trobec 2011). ukrep vrsta za uravnavanje pretocnosti • prostorsko nacrtovanje • prepoved gradnje • preselitev ali sprememba dejavnosti za zmanjšanje maksimalnih pretokov • pogozdovanje • ohranjanje in obnavljanje zemljišc za nadzorovano razlivanje za ozavešcanje o poplavah • informiranje • vzgoja in izobraževanje za napovedovanje poplav • monitoring • modeliranje • coniranje • zemljevidi nevarnosti za urejanje formalnega podrocja poplavne varnosti • upravno-administrativni predpisi • zavarovalna politika nevarnostipoplavnihvoda.Najpomembnejšesoosebneizkušnje,vendarjetežkoohranjatiživozavest onevarnostipoplav,šeposebejnaobmocjihzanasipi.Spominnadogodkeseohranipovprecnoslabo desetletje(Egli2002),podaljšemobdobjupaostanesamospominnavelikedogodke(Komac2009). Stanjelahkovsajdelnoizboljšastalnaskrbzazavestomožnostipoplav(naprimerOznake…2020). Ker je v sodobni (mobilni) družbi težko ohranjati lokalno poznavanje nevarnosti, je zelo pomem­bno komuniciranje spoznanj javnosti, zlasti z izdelavo zemljevidov nevarnosti in ogroženosti ter napovedovanjem poplav, kar je tudi zapisano v zakonodaji (Zakon…2002). • Peta,pogostopozabljenakategorija,jezavarovalništvo (Kunreuther1996;slika5),kijesistemvzpo­stavitveodgovornosticelotnedružbe,injezelopomembnovfaziodpraveškodeinpriobnovi(Zornin Komac2015),dafinancnabremena(dolgotrajnih)obnovnisozgoljfinancnopodprtasstranidržave. Ceukrepeza poplavnovarnost kategoriziramogledena virefinanciranja (zasebno,deljeno,javno) in njihovo stopnjo javnosti (javno, zasebno), lahko ugotovimo, da obstajajo štiri kategorije negradbe­nih ukrepov (slika 6). Glede tega obstajata dva temeljno razlicna pogleda na soocanje z nevarnostjo. Naenistranijeprevladakolektivnegaukrepanja(Nizozemska),nadrugipaindividualnaizbira(ZDA) (Kunreuther 1996; Browne in Hoyt 2000; Jongejan in Barrieu 2008; Wesselink in sodelavci 2015). VSlovenijijedržavnapomocpomembnavfaziobnove,(pre)majhnapajevlogazavarovalnic.Zanimiv jeprimerdelteMekonga,kjersonajemnikikmetijprevzelipobudoza»omilitev«znezakonitiminzacas­nimpodiranjemnasipovtertakozopetomogocilizamuljevanjekmetijskihzemljišcterobenemobnovili naravni proces plimovanja. Nanos sedimentov je povišal raven zemljišc, da si je reka povrnila prejšnjo obliko. Ta pristop je bil nazadnje sprejet kot nacionalna strategija (Wesselink in sodelavci 2015). Z uveljavljanjem negradbenih ukrepov se je v zadnjih desetletjih pokazalo, da je v Evropi pogosto najboljšapraksauravnoteženaterinovativnasouporabagradbenihinnegradbenihukrepov(Kundzewicz Slika 5: Države imajo razlicne trge domacih zavarovanj, kjer je lahko zavarovanje proti poplavam v paketu z vsemi kritji (desna stran grafikona) ali loceno, kjer se vsaka komponenta zavarovanja prodaja loceno (levo), medtem ko je trg lahko v celoti zaseben (zgoraj) ali pa gre za državni monopol (spodaj) (Dawson et al. 2011). Slovenija je glede na ta merila nekje v obmocju Francije, saj je za vecje zavarovalnice znacilno pomembno z državo povezano lastništvo. inTakeuchi1999;Dawsoninsodelavci2011).Praksoenakovrednepodpore»trdim«pristopominširo­kipaleti»mehkejšihukrepov«udejanjatudi50milijarddolarjevvrednaprotipoplavnastrategijazadelto Misisipija za naslednjih 50 let (Louisiana’s…2012). Nujno je opozoriti, da je poplavna nevarnost odvisna od raznolikih okolišcin, ki jih pester nabor negradbenih ukrepov lahko bolje upošteva od gradbenih (preglednica 4) (Wesselink in ostali 2015). Predpogoji za negradbene protipoplavne ukrepe so: (1) poznavanje nevarnosti, ki jo je treba prepric­ljivoposredovativsemdeležnikom,(2)zemljevidinevarnostizaradipoplav,kioznacujejonevarnaobmocja tersonujnizanacrtovanje,informiranjeinizobraževanjeterohranjajozavestopoplavah,in(3)usmer­janjeukrepovnaobmocjasškodo(Egli2002).NenazadnjejenegradbeneukrepespodbudilatudiPoplavna direktiva Evropske unije (Direktiva…2007), v Sloveniji pa ocena Racunskega sodišca s tega podroc­ja (Ucinkovitost…2014). Kombinacija ukrepov uspešno deluje v okoljih, kjer je zagotovljeno njihovo dolgorocno spremlja­nje in ocenjevanje ucinkovitosti. Poleg tega negradbeni ukrepi zahtevajo stalno spremljanje stanja ter ucenje in izpopolnjevanje vseh deležnikov. Zato so za njihovo uspešnost pomembni tudi širši vidiki upravljanja,kinajomogocajonjihovonacrtovanje,uresnicenjeindolgorocnodelovanje.Ucinkinegrad­benihukrepovnamrecnisotakovidnikotucinkigradbenihukrepov.Ocenjujejo,dabiuvedbanegradbenih ukrepov zmanjšala poplavno nevarnost za 20% do 40%, kombinacija z gradbenimi ukrepi pa do 60% (Poussin in sodelavci 2012). Da bi to dosegli, je nujna visoka stopnja celostnega razumevanja in med-resorskega sodelovanja ter subsidiarnega ukvarjanja s poplavami, kar ostaja izziv v vecini držav. Tako vSloveniji»Nacrtzmanjševanjapoplavneogroženosti«(Nacrt…2017,30)ševednopredvidevaprev­ladogradbenihukrepov,a ob hkratnem»integriranem« pristopu:»Ne gledenavisokoštevilo možnih negradbenih protipoplavnih ukrepov pa se še zmeraj najbolj konkretno zmanjša obstojeca poplavna Slika 6: Razvrstitev ukrepov za zmanjšanje poplav glede na vire financiranja in vpletenost države oziroma posameznika (Penning-Rowsell in sodelavci 2008, 22). ogroženostzizvedbo(preventivnih)gradbenihprotipoplavnihukrepov(npr.visokovodnihnasipovalizidov, gradnja suhih ali mokrih zadrževalnikov, regulacije, itd.), vendar je treba v primeru razvoja teh ukrepov predvsem preverjati njihov vpliv gor-ali dol-vodno od lokacije ukrepa oz. njihovo integriranost v celovito incelostnoobvladovanjepoplavneogroženostivokvirucelotnegaporecja.«. Prevladagradbenihukrepov jevidnatudiizocenestroškovza»obvladovanjepoplavneogroženosti«,zakaterebipotrebovalivsaj600 milijonov evrov, od tega prek 500 milijonov za gradbene, med 80–90 milijonov za negradbene in pri­bližno 10 milijonov za pripravo strokovnih podlag (Štravs 2013; Sapac in Brilly 2014). Preglednica 4: Primerjava prednosti in slabosti nekaterih gradbenih in negradbenih ukrepov (prirejeno po Petry 2002). protipoplavni ukrepi gradbeni negradbeni klasifikacija ekstenzivni: • preoblikovanje površja • varstvo pred erozijo • zadrževanje vode v povirjih • povecanje infiltracije • preureditev mestnega okolja regulativa: • coniranje obmocij • spremembe rabe zemljišc • zakonodaja intenzivni: • nasipi, zidovi • pregrade in jezovi • preusmeritev vodotokov • polderji in razlivna obmocja • odvodnjavanje varstvo pred poplavami: • napovedovanje • opozarjanje • individualni ukrepi • evakuacija • preselitev zavarovanja: • državno • zasebno • mešano prednosti • zamik odtoka in povecanje infiltracije • zmanjšanje poplav • nadzor pretoka • nadzor podzemne vode • brez ocitnih okoljskih vplivov • izboljšanje organizacijskih odnosov v pokrajini • vecja ucinkovitost pri obravnavi ucinkov poplav in škode slabosti • zmanjšanje rodovitnosti poplavnih zemljišc • visoka možnost okoljskih vplivov • morfološke spremembe površja • posedanje tal • cena • povecanje vrednosti premoženja ter s tem škode • pritiski na poplavna obmocja • višja raven zavarovanj ukrepi za izboljšanje • pogozdovanje • nadzor nad erozijo prsti • ohranjanje prsti • gradnja zadrževalnikov • gradnja polderjev in razlivnih obmocij • institucionalni in pravni okviri • udejanjanje zavarovalnih sistemov in kritja • razvoj sistemov za napovedovanje in opozarjanje 3 Protipoplavni ukrepi v Sloveniji V Sloveniji je izvajanje vecine protipoplavnih ukrepov na državni ravni v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Direkcije Republike Slovenije za vode in Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Za cim bolj ucinkovito delovanje na podroc­ju poplavnevarnosti je bil izdelan nabor dvajsetih gradbenih in negradbenihprotipoplavnih ukrepov (preglednica 5). Priprotipoplavnihukrepihjepomembno,daimajoticimvecjokorist,kijoopredelimokot»…razli­komedpricakovanoškodozaradipoplavpredizvedboukrepainpricakovanoškodozaradipoplavponjegovi izvedbi«(Vidmarinsodelavci2019,30).ZatovrstnepotrebejebilavSlovenijiizdelanaaplikacijoKRPAN (Kumulativni Racuni Poplavnih škod in ANaliza), s katero se, s pomocjo modela in geografskih infor­macijskihsistemov,ocenipricakovanoletnoškodozaradipoplavnadolocenemobmocjugledenajakost dogodka(razsežnost,izpostavljenost,ranljivostinvrednost)zvidikavplivanakulturnodedišcino,oko­lje,gospodarstvo,objektezabivanje,gospodarskeobjekteininfrastrukturneobjekte.Izracunisomogoci za ozemlje celotne Slovenije, uporabljajo pa se podatki javnih registrov (na primer Zbirni kataster Preglednica 5: Nabor slovenskih protipoplavnih ukrepov znotraj koncepta celostnega obvladovanja poplavne nevarnosti (Mazi in sodelavci 2015; Vrste…2020) ukrep koncept celostnega obvladovanja poplavne nevarnosti sistemski, normativni, financni in drugi ukrepi preventiva dolocevanje in upoštevanje poplavnih obmocij preventiva identifikacija, vzpostavitev in ohranitev razlivnih površin visokih voda preventiva prilagoditev rabe zemljišc v porecjih preventiva izvajanje hidrološkega in meteorološkega monitoringa preventiva vzpostavitev in vodenje evidenc s podrocja poplavne ogroženosti preventiva izobraževanje in ozavešcanje o poplavni ogroženosti zavedanje nacrtovanje in gradnja gradbenih protipoplavnih ukrepov varstvo izvajanje individualnih (samozašcitnih) protipoplavnih ukrepov varstvo redno preverjanje ucinkovitosti obstojecih (gradbenih) protipoplavnih ureditev varstvo redno vzdrževanje vodotokov, vodnih objektov ter vodnih in priobalnih zemljišc varstvo izvajanje recnega nadzora varstvo protipoplavno upravljanje vodnih objektov varstvo zagotavljanje financnih virov za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda varstvo priprava nacrtov zašcite in reševanja ob poplavah pripravljenost napovedovanje poplav pripravljenost opozarjanje v primeru poplav pripravljenost interventno ukrepanje ob poplavah pripravljenost ocenjevanje škode in izvajanje sanacij po poplavah obnova dokumentiranje in analiza poplavnih dogodkov obnova gospodarske javne infrastrukture, Kataster stavb, Centralni register prebivalstva, Poslovni register Slovenije,Registernepremicnekulturnededišcine,Registerprostorskihenot,Registernepremicninza stavbe in parcele, Raba kmetijskih in gozdnih zemljišc, Linijski podatkovni sloj hidrografije). Namen aplikacije je »…podpora projektantom, izdelovalcem investicijske dokumentacije ter odlocevalcem o izvedbi predlaganih gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov pri ekonomsko-financnih ute­meljitvah« (Vidmar in sodelavci 2019, 30). 4 Sklep Gradbeni ukrepi v praksi pogosto še vedno prevladujejo, saj negradbeni ukrepi za omilitev poplav zahtevajoboljšeinboljdolgorocnonacrtovanje.Zahtevnejšisotudizaizvedboinspremljanje,sajobse­gajotudisocialnevidike(Brouwer2005;Meyer,PriestinKuhlicke2012).Kljubtemuredkeocenenjihovih ekonomskih ucinkov (Pesaro in sodelacvi 2018) kažejo njihovo dolgorocno stroškovno uspešnost. Menimo,dabizuporaboprimernemetodevrednotenja,kotjenaprimerciljnozasnovanamatrikaoce­njevanja poplavnih ravnic (Habersack, Haspel in Schober 2015), ugotovili, da so skupni stroški negradbenihukrepovpogostonižjiodstroškovgradbenihukrepov,zlasti,ceprištejemookoljsko(nepo­vratne spremembe ekosistemov) in družbeno škodo (morebitne selitve) ter stroške vzdrževanja tovrstne infrastrukture, ki pogosto preživi stoletja. K vecjemu pomenu negradbenih ukrepov pri so-ocanjuzucinkipoplavprispevatudisodelovanjemeddržavamivskupnihporecjih,karspodbujajoštevilne mednarodne pobude (Flood…2015). Zahvala: Clanek je nastal v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta »Primerni ekološki ukre-pi na podrocju poplavne nevarnosti v hribovitem obmocju Madžarske in Slovenije« (N6-0070), ki ga financirataJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijeinmadžarskaNacionalnaagen­cijazaraziskave,razvojininovacije,tervokviruraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije«(P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 5 Viri in literatura Abdullah, M., Al-Ansari, N., Adamo, N., Sissakian, V. K., Laue, J. 2020: Floods and flood protection in Mesopotamia. Journal of Earth Sciences and Geotechnical Engineering 10-4. Andeson,H.W.,Hoover,M.D.,Reinhart,K.G.1976:ForestsandWater:EffectsofForestManagement onFloods,Sedimentation,andWaterSupply.USDAForestServiceGeneralTechnicalReportPSW-18. Berkeley.Medmrežje:https://www.fs.fed.us/psw/publications/documents/psw_gtr018/psw_gtr018.pdf (10. 10. 2020). Andrejek, O. 2010: Izbirni predmet varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami v osnovnih šolah. Ujma 24. Banovec, P. (ur.) 2003: Vrednotenjepoplavnih škodteranaliza preventivnihukrepov. Koncnoporocilo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Barboric, B., Triglav Cekada, M., Bric, V., Kete, P., Dežman Kete, V. 2017: Nove podatkovne podlage zaboljšeupravljanjezvodami.Trajnostnirazvojmestinnaravnenesrece,Naravnenesrece4.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549947 Barredo,J.I.2007:MajorflooddisastersinEurope:1950–2005.NaturalHazards42-1.DOI:https://doi.org/ 10.1007/s11069-006-9065-2 Blöschl,G.,Hall,J.,Viglione,A.,Perdigăo,R.A.P.,Parajka,J.,Merz,B.,Lun,D.,Arheimer,B.,Aronica, G. T., Bilibashi, A., Bohác, M., Bonacci, O., Borga, M., Canjevac, I., Castellarin, A., Chirico, G. B., Claps,P.,Frolova,N.,Ganora,D.,Gorbachova,L.,Gül,A.,Hannaford,J.,Harrigan,S.,Kireeva,M., Kiss, A., Kjeldsen, T. R., Kohnová, S., Koskela, J. J., Ledvinka, O., Macdonald, N., Mavrova-Guirguinova, M., Mediero, L., Merz, R., Molnar, P., Montanari, A., Murphy, C., Osuch, M.,Ovcharuk,V.,Radevski,I.,Salinas,J.L.,Sauquet,E.,Šraj,M.,Szolgay,J.,Volpi,E.,Wilson,D.,Zaimi,K.,Živkovic,N.2019:ChangingclimatebothincreasesanddecreasesEuropeanriverfloods.Nature 573. DOI: https://doi.org/10.1038/s41586-019-1495-6 Brilly,M.,Mikoš,M.,Šraj,M.1999:Vodneujme:varstvopredpoplavami,erozijoinplazovi.Ljubljana. Brouwer, R. (ur.) 2005: Cost–Benefit Analysis and Water Resources Management. London. Browne, M. J., Hoyt, R. E. 2000: The demand for flood insurance: empirical evidence. Journal of Risk and Uncertainty 20-3. DOI: https://doi.org/10.1023/A:1007823631497 Ciglic, R., Nagy, G. 2019: Naturalness level of land use in a hilly region in north-eastern Slovenia. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91101 Dawson, R. J., Ball, T., Werritty, J., Werritty, A., Hall, J. W., Roche, N. 2011: Assessing the effectiveness of non-structural flood management measures in the Thames Estuary under conditions of socio­economic and environmental change. Global Environmental Change 21-2. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.gloenvcha.2011.01.013 DeKok,J.-L.,Grossmann,M.2010:Large-scaleassessmentoffloodriskandtheeffectsofmitigationmea­suresalongtheElbeRiver. Natural Hazards52-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s11069-009-9363-6 Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladova­nju poplavne ogroženosti. Uradni list Evropske unije L 288/27, 6. 11. 2007. Bruselj. Egli,T.2002:Nonstructuralfloodplainmanagementmeasuresandtheireffectiveness.Koblenz.Medmrežje: https://www.iksr.org/fileadmin/user_upload/Dokumente_en/rz_iksr_engl.pdf (29. 5. 2020). Flood Risk Management Plan for the Danube River Basin District. International Commission for the ProtectionoftheDanubeRiver.Dunaj.Medmrežje:https://www.icpdr.org/main/sites/default/files/ nodes/documents/1stdfrmp-final.pdf (10. 10. 2020). Globevnik,L.2011:Upravljanjespoplavami,prostorskapolitikainvzdrževanjevodotokov.Upravljanje voda v Sloveniji. Celje Goddard,J.E.1958:Floodsandhowtoavoidthem.IndustrialDevelopmentandManufacturersRecord127. Goddard, J. E. 1960: Flood damage prevention in the Tennessee Valley. Military Engineer 52. Goddard,J.E.1969:Theroleofopenspaceinfloodplainmanagement.FloodPlainManagement;Iowa’s Experience. Ames. Goluža,M.,Zorn,M.2017:SpremembeškodnegapotencialanapoplavnihobmocjihLjubljanskegabarja medletoma2003in2015.Trajnostnirazvojmestinnaravnenesrece,Naravnenesrece4.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549947 Habersack, H., Haspel, D., Schober, B. 2015: Flood prevention and mitigation at large rivers. Natural Hazards 75-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s11069-014-1347-5 Hrvatin, M., Komac, B., Zorn, M. 2020: Water resources in Slovenia. Water Resources Management in Balkan Countries. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-22468-4_3 Hrvatin,M.,Zorn,M.2017a:TrenditemperaturinpadavintertrendipretokovrekvIdrijskemhribovju Geografski vestnik 89-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89101 Hrvatin,M.,Zorn,M.2017b:TrendipretokovrekvslovenskihAlpahmedletoma1961in2010.Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89201 Hrvatin, M., Zorn, M. 2020a: Climate and hydrological changes in Slovenia’s Podravje region between 1961 and 2018. Podravina 19-38. Hrvatin, M.,Zorn, M. 2020b:Climateandhydrological changesinSlovenia’smountain regions between 1961 and 2018. Ekonomska i ekohistorija 16.Humar, N., Žvanut, P., Detela, I., Širca, A., Polic, M., Ravnikar-Turk, M., Kryžanowski, A. 2013: VOD­PREG – Stanje slovenskih vodnogospodarskih pregrad VODPREG. Ujma 27. Jongejan, R., Barrieu, P. 2008: Insuring large-scale floods in the Netherlands. The Geneva Papers on Risk and Insurance – Issues and Practice 33-2. Kates, R. W. 1970: Natural Hazard in Human Ecological Perspective: Hypotheses and Models. Natural Hazard Research Working Paper 14. Boulder. Kates,R.W. 1971:Naturalhazardinhumanecologicalperspective:hypothesesandmodels. Economic Geography 47-3. DOI: https://doi.org/10.2307/142820 Komac,B.2020:Socialmemoryandgeographicalmemoryofnaturaldisasters.ActageographicaSlovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49107 Komac, B., Ferk, M., Pipan, P., Ticar, J., Zorn, M. 2020: Natural hazards in Slovenia. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_17 Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008a: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545451 Komac, B., Natek, K., Zorn,M. 2008b: Širjenja urbanizacije na poplavna obmocja. Geografski vestnik 80-1. Komac,B.,Zorn,M. 2016:Naravneinumetnepregradeterznjimipovezani hidro-geomorfniprocesi. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88204 Komac,B.,Zorn,M.,Ciglic,R.2011:IzobraževanjeonaravnihnesrecahvEvropi.Georitem18.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545857 Kucic,L.J.2018:PoplavevSloveniji:milijardnaškoda,zakaterosmonajveckrivisami.Podcrto,6.12.2018. Medmrežje:https://podcrto.si/poplave-v-sloveniji-milijardna-skoda-za-katero-smo-najvec-krivi-sami/ (10. 10. 2020). Kundzewicz, Z. W. 2002:Non-structural flood protection and sustainability. Water International 27-1. https://doi.org/10.1080/02508060208686972 Kundzewicz,Z.W.,Takeuchi,K.1999:Floodprotectionandmanagement:quovadimus?Hydrological Sciences Journal 44-3. DOI: https://doi.org/10.1080/02626669909492237 Kunreuther,H. 1996:Mitigatingdisasterlossesthroughinsurance. JournalofRiskandUncertainty12-2. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00055792 Louisiana’s Coastal Master Plan. Coastal Protection and Restoration Authority. Baton Rouge, 2012. Medmrežje:https://issuu.com/coastalmasterplan/docs/coastal_master_plan-v2?layout=http%25253A% 25252F%25252Fcoastalmasterplan.la.gov%25252Fissuu%25252Fmpmar2012%25252Flayout.xml (27. 5. 2020) Luo, P., He, B., Takara, K., Xiong, Y. E., Nover, D., Duan, W., Fukushi, K. 2015: Historical assessment of Chinese and Japanese flood management policies and implications for managing future floods. Environmental Science and Policy 48. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envsci.2014.12.015 MakingSpaceforWater:DevelopingA NewGovernment Strategy forFloodandCoastal Erosion Risk Management in England. London, 2004. Medmrežje: http://www.met.reading.ac.uk/~sws00rsp/ teaching/postgrad/consultation%5B1%5D.pdf (10. 10. 2020). Mazi,T.,Ajdic,M.,Anzeljc,D.,SteleJeglic,M.,Bizjak,A.2015:Pripravakatalogagradbenihinnegrad­benih protipoplavnih ukrepov. 26. Mišicev vodarski dan. Maribor. Meyer,V.,Priest,S.,Kuhlicke,C.2012:Economicevaluationofstructuralandnon-structuralfloodrisk managementmeasures:examplesfromtheMuldeRiver.NaturalHazards62-2.DOI:https://doi.org/ 10.1007/s11069-011-9997-z Mikoš,M. 2015:Odvarstvaprednaravnimitveganjidokulturesobivanjaznjimi. 26. Mišicevvodarski dan. Maribor. Nacrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017–2021. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2017. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/NZPO/606504549e/ nzpo_2017_2021.pdf (10. 10. 2020). Natek, M. 1991: Nekateri geografski vidiki in ucinki povodnji v Spodnji Savinjski dolini 11. novembra 1990. Ujma 5. Oznake visokih voda. Atlas okolja. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (10. 10. 2020). Penning-Rowsell,E.C.,Parker,D.,Harries,T.,Werritty,A. 2008:Systematisation,evaluationandcontext conditions of structural and non-structural measures for flood risk reduction FLOOD-ERA ReportforEnglandandScotland.Flood-EraReport.London.Medmrežje:http://evidence.environment­agency.gov.uk/FCERM/Libraries/FCERM_Project_Documents/FD2602_7685_TRP_pdf.sflb.ashx (27. 5. 2020). Pesaro,G.,Mendoza,M.T.,Minucci,G.,Menoni,S.2018:Cost-benefitanalysisfornon-structuralflood risk mitigation measures: Insights and lessons learnt from a real case study. Safety and Reliability – Safe Societies in a Changing World. Trondheim. Petry,B. 2002:Copingwithfloods:complementarityofstructuralandnon-structuralmeasures. Flood Defence‘2002.New York.Medmrežje:http://www.civil.ist.utl.pt/~joana/DFA-riscos-net/2007-08/ keynote%20lecture%20-%20coping%20with%20floods.pdf (27. 5. 2020). Poussin, J. K., Bubeck, P., Aerts, J. C. J. H., Ward, P. J. 2012: Potential of semi-structural and non-struc­tural adaptation strategies to reduce future flood risk: case study for the Meuse. Natural Hazards and Earth System Sciences 12. DOI: https://doi.org/10.5194/nhess-12-3455-2012 Sapac,K.,BrillyM.2014:StroškivarstvapredpoplavamivRepublikiSloveniji.Actahydrotechnica27-46. Schober,B.,Hauer,C.,Habersack,H.2015:AnovelassessmentoftheroleofDanubefloodplainsinflood hazardreduction(FEMmethod).NaturalHazards75-1.DOI:https://doi.org/10.1007/s11069-013-0880-y Sodnik,J.,Kogovšek,B.,Mikoš,M.2014:VodnainfrastrukturavSloveniji:alivemokajmoramovzdrže­vati? 25. Mišicev vodarski dan. Maribor. Sporoci poplavo. Zveza geografov Slovenije, 2020. Medmrežje: http://geopedia.si/#T3613_F16661:61_ x499072_y112072_s9_b4 (10. 10. 2020).Štravs,L.2013:StrategijaobvladovanjapoplavvSloveniji?Joimamo?Josplohpotrebujemo?Slovenski vodar 26. Tošic, I., Zorn, M., Ortar, J., Unkaševic, M., Gavrilov, M. B., Markovic, S. B. 2016: Annual and seaso­nalvariabilityofprecipitationandtemperaturesinSloveniafrom1961to2011.AtmosphericResearch 168. DOI: https://doi.org/10.1016/j.atmosres.2015.09.014 Trobec, T. 2011: Vodogradbeni protipoplavni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem hudour­niških poplav kot sestavni del obvladovanja poplavnega tveganja. Dela 35. DOI: https://doi.org/ 10.4312/dela.35.103-124 Trobec,T.2016:Spatio-temporaldistributionofflashfloodsinSlovenia.Dela46.DOI:https://doi.org/ 10.4312/dela.46.1.5-39 Ucinkovitost uporabe evropskih sredstev za zašcito pred poplavami. Revizijsko porocilo Racunskega sodišca Republike Slovenije 3263-1/2013/66. Ljubljana, 2014. Medmrežje: http://www.rs-rs.si/ revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/ucinkovitost-uporabe-sredstev-kohezijske-politike­za-zascito-pred-poplavami-424/ (10. 10. 2020). Vertacnik,G.,Bertalanic,R.2017:PodnebnaspremenljivostSlovenijevobdobju1961–2011,3:Znacilnosti podnebja v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ climate/text/sl/publications/Znacilnosti%20podnebja%20splet.pdf (19. 9. 2020). Vidmar, A., Zabret, K., Sapac, K., Pergar, P., Kryžanowski, A. 2019: Aplikacija KRPAN kot podpora za ocenjevanje in primerjavo koristi nacrtovanih gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov. 30. Mišicev vodarski dan. Maribor. Vrsteprotipoplavnihukrepov.Medmrežje:https://frisco-project.eu/sl/o-projektu/splosno-o-zmanjse­vanju-poplavne-ogrozenosti/vrste-protipoplavnih-ukrepov/ (10. 10. 2020). Wesselink, A., Warner, J. F., Syed, M. A., Chan, F., Tran, D. D., Huq, H., Huthoff, F. N., Thuy, L., Pinter, N., van Staveren, M. F., Wester, P., Zegwaard, A. 2015: Trends in flood risk management in deltas aroundtheworld:Arewegoing‘soft’?InternationalJournalofWaterGovernance3-4.DOI:https://doi.org/ 10.7564/15-IJWG90 White, G. F. 1945: Human Adjustments to Floods: A Geographical Approach to the Flood Problem in the United States. Research Paper 29. Chicago. White, G. F. 1964: Choice of Adjustment to Floods. Research Paper 93. Chicago. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije 67/2002. Ljubljana. Zorn, M. 2017: Poplave – stalnica v Spodnji Savinjski dolini. Kronika 65-3. Zorn, M., Ciglic, R., Komac, B. 2017: Prilagajanje naravnim nevarnostim z urejanjem prostora – pri­ merpoplavinzemeljskihplazovvObciniIdrija.Prostor,regija,razvoj,Regionalnirazvoj6.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500353 Zorn, M., Komac, B. 2011: Damage caused by natural disasters in Slovenia and globally between 1995 and 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00126559 Zorn,M.,Komac,B.2015:Naravnenesreceindružbenaneodgovornost.Geografskivestnik87-2.DOI: https://doi.org/10.3986/GV87205 Zorn, M., Komac, B., Carey, A., Hrvatin, M., Ciglic, R., Lyons, B. 2020b: The disappearing cryosphere in the southeastern Alps: Introduction to special issue. Acta geographica Slovenica 60-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9396 Zorn, M., Mrak, I., Gucek, M., Hrvatin, M., Novak, M. 2020a: Vodne ujme in gospodarjenje z gozdom v porecju Tržiške Bistrice. Kronika 68-3.Žiberna, I. 2014: Raba tal na obmocjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji. Revija za geografijo 9-2. 6 Summary:Theimportanceofnon-structuralfloodprotectionmeasures (translated by Blaž Komac) Floods threaten 2.5% of Slovenia’s territory and 7% of its population. They contribute significant­lytodamagecausedbynaturaldisasters.Intheperiod2008–2018,flooddamageexceeded100million euros in five years. However, floods in Slovenia do not cause many casualties; since 1990, one person onaverageyearly.Toreducethedamage,structural(construction)measuressuchasdiversionofwater-courses, construction of embankments, and dams have been carried out in the past. Structural measuresareprimarilyintendedtoincreaseflow,reducemaximumflowsandpreventwaterintrusions. Buttheydidnotprovetobeaperfectsolution.Theymayincreasethe(false)senseofsecurityandcause the spread of settlements to the hitherto hazardous areas which were affected by floods during major events. In the article, we question the effectiveness of these measures in light of their negative impact on ecological conditions. We also discuss their role in flood safety in the view of the expected impact ofclimatechange;weexpectanincreaseinthenumberandextentoffloodeventsandachangeofflood regimes. In Slovenia, special emphasis is placed on deficient infrastructure records for the flood pro­tection structures while we lack funds for their maintenance. Therefore, we found a gap in the use of non-structuralorsustainablefloodprotectionmeasures.Thearticleprovidesanoverviewoftheirmain types,basicpropertiesandeffects.Theauthorsnotethattheuseofnon-structuralmeasuresstemsfrom geographic surveys in the United States in the 1950s and that they have become increasingly impor­tant in other flood-related disciplines in recent decades. In Slovenia, too, in recent decades there has been a shift from the »fighting floods« paradigm to the »coexistence« or »risk culture« paradigm. It turnedoutthatstructuralfloodprotectionmeasuresalonearenolongersatisfactoryforacomplexmod­ernsociety,characterizedbytechnization,individualizationandinformatization,andlackofknowledge offloodhazard.Non-structuralmeasurescoverawiderangeofactivities,rangingfromriverbasinman­agement and zoning measures or the establishment of flood risk records, flood monitoring and flood warning, awareness-raising and, last but not least, economic activities, such as insurance. They were initially seen as the opposite of structural measures. Over time, it has been found that they may con-siderablycontributetofloodsafety.Thechallengeremainshowtomanageandintegratenon-structural and structural measures as the combination of different types of measures has proven to be the most effective;someofthemhavealong-termimpactandotherscontributeintheshortterm,someareimpor­tant at the national, others at the regional or local level. Such measures include, for example, informa­tion, awareness-raising, training and education, appropriate legislation, land-use planning, land-use changeandrelocationofpeopleandactivitiesfromhazardousareas,leverageandlegislationmanagement, andbuildingandenvironmentalprotectionmeasures.Thesealsoincludelandusechangesthroughthe extensification of agriculture, and afforestation. Non-structural measures are more comprehensively related to the causes of floods than structural measures and are therefore also encouraged by a num­ber of international initiatives. 132 SLOVENSKI EKSONIMI SKOZI PRIZMO PRVEGA SLOVENSKEGA PRAVOPISA AVTOR dr. Matjaž Geršic ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija matjaz.gersic@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV92107 UDK: 811.163.6’373.21 COBISS: 1.01 IZVLECEK Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa Clanek z vidika eksonimov analizira prvi slovenski pravopis v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1899 izdal Fran Levec. Analiza je pokazala, da se je Levec eksonimov zelo dobro zavedal, ceprav zanje še ni upora­bilterminologije,kijopoznamodanes.Osredinilsejepredvsemnaeksonimevokolicislovenskegajezikovnega obmocja,predvsemnamaticnodržavoAvstro-Ogrskoinsosednjedežele. Vpravopisupaninobenihimen iz nelatinicnih pisav in imen v latinici zunaj Evrope. Clanek na koncu navaja slovenske eksonime, ki jih temeljna strokovna literatura doslej še ni obravnavala in bi jih bilo smiselno vkljuciti v Slovar slovenskih eksonimov. KLJUCNE BESEDE geografija, jezikoslovje, eksonim, endonim, slovenski jezik, pravopis ABSTRACT Slovenian exonyms through the lens of the first Slovenian normative guide This article analyses the first Slovenian normative guide, published by Fran Levec in 1899, from the per­spective of exonyms. The analysis shows that Levec was well acquainted with exonyms, even though he did not yet apply the same terminology as used today to describe them. He primarily focused on exonyms closetotheSlovenianlinguisticarea,especiallythoseinAustria-Hungaryandneighboringcountries.However, thenormativeguidedoesnotincludeanynamesinnon-RomanscriptsoranyRoman-scriptnamesofplaces outside Europe. The article concludes with a list of Slovenian exonyms that have not yet been examined in seminal specialist literature and that should be included in Slovar slovenskih eksonimov (Dictionary of Slovenian Exonyms). KEY WORDS geography, linguistics, exonym, endonym, Slovenian, normative guide Uredništvo je prispevek prejelo 14. oktobra 2020. 1 Uvod Razlicnedanostivprostoru(naprimernaselja,reke,države)identificiramozzemljepisnimilas­tnimi imeni, ki jih lahko clenimo na razlicne nacine. Ena od temeljnih clenitev zemljepisna imena razvršca med endonime in eksonime. Natancni definiciji obeh pojmov sta predmet vecletnih raz­prav (Kladnik 2009b) v Delovni skupini za eksonime (Working Group on Exonyms), ki deluje v okviru Skupine izvedencev Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena (United Nations Group of Experts on Geographical Names, UNGEGN). Definiciji izrazov, kot jih v svojih raziskavah upo­rablja slovensko imenoslovje, sta povzeti po UNGEGN-ovem Slovarju toponimske terminologije (Glossary…2007): • »Eksonim je zemljepisno ime za topografski objekt ali geografski pojav zunaj obmocja, kjer ima jezik, ki mu eksonim pripada, status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikihobmocja,kjerjetaobjektalipojavzastopan,naprimer/…/francoskoLondreszaangleškoLondon […]« (Kladnik s sodelavci 2013, 17). • »Endonim je ime topografskega objekta ali geografskega pojava v enem od jezikov na obmocju, kjer je ta objekt oziroma pojav, in to ne glede na crkopis ali transliteracijski kljuc, v katerem je zapisano, na primer Varanasi (ne Benares), Aachen (ne Aix-la-Chapelle) […]« (Kladnik s sodelavci 2013, 17). Kladnik in sodelavci (2013) pojasnjujejo še dva termina, in sicer prekmejno zemljepisno ime ter zgodovinsko zemljepisno ime. Prekmejno ime je zemljepisno ime topografskega objekta ali pojava, ki seraztezavvecdržavah,naprimerTheAlps(Alpe),zgodovinskozemljepisnoimepaseuporabljasamo vzgodovinskihvirihingajepoznejenadomestilodrugoime,naprimerMonakovozaMünchen.Slednjega bi lahko oznacil tudi za zgodovinski oziroma arhaicni eksonim. Obravnave starejše rabe slovenskih eksonimov so se lotevali tako jezikoslovci kot geografi. Prvo obširnejšo razpravo je pripravila jezikoslovka Irena Orel (2003), ki je obravnavala slovenske eksonime vcasopisjudo19. stoletja,nekajletpoznejepajeobširnoštudijoeksonimovnapodlagikartografskega gradiva pripravil geograf Drago Kladnik (2007b). Na zavedanje težavnosti zapisovanja in rabe tujih zemljepisnih imen so že pred tem opozorili razlicniraziskovalci. MedgeografijeprviotempisalAntonMelik(1928),istegaletapajeslovarzem­ljepisnih imen, ki zajema tudi eksonime, izdal Josip Brinar (1928). Z izzivi zapisovanja tujih zemljepisnihimenineksonimovpasosesrecevalipredvsemurednikiatlasov,naprimerJakobMedved (1969), Janko Moder (1972) ter Mauro Hrvatin,Drago Kladnik in Drago Perko (2003). Med geogra­fistasepolegKladnikazeksonimipoglobljenoukvarjalaMilanOroženAdamic,kijekotprvipripravil seznam slovenskih eksonimov (1997) in je bil tudi sklicatelj Delovne skupine za eksonime pri Organizaciji združenih narodov, ter Drago Perko, ki se je poleg Kladnika specializiral predvsem za imen držav. V zadnjem obdobju se med geografi posveca preucevanju zemljepisnih imen, med dru­gim tudi eksonimov, tudi Matjaž Geršic. Kladnik, Perko in Geršic so samostojno ali v soavtorstvu pripravili vec del, ki eksonime obravna-vajozrazlicnihvidikov,naprimerGeršicinKladnik(2015;2016),Geršic(2019),Kladnik(1995;2005; 2006;2007a;2007b;2007c;2007d;2009a;2009b;2016),KladnikinBole(2012),KladnikinPerko(2007; 2013a;2013b;2015a;2015b;2017;2018;2019),Kladnikssodelavci(2013;2017),KladnikinGeršic(2014; 2016; 2018), Kladnik in Urbanc (2011), Kladnik in Pipan (2014), Perko in Kladnik (2001; 2017; 2019), Perko, Jordan in Komac (2017) ter Perko (1996a; 1996b). Glavnina omenjenih analiz in razprav je temeljila predvsem na kartografskih virih, medtem ko so kot vire eksonimov spregledale slovenske pravopise. Izjema je bil Slovenski pravopis (2001), v katerem tuja zemljepisna imena obravnava Kladnik (2005). Zaradi sistematicnosti so kartografski viri zagoto­vohvaležnejšivirkotpravopisi,vendarjezvidikaceloviteobravnaveeksonimovtuditogradivovredno natancnejše analize. To nas je vodilo k poglobljeni analizi prvega slovenskega pravopisa v slovenskem jeziku. Zanimali so nas predvsem vplivi na tvorbo eksonimov v pravopisu ter vpliv pravopisa na rabo eksonimov v poznejših kartografskih in geografskih delih. 2 Slovenski pravopisi Prvi urejeni nauk o pisavi, torej pravopis za slovenski jezik, je bil vkljucen v Bohoricevo slovnico Arcticae horulae succisivae, de Latino Carniolanaliteratura, adLatinae linguae analogiam accommoda­ta, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Boëmicae & Lusaticae lingvae, cum Dalmatica & Croatica cognatio, facile deprehenditur (Zimske urice proste o latinsko-kranjski pismenosti, po priliki latinske­gajezikauravnani,izkateresemoškovitskega,rutenskega,poljskega,ceškegainlužiškegajezikasorodnost z dalmatinskim in hrvaškim lahko spozna), ki je bila natisnjena leta 1583, izdana pa leto pozneje v Wittenbergu. Napisana je v latinskem jeziku (Eiselt 2010). Prvi pravopis v slovenskem jeziku pa je bil kot uradno sprejeti šolski prirocnik izdan leta 1899 na Dunaju, torej v Avstro-Ogrski, kjer je bila slovenšcinadeželnijezikvCislajtaniji.Izhodišcnogradivozapripravopravopisajebilslovensko-nem­ški slovar Maksa Pleteršnika, deloma pa se je naslanjal tudi na razmišljanja patra Stanislava Škrabca, ki jih je objavljal v verski reviji Cvetje z vrtov svetega Franciška (Dobrovoljc 2015). Pravopis sestavlja­ta dva dela: splošni, ki vsebuje pravila, in slovarski del. Pripravil ga je slovenski literarni zgodovinar in esejist Fran Levec (slika 1) (Dobrovoljc 2015). Slika 1: Naslovnica Levcevega pravopisa. Levcevemu pravopisu je do danes sledilo še šest temeljnih pravopisnih del (preglednica 1), pravo­pisna poglavja pa so bila vkljucena tudi v nekatere slovnice in druga dela (Ahacic 2015). 3 Metodologija Najprej smo analizirali splošni del Levcevega pravopisa, v katerem so opredeljena pravila, nato še slovarski del. Pri splošnem delu smo zemljepisna imena identificirali v razlicnih poglavjih, ki so veza­na na tematiko zemljepisnih imen, in hkrati skušali ugotoviti odnos avtorja pravopisa do rabe eksonimov. Identificirane eksonime smo primerjali z referencnimi viri, ki so izšli pred pravopisom in po njem. Kot starejši vir smo uporabili Atlant, prvi slovenski atlas sveta, ki je izhajal med letoma 1869 in 1877 (Fridl s sodelavci 2005; Kladnik s sodelavci 2006; Urbanc s sodelavci 2006), kot mlajši refe­rencni vir pa Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim ucnim jezikom (Orožen 1902). Eksonime iz obeh virov vsebuje Slovar slovenskih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a), iz katerega smo dejan­skocrpalipodatkeoimenih.Opozoritivelja,dasmovslovarskemdelutujazemljepisnaimenaidentificirali le, ce se pojavljajo v glavi geselskega clanka ali v njegovem zaglavju (kot zgled). Prav tako smo identi­ficiralivseimenovalniškerazliciceposameznegaimena,torejalonime.Napodlagiizvedeneanalizesmo eksonime, ki jih vsebuje Slovenski pravopis 1899, tudi klasificirali. 4 Rezultati in razprava 4.1 Splošni del Zemljepisna imena, ki jih Levec oznacuje kot krajna imena, najprej obravnava v poglavju o obli­koslovju, ko je govora o sklanjatvi lastnih imen. Na tem mestu med tujimi imeni omenja le Carigrad, ki ga oznaci za izposojeno ime, in nekaj imen v sedanjem zamejstvu (na primer Nabrežina). Bolj poglobljeno se avtor tujih zemljepisnih imen dotakne v tretjem poglavju o debloslovju, v pod-poglavjuKakoobrazimotujaimena.Ugotavlja,dasmovsvojjezikzaradimednarodnihpovezav,trgovine, cerkvenih in državnih uredb sprejeli tudi številne tuje besede, ki jih ni primerno sloveniti, saj bisenji- Preglednica 1: Seznam dosedanjih slovenskih pravopisov. naslov leto izida avtor/avtorji Slovenski pravopis 1899 Fran Levec Slovenski pravopis 1920 Anton Breznik Slovenski pravopis 1935, 1937 Anton Breznik, Fran Ramovš Slovenski pravopis 1950 Fran Ramovš, Oton Župancic, Anton Bajec, Rudolf Kolaric, MirkoRupel, Matej Šmalc, Jakob Šolar Slovenski pravopis 1962 Anton Bajec, Rudolf Kolaric, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel,Anton Sovrč, Matej Šmalc, Jakob Šolar, France Tomšic Slovenski pravopis 2001 Jože Toporišic (urednik), Franc Jakopin, Janko Moder, Janez Dular, Stane Suhadolnik, Janez Menart, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar, Martin Ahlin, Milena Hajnšek – Holz, Ljudmila Bokal, Alenka Gložancev, Janez Keber, Branka Lazar, Zvonka Praznik, Jerica Snoj hovpomenlahkoizgubil(naprimerrealka.recnašola).»…Kerpaslovenšcinatujimbesedamninaklo­njena,izkušamotujkam,zlastikadarsovzeteizstarodobnihjezikov,vdeblihkakorvkoncnicahdatikolikor mocidomacelicestem,dajihuravnamopoglasovnihpravilihslovenskegajezikananastopnenacine…« (Levec 1899, 62). Avtor zatem sistematicno navaja razlicne glasovne kombinacije, pri katerih prihaja do slovenjenja lastnih imen na splošno: • spreminjanje tujih dvoglasnikov: au . av, eu . ev, ai . aj, ei . ej, oi . oj, ui . uj, ae in ie . v, na pri­mer Australia . Avstralija; • vrivanjeglasuj(tj.zapolnitevhiatameddvemasamoglasnikoma)vkoncajihia,ie,ea,naprimerItalia . Italija; • odpravljanje podvojenih soglasnikov, na primer Gallia . Galija; • spreminjanje tujih veccrkij v slovensko enocrkovno ustreznico ch . k ali h, ph . f, q(u) . k(v), rh . r, th . t, x . ks, y . i, na primer Triphylia . Trifilija; • zapis latinskega c se pred e, i, y piše kot c, v drugih primerih pa kot k, na primer Celeia . Celeja. Splošnim pravilom podomacevanja sledijo pravila, vezana na posamezni jezik. Najprej sta skupaj obravnavana gršcina in latinšcina, za kateri veljajo naslednja pravila: • lastna imena moškega in ženskega spola ohranijo koncnico -a, na primer Creta . Kreta; • v grških lastnih imenih s koncnico -e se le-ta spremeni v -a; • v lastnih imenih moškega spola s koncaji -as, -ias in -yas, se opušca koncni s; • lastna imena na -es, -os, -us, -um te koncaje izgubijo, kadar pa sta na koncu dva soglasnika, ki nista -rk, -rp, -rt, -nd, -nt in -st, se mednju vrine polglasni e; • lastna imena na -ios, -ius, -aos, -aus, -aeus, -eus, -ous, -aeum, -ion in -ium izgubijo koncaj -os, -us, ­on in -um ter dobijo koncaj j, na primer Piraeus . Pirej; • pri nekaterih imenih pokrajin se koncnica -um spremeni v -ja, na primer Latium . Lacija; • grška lastna imena s koncajem -on, -or in -an ter tista latinska, ki se sklanjajo po zgledu tretje skla­njatve in v rodilniku ednine razen sklonila ne dobijo dodatnega glasu, ostajajo nespremenjena, na primer Babylon . Babilon; • v grških in latinskih imenih, ki v rodilniku ednine pred sklonilom dobijo podaljšek ali spremenijo koncnico, se sklonilo opušca – samostalniki moškega spola ostanejo nespremenjeni, samostalniki ženskega spola pa dobijo slovensko koncnico -a, na primer Aeolis . Eolida; • grška imena ženskega spola s koncnico -o slednjo ohranijo; • množinskazemljepisnaimenaskoncnico-ae(ai),-i(oi),-ain-essetudivslovenšcinisklanjajovmno­žini, na primer Delphi: Delfi . Delfov (rod.), Delfom (daj.); • grška imena s koncajem -polis so v slovenšcini lahko ženskega ali moškega spola, na primer Akropolis . Akropola in Neapolis . Neapol; • nekatera imena, kot so Albis, Rhenus, Rhodanus, imajo slovenske oblike Laba, Rena ali Ren in Rona ali Rodan. Avtorseprinavajanjupravilpodomacevanja,kitvorijoeksonimerazlicnihtipov,dotaknetudipopol­ noma slovenskih imen, na primer Sveta gora za Athos in Zora za Eos. Sledijo pravila glede nemških zemljepisnih imen, ki jih je mogoce zapisovati na tri nacine: • ce je za nemško zemljepisno ime na voljo posebno slovansko ime, je treba uporabiti to, na primer Austerlitz . Slavkov;nekateratovrstnaimenasomanjpoznana,zatojetrebavoklepajuzapisatitudi endonim, na primer Decin (Tetschen); • ce za nemško lastno ime nimamo slovenskega imena, je treba uporabiti latinsko, romansko ali sta­rejše nemško ime, ki je glasovno bližje slovenšcini, na primer Basel . Bazileja; • nekatera nemška imena je treba pri rabi v slovenšcini ohraniti v izvirni obliki, torej kot endonim – izjemajerabazemljepisnihimenvknjigah,»namenjenihpreprostemunarodu,kineznabratitujihcrk« (Levec 1899, 69); tedaj se jih lahko zapiše v podomaceni obliki, na primer Würzburg . Vircburg. Pri madžarskih imenih je treba uporabljati bodisi slovenska imena, na primer Bars . Tekov, bodisi endonimsko obliko imena, pri cemer je v oklepaju treba dopisati slovensko izreko, na primer Erzsebetváros (Eržebetvaroš). Ce je besedilo namenjeno preprostemu bralstvu, se takšna imena lahko piše skladno s slovenskim pravopisom. Pri tem velja upoštevati naslednje glasovne prilagoditve: gy . dž, z . z, sz . s, zs . ž, s . š, cs . c, cz . c, na primer Füzes Gyarmat . Fizeš Džarmat. Pri italijanskih imenih pravopis navaja tri možne razlicice zapisa: • ce za italijansko ime obstaja slovenska imenska razlicica, jo je treba uporabiti, na primer Ancona . Jakin; • ce se italijansko ime v izreki ne razlikuje od slovenske, se ga rabi nespremenjeno, na primer Livorno . Livorno; • kadar pa za italijanska imena nimamo domacih (tj. slovenskih) imen, se uporabijo izvirna imena, v oklepaju pa jim je treba pripisati ustrezno izreko, na primer Chiusaforte (Kjuzaforte). Ker se zapis francoskih, španskih, portugalskih in angleških imen zelo razlikuje od njihove izreke, je treba skladno s pravopisom uporabiti izvorno obliko imena, v oklepaju pa pripisati slovensko izre­ko, na primer Bordeaux (Bordó), Cadix (Kadiz), Marajó (Maražó), New York (Novi Jork). Edino ime, ki ga pravopis omenja kot izjemo, je Pariz, za katerega narekuje rabo slovenskega eksonima. V splošnem pravopis narekuje, da je treba v knjigah, namenjenih »preprostemu narodu in mladim ljudem«, vsa tuja imena pisati po izreki in ne v izvirni obliki. Zadnji sklop pravil je vezan na slovanska imena: • pri srbohrvaškem jeziku je ob podomacevanju treba uporabiti naslednja pravila precrkovanja: c . c, u . ol, ac . ec, ak . ek, ar . er, ije . e, na primer Dugopolje . Dolgo polje; • pri ceških imenih je treba upoštevati naslednja pravila precrkovanja oziroma podomacevanja: • h . g, na primer Králové Hradec . Kraljev Gradec; • ch . h, na primer Chrastov . Hrastov; • y in ý . i, na primer Svobodné dvory . Svobodni dvori; • zlogotvorni l . ol, na primer Plzen . Polzenj; • n . nj, na primer Velen . Velenj; • t in t pred e in i . c, d . dž ali j, na primer Lšten . Lšcenj; • r . r ali ž (ob p, t, k, h pa š), na primer Príbram . Pribram in Pšibram; • ce obstajajo slovenska imena, jih je treba uporabiti, na primer Mezirící . Medrecje; • pri poljskih imenih je treba upoštevati naslednja pravila: • l . l, ki se za soglasniki in pred samoglasniki izgovarja cisto, pred soglasniki in na koncu pa kakor [u] (u), na primer Wolnowies . Volnovec (izg. Vounovec); .. • rz . ž ali r (ob p, t, k, h pa š) na primer Jedrzejowicz . Jendžejovic (izg. Jendrejovic); • c, s, z ter ci, si, zi . c, š, ž, na primer Kosciuszko . Košcuško; • sz . š, cz . c, na primer Szczawnica . Šcavnica; • nosnika a in e se pišeta kot on, om ali en, na primer Oswiecim . Ošvjencim; • številna poljska imena se lahko pišejo tako, kot bi se ime izgovarjala, ce bi bila izvorno slovenska, na primer Podgóze . Podgorje. Pri ceških in poljskih imenih se, kadar je v enem zlogu vec soglasnikov, mednje vrine samoglas­nik, na primer Litomýšl . Litomišel, Lwów . Levov (Levec 1899). Iznavodilzazapistujihzemljepisnihimenvprvemslovenskempravopisusetorejnakazujejoneka­teresplošnesmernicenjihoverabe.Natancnanavodilapripodomacevanjusobrezdvomavodilaktvorbi številnih novih podomacenih zemljepisnih imen, obenem pa se v pravilih eksplicitno izraža zaveda­nje o obeh glavnih tipih zemljepisnih imen, endonimih in eksonimih. Raba oblike tujih zemljepisnih imen je odvisna predvsem od izvornega jezika. Pri gršcini in latinšcini lahko ugotovimo, da je v pra­vopisu veliko pravil za podomacevanje, le redka pa so slovenska imena, na primer Carigrad. Ta imena Levecoznacujekot »posebnadomacaimena«ali»posebnaslovanskaimena«inpriporocanjihovorabo. Tovrstnih primerov je bistveno vec pri nemških, italijanskih in madžarskih imenih, medtem kojih pri angleških, španskih, portugalskih in francoskih skorajda ni. 4.2 Slovarski del Pri pregledu slovarskega dela pravopisa, ki obsega 38 strani, smo ugotovili, da je v njem zelo malo zemljepisnih imen. Izjeme so imena Atos, Dunaj in Pariz, nekaj imen slovenskih krajev ter nekaj pre­bivalskih imen, izpeljanih iz zemljepisnih imen, na primer African, American, Anglež. Bistveno vecji nabor zemljepisnih imen, tudi eksonimov, je torej v prvem, splošnem delu pravopisa. 4.3 Imenski korpus Imenski korpus, ki je predmet analize, vsebuje zemljepisna imena, ki jih kot domaca opredeljuje avtor ali pa se razlikujejo od aktualnih endonimov. Korpus vsebuje 274 poimenovanih topografskih objektov za katera avtor navaja 291 eksonimov – v 17 primerih sta torej navedeni po dve eksonimski razlicici oziroma alonima. Preglednica 2: Primerjava razlicnih eksonimov za isti topografski objekt, ki se pojavljajo tako v Atlantu kot v pravopisu. Atlant Pravopis 1899 sodoben endonim/sodoben eksonim Kiklade Ciklade Kikládes/Kikladi Banska Bistrica Banjška Bistrica Banská Bystrica/Banska Bistrica Belgrad/Erdeljski Belgrad Erdeljski Beli grad Alba Iulia/– Bihec Bihac Bihac/– Bolzan (Bocen) Bolcan Bolzano-Bozen/– Breze Breže Friesach/Breže Brunšvik Brunsvik Braunschweig/– Budejovice Budejevice Ceské Budejovice/Ceške Budjejovice Draždane Draždani Dresden/– Erdelj/Erdeljsko Zalesje Transilvania; Ardeal; Erdély; Siebenbürgen/ Transilvanija; Erdeljsko; Sedmograška Glimona Glemona Gemona del Friuli; Glemone/Humin; Gumin Inšpruk/Innsbruk Inomost Innsbruck/– Korske planine Golovec Koralpe/Golica Kraljevi Gradec Kraljev Gradec Hradec Králové/Kraljevi Gradec Mnihov Monakovo München/– Pelzenj Polzenj Plzen/Plzen Pomorje Pomoransko Pommern; Pomorze/Pomorjanska Smrecine Smrecnice Fichtelgebirge; Smrciny/Smrecine Stolni Belgrad Stolni Beli grad Székesfehérvár/– Šopronj Sopronj Sopron/– Švajca/Švicarsko Švica Schweiz; Suisse; Svizzera; Svizra/Švica Veliki Glokner Veliki Klek Großglockner/Veliki Klek Videm Vidim Udine; Udin/Videm; Viden Eksonimov, ki jih vsebujeta tako Levcev pravopis kot starejši referencni vir (Atlant; Fridl s sode-lavci2005),je86,takšnih,kijihvsebujemlajšareferencnaliteratura(Orožen1902),pa62.Eksonimov, ki so navedeni tako v pravopisu, kot tudi v obeh referencnih delih, je 56. Ce primerjamo eksonime v Levcevem pravopisu z eksonimi, navedenih v Atlantu (preglednica 2), torejstarejšireferencniliteraturi,ugotovimo,dagrev46-ihprimerihzaidenticnooblikoeksonima(na primer Budišin, Dunaj, Lipsko). V 17-ih primerih pa gre za delno ujemanje. V Atlantu sta na primer eksonimAvstralijainnjegovalonimNovaHolandija,LevcevpravopispavsebujeleimeAvstralija.Takšnih primerov je 12, od tega so v Atlantu šestkrat navedeni po dve eksonimski razlicici, šestkrat pa celo po tri. Levec po dva alonima navaja v šestih primerih, na primer Šumava in alonim Ceški les. V 23-ihpri­merih se eksonimi v Atlantu in v pravopisu razlikujejo. Razlike so lahko zelo majhne (na primer Breze oziroma Breže), lahko pa gre za imena, ki so si razlicna do te mere, da jih brez iste lokacije nazemljevidutežkoprepoznamokotalonima,naprimerKorskeplanine(vAtlantu)oziromaGolovec (v pravopisu). Ce eksonime v Pravopisu iz leta 1899 primerjamo s poznejšo referencno literaturo (Orožen 1902; preglednica 3), ugotovimo, da oba vira navajata eksonime za 62 topografskih objektov. Njihova pri­merjavapokaže,dasov33primerihidenticni(naprimerBlatnojezero,Pecuh,Levov),v22-ihprimerih se razlikujejo (na primer Monakovo oziroma Munchen), v šestih primerih pa gre za delno ujemanje. VštirihprimerihnamrecalonimenavajaPravopis(naprimerRonainRodan),vdvehpaOrožnovatlas (na primer Bolcan in Bozen). Preglednica3:Primerjava razlicniheksonimov zaisti topografskiobjekt, kise pojavljajotakovLevcevem pravopisu kot v Orožnovem atlasu. Pravopis 1899 Orožnov atlas sodoben endonim/sodoben eksonim Neapol Napolj Napoli/Neapelj Banjška Bistrica Banska Bistrica Banská Bystrica/Banska Bistrica Bruselj Brüssel Brussel; Bruxelles/Bruselj Dneper Dnieper/Dnjeper Dnepr; Dnjapro; Dnipro/Dneper Dnester Dnjester Dnister; Nistru/Dnester Erdeljski Beli grad Karlsburg Alba Iulia/– Hesija/Hesensko Hesko Hessen/– Kodanj Kopenhagen Křbenhavn/– Kraljev Gradec Kraljevi Gradec Hradec Králové/Kraljevi Gradec Monakovo Munchen München/– Moriš Maros Mures; Maros/Mureš Polzenj Plzen/Plzenj Plzen/Plzen Smrecnice Smrecina Fichtelgebirge; Smrciny/Smrecine Sopronj Šopronj Sopron/– Staro mesto Cedad Cividale del Friuli; Cividât/Cedad Stolni Beli grad Stolni Beligrad Székesfehérvár/– Vidim Videm Udine; Udin/Videm; Viden Zalesje Erdeljsko Transilvania; Ardeal; Erdély; Siebenbürgen/ Transilvanija; Erdeljsko; Sedmograška Primerjava eksonimov v nizu vseh treh virov pokaže, da so v 18-ih primerih v vseh treh navedeni istieksonimi,naprimerDunaj,Praga,Levov,Sibinj,Gdansko,ledvaprimerapastatakšna,kjerseekso­nimivvsehtrehvirihrazlikujejo(Smrecnice–Smrecine–Smrecina;Polzenj –Pelzenj–Plzen/Plzenj). Primerjavassedanjoraboeksonimov,kiimajovSlovarjuslovenskiheksonimov(KladnikinPerko 2013a)statusnujneoziromapriporocljiverabepokaže,daje17primerovtakšnih,kjerjevsodobnirabi nujnaalipriporocljivaistaeksonimskaoblika,kotjonavajajovsitrijeobravnavaniviri(naprimerItalija, Atene, Mozela). Dva eksonima (Gdansko in Levov) sta takšna, ki se v vseh treh virih pojavljata v dru-gacniheksonimskihoblikahkotjepriporocenoalinujnovsodobnirabi.Rabapetiheksonimovjedanes neprimerna ali manj priporocljiva, zato se namesto njih svetuje rabo endonima. Ti primeri so Sibinj (Sibiu),Kraljevec(Kaliningrad),Braševo(Brasov),Murica(Mürz)intudiPecuh(Pécs),kijemedvsemi petimi imeni še najbolj zakoreninjen. 4.4 Slovar novih eksonimov Iz pravopisnega nabora eksonimov za 274 topografskih objektov smo najprej izlocili tiste eksoni­me,kisevidenticnioblikipojavljajobodisivCigaletovemAtlantubodisivOrožnovemšolskematlasu. Takšnih primerov je 79. Za nadaljnjo obravnavo je tako ostalo 195 topografskih objektov, poimeno­vanih z eksonimi, navedenih v pravopisu. V tej skupini moramo najprej razmejiti med eksonimi, kot jihjekonec19.stoletjarazumelLevecinsodandaneszaradispremembpoliticnihmejadejanskoendo­nimi, in preostalimi eksonimi. Slika 2: Stara oljka v Baru velja za najstarejše drevo v Evropi. Za to crnogorsko pristaniško mesto Levec navaja eksonimsko razlicico Bar in endonimsko obliko Antivari. Slednje je brez dvoma italijanskega izvora, zanimivo pa je, da se je kljub dejstvu, da je mesto po podpisu Berlinskega miru 13. julija 1878 pripadlo Crni gori, in so mu ob tem spremenili ime, italijanska razlicica imena uporabljala še naprej. Prvaskupinavsebuje31imen–grepredvsemzaimenavtedanjivecnacionalniAvstro-Ogrski,kjer jebilvavstrijskemdelu(Cislajtanija)uradnijeziknemšcina,vendarsobilivposameznihdeželahurad­nitudinekaterideželnijeziki,medtemkojebilvogrskemdelu(Translajtanija)uradnijeziklemadžaršcina. Poleg Nemcev in Madžarov so bili med številcnejšimi etnicnimi skupinami tudi Cehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci,Slovenci,Hrvati,Srbi,RomuniinItalijani(Shepherd1911).Nekatereetnicneskupinesobile zaradi zgodovinskih okolišcin politicno odrezane od maticnih dežel, na primer Italijani v priobalnem deluPrimorjaaliMadžarivBukovini. Vsetojevplivalonadojemanjeendonimskihoblikimen,ceprav o njihovi sistematicni rabi glede na prevladujoco etnicno skupino ne moremo govoriti. Ta paradigma se namrec izkaže za zmotno že na primeru Dalmacije, kjer so bila kot endonimi v rabi številna itali­janskaimena,cepravjebilavecinaprebivalcevslovanskegaizvora.PodobnojetudivprimeruVzhodne Galicije, kjer so med vecinsko ukrajinsko etnicno skupino v mestu Lvovu prevladovali Poljaki, pa se poljska oblika imena kljub temu ni uveljavila v širši rabi. Ocitno je, da tradicija rabe dolocene endo­nimske oblike izhaja iz še starejših zgodovinskih obdobij, v primeru Dalmacije iz casa Beneške republike, pri cemer velja opozoriti, da so tudi Francozi, ki so na delu tega ozemlja ustanovili Ilirske province (slika 2 in 3), uporabljali italijanska imena. Vtej,takoimenovaniendonimskiskupini,posebejizpostavljamoimeni,kistazdajslovenskaendo­nima, Levec pa ju opredeljuje kot eksonima. Prvo je Mur oziroma Mura, torej ime reke na vzhodu Slovenije, ki tece tudi po sosednjih državah Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Ceprav je bila Mura mejna reka,Levecslovenskegaimenanedojemakotenakovredneganemškemu,cetudizatakšensklepnibilo nobenelogicnepodlage.PosebejzanimivojeimeMasernnaKocevskem,kigaLevecdojemakotendo­nim,karjezgledišcasodobneterminologijetudibilo,vendarjebiloocitnožetedajznanotudislovensko Slika 3: Izsek iz francoskega zemljevida Ilirskih provinc Gaetana Palme (Carte des PróvincesIllyriennes, 1812; Gašperic, Orožen Adamic in Šumrada 2012), na katerem so v Kvarnerju in Dalmaciji navedena vecinoma italijanska imena. imeGrcarice,kigapredlagazarabovslovenskemjeziku.PosebenprimerjenavedbaimenCapodistria in Kopar kot enakovrednih eksonimov (pri cemer je dandanes zaradi uradne dvojezicnosti v sloven-ski Istri Capodistria tudi sodoben endonim). V obdobju nastanka pravopisa je bilo to ozemlje del Avstrijskega primorja, kronske dežele Avstro-Ogrske z izrazito vecetnicno prebivalstveno sestavo. Avstrijskoprimorje so sestavljali Istra ter Goriška inGradiškatermestoTrst.Narodnostnojebilapokrajinazelopestra.PrevladovalisoItalijaniinFurlani (40%),sledilisojimSlovenci(31%)inHrvati(19%)terostaleetnicneskupine(10%).Poglednadele­že etnicnih skupin v posamezni pokrajini pa kaže, da so v Istri (kamor je spadal tudi Koper) prevladovaliHrvati(43,5%),sledilisojimItalijani(38,1%),natretjemmestupasobiliSlovenci(14,3%). OdsotnostdojemanjaimenaKoperkotslovenskegaendonimatorejlahkorazumemokotposledicoskrom­nega deleža slovenskega prebivalstva (Küstenland 2020). Poimenovanih topografskih objektov, ki jim že Levec pripisuje eksonimsko razlicico, takšen sta­tus pa imajo tudi v sodobnosti, je 164. Med njimi se identicne eksonimske razlicice, kot jih je uporabil Levec,pojavljajotudivnovejšihvirih,nakaterihtemeljiSlovarslovenskiheksonimov(KladnikinPerko 2013a) – takšnih primerov je 15. V dveh primerih slovar vira njunega zajema ne navaja; gre za imeni Inomost in Monakovo, ki pa sta v nekaterih drugih virih identificirani kot nekdanja oziroma arhaicna eksonima (na primer Upelj 2018). Imen, ki jih aktualni slovar ne vsebuje, a jih Levec navaja kot ekso­nimeinjimtakšenstatuslahkopripišemotudissodobnegagledišca,je151.Navajamojihvpreglednici4, pri cemer je v prvem stolpcu zapisan endonim, kot ga navaja Levec (ce ga ne, je to oznaceno s pomi­šljajem –), v drugem stolpcu je naveden eksonim, kot ga navaja Levec (ce navaja vec alternativnih eksonimov, so posamezne navedbe locene s poševnico /), v tretjem sta navedena sodobna endonim in eksonim (slednji le v primeru, ce ga navaja Slovar slovenskih eksonimov, sicer je uporabljen znak –), zadnji stolpec pa je namenjen opombam. Imena v koncnem naboru eksonimov (preglednica 4, drugi stolpec), ki jih aktualni Slovar sloven-skiheksonimov(KladnikinPerko2013a)šenevsebuje,lahkooznacimokotarhaicneeksonime,katerih raba je v sodobnem jeziku sicer neustrezna, je pa njihova obravnava nujna z vidika jezikovne kultur­ne dedišcine. Pripomore lahko tudi k lažjemu razumevanju starejših besedil, zato bi bilo vsaj nekatere smiselno vkljuciti v obstojeci slovar. 5 Sklep Prvi slovenski pravopis v slovenskem jeziku, izdan leta 1899, eksplicitno navaja obstoj eksonimov, za katere sicer ne uporablja sodobne terminologije. Dejstvo, da se je že Levec zavedal obstoja tovrstnih imen, kaže, da so eksonimi razmeroma star pojav tudi v slovenskem jeziku. V grobem jih lahko raz­delimonaeksonime,kisonastalizaradivcasunastankaaktualnihpravilprecrkovanjaizposameznega jezika, in na klasicne eksonime. Posebej zanimiv je tudi avtorjev napotek piscem glede rabe eksoni­mov v odvisnosti od ciljne publike. Sklenemo lahko, da glede zapisa tujih zemljepisnih imen Levec upošteva dve knjižni normi, to je normo namenjeno »preprostemu narodu, ki ne zna brati tujih crk« (Levec 1899, 69), in normo, namenjeno bolj izobraženim bralcem. Levcev pravopis se osredinja pred­vsem na zemljepisna imena v naši bližini oziroma v evropskem kulturnem prostoru. Popolnoma pa soizpušcenaimenaiznelatinicnihpisavinimenanadrugihcelinah,kijihavtorneomenjanitivsploš­nem niti v slovarskem delu. Dojemanjeeksonimovvobravnavanempravopisumoramogledatiskoziperspektivotedanjegacasa, kojebilapoliticnarazdelitevEvropedrugacnakotvsodobnosti.Hkrativeljaupoštevatirazlicnerazna­rodovalne težnje vecinskih narodov in nacela tedanje rabe uradnih jezikov (številne nemške imenske oblike na slovanskem poselitvenem obmocju Cislajtanije, mocna prevlada madžarskih imenskih oblik na obmocju Translajtanije, prisotnost italijanskih imen v Istri). Preglednica 4: Seznam evidentiranih eksonimov v Levcevem pravopisu, ki jih aktualni slovar slovenskih eksonimov še ne vsebuje. endonim (Slovenski pravopis 1899) eksonim (Slovenski pravopis 1899) sodobni endonim/eksonim opomba (Slovar Slovenskih eksonimov 2013a) – Amfipol Amphípolis/Amfipolis Carlopago Bag Karlobag/– Carlopago je italijansko ime. Do leta 1850 je bilo v veljavi ime Carlobago, po tem letu pa Karlopago. Neusohl/Besztercze Banjška Bistrica Banská Bystrica/ Neusohl je nemško ime, Besztercze Bánya Banska Bistrica Bánya je madžarsko ime. Berlin Berolin Berlin/– Biala Biala/Bela Biala/– Bibracte Bibrakta Bibracte/– Bober Bobrava Bóbr, Bobr/– Bober je nemško ime za ceško-poljsko reko. Bunzlau Boleslav Boleslawiec/– Bunzlau je nemško ime za poljsko mesto. Bonn Bona Bonn/– Beregh Bregi Bereg/– Identifikacija pomensko ni povsem jasna. Verjetno gre za poimenovanje nekdanje madžarske grofije, ki je po trianonski pogodbi vecinoma pripadla tedanjiCeškoslovaški,podrugisvetovni vojni pa Sovjetski zvezi oziroma Ukrajini. Bregenz Bregnica Bregenz/– Staroslovensko tudi Brežnica. Lundenburg Bretislav Breclav/– Pojavlja se tudi eksonimska oblika Breclav; Lundenburg je nemško ime. Breisach Breze Breisach/– Brezová Brezova/Bzezova Brezová/– Breisgau Brisgava Breisgau/– Bríštany Bríšcani Bríštany/– Furth Brod Fürth/– Brügge Bruga Brugge; Bruges/– Braunschweig Brunsvik Braunschweig/– Achen Cahe Aachen/– Cyclades Ciklade Kikládes/Kikladi – Cirene Kyrene; Cyrene; Shahhat/ Kirena; Kirene Cacak Cacek Cacak/– endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Cuprija Cuprija Cuprija/– Tetschen Decin Decín/– Tetschen je nemško ime; v casu nastanka pravopisa je tam živela mocna nemška manjšina. Giongyes Dindeš Gyöngyös/– Hrvatje na Madžarskem naselje imenujejo Đunduš, izvirno ime pomeni »izdelan iz biserov«. Gre za najverjetnejšo lokacijo. Jokö Dobra voda Dobrá Voda/– Jokö (sodobno Jóko) je madžarsko ime; v casu nastanka pravopisa je bilo to obmocje del madžarske krone. Langenlois Dolga Luža Langenlois/– Dugopolje Dolgo polje Dugopolje/– Doly Doli Doly/– Dabrawa Dombrava/Dobrava Dabrowa/– Somos Drinov Drienov/– Izvorno ime Somos je madžarsko. Dubis Dub Le Doubs/– Dzwierzuty Džvježute Dzwierzuty/– Aegae Ege Aigai/Ajge Ege je sodobni hrvaški eksonim. – Fidene Fidenae/– Franken Frankonija Franken/Frankovska Weissenfels Fužine Weißenfels/– Gödöllö Gedelov Gödöllo/– Gemona Glemona Gemona del Friuli;Glemone/ Humin; Gumin Gleiwitz Glivice Gliwice/– Gleiwitz je nemško ime, v casu nastanka pravopisa je bilo to nemško ozemlje. Hluboká Globoka tocna identifikacija Lahko gre za ceško mesto Hluboká ni mogoca nad Vltavou, a je to ime v veljavi šele od leta 1912 (pred tem Podhrad), lahko pa gre za poimenovanje gradu Hluboká ali pa kakšno manjše istoimensko naselje. Glogau Glogova Glogów/– Glogau je nemško ime, v casu nastanka pravopisa je bilo to nemško mesto. Gnesen Gnezno Gniezno/– Gnesen je nemško ime; nenavadno je, da ga pravopis navaja klub dejstvu, da je bilo to tudi v casu nastanka pravopisa poljsko ozemlje. Matjaž Geršic Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa endonim (Slovenski pravopis 1899) eksonim (Slovenski pravopis 1899) sodobni endonim/eksonim opomba (Slovar Slovenskih eksonimov 2013a) Koralpe Hora Golovec Gora Koralpe/Golica identifikacija ni mogoca To ime ima vec topografskih objektov na Ceškem. Auspitz Gröningen Halys Gostopec Groninga Halij Hustopece/– Gröningen/– Kizilirmak/– Auspitz je nemško ime. Reka je znana tudi pod imenom Halys; izvorno ime Kizilirmak pomeni »Rdeca reka«. Eger Jagar. Chlum Chmelník Chrastov Chráštany Chudoba Heb Hlum Hmelnik Hrastov Hrašcani Hudoba Eger/– Chlum/– Chmelník/– Chrástov/– Chráštany/– Chudoba/– Viri navajajo tudi slovenski eksonim. Ime vec ceških naselij. Lahko gre za poljski ali ceški endonim. Iglau Iglava Jihlava/– Iglau je nemško ime; naselje od 13. stoletja velja za nemški jezikovni otok. Eibiswald Ivnica Eibiswald/Ivnik Eisach Camenz Kety Glatz Izaka Kamenica Kenti Kladsko Isarco/– Kamieniec Zabkowicali Kamenz/– Kety/– Klodzko/– Eisach je izvorno nemško ime, saj je Južna Tirolska postala del Italije šele po prvi svetovni vojni. ki Identifikacija ni jasna. V prvem primeru gre za poljsko vas, v drugem pa za vzhodnonemško mesto (v lužiški srbšcini Kamjenc). Slovensko ime je enako ceškemu; Glatz je nemško ime – v casu nastanka pravopisa je bilo to ozemlje nemško. Coblenz Koblice Koblenz/– Endonimska imenska oblika Coblenz je bila v rabi do leta 1926. Köln Kolonija Köln/– Viri navajajo tudi arhaicni slovenski eksonim Kelmorajn. Komorn Komarno Komárom/– Komorn je nemško ime. Kottbus Kotvica Cottbus/– Kottbus je staronemška imenska oblika. Kragujevac Kragujevec Kragujevac/– Králové Hradec Kraljev Gradec Hradec Králové/KralGradec jevi Glede na prevod izvirnega ceškega imena bi moralo biti ustrezno slovensko ime Kraljicin Gradec. endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Kricen Kricenj Kricen/– Chur Kurija Chur/– – Lacija Lazio/Lacij – Leontini Lentini/– Sicilijanska oblika imena je Lintini, latinska Leontium, nekdaj znano tudi kot Leontini ali Leontinoi. Leech Litomýšl Lšten Liha Litomišel Lšcenj Lech/– Litomyšl/– Lšten/– Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Zanimivo je, da Levec v pravopisu ni uporabil nemškega imena Leitomischl, ceprav je bilo v tistem casu mesto poseljeno z Nemci, ki so jih z Beneševimi dekreti izgnali leta 1945. Lubiaž Lützen Mezirící Milae Lubjonž Lužin Medrecje Mile Lubiaz/– Lützen/– Mezirící/– Mílos/Melos; Milos Glede na dejstvo, da je bilo obmocje do druge svetovne vojne del Nemcije, preseneca, da Levec za izvorno ime ni uporabil nemškeimenskeoblikeLeubus. Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Maros Vásárhely Moriški Novi tr g Târgu Mure./– Izvorno ime je madžarsko, obe imeni pa pomenita »trg, tržnica ob Mure.u«. Obmocje je po prvi svetovni vojni postalo del Romunije. Nürnberg Norimberg Nürnberg/– Slovenski eksonim verjetno izhaja iz ceške imenske oblike Norimberk. Ujvár Novi grad Uivar/– Izvorno ime je madžarsko. Dulcigno Odsinj Ulcinj/– Dulcigno je italijansko ime, zaradi vecinskega albanskega prebivalstva je v rabi tudi ime Ulqin ali Ulqini. Herrenhut Ohranov Herrnhut/– Eksonim izhaja iz lužiškosrbskega imena Ochranow ali ceškega Ochranov. Oppeln Opolje Opole/– Oppeln je nemško ime. V casu nastanka pravopisa je bilo to nemško ozemlje, vecinsko poseljeno s Poljaki. Oswiecim/ Auschwitz Ošvjencim/ Osvetim Oswiecim/Ošviencim Auschwitz je nemško ime. Tako se je med drugo svetovno vojno imenovalo tamkajšnje koncentracijsko taborišce. Matjaž Geršic Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Pfalz Palacija/Palatinsko Pfalz/Pfalška Slovenski eksonim Palatinsko izhaja iz dejstva, da je bilo obmocje nekoc pod jurisdikcijo grofa Palatina. Pedena Pican Pican/– Pedena je italijansko ime, viri navajajo tudi slovenski eksonim Picen. Plataeae Plateje Plataiai; Plátaia/Plataje Daruvar Podborje Daruvar/– Podgórze Podgoze/Podgorje Podgórze/– Kapolna – Kerkas Pokrivnica Kerkáskápolna/– Pilsen/Plzen Polzenj Plzen/Plzen Pilsen je nemško ime. Pommern Pomoransko Pommern; Pomorze/ Pomorjanska Pozsony Požunj Bratislava/– Izvorno ime je madžarsko; iz njega je izpeljan tudi tedanji slovenski eksonim. Slovaško ime Bratislava je v rabi od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemšcine izhajajoce ime Prešporok. Preneste Prísecnice Príbram Przemysl Prenesta Presecnice Pribram/Pšibram Psemišel Foro civile di PrenestPalestrina/– Prísecnice/– Príbram/– Przemysl/– e; Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Kljub mocni nemški prisotnosti v casu nastanka pravopisa je zanimivo, da Levec ni uporabil nemške imenske oblike Preßnitz kot izvorne. Györ Rzeczyca Regen Regensburg Rab Recica Rezna Rezno/Ratisbona Gyor/– Rzeczyca/– Regen/– Regensburg/– Izvorno ime je madžarsko, Ráb je slovaški eksonim, viri kot slovenski eksonim navajajo tudi imensko obliko Jura. Eksonim Rezno verjetno izhaja iz ceškega eksonima Rezno, Ratisbona pa je italijanska imenska oblika. Semmering Semernik Semmering/– Sajó Slana Sajó, Slaná/– Sokol Sokol/Sokov Sokól/– Geografski vestnik 92-1, 2020 Polemike endonim eksonim sodobni endonim/eksonim opomba (Slovenski (Slovenski (Slovar Slovenskih pravopis 1899) pravopis 1899) eksonimov 2013a) Szepes Spiška Spiš, Spisz/– Izvirnik je madžarski, do 19. stoletja del Ogrske, zdaj pa je razdeljeno med Slovaško in Poljsko. Spree Spreva Spree/– Slovenski eksonim verjetno izhaja iz ceškega imena Spréva. Stargard Stari grad Stargard Szczecinski/ Stargrad (in Pommern) je nemška imenska oblika. Staro mjesto Staro mesto identifikacija ni mogoca – Susa Shush/Suza Zwittau Svitava Svitava/– Zwittau je staro nemško ime za ceško reko, sodobni nemški eksonim je Zwittawa. Zwittau Svitave Svitavy/– Zwittau je nemško ime za ceško mesto, ki je bilo do druge svetovne vojne vecinsko poseljeno z Nemci. Svobodné dvory Svobodni dvori Svobodné Dvory/– Sckärding Šarnica Scharnitz/– Navedena je verjetna identifikacija zemljepisnega imena. Sasvár Šasin Šaštín/– Izvorno ime Sasvár je madžarsko. Szczawnica Šcavnica Szczawnica/– Štávnice Šcavnice Štávnice/– Szyk Šik Szyk/– Šípy Šipi Šípy/– Teschen Tešin Cieszyn; Tešín/– Teschen je nemško ime; v casu nastan­ ka pravopisa je bilo obmocje poseljeno vecinoma z Nemci, ki so po letu 1920 zapustili obmocje. Szumina Šumina Szumina/– Naselje je bilo do druge svetovne vojne del Poljske, zato je poslovenjen zapis narejen po pravilih za poljski jezik. Thermae Terme Therma/– Wittingau Trebonj Trebon/– Wittingau je nemško ime. Trzebnica Tšebnica Trzebnica/– Tubingen Tubinga Tübingen/– Turócz Turec Turiec/– Izvorno ime je madžarsko, do 1920 je bil kraj del Ogrske. Velen Velenj Velen/– Lago Maggiore Veliko jezero Lago Maggiore/– Pojavlja se tudi italijansko ime Verbano. Matjaž Geršic Slovenski eksonimi skozi prizmo prvega slovenskega pravopisa endonim (Slovenski pravopis 1899) eksonim (Slovenski pravopis 1899) sodobni endonim/eksonim opomba (Slovar Slovenskih eksonimov 2013a) Udine Weimar Vlckov Wolyn Vidim Vojmir Volckov Volin Udine; Udin/Videm; Viden Weimar/– Vlckov/– Wolyn/– Wolnowiec Volnovec Wolnowiec/– Ime omenja tudi pater Stanislav Škrabec (1994): »…Wolnowiec (Hohenlohe, vas v Sljesku)«. Vltava Voltava Vltava/– Siebenbürgen Zalesje Transilvania; Ardeal; Erdély; Ime Zalesje izhaja iz slovanskega imena, Siebenbürgen/Transilvanija; ki pomeni »onkraj gozda«. Erdeljsko; Sedmograška Görlitz Zgorelec Görlitz/– Ždár Ždžar/Žjar Ždár nad Sázavou/– Kljub nemškemu eksonimu Saar Levec kot izvorne ni navedel nemške oblike imena temvec ceško. Vas Železno mesto Vas megye/Železna županija ali Vasvár/– Podani sta dve možni identifikaciji na podlagi nemške ustreznice Eisenburg, iz katere verjetno izhaja Levcev prevod oziroma eksonim. V prvem primeru gre za ime administrativne enote, v drugem pa za ime naselja, za katerega se pojavlja tudi slovenski eksonimŽeleznograd. Zittau Žitava Zittau/– Slovenski eksonim izhaja iz ceškeimenske oblike Žitava, podobna jetudi lužiškosrbska oblika Žitawa. Saybusch Živec Zywiec–/ Saybusch je nemško ime. Od 1772 do zacetka 19. stoletja je bilo to ozemlje del avstrijske Poljske z nemšcino kot uradnim jezikom. Glede vpliva starejšega vira (Atlanta) na Pravopis 1899 lahko ugotovimo, da je ta opazen pri dobri poloviciprimerov,medtemkojepridobritretjiniprimerovvpravopisuuporabljendrugaceneksonim. Podobna ugotovitev velja za vpliv obravnavanega pravopisa na Orožnov šolski atlas. Slovar (preglednica 4) doslej neidentificiranih oblik slovenskih eksonimov je glavni rezultat ana­lize pravopisa in lahko pomeni osnovo za vpis na novo identificiranih eksonimov v že obstojeci Slovar slovenskih eksonimov (Kladnik in Perko 2013a). Zahvala:RaziskavajebilaopravljenavokviruprogramaGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan­cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Ahacic, K. (ur.) 2015: Slovenske slovnice in pravopisi. Medmrežje: www.fran.si/slovnice-in-pravopisi (7. 10. 2020). Brinar, J. 1928: Slovarcek zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Celje. Dobrovoljc,H.2015:FranLevec,Slovenskipravopis.Slovenskeslovniceinpravopisi:spletišceslovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Medmrežje: https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/34/ 1899-levec (7. 10. 2020). Eiselt,I. 2010:Zimskeuriceproste. Medmrežje:http://www.dedi.si/dediscina/176-zimske-urice-proste (7. 10. 2020). Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamic, M., Perko, D., Urbanc, M. (ur.) 2005: Atlant. Ljubljana.Gašperic, P., Orožen Adamic, M., Šumrada, J. 2012: Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612543907 Geršic,M.2019:RabazemljepisnihimenvpotopisuVpetihletihokrogsveta.Geografskiobzornik66-1. Geršic, M., Kladnik, D. 2015: Slovenian geographical names as exonyms. Confirmation of the Definitions: Proceedings of the 16th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg. Geršic,M.,Kladnik,D.2016:TheCroatian-Slovenianbilateralprojectonexonyms.CriteriafortheUse of Exonyms: Proceedings of the 17th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg. Glossary of Terms for the Standardization of Geographical Names. New York, 2007. Medmrežje: https://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegn/docs/pubs/Glossary_of_terms_rev.pdf(12.10. 2020). Hrvatin, M., Kladnik, D., Perko, D. (ur.) 2003: Veliki šolski atlas. Tržic. Kladnik, D. 1995: Problemi standardizacije tujih zemljepisnih imen na primeru Velikega družinskega atlasa sveta. Geografija v šoli 4-1. Kladnik, D. 2005: Geografov pogled na tuja zemljepisna imena. Geografski vestnik 77-2. Kladnik, D. 2006: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kladnik, D. 2007a: Characteristics of exonym use in selected European languages. Acta geographica Slovenica 47-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47203 Kladnik,D.2007b:Podomacenatujazemljepisnaimenavslovenskihatlasihsveta.GeografijaSlovenije 14. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545291 Kladnik, D. 2007c: Pogledi na podomacevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545253 Kladnik, D. 2007d: Types of exonyms in the Slovene language. Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names: Approaches towards the Resolution of an Apparent Contradiction. Wien, Berlin. Kladnik, D. 2009a: Semantic demarcation of the concepts of endonym and exonym. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49206 Kladnik,D.2009b:Odprtedilemepomenskerazmejitveizrazovendonimineksonim.Geografskivest­nik 81-2. Kladnik,D.2016:DealingwithexonymsinSlovenia.InformationBulletin50.Medmrežje:http://unstats.un.org/ unsd/geoinfo/UNGEGN/docs/Bulletin/UNGEGN%20bulletin%2050_FINAL.pdf (13. 10. 2020). Kladnik,D.,Bole,D.2012:ThelifeofSlovenianexonymsandtheirfamiliarityintheprofessionalcom­munity. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204 Kladnik, D., Ciglic, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk Bahun, M., Krek, S. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546021Kladnik,D.,Crljenko,I.,CilašŠimpraga,A.,Geršic,M.2017:AcomparisonofCroatianandSlovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Kladnik,D.,Geršic,M.2014:AGazetteerofSlovenianExonyms.TheQuestforDefinitions:Proceedings of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Corfu. Kladnik,D.,Geršic,M.2016:Cigale’sworldatlasanditsinfluenceonSlovenianexonyms.JointCommission Seminar on Historical Maps, Atlases and Toponymy. Leipzig. Kladnik, D., Geršic, M. 2018: Colours expressed in Slovenian exonyms. A Survey of Exonym Use: Proceedings of the 19th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Prague. Kladnik,D.,Perko, D. 2007:Problematicnaimenadržavvslovenskemjeziku. Geografski vestnik 79-2. Kladnik, D., Perko, D. 2013a: Slovar slovenskih eksonimov. Ljubljana, Kamnik. Medmrežje: www.ter­mania.net (7. 10. 2020). Kladnik, D., Perko, D. 2013b: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546052 Kladnik,D.,Perko,D.2015a:DružbenaobcutljivoststandardizacijeimendržavnaprimeruJužneAfrike inMoldavije.Pravopisnarazpotja:razpraveopravopisnihvprašanjih.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.3986/9789610504429_20 Kladnik, D., Perko, D. 2015b: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna raz­potja:razpraveopravopisnihvprašanjih.Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.3986/9789610504429_19 Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205 Kladnik, D., Perko, D. 2018: Velika in mala zacetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zem­ljepisnih imen. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90207Kladnik,D.,Perko,D.2019:Šenekajproblemovpisanjazemljepisnihimenvslovenskemjeziku.Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91107 Kladnik,D.,Pipan,P.2014:FamiliaritywithSlovenianexonymsintheprofessionalcommunity.Elsnoms enlavidaquotidiana:actesdelXXIVCongrésInternacionald’ICOSsobreCičnciesOnomŕstiques. Barcelona. Kladnik,D.,Urbanc,M.2011:Natureofendonyms:theSlovenianperspective.TrendsinExonymUse: Proceedingsofthe10thUNGEGNWorkingGrouponExonymsMeeting,Tainach,28-30April2010. Hamburg. Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamic, M., Perko, D. 2006: Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimilendruck: Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historischeGeographie. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 148. Küstenland2020.Medmrežje:https://deutsche-schutzgebiete.de/wordpress/projekte/oesterreich-ungarn/ oesterreich/kuestenland/ (12. 10. 2020). Levec, F. 1899: Slovenski pravopis. Dunaj. Medved, J. 1969: O nacelih za pisavo tujih geografskih imen. Geografski obzornik 16-2. Melik, A. 1928: Pisava krajevnih imen. Geografski vestnik 4. Moder, J. 1972: O Pisavi in izreki zemljepisnih imen. Veliki atlas sveta. Ljubljana. Orel, I. 2003: Zemljepisna imena v slovenskem casopisju do srede 19. stoletja. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Slovenska zemljepisna imena. Pišece. Orožen Adamic, M. 1997: Pregled slovenskih eksonimov. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Orožen, F. 1902: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim ucnim jezikom. Dunaj. Perko, D. 1996a: Sporna imena držav v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43-3. Perko, D. 1996b: Standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Geografski obzornik 43-4. Perko,D.,Jordan,P.,Komac,B.2017:Exonymsandothergeographicalnames.ActageographicaSlovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Kladnik, D. 2001: Tuja geografska imena. Družinski atlas sveta. Ljubljana. Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777 Perko, D., Kladnik, D. 2019: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91208 Shepherd, R. W. 1911: Historical Atlas. New York. Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001.Škrabec, S. 1994: Jezikoslovna dela 2. Nova Gorica. Upelj,B.2018:Pozabljenaslovenskaimenatujihmest.Dnevnik,23.10.2018.Medmrežje:https://www.dnev­ nik.si/1042844436 (12. 10. 2020). Urbanc,M.,Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.2006:Atlantandslovenenationalconsciousnessinthesecond halfofthe19thcentury.ActageographicaSlovenica46-2.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS46204 7 Summary: Slovenian exonyms through the lens of the first Sloveniannormative guide (translated by DEKS d. o. o.) MostanalysesofSlovenianexonymstodatehavelargelybeenbasedoncartographicsources,ignor­ing Slovenian normative guides as possible sources of exonyms. This led the author of this article to conductanin-depthanalysisofthefirstSloveniannormativeguide.ItwascompiledbyFrancLevecand published in Vienna in 1899. The main interest was in the influences on the formation of exonyms in the normative guide and the influence of the normative guide on the use of exonyms in later carto­graphic and geographical works. Matej Cigale’s Atlant, the first Slovenian world atlas published between 1869 and 1877, and Fran Orožen’s Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim ucnim jezikom (Geographical Atlas for Primary Schools with Slovenian as the Language of Instruction) published in 1902 were taken into account as an older and later references, respectively. ThecorpusofnamesanalyzedcontainsgeographicalnamesthataredefinedasendonymsbyLevec orthatdifferfromcurrentendonyms.Thecorpusincludes274namesoftopographicfeatures,forwhich the author provides 291 exonyms. From the selection of exonyms provided, first those that appear in identicalformineitherCigale’sAtlant orOrožen’sschoolatlaswereeliminated. Therewereeighty-one such exonyms. This left 193 topographic features referred to with exonymsin the normative guide for further examination. In this group, a distinction must first be made between exonyms understood as such by Levec at the end of the nineteenth century that today are actually considered endonyms due to past changes in the political borders, and other exonyms. The first group includes thirty-one names, primarily those used in multiethnic Austria-Hungary of that time. In the Austrian part of the monarchy, or Cisleithania, the official language was German, but some provincial languages were also used as official languages in specific provinces; however, in the Hungarian part of the monarchy, or Transleithania, only Hungarian was the official language. In additiontoGermansandHungarians,majorethnicgroupsinthemonarchyalsoincludedCzechs,Slovaks, Poles, Ukrainians, Slovenians, Croatians, Serbs, Romanians, and Italians. Due to historical reasons, someofthem were politicallycut offfromtheirlargerethniccommunities. All of thisinfluencedthe understanding of endonyms, even though they were not used systematically with regard to the pre­dominantethniccommunity.ThisparadigmalreadyprovestobewronginDalmatia,wherenumerous Italian names were used as endonyms, even though most of the population there was Slavic. The tra­dition of using specific endonym forms clearly originates from older historical periods; in the case of Dalmatia,thiswastheRepublicofVenice,butitshouldbenotedthateventheFrench,whoestablished the Illyrian Provinces in that territory, used Italian names. There are a total of 162 names of topographic features to which exonyms were already ascribed by Levecandthatretainthatstatusinthepresent.IdenticalexonymversionsamongthemasusedbyLevec also appear in more recent sources on which Slovar slovenskih eksonimov (Dictionary of Slovenian Exonyms) is based; there are ten such examples. In two cases, the dictionary does not provide their place of origin; these are the names Inomost ‘Innsbruck’ and Monakovo ‘Munich’, which some other sources identify as former or archaic exonyms. There are 150 names that are not included in the cur-rentdictionary,butthatLevectreatedasexonyms,andtheycanalsobeascribedthatstatustoday(they are presented in Table 4). These can be described as archaic exonyms, which can no longer be used in modernlanguage,buttheirexaminationisvitalfromtheperspectiveoflinguisticculturalheritage.Because they can ease the interpretation of historical texts, it would make sense to include them in the current dictionary. It can be established that the first Slovenian normative guide already explicitly demonstrates the existence of exonyms. The fact that Levec was already aware that such names existed shows that in Slovenian,too,exonymsarearelativelyoldphenomenon.Especiallyinterestingisalsotheauthor’sadvice towritersontheuseofexonymsdependingonthetargetaudience.ItcanbeconcludedthatLevectook into account two standard normsfor writing foreign geographical names: one intended for »the com­monfolkthatcannotreadforeignletters«andoneintendedformoreeducatedreaders.Levec’snormative guideprimarilyfocusesongeographicalnamesinSlovenia’svicinityortheEuropeanculturalenvironment, omitting all non-Roman-script names and names on other continents, which he mentions neither in the general nor lexicographic part of the normative guide. Theunderstandingofexonymsinthisnormativeguidemustbeviewedfromtheperspectiveofthe period when it was published, when Europe’s political borders were different than today. In addition, various assimilatory tendencies of the majority nations and the principles of using official languages at that time should be taken into account (e.g., many German names in the ethnic Slavic parts of Cisleithania,astrongpredominanceofHungariannamesinTransleithania,andthepresenceofItalian names in Istria). With regard to the influence of the older source (Atlant) on the 1899 normative guide, it can be established that this influence is evident for just over half of all cases, whereas a different exonym is used in the normative guide for just over a third of cases. Similar applies to the impact of the norma­tive guide on Orožen’s school atlas. Themainoutcomeofthisanalysisisadictionary(Table4inthemaintext)ofyetunidentifiedforms of Slovenian exonyms, which may form a basis for adding newly identified exonyms to the current Dictionary of Slovenian Exonyms. Matjaž Geršic: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete Geografija Slovenije 36 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 240 strani, ISBN 978-961-05-0435-1 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-05-0436-8 (elektronski vir) Ceprav pokrajinska imena ali horonime najdemo že na najstarejših zemljevidih sedanjega sloven-skega ozemlja, so ne le pri nas, ampak tudi v svetovnem merilu med najslabše raziskanimi zvrstmi zemljepisnih imen. Njihova obravnava je namrec zaradi zapletenega filozofskega podstata na eni stra­niterpokrajinskepestrostiinneenotneopredelitvepojmapokrajinanadrugirazmeromakompleksen in zapleten predmet raziskovanja. Pricujoca monografija je pomemben prispevek k zapolnjevanju te vrzeli. Z njo smo dobili temeljito študijo o pokrajinskih imenih, ki je pomembna tako z vidika njiho­vega sistematicnega zajema kot vrednotenja, sveži metodološki prijemi z inovativnimi zemljevidi in grafikoni pa bodo verjetno uporabljeni tudi v sorodnih domacih in tujih raziskavah. V uvodnem, splošnem delu so opredeljeni temeljni pojmi (pokrajina in regija, ime in zemljepisno ime, identiteta), nakar je predstavljen zgošcen pregled dosedanje obravnave slovenskih zemljepisnih imen, pri cemer so ta razvršcena po poglavitnih tipih. V drugem delu so kronološko obravnavani viri zajema pokrajinskih imen ter rezultati, nastali na podlagi njihove podrobne analize. V tretjem, zaklju-cnem delu so predstavljeni rezultati, ki so plod vzorcnega anketiranja. Avtor je za dosego zastavljenih raziskovalnih ciljev razvil svojske metode, s katerimi mu je uspelo ponazorititakoraznovrstnostobravnavanetematikekotnjenozapletenost,sajjemoraloratiledinona podrocju, ki se je doslej na svetovni ravni predstavljalo zgolj opisno, medtem ko je v slovenskem meri­lu popolna novost. Najprej se je moral sistematicno lotiti zajema pokrajinskih imen, pri cemer se je oprl na vse tri raz­položljivepodatkovnevire:stare(arhivske)insodobnezemljevide,Registerzemljepisnihimen(REZI), ki ga vzdržuje in z njim upravlja Geodetska uprava Republike Slovenije, ter dosedanje geografske cle­nitve slovenskega ozemlja, v katerih se je zaradi potreb ponazoritve pokrajinske raznolikosti našega ozemlja zavestno »skovalo« marsikatero novo pokrajinsko ime. Pregledaljevserazpoložljivezemljevidesprikazislovenskegaozemlja,izkaterihjeizpisalvsatovr­stnaimena,nakaterajenaletel.Cesobilizaanticnoinsrednjeveškoobdobjenarazpolagoleposamezni viri,mu jeuspelo za cas novega veka(medletoma1492in 1900)pregledatikar 65 zemljevidov,še veli­ko vec pa za sodobno obdobje v 20. in 21. stoletju, za katerega je našel in analiziral kar 750 razlicnih kartografskih virov. Pokrajinska imena za zemljevide v merilih 1:5000, 1:25.000 in 1:250.000 je zajel tudi iz REZI-ja, pri cemer opozarja na precejšnje netocnosti pri pomenski klasifikaciji zapisanih zem­ljepisnihimen,takodasokotpokrajinskaimenaneupravicenoopredeljenatudimnogaimena,kitoniso. V arhivskih virih je identificiral vec kot 130 razlicnih pokrajinskih imen. Vecini je lahko pripisal sodobne imenske ustreznice, posamezni primeri pa so ostali neidentificirani. Na starih zemljevidih se najveckratpojavljajoimenaIstra,Kras,HrušicainZgornjaKranjska(Gorenjska).Sprimerjavamizapi­sov nekaterih neenotnih pokrajinskih imen, kakršna so na primer Brda oziroma Goriška brda, ali Kamniškeplanine,SavinjskeAlpe,KamniškeinSavinjskeAlpeoziromaKamniško-SavinjskeAlpe,mu je z zanimivimi graficnimi prikazi uspelo ponazoriti imensko spremenljivost. Avtor na podlagi razli-cnepozicijezapisovposameznihzemljepisnihimennazemljevidihopozarjatudinanjihovoprostorsko spremenljivost,kije,kotsejepokazalovprimerihzapisovimenKrasinJulijskeAlpe,lahkotudiposle­dica nepoznavanja njihove dejanske razsežnosti. Še najlaže delo je imel z zajemom imen iz slovenskih geografskih regionalizacij, saj je za ta namen žeimelnarazpolagonekajvirovzizpisanimiimeni.Preuciljedesetrazlicnihclenitevslovenskegaozem­lja,kisonastalemedletoma1935in2012,dodaljimješeclenitevzaregionalnopolitikoEvropskeunije iz leta 2004. Tovrstne preucitve je nadgradil z analizo zbornikov zborovanj slovenskih geografov, kar mujeomogocilo,dajedobilpodrobnejšivpogledvpokrajinskaimenazaposameznaobravnavanaobmoc­ja, saj so bila tudi ta na vecini zborovanj predmet poglobljenih razprav. V regionalizacijah se je slaba polovica pokrajinskih imen pojavila povsem na novo, saj jih viri izpred leta 1900 še niso vsebovali. Avtor ugotavlja, da so številna pokrajinska imena posledica pokrajinske pestrosti in drobne razc­lenjenostislovenskegaozemlja,kispadamednajboljraznolikatakovevropskemkotsvetovnemmerilu. Pokrajinskih imen, ki jih je avtor identificiral v vec kot petnajstih preucenih virih, je le petnajst: Bela krajina, Bohinj, Brkini, Goricko, Goriška brda, Gorjanci, Haloze, Istra, Julijske Alpe, Kozjansko, Kras,Ljubljanskobarje,Pohorje,SlovenskegoriceinSuhakrajina.Pravtalahkooznacimozanašanaj­bolj uveljavljena pokrajinska imena. Med njimi ni imen nekdanjih avstrijskih dežel in njihovih delov, kipajihnapodlagipodatkovizanketlahkooznacimozamedljudmiševednoprevladujoceuveljavljena. Potegnemolahkozakljucek,dauradniregistriinregionalizacijenevplivajovvecjimerinaimenapokra­jin, uveljavljena v zavesti ljudi, in ima torej glede tega ocitno še vedno pomembnejšo vlogo kolektivni zgodovinski spomin. Pomembensegmentpublikacijejetorejtudiugotavljanjepoznavanjapokrajinskihimenmedanke­tiranci, njihovo obcutenje pokrajinske pripadnosti, pa tudi odnosa do pokrajinskih imen v trženjske nameneinkreiranjablagovnihznamk.Posebnovrednostimajospoznavnizemljevidi,kiodražajodoje­manjerazprostranjenostiprikazanih,poimenovanihinzamejenihpokrajinposameznihanketirancev. Pritem ima še posebno vrednost njihovo videnje aktualne pokrajinske razclenjenosti Slovenije. Avtor je na podlagi spoznavnih zemljevidov ugotovil, da daje vecina anketirancev prednost delitvi Slovenije na osem pokrajin. ZaanketiranjejeavtorobpomociStatisticnegauradaRepublikeSlovenije,kijeizdelalslucajnivzo-rec, vprašalnike razposlal na 6000 naslovov, med katerimi jih je bilo 5000 razpršenih po celotni državi, razdeljeni na vzhodni in zahodni del, po 500 pa na obmocji Kozjanskega in Posavja. V teh dveh sosed­njih pokrajinah na vzhodu Slovenije, eni tradicionalni in drugi, ki se v zavesti prebivalstva kot posledici clenitve Slovenije na statisticne regije na novo uveljavlja, je želel izvedeti vec tudi o identite-ti in njenem spreminjanju. Odziv anketirancev je bil 14-odstoten. Na pilotnih obmocjih zahodni del Slovenije in vzhodni del Slovenije je avtor na podlagi navedb pokrajinebivanjaugotovilševednomocnozakoreninjenostimennekdanjihhabsburškihdednihdežel ter njihovih delov. Z anketiranjem na pilotnih obmocjih Kozjansko in Posavje je bilo ugotovljeno, da je stopnja ujemanja med poimenovanjem pokrajine in pokrajinsko identiteto visoka, da vecina anke­tirancev spremembe obcutka osebne pokrajinske identitete ne zaznava, tisti pa, ki so ga zaznali, so kot prelomno obdobje navedli osamosvojitev Slovenije. Vloga pokrajinskih imen v zavesti ljudi odseva tudi pri opredeljevanju njihove identitete. Stopnja ujemanjamedpoimenovanjempokrajineinpokrajinskozavestjojevisoka,sajje77%anketirancevpokra­jino svojega bivanja poimenovalo enako, kot so opredelili tudi svojo pokrajinsko identiteto. Raziskava jerazkrila,daimaprostorskaidentitetanedvomnodinamicenznacaj.Vecinapokrajinskihimenjetrdno zakoreninjenih, nekatera izginjajo, se pa, ceprav redkeje, pojavljajo tudi nova. Pri ugotavljanju identi­tetezvidikasogovornikasejepokazalo,danajvecjideležanketirancevpripredstavitvilokacijesvojega bivanjavpogovoruznekomizistepokrajineuporabiimedomacegakraja,znekomizsosednjepokra­jine ime domace pokrajine, pri komunikaciji s tujcem pa ime naše države. Zanimivi so tudi prikazi imenskih vrocih tock, ki pravzaprav odsevajo njihovo imensko nedore-cenost,sajsenanjihprepletajoraznovrstnapokrajinskaimena.Šenajboljustaljenaimenasonaobmocjih Gorickega, Bele krajine, zgornje Gorenjske in Pohorja, najvec razlicnih imen pa je bilo navedenih na obmocjih vzhodno od Kamnika, jugovzhodno in severozahodno od Idrije ter zahodno od Brežic. Kerjedelovosnoviinterdisciplinarno,seodpirajonovemožnostivsodelovanjuzjezikoslovci,vmislih imam predvsem etimološke raziskave, in zgodovinarji, ob pomoci katerih bi lahko razkril pomen in obseg nekaterih imen, za katere avtor za zdaj ni našel ustreznega odgovora, denimo imen kot so Geys Rucken,QuadrataaliTevflsGarten,pricemerimaslednjecelolatinskoalonimskorazlicicoHortusDiaboli. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610504368. Drago Kladnik Miha Koderman, Vuk Tvrtko Opacic (urednika): Challenges of tourism development in protected areas of Croatia and Slovenia Koper, Zagreb 2020: Založba Univerze na Primorskem in Hrvatsko geografsko društvo, 266 strani, ISBN 978-961-7055-08-5 (elektronski vir) V zadnjih letih je mogoce opaziti vecje povpraševanje po turisticnih in rekreacijskih dejavnostih v zavarovanih obmocjih narave, ki imajo številne pozitivne,prav tako pa tudi negativne vplive na oko­lje. Upravljavci zavarovanih obmocij se veckrat znajdejo v geografom dobro znani dilemi: kako ohranitinaravnodedišcino,hkratipaposkrbetizarazvojzavarovanihobmocijinstemomogocatirast njihove rekreacijske vloge. V zadnjem desetletju skoraj vse gospodarske dejavnosti stremijo k imple­mentaciji koncepta trajnostnega razvoja, prav tako tudi turizem. Koncept je sicer v splošnem dobro sprejet in na nekaterih zavarovanih obmocjih že uspešno vpeljan, po drugi strani pa lahko vidimo, da je njegovo razumevanje neustrezno glede na teoreticna izhodišca. Slovenija in Hrvaška sta v nekdanji Socialisticni federativni republiki Jugoslaviji imeli enak socialnoekonomski kontekst razvoja, po osa­mosvojitvi in obdobju tranzicije pa sta se soocili z razlicnimi razvojnimi fazami in sta zato zanimivi zaprimerjavoprostorskegarazvojaturizmavzavarovanihobmocjihnarave,sajstapritemsprejelirazli-cne pristope za upravljanje in razvoj zavarovanih obmocij. Znanstvenamonografijapreucujeprostorskirazvojturizmavizbranihzavarovanihobmocjihobeh obravnavanihdržav,pricemersobileuporabljenerazlicnekvalitativneinkvantitativnemetode–izpo­stavimolahkonaprimermetodopoglobljenihintervjujevskljucnimipredstavnikituristicnihdeležnikov v zavarovanih obmocjih pri posameznih študijah primerov ter uporabo GIS-a pri kartografskih pri­kazih.Monografijapredstaviprimeredobrihpraksteromejitve,kijihlahkopredstavljajorazvojnepolitike, vnjejpanajdemotudipredlogeinpriporocilazanadaljnjirazvojinskladnoupravljanjeturizmavzava­rovanih obmocjih. Osrednja pozornost je namenjena geografski primerjalni analizi prostorskega razvoja turizma v slovenskih in hrvaških zavarovanih obmocjih narave, pri cemer je bil eden glavnih ciljev, poleg opredelitve podobnosti in razlik v razvoju turizma, opredelitev vpliva turizma v izbranih študijah primerov. Monografija v svojem zacetku najprej predstavi kategorije zavarovanih obmocij narave, kot jih je opredelila Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) ter kategorije zavarovanih obmocij v Sloveniji in naHrvaškem.Pojasnjenjenamenposameznihkategorijvslovenskiinhrvaškizakonodaji,scimlahko bralci primerjajo in ocenijo možnosti njihovega vrednotenja v turizmu. Pomemben (vendar najvec­kratzaviralni)razvojnidejavnikvturizmujeprometinprometnainfrastrukturanavsehvrstahturisticnih obmocij, vkljucno z zavarovanimi, cemur se na primeru Hrvaške posveca drugo poglavje. V tretjem in cetrtem poglavju sta predstavljeni študiji o t. i. nosilcih turizma, to so narodni parki z visokim šte­vilom obiskovalcev, ki zajemajo širše obmocje okoli samega zavarovanega obmocja, na primeru hrvaškihnarodnihparkovKrkainMljet.ŠiršeobmocjenarodnegaparkaKrkasevzadnjemcasusooca z intenzivnim razvojem podeželskega turizma, severozahodno obmocje otoka Mljet pa je od njegove razglasitve za narodni park leta 1960 postalo izjemno priljubljeno za turisticni obisk. V tem poglavju je predstavljena raziskava o vplivu turizma na demografski razvoj otoka s poudarkom na družbenoe­konomskipreobrazbiinpritiskuturizmanalokalnoskupnost.Petopoglavjegovoriovplivupodnebnih sprememb na zavarovana obmocja ob slovenski obali na primeru Krajinskih parkov Secoveljske soli­ne, Strunjan in Debeli rtic ter Naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki predstavljajo »otoke narave« na vecinoma urbaniziranem obmorskem delu slovenske Istre. Šesto poglavje se osredotoca na oceno privlacnostinaravnihznamenitostiinnjihovoturisticnodostopnostsciljempreucitvemožnostizaraz­voj naravoslovnega turizma na podeželskem obmocju Kraškega roba, sedmo poglavje pa obravnava pocitniškabivališcakotoblikorekreacije(inpotencialnoturizma)vzavarovanihobmocjihNature2000 na primeru zaselka Svišcaki pod Snežnikom, najvišje slovenske gore, ki ne leži na obmocju slovenskih Alp. Osmo poglavje opisuje preobrazbo prej degradiranega obmocja v bližini koprskega pristanišcavNaravnirezervatŠkocjanskizatok,kijespostopkompostopnerenaturizacijemokrišcapostalozava­rovano obmocje z izobraževalno in turisticno-rekreacijsko funkcijo. Deveto poglavje je namenjeno prostorskemunacrtovanjuturizmavzavarovanihobmocjihvSlovenijiinpregledunacrtovanjaoddrža­vnedolokalneravninaprimerihNaravnegarezervataŠkocjanskizatok,Lipice(Natura2000)inRegijskegaparka Škocjanske jame. Deseto poglavje opisuje povezavo med razvojem, upravljanjem in upravljav­skimi politikami v Narodnem parku Plitviška jezera, ki je najbolj obiskano zavarovano obmocje na Hrvaškem, le-to pa je predstavljeno po razvojnih fazah turizma po Butlerjevem modelu Razvojnega cikla turisticnega kraja (TALC), predstavljeni pa so tudi upravljavski pristopi. Zadnje poglavje strne ugotovitve že prej predstavljenih raziskav, ki jih smiselno vkljuci v priporo-cilazaprihodnjeupravljanjezavarovanihobmocijvskladuskonceptomtrajnostnegarazvojaturizma. Raziskovalci, upravljavci zavarovanih obmocij in drugi zainteresirani bralci lahko do knjige dostopa­jo na spletni povezavi: http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-08-5.pdf. Branka Razpet David Bole (urednik): Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi CAPACities 4 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 227 strani, ISBN 978-961-05-0261-6 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-05-0262-3 (elektronski vir) Monografija Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, je izšla kot cetrta knjiga v knjižni zbirki CAPACities, kjer so zbrane knjige z rezultati projektov s podrocja urbane geografije, trajnostnega raz­voja,kulturnededišcineinpodobnihvsebin.Vmonografijisozbraniprispevkioprostorskemincasovnem razvoju Velenja na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta BRIGHT FUTURE v okviru programa Obzorje 2020. Avtorji poglavij z vidika razlicnih raziskovalnih podrocij (težišce je na geografiji, ven­darsoprispevkipovezanitudizzgodovino,sociologijo,umetnostjoinagronomijo)celostnoosvetljujejo raznolike vidike razvoja Velenja. V monografiji se obravnava razvoj Velenja kot industrijskega mesta, ki je nastalo ob premogovni­kuinskupajstovarnoGorenjevdružbenogospodarskihrazmerahsocialisticneJugoslavije.Vsedemnajstih prispevkih so osvetljene znacilnosti prostorskega in casovnega razvoja mesta, ki pa se je kljub dein­dustrializacijiinrazvojutržnega,vstoritveusmerjenegagospodarstva,uspeloprestrukturirativsodobno industrijsko mesto z izvozno gospodarsko usmeritvijo. Zaradi svoje prostorske in družbene zasnove, zaznamovane s socialisticnimi in modernisticnimi potezami, ima danes med slovenskimi mesti slo­ves »posebneža«. RdecanitjekriticnovrednotenjedosedanjihinprihodnjihrazvojnihvirovVelenjazokolico.Vuvod­nihtrehprispevkihosvetljujevplivzgodovinskih,pokrajinskihingeografskihdejavnikovnarazvojmesta. Osrednji del v štirinajstih prispevkih analizira položaj Velenja z vidika sistema središcnih naselij, lege vprometnimreži,gospodarskepodobe,arhitekturnezasnove,družbenihinovacijindemografskihtren­dov.Nekaterapoglavjaosvetljujejotudidoslejnekolikospregledaneplatimesta,kotsonaprimerurbano vrtickarstvo,ekološkaprizadevanja,turisticnipotenciali,govoricasimbolov,prostorskespremembezara­di rudarstva in navsezadnje tudi premikov v družbeni strukturi vrednot. V monografiji so poleg preucevanja obstojecih razmer nakazane tudi razvojne smeri, ki jih avtor­ji prispevkov priporocajo za nacrtovanje nadaljnjih razvojnih korakov Velenja: poudarjen je pomen uporabe lastnih (endogenih) razvojnih virov ter participativni pristop pri nacrtovanju in soodlocanju o razvoju. Prispevekpricujocemonografijijevosvetlitvividikovmesta,kilahkozustreznimpristopomposta­nejotudirazvojnipotenciali.Knjigoodlikujejasnorazvidnardecanitinsmiselnostrukturiranozaporedje poglavij, ki so brez izjeme opremljeni s kakovostnimi fotografijami in grafikoni. Uporabljene so inova­tivne raziskovalne metode, v prispevkih pa hkrati odseva tudi delo na terenu, ki je bilo opravljeno med prebivalciVelenja.Bralecimazatomestonenehnopredocmiinnitizatrenuteknepozabi,daimavrokah monografijo odružbenem organizmu vprostoru, kiživiz vsemisvojimi privlacnostmiinizzivivred. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610502623. Erik Logar Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglic, Erik Logar (uredniki): Domaci odzivi na globalne izzive Naravne nesrece 5 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 176 strani, ISBN 978-961-05-0266-1 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-05-0267-8 (elektronski vir) Monografija»Domaciodzivinaglobalneizzive«predstavljažepetizvezekvknjižnizbirkiNaravne nesrece, ki spremlja trienalni posvet Naravne nesrece v Sloveniji – Dan Bojana Ušenicnika v organi­zaciji Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Zaradi razmer, povezanih z razglasitvijo epidemije virusaCOVID-19, je bil dogodek odpo­vedan,zatomonografijaspomenljivimnaslovom,predstavljaedinistikzdeliavtorjevtokratnegaposveta. Osrednjanitmonografijepredstavljamostmedznanostjoinpolitiko,kisemorazavedatiomejujo-cihposledicnaravnihnesreczarazvojinsejimstemustreznoizognitioziromaprilagoditi. Posamezni primeri odzivov na globalne izzive zato predstavljajo dobre prakse in pristope k obravnavi globalnih spremembintrendov,kipogojujejonastaneknaravnihnesrecterpripravljenostdružbenaodzivnanje. Vsebina razkriva kar 14 razlicnih prispevkov, ki jih je skupaj pripravilo 26 avtorjev. Prvi prispevek se osredotoca na splošni pregled domacih odzivov na globalne izzive v Sloveniji in Evropi, predvsem zvidikaupravljanjanaravnihnesrecinnjenihposledicskozimednarodneukrepeinuredbe.Drugipri­spevek izpostavlja pomen Sendajskega monitoringa za obdobje 2015–2020, ter obseg porocanja Slovenije v Sendajskem okviru za zmanjšanje tveganja nesrec. Tretji prispevek predstavlja zasnovo in izvedbo sušnega uporabniškega servisa Droughtwatch, ki kot spletno orodje omogoca pregledovanje inanalizopodatkovoziromakazalnikovpovezanihssušo.Cetrtiprispevekjenamenjenopredelitvimeteo­rološkihkazalnikovpožarneogroženostigozdovvSloveniji,kitemeljinakanadskempristopu,delsistema pa je tudi spletna aplikacija za pregled dnevnih napovedi požarne ogroženosti gozdov. Peti prispevek predstavlja podobne aplikativne rezultate kot predhodni, vendar se osredotoca na dolgoletno narašca­njetoplotnihobremenitevvokviruprojektaHeat-Shield,kjersoanaliziralipodatkesedmihmeteorološkihpostajvobdobju1961–2017.ŠestiprispevekseposvecaanalizisnežnihplazovssmrtnimižrtvamivSloveniji poletu1990,kjeravtorjiugotavljajotemeljneznacilnostisnežnihplazov,kisojihrazvrstilinašestnevar­nostnihvzorcev.Sedmiprispevekugotavljaogroženostizbranihenotkulturnededišcinezvidikarazlicnih naravnih nevarnosti na primeru obcine Kocevje. Osmi prispevek analizira vpliv žarišcnih mehaniz­mov potresov v Krnskem pogorju, ki so imeli veliko posledic v lokalnem okolju v letih 1998 in 2004. Deveti prispevek se opredeljuje do hidrološkega odraza podnebnih sprememb v Podravju ter razpo­reditvi pretokov in posledicno poplav na tem obmocju. Deseti prispevek prikazuje zaznavo potresne ogroženosti pri stanovalcih nekaterih stolpnic v Ljubljani, ki ne ustrezajo sodobnim predpisom potre­snevarnosti.Enajstiprispevekizpostavljapomenucinkovitegakomuniciranjainformacijzaprilagajanje napodnebnespremembe,predvsemzvidikaKomisijezaklimatologijopriSvetovnimeteorološkiorga­nizaciji.Dvanajstiprispevekpredstavljateoreticneinprakticnepristopekvodenjuvecorganizacijskega odziva na kompleksne nesrece, ki lahko vkljucujejo tudi vec deset razlicnih organizacij. Trinajsti pri­spevekizpostavljastaranjeprebivalstvavSlovenijikotizzivnapodrocjupripravljenostinanaravnenesrece naprimeruusposabljanjaizprvepomoci.Sklepni,štirinajstiprispevek,paobravnavaidentifikacijooseb­nih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za (ne)nudenje prve pomoci v Sloveniji. Pestrost zbranih prispevkovvmonografijistempodcrtujenapredekslovenskeznanostiinspoznanjaobodzivihnanara­vne nesrece, ki pogosto izhajajo iz vzrokov globalnih sprememb, ki se odražajo na lokalni ravni. Monografija je obenem posvecena dr. Milanu Orožnu Adamicu (1946–2018), ki je bil pobudnik in prvi vodja Oddelka za naravne nesrece Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610502678. Jure Ticar Helena Dobrovoljc, Manca Cernivec, Matjaž Geršic (uredniki):Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom. O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen Ljubljana2020:InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšainGeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU, Založba ZRC, 90 strani, ISBN 978-961-05-0437-5 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-05-0432-0 (elektronski vir) V okviru prenove pravopisnih pravil pod vodstvom Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU se je izpostavil problem zapisovanja zacetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih imen, saj se pogosto pojavijo dvomi o tem, ali gre za lastno ali obcno ime, na primer Kocevski Rog ali Kocevski rog. Zato je bila že leta 2015 ob srecanju predstavnikov Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije dana pobuda za spremembo pravo­pisnegapravila,kidolocapisanjezacetnicevneprvihsestavinahzemljepisnihimen.Sodelovanjejeleta 2019privedlodoorganizacijezanimivegaposvetaSrecanjedvehkomisij,nakateremsosesoocilarazli-cna,tudinasprotujocasi,mnenja.Zaraditegajebilanatemeljusrecanjakasnejeizvedenaobširna anketa o izzivu zapisovanja zemljepisnih imen. Vanjo so bili vkljuceni številni strokovnjaki razlicnih podro-cij. Izhodišca za pripravo ankete in nadaljnjega dela pa predstavlja prav pricujoca knjiga. V uvodnem spremnem besedilu Pravopisna reforma in jezikovni uporabniki (avtorica Manca Cernivec) so glede na predstavljenastališcaudeležencevposvetazapisanipredlogi,kisobilipredstavljenianketiranim.Anketa je sicer že zakljucena. V knjigi je veliko zanimivih pogledov na pisanje zemljepisnih imen, a naj na tem mestu na kratko predstavimo dve. Najprejomenimopoglavje,kisogapripraviligeografi.VpoglavjuGeografskipoglednapisanjeveli­keinmalezacetniceprivecbesednihzemljepisnihimenihsoavtorjiMatjažGeršic,DragoKladnikinDrago Perko najprej predstavili preteklo delo geografov na podrocju zemljepisnih imen ter sodelovanje pri oblikovanju pravopisnih pravil, nato pa predstavili tudi aktualno mnenje širše geografske stroke glede zapisovanja zemljepisnih imen. Tega so pridobili s pomocjo kratke spletne ankete, v kateri so anketi­rane povprašali za mnenje, ali naj se pravila zapisovanja zemljepisnih imen poenostavijo (in se vsi deli zemljepisnih imen, razen predlogov, pišejo zveliko zacetnico), ohranijo kot so ali pa spremijo le delno (in se z veliko zacetnico piše vse dele imena le pri naseljih). Anketo je v celoti izpolnilo 219 anketiran­cev. Rezultati so pokazali, da rahla vecina anketiranih podpira ohranitev obstojecih pravil, malenkost manjpajetakih,kipodpirajoširšopoenostavitevzapisov,torejvsezvelikozacetnico.Delnimspremembam je naklonjenih najmanj anketiranih. Zanimivo je tudi poglavje Helene Dobrovoljc z naslovom Težavnost pravopisnih reform v dobi jezi­kovne ustaljenosti. V njem je predstavljena analiza pojava nekaterih vecbesednih zemljepisnih imen v besedilih korpusih. Za primer lahko navedemo razlicici zapisa imen Goriška brda/Goriška Brda in Kocevski rog/Kocevski Rog. Po obstojecih pravilih pišemo obe imeni z malo zacetnico pri drugi bese­di,popregledukorpusapasejeizkazalo,dajevprvemprimerudejanskoveckratuporabljenoimeGoriška brda, v drugem pa Kocevski Rog. V slednjem primeru gre po citiranih virih za dejstvo, da je pokrajina ime Rog (brez oznake ‘kocevski’) nosila samostojno do druge svetovne vojne. Ostalezanimivepodatke,kotsopogostostizapisovzemljepisnihimen,podrobnirezultatigeografske ankete, ter mnenja vseh piscev prispevkov, skupaj je zbranih osem prispevkov desetih avtorjev, bo bralec našel v knjigi, ki v celoti dostopna tudi v elektronski obliki na spletnih straneh Založbe ZRC: https://doi.org/10.3986/9789610504320. Rok Ciglic 164 V spomin geomorfologu Andriji Bognarju (1937–2019) 26. aprila2019jevZagrebuumrlakademikprof. dr. AndrijaBognar,ugledenhrvaškiznanstvenik, geograf,geomorfologinustanoviteljgeoekologijenaOddelkuzageografijonaNaravoslovno-matematicni fakulteti Univerze v Zagrebu. Pokopali so ga na pokopališcu Markovo polje v Zagrebu. Tudi med slo­venskimi geografi, posebej še geomorfologi, je bil cenjen in priljubljen kolega, s katerim smo se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pogosto srecavali. Kot »Bandi« so ga poznali in klicali njegovi študenti,kisejimjevelikoposvecal,zlastisvojimdoktorantom.Ponjegovizaslugismosespoznalisšte­vilnimi med njimi. Andrija Bognar se je rodil v Zdencih pri Orahovici v Slavoniji, 9. marca 1937. Študij geografije je koncalnaNaravoslovno-matematicnifakultetivZagrebu,kjerjeleta1982doktoriralzdisertacijoBaranja– geomorfološka studija. Študijsko se je izpopolnjeval v ZDA, Kanadi, na Kitajskem, v nekdanji Sovjetski zvezi in drugje. Od 1963 do 1968 je bil nacrtovalec na Urbanisticnem inštitutu v Zagrebu in gimnazij­skiprofesorvBelemManastiru.AsistentnaFakultetizapoliticnevedevZagrebujebilmedletoma1968 in1975.NatojebilzaposlennaOddelkuzageografijoNaravoslovno-matematicnefakultetevZagrebu, kjer je bil od 1991 do upokojitve leta 2007 redni univerzitetni profesor. Kot gostujoci profesor je pre­daval na Madžarskem, v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini in v ZDA. Od 1985 do 2007 je vodil projekt Geomorfološko kartiranje Republike Hrvaške. Od leta 1987 je bil castni clan Madžarskega geografskega društva, od 1998 pa zunanji clan Madžarske akademije znanosti. Bil je tudi clan Mednarodne zveze za raziskovanje kvartarja (INQUA) in clan njene Komisije za puhlico ter clan Mednarodnega združenja geomorfologov(IAG). Na geomorfološkem podrocju seje najvecukvarjal z geomorfologijo pobocij in pobocnih procesov (pedimenti in glasiji – predgorske stopnje). Ukvarjal se je tudi z recnim reliefom, skvartarnimiterasami,spoledenitvijoSevernegainSrednjegaVelebita,spsevdokraškimi-sufozijskimi Slika 1: Naslovnica Bognarjeve geomorfološke monografije o Baranji. pojavi na Baranjski, Djakovacki in Vukovarski puhlicni planoti. Bil je priznan raziskovalec in najboljši poznavalec puhlice ter njene geoekologije in evolucije v Panonski nižini in na Jadranu. Intenzivnosejeukvarjaltudisstrukturno-geomorfološkoproblematikoPanonskegainDinarskega obmocja, bil je zacetnik geomorfološkega kartiranja na Hrvaškem in ga je vodil vec desetletij. Je tudi zacetnik aplikativne geomorfologije na Hrvaškem. S tem je povezoval tudi geoekološko vrednotenje reliefa za potrebe prostorskega nacrtovanja, gradbeništva, turizma, skladišcenja odpadkov, za varstvo narave ter v obrambne namene. Objavljal je tudi prispevke iz politicne geografije. Posebej izstopajo naslednja priznanja in nagrade, ki jih je za svoje delo prejel Andrija Bognar: pri­znanjeMednarodnekomisijezapuhlico(1977),castniclanMadžarskegageografskegadruštva(1987), madžarska nagrada Kemeny Zsigmond za življensko delo (2004), priznanje fakultete (2006), medalja­nagradaMadžarskegageografskegadruštva(2006)innagradaHGDZadarFrederikGrisogono(2007). Objavil je preko 250 znanstvenih del, med katerimi izpostavljamo naslednja: Deagrarizacija u pro-storu Baranje (1968), Morfogeneza Banjsko brda i južne baranjske lesne zaravni (1974), Les i lesu slicni sedimentiinjihovogeografskoznacenje(1976),Rumunjska(1978),Ulogaizadacigeomorfologijeuprou-cavanju i zaštiti okoliša (1978), Upute za izradu geomorfoloških karata 1:100.000 i 1:500.000 (1980), GlobalnatektonikaplocaireljefZemlje(1981),Geomorfološkeiinženjersko-geomorfološkeosobineKrickog brda (1986), Geomorfologija, položaj, razvoj in problemi geomorfologije (1987), Geomorfološke i inže­njersko-geomorfološke osobine otoka Hvara i ekološko vrednovanje reljefa (1990), Geomorfologija Baranje(1990;slika1),Osobineizakonomernostioblikovanjastrukturnogreliefa(1991),Geomorfološke znacajke Zagreba i njegove šire okolice (1994), Neke od temeljnih znacajka razvoja pedimenata u gor­skojzonivanjskihDinarida(1994),GeomorfološkeznacajkeSplitinjegoveokolice(1995),Geomorfološki Slika 2: Del udeležencev Prvega srecanja jugoslovanskih geomorfologov, ki je potekalo septembra 1987 v Bovcu, na vrhu Triglava (od leve: J. Pavelic (Zagreb), S. Belij (Priština), I. Blažek, M. Kekuš, A. Bognar (vsi Zagreb), J. Kunaver). sadržaji u osnovnoj i srednoj školi te na sveucilištu: problemi i rješenja (1995), Kriticki osvrt na teoriju o geomorfološkim ciklusima Williama Morrisa Davisa (2001), Suvremeno geografsko poimanje okoliša (2005),GeomorfološkitragoviglaciacijaumladjempleistocenunaSrednjemVelebitu(sSanjoFaivre,2006), Geomorfološka obilježja rijeke Drave in njenog poloja u širem podrucju naselja Križnica (2008), Geomorphological Characteristic of the Slunj Karst Plateau (z Nevenom Bocicem in Mladenom Pahernikom,2010),RecentLandformEvolutionintheDinaricandPanonianRegionsofCroatia(2012), Demografski razvoj Madara na podrucju Republike Hrvatske (2016), Stradanje Madjara i Njemaca u Hrvatskoj i Backoj 1944 (z Lászlóm M. Horváthom in Vladimirjem Geigerjem, 2018. AndrijeBognarjaseSlovenciradispominjamozlastiizcasa,kosmosegeomorfologinekdanjeJugoslavije organiziranosrecevalinazborovanjihvBovcu(12.–17.9.1986),vGospicunaHrvaškem(18.–21.6.1987), vRožajahvCrnigori(12.9.–16.9.1988),vPirotuvSrbiji(20.–24.6.1989)invKrškem(19.–22.6.1990). NašiprijateljskiodnosisosepoglobilizlastivBovcu,kosmohrvaškeudeleženceskupajzAndrijopope­ljalinavrhTriglava(slika2),poznejepanaterenunaVelebituindrugje.Ževosemdesetihletihsejenjegov raziskovalniduhmocnorazvnelinrazvijalnanajrazlicnejšihterenihgorskega,ravninskegaterobmorskega reliefanekdanjeskupnedržave. Prvic smoAndrijoBognarjaspoznaliv osemdesetih letih naterenupodpobocjizagrebškeMedvednice.ŽezgodajsejespoprijateljilzakademikomIvanomGamsom,kijeponje­govihbesedahpomembnovplivalnapreusmeritevinposodobitevgeomorfologijenaHrvaškemzlastiv70. in80.letihprejšnjegastoletja.Hrvaškageomorfologijasijeobtempovrnilanekdanjiugledinpomenzuva­janjemsistematicnegageomorfološkegakartiranjahrvaškegaozemlja,izobraževanjemnovihstrokovnjakov na zagrebški univerzi ter uvajanjem novih metod znanstvenega preucevanja (Bognar 2003). Z Gamsom stavosemdesetihletihpostalavodilnaprotagonistageomorfološkegakartiranjanaozemljunekdanjeskup­nedržave.Spominjamosegatudikotorganizatorjauspelegamednarodnegageomorfološkegasrecanjapod imenom Geomorfologija in morje, skupaj s srecanjem geomorfološke komisije karpatsko-balkanskih državvMalemLošinju(22.–26. septembra1992). Takrat smoimelimeddrugimpriložnostpobližespo­znatipojavpuhlicenaotokuSusku,ocemerjeAndrijaBognarizdalizcrpnoštudijo(slika3). Slika 3: Naslovnica Bognarjeve monografije o otoku Susku. Literatura in viri: Bognar, A. 2003: Akademik Ivan Gams in njegov vpliv na razvoj geomorfologije v Republiki Hrvaški. Dela 20. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.20.61-64 Feletar, B. 1989: Andrija Bognar. Hrvatski biografski leksikon. Zagreb. Kunaver, J. 2019: 20 let geomorfološkega društva Slovenije. Predzgodovina in zgodovina, spomini, ozadja, izkušnje ter vzorniki. Medmrežje: https://www.geomorfolosko-drustvo.si (20. 3. 2020). Jurij Kunaver Uvodni sestanek projekta LABELSCAPE Ljubljana, 15.–16. 1. 2020 VzacetkujanuarjajebilvLjubljaniodskocnisestanekpartnerjevpriprojektuznaslovomIntegration ofsustainabilitylabelsintoMediterraneantourismpolicies(Vkljucevanjetrajnostnegacertificiranjavturi-sticnepolitikeSredozemlja)inakronimomLABELSCAPE.VodilnipartnerpriprojektujeZRCSAZU Geografski inštitut Antona Melika, projektno partnerstvo pa sestavljajo še Inženirska šola PURPAN (Ecoled’IngénieursdePURPAN)izToulousa(Francija),SkupnostobcinAspres(Lecommunautédecom­munes des Aspres) s sedežem v Thuirju (Francija), Aragonski tehnološki inštitut (Instituto Tecnológico de Aragón: ITAINNOVA) iz Zaragoze (Španija), Razvojna agencija Južnoegejske regije Energeiaki S.A. (..apt...a.. .ta..e.a .e..f..e.a. ..t... ...a... – ..e..e.a.. ....) (Grcija), Razvojno združe­njeBazilikata(SVILUPPOBASILICATAS.p.A.)ssedežemvTitu(Italija),Metropolitanskaregijaglavnega mestaRima(LaCittŕmetropolitanadiRomaCapitale)izRima(Italija),RCDI–Mrežazarazvojinino­vacije (Rede de Competęncias para o Desenvolvimento e a Inovaçăo) iz Grândole (Portugalska), Javni zavodRERA S.D. za koordinacijo in razvoj Splitsko-dalmatinske županije (Javna ustanova RERA S.D. za koordinaciju i razvoj Splitsko-dalmatinske županije) iz Splita (Hrvaška) in Kulturno izobraževalno društvo PiNA iz Kopra ter 9 pridruženih partnerjev. Prvi dan uvodnega sestanka je bil namenjen spo­znavanjusodelujocihorganizacij,sodelavktersodelavcevprojektnihpartnerjevtertemeljnipredstavitvi projekta, sistema financnega porocanja in komuniciranja. Drugi dan je bil namenjen predvsem pred­stavitvamobmocij,kjerbodoposameznipartnerjiizvajaliprojektnedejavnostiterpredstavitvitretjega, cetrtega in petega delovnega paketa. Vokviruodskocnegasestankasmosepartnerjidogovorilitudiopotekuprojektainnaslednjihdejav­nostihvokviruraziskovalnegadela.Vletu2020stanacrtovaniprojektnisrecanjišenaRodosuvGrciji (meseca maja) in v pokrajini Bazilikata v Italiji (septembra). Vsebinaprojektajepovezanaznarašcajocimipotrebamipoodgovornirabinaravnihinkulturnihvirov, krepitvijokonkurencevturizmuinspreminjanjunavadpotrošnikov,skaterimisesrecujejosredozemske destinacije. Med poglavitnimi izzivi so nenehne težnje po izboljšavi kakovosti ponudbe, potrebe po kre­pitvisodelovanjamedponudnikiinlokalnoskupnostjoterkomunikacijozobiskovalci.Posebnoprevidnost zahtevajo redkonaseljena ranljivanaravna okolja. Certifikacijske sheme trajnostne naravnanosti v turiz­musoenooducinkovitihorodij,kipripomorejokreševanjiomenjenihizzivovinkažejousmeritevdestinacij pri upoštevanju nacel trajnostnega razvoja. So orodje za izboljševanje turisticne ponudbe, povezovanje skupnostiintrženja. StemsopovezanitudiglavnaciljaprojektaLABELSCAPE. Prvigrevsmerirazvoja certifikacijskihshemvširšepolitike,drugipajepovezanspodporodestinacijamvprocesucertificiranja. Projektsicergradivecinomanažeobstojecihcertifikacijskihshemah,naslavljapatudiaktualneizzivecer­tificiranih destinacij in podjetij, kot so krepitev prepoznavnosti, skladnost z vsebinami, ki jih ustvarijo uporabnikiindigitalnapreobrazba. Metodezadoseganjeciljevprojektasopredvsemizmenjavaizkušenj nadelavnicahterprekspletneplatformezakrepitevusposobljenostideležnikov,pobudezaspremembeozi­romaizboljšaverazvojnihprogramovnaosmihpilotnihobmocjihterpriporocilazasooblikovanjele-teh. Matjaž Geršic Slika 1: Udeleženke in udeleženci srecanja. Slika 2: Predstavitev financnega spremljanja projekta je pripravila Petra Rus z ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika. Drugo srecanje partnerskih ustanov v okviru projekta »100% lokalno« Bolzano, Italija, 24.–26. 2. 2020 Februarja je vodilni projektni partner, Inštitut za regionalni razvoj EURAC, gostil drugo srecanje partnerjev v sklopu projekta »100% lokalno« (ZRC SAZU iz Slovenije, Universitŕ della Svizzera ita­lianain Polo Poschiavo iz Švice), ki se osredotoca na krepitev kratkih kmetijsko-živilskih oskrbovalnih verignaobmocjuAlpspomocjorazvojatržnihznamk.Srecanjejebilodvodelno:prvidanjebilname­njen koordinacijskim, organizacijskim in financnim vprašanjem, preostala dneva pa vsebinskemu usposabljanju projektnih sodelavcev za organizacijo in izvedbo delavnic na študijskih obmocjih. VsklopuvsebinskepripravenaizvedbodelavnicjeDiegoRinallosposlovnešoleKedgeizMarseilla pripravil predavanje o vlogi tržnih znamk pri razvoju obmocij. Podaril je vlogo sodelovanja, krepitve krožnegagospodarstvanalokalniinregionalniravniterprikazalprostorskorazsežnostspremembvpre­hranskih verigah zaradi družbenogospodarskega razvoja. Predavanju je sledila razprava o izzivih in priložnostihkrepitvekratkihkmetijsko-živilskihoskrbovalnihverig,kijebilausmerjenaviskanjemož­nosti cezmejnega prenosa dobrih primerov sodelovanja ter krepitve cezmejnega sodelovanja. Predavanju je sledilo prakticno usposabljanje za vodenje delavnic pod vodstvom Rocca Scolozzija izpodjetjazastrateškimanagementSkopiaizTrenta.Predstaviljezasnovodelavnic,kitemeljijonaana­litskempristopu»Triobzorja«,skaterimibovsakprojektnipartnernaštudijskemobmocjuvsvojidržavi preveril priložnosti in izzive pri krepitvi kratkih oskrbovalnih verig. Erik Logar Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU Ljubljana, 30. 6. 2020 Poleti 2020 so bile na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetno­sti(ZRCSAZU)žešestnajsticorganiziraneinuspešnoizvedeneraziskovalneigralniceznaslovomIgrajmo se znanost. V preteklih letih se je potrdila domneva, da se želijo otroci skozi igro predvsem sprostiti, medsebojno spoznavati in družiti, vsekakor pa tudi kaj novega videti in nauciti. Zato je bilo tudi letos organiziranihvelikotematskoraznovrstnihigralnic,kisojihvodiliclaniposameznihraziskovalnihinšti­tutov ZRC SAZU, kakor tudi zunanji sodelavci. Že vsa leta doslej jih oblikuje in koordinira Center za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU pod vodstvom Brede Cebulj Sajko. Delavnice so potekale štiri tedne in so bile razdeljene na poljudnoznanstvene vsebine ter namenjene otrokom, starim od 6 do 14 let. Vsak teden je bil oblikovan za eno skupino, zaradi preprecevanja virusnih težav, pa je v njej lahko sodelovalo le do deset otrok. Sodelujoci inštituti in ostali zunanji izvajalci so organizirali svoj temat-ski dan. Središce igralniškega dogajanja je bila Prešernova dvorana SAZU, glede na temo ter program pa so otroci uporabljali in obiskali še druge prostore in kraje. Geografski dan smo vodili Primož Gašperic z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU terAjdaMartincicinUršaKunstelj,študentkikulturologijenaFDV.Tematikaletošnjegeografskeigral-nice je bila raziskovanje mestnih vodnih zemljišc, ki jih je ustvaril ali preoblikoval clovek v razlicnih obdobjih razvoja mesta Ljubljana, glede na potrebe in želje mešcanov. Igralnico smo zato poimeno­vali»Raziskujemoobinovodi«.Zasnovanajebilanaterenskemdeluinraziskovanjuhidrološkihpojavov ter njihovih znacilnosti na izbranih obmocjih mesta Ljubljana, kjer so ti pojavi prisotni. Za izvedbo smo izbrali naslednje lokacije: ribnik ob Tivolski colnarni ter preoblikovane struge potokov Glinšcice in Gradašcice. Po uvodni predstavitvi poteka igralnice, smo se na kratko predstavili drug drugemu, voditelji pa seznanili otroke s potekom geografskega dne. Skupino so sestavljala štiri dekleta in dva fanta, v sta­rostnemrazponumed7in11let.Zaradispremenljivevremenskenapovedismoseževdvoranipripravili zaterenskidel.Mladigeografisosemoralinajprej»najti«oziromaorientirativprostoru.Pomagalismo Slika 1: Iskanje raziskovalne tocke na zemljevidu. Slika 2: Težavna hoja po neocišceni strugi Glinšcice. sizzemljevidomSlovenijeinLjubljane(slika1). Obtemsmo mladimraziskovalcempredstavilikarto­grafskeznacilnostiprikazavodnihpojavovterostalihkartografskihelementovnazemljevidu.Razdelili smo se v tri delovne skupine. Vsaka od skupin je prejela prazen plakat ter posebno tematsko »vodno« mapo z delom nacrta mesta Ljubljane in terenskimi listi. Iz Prešernove dvorane smo se peš odpravili proti ribniku ob Tivolski colnarni, ki je zanimiv pri­mer »stojece mestne vode«. Spoznavanje mestnih vod je potekalo s pomocjo vprašanj na vnaprej pripravljenihdelovnihlistih.Znacilnostivodesmodolocalitako,dasmoizbraliustreznodostopnomeril-no mesto, kjer smo dolocili globino, barvo in vonj vode, izmerili temperaturo zraka in vode ter s pH listici dolocili njeno kislost oziroma bazicnost. Rezultate smo skupaj vpisali v delovni list. Poizpolnitvivsehdelovnihobveznostiprvegavzorcnegaobmocja,smoseodpravilidodrugerazi­skovalne tocke, ki je bila ob potoku Glinšcica, v bližini živalskega vrta. Tam smo poleg ostalih nalog izmerilitudihitrostvode,kismojomerilinapreprostnacin.Izmeriliinoznacilismorazdaljomeddvema tockama, v vodo spustili vejico, list ali kaj podobnega ter merili cas, ki so ga omenjeni »plovci« potre­bovali od ene do druge tocke. S pomocjo dobljenih podatkov smo izracunali hitrost vode v potoku. Rezultate smo pretvorili in primerjali med seboj ter ugotovili, da je bila hitrost Glinšcice pocasnejša od 1km/h, kar je veliko pocasneje od povprecne hitrosti hoje odraslega cloveka, ki je 5km/h. Sušnoobdobjevdnehpreddelavnicoterizboljšanjevremenamednjo,soomogocilizanimivonada­ljevanje poti po umetno preoblikovani betonski strugi spodnjega toka Glinšcice, ki se vije med pozidanimipovršinamiVica.Kersovstrugipredkratkimpokosilirastje,jebilalažjeprehodna,apone­kodovirana z zemljo, rastjem in naplavinami (slika 2). Iz te »žabje« perspektive so bile hiše, železniška Slika 3: Izvajanje terenskih meritev na sotocju Glinšcice in Gradašcice. proga, Tržaška cesta in ostali objekti opazovani popolnoma iz drugega gledišca, kot smo ga vajeni kot »navadni«pešci.PostrugismohodilidosotocjapotokovGlinšcicainGradašcica(slika3).Tikzasotoc­jemjebilazadnjatocka,kjersootrocipopolnomasamostojnoopravilivsemeritvenapotoku.Odsotocja daljesepotokimenujeGradašcica,izmerjenahitrostpajebila2,7km/h.Kosovsepodatke zapisalivdelo­vni list, smo zbrali še zadnje gradivo za izdelavo plakata. Nato smo pospravili vso opremo, se dvignili iz struge ter skupaj odšli peš do našega izhodišca v središcu mesta. Plakat so otroci dokoncali po kosilu v Prešernovi dvorani. Gradivo zanj je nastajalo sproti. Z risa­njem, pisanjem in lepljenjem so zapolnili prazne prostore tako, da je dobil pecat posamezne skupine z najpomembnejšimi elementi raziskovalne poti. Izdelani plakat je predstavljal glavni rezultat delav­nic, saj je prikazoval izmerjene in ugotovljene rezultate raziskovalnega dela o vodah, s katerimi smo se srecali na poti. Temoletošnjegeografskedelavnicesmoizbralipredvsemzaradiželjepoizogibumorebitnihvirus­nih težav, saj se je v celoti odvijala zunaj v naravi. Izvedli smo jo le enkrat v juliju. V skupini je bilo šest otrok,karjeomogocaloboljšeindividualnodelotermanjcasovnihskrbi.Zaradispremenljivevremenske napovedi,smoimeliorganizatorjipripravljenihvecpoti.ZaradinizkegavodostajaGlinšcicesmolahko izvedli razlicico poti s pohodom po njeni strugi. Otroci so brez omembe vrednih zadržkov in naspro­tovanj sodelovali na raziskovalnih tockah ter prehodili zastavljeno pot. Primož Gašperic 174 Posvet o okupacijskih mejah med drugo svetovno vojno v Sloveniji Splet, 6. 4. 2020 Kot sklepno dejanje temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Napravite mi to deželo nem­ško…italijansko…madžarsko…hrvaško!Vlogaokupacijskihmejavraznarodovalnipolitikiinživljenju slovenskegaprebivalstva«,kigajefinanciralaJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije, jevzacetkuaprila potekalspletniposvetznaslovom»Mitujeganocemo,todasvojeganedamo«.Vpro­jektujepolegveczgodovinskihustanov,vodilnipartnerjebilOddelekzazgodovinoFilozofskefakultete UniverzevLjubljani,sodelovaltudiGeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU.Našatemeljnanalo­gavokviruprojektajebila,napodlagikartografskegagradivaokupacijskihsilcimboljnatancnodolociti potek okupacijskih meja, kar smo na posvetu tudi predstavili. Za dolocitev meja smo uporabili zemljevide v merilu 1:25.000, 1:50.000 in 1:200.000, ki so bili izdanimed letoma 1941 in 1944.Za dolocitev mejemed Nemcijoin Italijo,Nemcijoin NDH ter Italijo in NDH smo pretežno uporabili nemške zemljevide Deutsche Heereskarte v merilu 1:25.000, izdane v letih 1942 in 1943. Za dolocitev meje med Nemcijo in Madžarsko pa smo se pretežno naslonili na madžarske vojaške zemljevide v merilu 1:50.000, ki so bili izdani leta 1944. Najvecji delež slovenske­gaozemlja,kijevKraljeviniJugoslavijiobsegaloobmocjeDravskebanovine,jezasedlaNemcija–skoraj dvetretjini(10.291km2).Slabih6%jezasedlaMadžarska(945km2),NHDpajezasedel0,08%(12km2). Slaba tretjina je pripadla Italiji (4621km2). Italija je skupaj z današnjim slovenskim ozemljem zahod-no od medvojne rapalske meje zasedala kar 9062km2oziroma dobrih 44% današnje Slovenije. Skupaj je bilo na ozemlju današnje Slovenije 665,5km okupacijskih meja. Najdaljša je bila meja med Nemcijo in Italijo, ki je merila skoraj 277km (skoraj 42% vseh okupacijskih meja). Sledile so meje med Italijo in NDH (172km oziroma 26%), Nemcijo in NDH (133km oziroma 20%) ter Nemcijo in Madžarsko (83km oziroma 13%). Dobra polovica (51,3%) meja je imela potek, ki sovpada z današnjimi mejami Slovenije,slabapolovica(48,7%)pajepotekalaznotrajdanašnjeSlovenije.Najdaljšomejoznotrajdanaš­njihmejaSlovenijestaimeliNemcijainItalija–264kmoziroma95%potekameje.Ostalemejesoimele vecjideležmeje,kisovpadazdanašnjimimejami:ItalijainNDH171km(99%),NemcijainNHD115km (86%)inNemcijainMadžarska44km(52%).Gledenareliefneenotejevecinaokupacijskihmeja(47%) potekalapostrugahvodotokovalivnjihovineposrednibližini,lemalomanj(45%)papovzpetemsvetu. Zgolj slaba desetina meja je potekala po vecjih ravninah (za podrobnejšo razlago glej: https://e-knji­ge.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/196/293/5018-1). Poleg našega prispevka, je bilo na posvetu predstavljeno še deset predstavitev zgodovinarjev, ki so osvetlile življenje ob in z mejami med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Ob posvetu je izšla knjižica povzetkov, ki je prosto dostopna na spletnih straneh Filozofske fakul­tete Univerze v Ljubljani: https://doi.org/10.4312/9789610603177, poleg tega pa tudi monografija z naslovom»OkupacijskemejevSloveniji1941–1945«,kijeizšlapriZnanstvenizaložbiFilozofskefakul­tete in je prav tako prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.4312/9789610603047 (za predstavite knjige glej Geografski vestnik 92-2). Matija Zorn Obisk gora v casu podnebnih sprememb Mojstrana, 20. 6. 2020 Orazsežnostihinposledicahpodnebnihspremembnaobiskgoraterprilagoditvahzanjihovoomi­litev se v širši javnosti govori le priložnostno. Povprecna letna temperatura 0°C sega v gorah vedno višje,snežnamejavAlpahsebližanadmorskivišini3000m,krcijoseledeniki,vsemanjjestalnozamrz­njenih tal in podobno. Kako vse to vpliva na obiskovalce gora, je bilo temeljno vprašanje posveta z naslovom »Obisk gora v casu podnebnih sprememb«, ki je junija potekal v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani (slika 1). Posvet je bil organiziran v okviru istoimenskega projekta, ki ga sofinan­cira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru podpore izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji v letih 2019 in 2020, v njem pa sodelujejo: Gornjesavski muzej Jesenice oziroma njihova enota Slovenski pla­ninski muzej (vodilni partner), Obcina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Turisticno društvo Dovje – Mojstrana, CIPRA Slovenija in ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Obiskovanje gorskih obmocij je znano vse od prazgodovine. Dolga stoletja je bilo predvsem pove­zano z nujo oziroma gospodarskimi vzgibi krajevnega prebivalstva. Kasneje je bilo obiskovanje gora povezano z raziskovanjem, šele približno v zadnjih dveh stoletjih pa je povezano z rekreacijskimi vzgi­bi.Tidanesvgoreprivabijonajvecobiskovalcevinsoposledicavecprostegacasa,zavedanjaougodnih ucinkih gibanja na prostem na zdravje in ne nazadnje želje po dokazovanju. Obiskovanje gora v zadnjih desetletjih vse bolj krojijo podnebne spremembe, vprašanje pa je, koli­kosetehpriizbirisvojihciljevzavedajoobiskovalcisami.Višjetemperaturenaprimerspodbujajoobisk višje ležecih obmocij, kjer pa se zaradi taljenja stalno zamrznjenih tal vse pogosteje pojavljajo skalni podori,polegtegapoletihitrejeizginesneg,karpredvsemvkraškemvisokogorjupomenitežavespitno vodo. Podnebne spremembe vplivajo na živi svet – nekatere organizme najdemo vse višje, drugih nic vec. Vse vec je tudi intenzivnih vremenskih dogodkov, ki predstavljajo dodatno grožnjo obiskovalcem gora. Podnebne spremembe so tudi pomemben dejavnik »modernizacije« gora, zlasti pri nacrtovanju turisticne in prometne infrastrukture. Namen posveta je bilo porocati o stanju podnebnih sprememb v gorah, njihovem vplivu na obisk in ukrepom, ki pripomorejo k ustreznejšemu ravnanju, obenem pa spodbujati k omilitvi podnebnih sprememb in njihovih posledic. Slika 1: Posvet je potekal v prostorih Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Vabilusoseprijaznoodzvalištevilnistrokovnjakiternekateritudiširšijavnostiprepoznavniavtor­ji,kiseprisvojemvsakdanjemdeluin/alivsvojemvsakdanjemživljenjusrecujejosposledicamipodnebnih sprememb v gorskem svetu. Skupaj se je zvrstilo dvanajst predstavitev, ki so bile razdeljene v dva sklo-pa. V prvem so bili predstavljeni podnebni in hidrološki trendi v slovenskih Alpah v zadnjih šestih desetletjih, vpliv podnebnih sprememb na slovenska ledenika ter globalni pogled na podnebne spre­membevkvartarju,patudikakopodnebnespremembekrojijoobiskovanjegoraposvetu,izobraževanje mladih na tem podrocju, ter kako podnebne spremembe vplivajo na delo gorskih reševalcev. V dru­gemsklopusmospoznalislovenskaledenikakotzavetišciedinstvenihmikroorganizmov,»odziv«snežnih plazovnapodnebnespremembe,nacrtovane,aneuresnicenevelikeinfrastrukturneprojektevslovenskem visokogorju,prilagajanjeplaninskihkocpodnebnimspremembam,vplivuvremenanaobiskSlovenskega planinskega muzeja in še kaj. Sklepi posveta so bili: • O razsežnostih in posledicah vplivov podnebnih sprememb na obisk gora ter prilagoditvah za nji­hovo omilitev se v širši javnosti obiskovalcev gora govorile priložnostno ali pa v okviru posameznih ved in gospodarskih panog. Zato je nujno, da seznanjamo s to tematiko redno in na splošno razum­ljiv ter odmeven nacin tako strokovno kot tudi širšo javnost. • Celoten alpski prostor je prepoznal podnebne spremembe kot realnost, ki se ji moramo prilagoditi in omiliti škodljive posledice – tako za naravo kot za kakovost življenja v tem prostoru. Prica smo zmanjšanju habitatov endemicnih živalskih in rastlinskih vrst. Opazujemo spremembe v razpolo­žljivostivode(vkljucnossnegom).Ledenikisetalijohitrejeodvsehnapovedi.Povecujetasenevarnost innepredvidljivostnaravnihnesrec.Takokotpovsoddrugjesoprometinzgradbemedglavnimiones­naževalci s toplogrednimi plini. V gore hodi vedno vec ljudi, vedno vec jih v gorah tudi umira. Gore ostajajo slabo razumljive in prepoznavne, ceprav jih spoznavamo že zelo zgodaj – v osnovni ali/in srednji šoli. • Podnebnespremembepomembnovplivajonapodobonašegaplanetainživljenjananjem.Mišljenje, da bi moralo biti podnebje na Zemlji vedno enako, staticno, je popolnoma zmotno, saj je podvrže-no nenehnim majhnim in velikim motnjam. Te povzrocajo, da je na Zemlji vcasih toplejše, vcasih hladnejše, kdaj bolj suho, drugic bolj vlažno. Podnebne spremembe, krive za današnje stanje, so se zacele pred vec kot 50 milijoni let, ko je bilo na Zemlji za 7°C topleje kot zdaj. Danes živimo v enem izmedtehtoplejšihobdobij,kigaimenujemoholocen,zadnjeobdobje,kigajevnajvecjimerizazna­mujeclovek,paantropocen.Rasttemperatur,kismojimpricavzadnjihdesetletjih,jeobcutnohitrejša kot kadar koli prej, zato ni vec nobenega dvoma o vplivu cloveka na podnebje. • Temperature rastejo hitro že na planetarni ravni, v gorskem svetu še dva- do trikrat hitreje. Alpe se segrevajohitrejekotdrugideliplaneta,preddesetletjisobiletudivelikoboljbele,zvecsnegainledu. Povprecna letna temperatura zraka v zadnjih šestih desetletjih je povsod v slovenskih Alpah stati­sticno znacilno narasla, v povprecju za 2,0°C. Dvig temperatur sega tudi cedalje globlje v tla, tudi vnajvišjih delih naših visokogorij lahko opazujemo krcenje obmocij stalno zamrznjenih tal. Število dnissnežnoodejosejepravtakozmanjšalozamesecdodva.Padajocisotuditrendivsehvrstrecnih pretokov. Gorske reke so imele pred desetletji izrazit snežno-dežni pretocni režim. Zaradi kolicin­sko in casovno skromnejše snežne odeje ter mocnejše evapotranspiracije je opazno upadanje pretokov v pozni pomladi in na zacetku poletja, ter narašcanje pretokov med oktobrom in decem­brom, kar kaže na »zamujanje« zime. Spomladanski in jesenski pretocni višek postajata vse bolj izenacena. Podobno velja za zimski in poletni pretocni nižek. • Posledice podnebnih sprememb v slovenskih Alpah se kažejo predvsem v krajši in kolicinsko manj izdatni dostopnosti vodnih virov (posledica je lahko obcasna/stalna zapora planinskih koc), pre­obljudenostjonekaterihgorskihobmocijvcasupoletnihvrocinskihvalov,višanjugozdneindrevesne meje, premiku nekaterih rastlinskih in živalskih vrst ter drobnice v višje lege, zamiku fenofaz (dalj­šanje vegetacijske dobe), krajši smucarski in turnosmucarski sezoni, vecji eroziji nekdaj stalno zamrznjenih tal ter v pogostejših in številcnejših skalnih odlomih in podorih. • Obiskovanje gorskih obmocij je tudi v Sloveniji prisotno že vec stoletij, skokovito narašcanje obiska je opazno predvsem v zadnjem desetletju. Slednje je odraz vecjega zavedanja prebivalstva o ugod­nih ucinkih gibanja na prostem na zdravje, deloma pa tudi v povecevanju obsega prostega casa in nenazadnježeljepodokazovanju.Obiskovanjegoravseboljkrojijotudipodnebnespremembe.Višje temperature spodbujajo obisk višje ležecih obmocij, vse vec intenzivnih vremenskih dogodkov pa predstavlja dodatno grožnjo tudi obiskovalcem gora. Na svetovni ravni so kljucne predvsem spre­membe ledenikov, kar predstavlja dodaten izziv pri nacrtovanju gibanja v tamkajšnjih obmocjih. • Gorska okolja so domovanje številnih organizmov, nekatere najdemo vse višje, drugih nic vec, zani­mive so tudi raznovrstne oblike površja – tudi na te vpliv podnebnih sprememb ni nezanemarljiv. Lemalojetakihposledic,kijihlahkoneposrednoopazujemo.Številnimikroorganizmi,kisosetisoc­letjarazvijalivizoliranihledeniškihokoljih,sestaljenjemledusprošcajoizledenikovterpomembno vplivajona biogeokemicneprocese,zdravjeljudiin živaliter mikrobnobiodiverzitetozmernotoplih okolij. Obisk gora je vedno povezan s tistim delom narave, ki je še prvobiten. Gore je treba temelji-to spoznati, jih doživeti ter se jih nauciti spoštovati. Vrh si vsakdo izbere sam; zagotovo je vreden, da se nanj povzpnemo v družbi – znanja, prijateljev in spominov. Vedno bolj, ce se tega zavedamo ali ne, krojijo obisk gora spremembe v pokrajini. Gore so dom številnim živalim in rastlinam, vse pa so odlicno prilagojene na zahtevne življenjske pogoje. Na vsak nacin se bodo prilagodile bolje in hitreje kot clovek. • Obiskovalcem domacih in tujih visokogorskih pokrajin pretijo številne naravne in druge nevarno­sti, ki se jih vse premalo zavedajo in jih ne upoštevajo v zadostni meri; zato imamo opravka z vse vecjim številom gorskih nesrec in posledicno tudi reševanj. Vse vec teh nesrec je posredno poveza­nihtudispodnebnimispremembamialipasozaraditehboljizraziteinnepredvidljive.Skalniodlomi in podori se praviloma zgodijo šele, ko je najvecja vrocina mimo; snežni plazovi so redkejši, a ko se pojavijo, so lahko še bolj siloviti, zato je v lavinske nesrece vpletenih cedalje vec ljudi. • Obisk gora je vse bolj številcen in intenziven; spreminjata pa se tudi vrsta in dinamika dejavnosti. Zaradi tega je lahko ta za gorsko okolje casovno in krajevno motec, škodljiv, ne nazadnje tudi neva­ren. Prek najrazlicnejših komunikacijskih poti so gore cedalje bolj »dostopne« širši javnosti, njihov obisk pa vse mikavnejši. Vprašljiva je tudi »modernizacija« gora, posebej z vidika vecjih, zlasti turi­sticnihintudiprometnihprojektov.Planinskekoce(skupajsplaninskimipotmi)predstavljajokljucno turisticno infrastrukturo za izvajanje gorskega turizma. Posebej problematicne so ekološko in ener­getskonesaniraneplaninskekoce.Zvidikapodnebnihspremembjenajpomembnejšidejavnikcezmerna proizvodnja ogljikovega dioksida (CO2). Koce pri tem vplivajo predvsem s proizvodnjo elektricne energijeintoplote,atudizoskrbo(šeposebnovprimeruhelikopterskihprevozov),vgrajenimimate­riali, nacinom obratovanja. • Ureditevprometnegarežimanazavarovanihobmocjihjemedpomembnejšiminalogamitudizvidi­kaobiskagorainkakovostiživljenjavgorskihdolinah.Medpomembnenalogeozavešcanjaopodnebnih spremembahsoditudiizobraževanje,šeposebejdelozmladimiterspremljanjeinanalizareševalnih akcij,obojekotsestavnidelpreventivezanesrecevgorah.Podnebnespremembevplivajotudinaobisk gorskihmuzejev.Poznavanjedinamikeinposledicpodnebnihspremembpredstavljapomembnopod­lago za prilagoditev muzejskih in turisticnih dejavnosti tudi v bližnji prihodnosti. Ob pomenu, ki ga imajo gore za vsak narod, ki živi pod njimi, ne cudi, da njihova pobocja in stene nisobile vablji­ve samo za planince in alpiniste, temvec zacno po njih kmalu segati tudi poslovni interesi, predvsem v smislu turizma. • Zvidikapodnebnihspremembinobiskagorabodonaslednjadesetletjazelozapletena,sajsebotreba nanje še hitreje in bolj ustrezno odzivati. V prihodnje je nujen razmislek o ustreznih omejitvah ozi­roma prilagoditvah dnevnega obiska v nekaterih najbolj obiskanih obmocjih slovenskega dela Alp. Spremembam v naravi se mora prilagoditi tudi clovek, saj je njegova tehtnica že tako iz ravnovesja in jo bo vse težje znova vzpostaviti. Slika 2: Sklepe posveta je predstavil Miha Pavšek (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU). Obposvetujeizšlaknjižicapovzetkov,kijeskupajzvsemipredstavitvamiprostodostopnanasple­tnih straneh Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU: https://giam.zrc-sazu.si/sl/dogodki/ obisk-gora-v-casu-podnebnih-sprememb#v. V letu 2021 bodo celotne predstavitve izšle tudi v posebni monografiji, ki jo bo založila Založba ZRC. Matija Zorn, Miha Pavšek 180 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2019 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://giam.zrc-sazu.si Geografski inštitut Antona Melika je imel v letu 2019 dvaintrideset redno zaposlenih raziskoval­cev in tri strokovne delavke ter vec stalnih in obcasnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskovalnih projektih in nalogah. Inštitut vodi predstojnik dr. Matija Zorn, njegova pomocnika pa stabila dr. Matjaž Geršic in dr. Janez Nared. Znanstveni svet inštituta sestavljajo akademika dr. Andrej Kranjc in dr. Dragica Turnšek ter dr. Matej Gabrovec (predsednik), dr. Drago Kladnik, dr. Blaž Komac (namestnik predsednika), dr. Aleš Smrekar in dr. Matija Zorn. Inštitut ima 7 organizacijskih enot: Oddelek za fizicno geografijo vodi dr. Matija Zorn, Oddelek za humanogeografijodr.JanezNared,Oddelekzaregionalnogeografijodr.DragoPerko,Oddelekzanara­vne nesrece dr. Blaž Komac, Oddelek za varstvo okolja dr. Aleš Smrekar, Oddelek za geografski informacijski sistem dr. Rok Ciglic in Oddelek za tematsko kartografijo mag. Jerneja Fridl. Na inštitutu delujejo tudi Zemljepisni muzej, ki ga vodi dr. Primož Gašperic, Zemljepisna knjiž­nica, ki jo vodi dr. Maja Topole, in Fizicnogeografski laboratorij, ki ga vodi dr. Mateja Ferk. NainštitutujesedežKomisijezastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenije.Njen predsednik je dr. Matjaž Geršic. Leta 2019 je raziskovalno delo sodelavcev inštituta potekalo v okviru 2 raziskovalnih programov, 2 temeljnih, 2 podoktorskih, 3 uporabnih in 4 ciljnih nacionalnih projektov ter 26 mednarodnih pro-jektov. To so: • šestletni raziskovalni program Geografija Slovenije (vodja: dr. Blaž Komac), • šestletniraziskovalniprogramDedišcinanaobrobjih:novipogledinadedišcinoinidentitetozno­traj in onkraj nacionalnega (vodja: dr. Špela Ledinek Lozej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), • triletnitemeljniraziskovalniprojektNapravitemitodeželonemško…italijansko…madžarsko… hrvaško!Vlogaokupacijskihmejavraznarodovalnipolitikiinživljenjuslovenskegaprebivalstva (vodja: dr. Božo Repe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), • triletni temeljni raziskovalni projekt Zgodovinski atlas slovenskih mest (vodja: dr. Miha Kosi, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, vodja na inštitutu: dr. Jerneja Fridl), • triletni aplikativni raziskovalni projekt Napredek racunsko intenzivnih metodza ucinkovito sod-obno splošnonamensko statisticno analizo in sklepanje (vodja: dr. Erik Štrumbelj, Fakulteta za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, vodja na inštitutu: dr. Rok Ciglic), • triletni aplikativni raziskovalni projekt Nevidno življenje odpadkov: Razvoj etnografsko uteme­ljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospodinjstvih (dr. Dan Podjed, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vodja na inštitutu: dr. Katarina Polajnar Horvat), • stalniaplikativniraziskovalniprojektPreucevanjeslovenskihledenikov(vodja:dr.MatejGabrovec; slika 1), • triletni raziskovalni projekt Raziskovalci na zacetku kariere 2.0 Zajem in uporaba podatkov opa­zovanj jamskih stalagmitov in njihova uporabnost pri interpretaciji okolja in podnebja (vodja: dr. Matej Lipar), • podoktorski raziskovalni projekt Trajnostno upravljanje pokrajin: od teorije k praksi (vodja: dr. Daniela Ribeiro), • dveletni ciljni raziskovalni projekt Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana obmocja (vodja: dr. Janez Nared), • dveletni ciljni raziskovalni projekt Nadgradnja metodologije dolocanja obmocij nacionalne pre­poznavnosti krajine(vodja:dr.Mojca Golobic,Biotehniška fakulteta Univerzev Ljubljani,vodja nainštitutu: dr. Mateja Šmid Hribar), • dveletniciljniraziskovalniprojektSmernicezamanagementturisticnihdestinacijnapodlagimode­lov nosilnih zmogljivosti in turisticnih tokov (vodja: dr. Ljubica Kneževic Cvelbar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodja na inštitutu: dr. Katarina Polajnar Horvat), • dveletni ciljni raziskovalni projekt Medresorsko usklajeno spodbujanje razvoja v obmejnih pro-blemskih obmocjih (vodja: dr. Janez Nared), • triletniprojektevropskihstrukturnihininvesticijskihskladovInterpretacijabiotskeraznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljanskem barju (vodja: dr. Aleš Smrekar), • triletni madžarsko-slovenski raziskovalni projekt Primerni ekološki ukrepi na podrocju poplavne nevarnosti v hribovitem obmocju Madžarske in Slovenije (vodja: dr. Rok Ciglic), • triletniERA-NETmednarodniraziskovalniprojekt BRIGHTFUTURE – Brightfutureforblacktowns: reinventingEuropeanindustrialtownsandchallengingdominantpost-industrialdiscourses‘Malaindustrijska mestavEvropiinnjihovosoocanjesprevladujocimipost-industrijskimidiskurzi’(vodja:dr.DavidBole), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja MEDFEST – Mediteranianculinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristdestinations‘Sredozemska kulinaricno dedišcinska izkušnja: kako ustvariti trajnostne turisticne destinacije’ (vodja: dr. Nika Razpotnik Viskovic), • petletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja SMART-MR – Sustainable measures for achieving resilient transportation in metropolitan regions ‘Trajnostni ukrepi za ucinkovitejši promet v metropolitanskih regijah’ (vodja: dr. Janez Nared), • triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaAgriGo4Cities–Urban agriculture for changing cities: governance models for better institutional capacities and social inclu­sion‘Urbanokmetijstvozaspreminjanjemest:upravljavskimodelizaboljšeinstitucionalnezmogljivosti in družbeno vkljucenost’ (vodja: dr. Jani Kozina), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja LABELSCAPE – IntegrationofsustainabilitylablesintoMediterraneantourismpolicies‘Vkljucevanjetrajnostnegacer­tificiranja v turisticne politike Sredozemlja’ (vodja: dr. Nika Razpotnik Viskovic), • triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaWETNET–Coordinated management and networking of Mediterranean wetlands ‘Usklajeno upravljanje in povezovanje sre­dozemskih mokrišc’ (vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), • triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanja UGB –UrbanGreen Belts – Smart integrated models for sustainable management of urban green spaces for creating more healthy and liveable urban environments ‘Mestne zelene površine – Pametni integrirani modeli traj­nostnegaupravljanjamestnihzelenihpovršinzaboljzdravoinbivanjuprijaznomestnookolje’(vodja na ZRC SAZU: dr. Jasna Fakin Bajec), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja TRANS-BOR­DERS – TEN-T passenger transport connections to border regions ‘Povezovanje obmejnih obmocij z vseevropskim prometnim omrežjem’ (vodja na inštitutu: dr. Matej Gabrovec), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja KRASn’KRŠ – Ohranjanjeinvalorizacijadedišcineterrazvojtrajnostnegaturizmavcezmejnikraškipokrajini(vodja: dr. Mateja Breg Valjavec), • triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaCROSSRISK–Public warnings–reducingrainandsnowfallrelatedrisks‘Javnaopozorila–zmanjšanjetveganjzaradipada­vin in snežne odeje’ (vodja na inštitutu: mag. Miha Pavšek), • osemletniLIFEIPmednarodniraziskovalniprojektCARE4CLIMATE–Boostinggreenhousegasemis­sionsreductionby2020withaviewto2030–promotingsustainabletransport,energyefficiency,renewable energiesandsustainable,climate-protectinglanduseinthetransitiontoalowcarbonsociety‘Spodbujanje zmanjšanjaemisijtoplogrednihplinovdo2020spogledomna2030–promoviranjetrajnostnemobil­nosti, ucinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in v blaženje podnebnih sprememb usmerjeno rabo tal z namenom prehoda v nizkoogljicno družbo’ (vodja: dr. Matej Gabrovec), • triletni mednarodni raziskovalni projekt programa EU-Indija FilmInd – The Indian film industry as a driver of new socioeconomic connections between India and Europe ‘Indijska filmska industrija kot gonilo novih družbeno-gospodarskih povezav med Indijo in Evropo’ (vodja: dr. Jani Kozina), • triletnimednarodniraziskovalniprojektObzorje2020TRANS-MAKING–Art/culture/economyto democratize society, Research in placemaking for alternative narratives discourses ‘Umetnost/kultu­ra/ekonomijazademokratizacijodružbe,Raziskovanjeustvarjanjakrajevalternativnihnarativov’(vodja na ZRC SAZU: dr. Jovana Mihajlovic Trbovc), • štiriletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegaprogramaznanstvenihintehnološkihraziskav COST ENRESSH – Europeannetwork forresearchevaluationinthe socialsciencesandthehumanities connecting‘Evropskoomrežjezavrednotenjeraziskavvdružboslovjuinhumanistiki’(vodjanainšti-tutu: dr. Mimi Urbanc), • štiriletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegaprogramaznanstvenihintehnološkihraziskav COST FIRELINKS – Fire in the Earth System: science & society ‘Požari v okoljskem sistemu Zemlje: znanost in družba’ (vodja: dr. Matija Zorn), • štiriletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegaprogramaznanstvenihintehnološkihraziskav COST SAGA The Soil Science & Archaeo-Geophysics Alliance: going beyond prospection ‘Znanosti o prsteh in arheološko-geofizikalno zavezništvo: širjenje zmožnosti’ (vodja: dr. Mateja Ferk), • dvoletnibilateralnislovensko-izraelskiraziskovalniprojektDigitalizacijajudovskededišcinevSloveniji (vodja na inštitutu. dr. Mauro Hrvatin), • dvoletni bilateralni slovensko-ameriški raziskovalni projekt Raziskovanje in izkorišcanje kraških obmocij (vodja: dr. Blaž Komac), • dvoletnibilateralnislovensko-ameriškiraziskovalniprojektPreucevanjeupravljanjaskupnihvirov in njihov prispevek k dobrobiti cloveštva (vodja: dr. Drago Perko), • dvoletni bilateralni slovensko-ameriški raziskovalni projekt Geomorfološke znacilnosti eogenet­skih karbonatnih kamnin v Sloveniji in Združenih državah Amerike (vodja: dr. Matej Lipar), • dvoletnibilateralnislovensko-ameriškiraziskovalniprojektGeokemijaledu:SlovenijainZDA(vodja: dr. Matija Zorn; slika 2), • dvoletni bilateralni slovensko-japonski raziskovalni projekt Trajnostno upravljanje skupnega v socio-ekoloških produktivnih pokrajinah (kulturnih pokrajinah) v Sloveniji in na Japonskem (vodja: dr. Matija Zorn), • enoletnimednarodniprojektCitizClimat–Gettingseriousaboutcitizenscience:Citizeninvolvement in biodiversity and climate change research ‘Državljani v znanosti: Vkljucevanje državljanov v pre-ucevaje biološke raznovrstnosti in podnebnih sprememb’ (vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), • enoletnimednarodniprojektprogramaErasmus+EUthWork:TrainingCourses‘Tecaji’(vodja:dr. Jani Kozina). Ostali projekti in naloge pa so bili: • DARIAH–Digitalnaraziskovalnainfrastrukturazaumetnostinhumanistiko(vodja:dr.Jerneja Fridl), • ObnovitevinohranjanjemokrotnihhabitatovnaobmocjuLjubljanskegabarja–PoLJUBA(vodja: dr. Aleš Smrekar), • Izvedba intervjujev s kljucnimi narocniki Arrive Slovenija (vodja: dr. Matej Gabrovec), • SpremljanjedelaKomisijezastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenije(vodja dr. Drago Perko). Inštitut je organiziral ali soorganiziral vec simpozijev in drugih srecanj: • Velenjenapotiksvetliprihodnosti:zgodovinalokalnihdružbenihinovacijinrazvojniizzivi(delav­nica, Velenje, 13. 2.), • Velenje na poti k svetli prihodnosti: iskanje prakticnih rešitev (delavnica, Velenje, 3. 4.), • Workshop on commons and collective actions in socio-ecological production landscapes/cultural landscapes in Slovenia and Japan (mednarodna delavnica, Ljubljana, 6. 6.), • Posvet Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (posvet, Ljubljana, 27. 6.), • Transforming sustainability ‘Spreminjanje trajnosti’ (mednarodni simpozij, Ljubljana, 20. 9.), • Transformation of traditional cultural landscapes ‘Preobrazba tradicionalnih kulturnih pokrajin’ (tematska konferenca v okviru Mednarodne geografske zveze, Koper, 24.–26. 9.), • Slovenski regionalni dnevi 2019. (simpozij, Bovec, 24.-25. 10.), • Sea beauties and the beast ‘Lepote in zver morja’ (mednarodni simpozij, Ljubljana, 18. 11.). Leta 2019 je inštitut izdal naslednje publikacije: • Janez Nared, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Viskovic (ur.): Demografske spremembe in regionalni razvoj (Regionalni razvoj 7, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 296 strani), • Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenic, Jernej Tiran, Nela Halilovic: Družbeni ucinki urbanega kmetijstva (Georitem 31, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 107 strani), • DanielaRibeiro,MatejGabrovec,PrimožGašperic,MatjažGeršic,MihaKoderman(ur.):IGUThematic Conference »Transformation of Traditional Cultural Landscapes« – Abstracts and Guide Book (Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zveza geografov Slovenije, Fakulteta za humanisticne študije Univerze na Primorskem, 112 strani), • Peter Kumer: Lastniki gozdov v Sloveniji (Georitem 30, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 123 strani), • Janez Nared, Jelka Hudoklin, Damjan Kavaš, Alma Zavodnik Lamovšek: Povezovanje prostorske­gainrazvojneganacrtovanjanaregionalniravnivSloveniji(Georitem29,Ljubljana,ZaložbaZRC, ZRC SAZU, 89 strani), • JanezNared(ur.):TransformingEuropeanMetropolitanRegions.Smartmobilityforbetterlivea­bility (Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 70 strani), • Acta geographica Slovenica 59-1 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 183 strani), • Acta geographica Slovenica 59-2 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 187 strani), • Acta geographica Slovenica 59-3 (ur. Blaž Komac, Ljubljana, Založba, 80 strani), Leta 2019 ni doktoriral noben clan inštituta. Slika1:Sodelavciinštitutasozbrezpilotnimletalnikom4. 9. 2019fotogrametricnomeriliLednikpodSkuto. Slika2:MatijaZorn vzorciledv Ivacicevi jami pod Kredarico v okviru slovensko-ameriškega raziskovalnega projekta Geokemija ledu: Slovenija in ZDA. Slika 3: Inštitutske raziskave potekajo tudi na drugi celinah – preucevanje planote Nullarbor v Avstraliji. Leta 2019 so inštitutski raziskovalci objavili 3 samostojne monografije, 8 poglavij v monografijah in 43 clankov, imeli 108 predavanj, opravili 54 študijskih obiskov v tujino in gostili 11 tujih razisko­valcev,inštitutpajevokvirumednarodnihprojektovindrugihdejavnostisodelovalzveckot100tujimi ustanovami. Raziskovalci inštituta so bili dejavni tudi kot predavatelji na univerzah, uredniki in clani uredni­škihodborovštevilnihknjiginrevij,vrazlicnihkomisijahdržavnihorganov,kotmentorjipodiplomskih mladihraziskovalcev,vZvezigeografovSlovenije,Ljubljanskemgeografskemdruštvu,Geomorfološkem društvu Slovenije ter drugje. Matija Zorn Porocilo Oddelka za geografijo Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem Koper, Titov trg 5, www.fhs.upr.si/sl/oddelki/oddelek-za-geografijo OddelekzageografijoFakultetezahumanisticneštudijeUniverzenaPrimorskemletos,skupajsfakul­teto,obeležuje20.obletnicodelovanja.Oddelekjebiledenoddvehnajprejustanovljenih,kistaizvajanje študijskih programov zacela leta 2001 in sta postavila temelje razvoju fakultete še pred ustanovitvijo Univerze na Primorskem leta 2003. Maticno jedro oddelka v jubilejnem letu tvorijodr. Valentina Brecko Grubar, dr. Miha Koderman, dr.GregorKovacic,dr.MojcaPoklarinasist.BrankaRazpet.Pripedagoškemdelusodelujejošeasist. Eneja Baloh, dr. Matej Gabrovec, dr. Franci Gabrovšek, dr. Nadja Zupan Hajna, dr. Martin Knez, dr. Janez Nared,dr.StankoPelc,dr.MetkaPetric,dr.TanjaPipan,dr.JurijSenegacnik,dr.TadejSlabe,dr.Alenka Janko Spreizer, dr. Stanka Šebela ter dr. Matija Zorn. Aktualni predstojnik je dr. Gregor Kovacic. Pri pedagoškem delu so z oddelkom v preteklih letih sodelovali še številni drugi visokošolski ucitelji in sodelavci. Sodelavci oddelka sodelujejo tudi na študijskih programih drugih fakultet Univerze na Primorskem – Fakultete za management, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske teh­nologije in Pedagoške fakultete. Oddelek na študijskem, raziskovalnem in strokovnem podrocju sodeluje z razvejano mrežo partnerjev, kjer študenti prve in druge stopnje študija tudi opravljajo prak-ticno usposabljanje. Študijsko leto 2019/2020 je bilo za študente in sodelavce Oddelka za geografijo, podobno kot za drugeizobraževalneustanove,novaizkušnja,sajsmovecinopomladnegasemestrapredavanjaindrugekontaktne ure izvajali na daljavo. Že uteceno uporabo e-ucilnic smo razširili z nekaterimi aktivnimi oblikami, se privadili na konzultacije in preverjanje znanja s pomocjo spletnih platform, pogrešali pa smoterenskodelo(slika2).Skorajvsištudijskipredmetiimajopredvidenvsajdanalidva,izbirniteren-ski seminarji pa po pet dni terenskega dela. Žal nismo uspeli izpeljati strokovne ekskurzije pri terenskemseminarjuJugovzhodnaEvropa,kijebilavmajunacrtovanavSrbiji,terenskiseminarSlovenija z zamejstvom pa smo v prilagojeni obliki izvedli šele v juniju. Oktobra 2020 je študij zakljucil tristoti diplomant (slika 1). Od zacetka izvajanja študijskega programa je 100 študentov zagovarjalo zaklju-cnodelonaprvistopnji,136diplomopredbolonjskegauniverzitetnegaprograma,9študentovještudij na prvi stopnji zakljucilo z izven institucionalnim prakticnim usposabljanjem, 28 študentov je zago­varjalo magistrsko delo na drugi stopnji, 4 študenti so zakljucili znanstveni magisterij in 23 študentov pa je uspešno zagovarjalo doktorsko disertacijo. Pri Založbi Univerze na Primorskem je letos izšla znanstvena monografija Challenges of tourism developmentinprotectedareasofCroatiaandSlovenia(urednikadr.MihaKodermanindr.VukTvrtko Opacic),kijenastalavsodelovanjunašegaoddelkaskolegizOddelkazageografijoNaravoslovno-mate­maticne fakultete Univerze v Zagrebu (soizdajatelj je Hrvaško geografsko društvo). Knjiga je bila pripravljenavokvirubilateralnegaraziskovalnegaprojektaznaslovomKomparativnaanalizaprostorskega razvoja turizma v zavarovanih obmocjih Hrvaške in Slovenije, v katerega sta bili v letih 2018 in 2019 vkljuceniomenjeniinstituciji.Aprila2020smozakljucilizdelomnaARRSprojektuOkoljskespremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditev rabe prostora (nosilec projekta Urbanisticni inštitut Slika 1: Tudi letošnja svecana podelitev listin o zakljucenem izobraževanju je potekala v spremenjenih pogojih; izpeljali smo jo šele junija, na dvorišcu fakultete. Zaradi ukrepov zamejevanja širjenja virusa Covid-19 je morala potekati v vec skupinah po manj diplomantov. V tem pogledu nas veseli, da smo lahko prejemnikom diplomskih listin cestitali osebno. Slika 2: Dolgo pricakovano sprostitev ukrepov smo nemudoma izkoristili za terensko delo študentov v porecju Dragonje, kjer smo preucevali hidromorfološke znacilnosti omenjene reke. Republike Slovenije), septembra 2020 pa smo zaceli izvajati projekt Karakterizacija kraških vodonos­nikovvregionalneminlokalnemmerilu:primerzaledjavodnegaviraMalni(nosilecprojektaZRCSAZU Inštitut za raziskovanje krasa). Oddelek dobro sodeluje z gimnazijami in strokovnimi šolami pri izvajanju geografskih maturite­tnihterenskihvajterstrokovnihekskurzijahinstrokovnihpredavanjih.Vcasuodseptembradosredine oktobra, pred prehodom na izvajanje pouka na daljavo v srednjih šolah, smo v slovenski Istri gostili približno400dijakovizvseSlovenije,karjepomembendosežekzvidikapromocijegeografijekotaka­demske discipline. Oddelek tudi sicer skrbi za popularizacijo geografije na širšem Primorskem z organizacijo dogodkov, kot so okrogle mize, potopisna predavanja, strokovna usposabljanja za uci­teljeterpredstavitveknjiginpredavanjaoaktualnihgeografskihtemah.Dogodki,kisicerpotekajovokviru Geografskih vecerov na fakulteti, so bili v študijskem letu 2019/2020 zelo okrnjeni. Uspeli smo izpe­ljati:potopisnopredavanje»SKitajskeposvilnipotivosrednjoAzijo«(dr.MatejGabrovec),strokovno predavanje in razstavo »Kako poimenovati prsti po svetu?« (dr. Blaž Repe) ter potopisno predavanje »12.000km dolgo potovanje po nacionalnih parkih Južnoafriške republike« (Petra Matos). S študenti smo 28. februarja sodelovali pri postavitvi oznake visoke gladine morja v Izoli, ki jo vodi Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje. VpogledvdelovanjeoddelkaponujataFacebookstran»Geografijazrazgledomnamorje«inInstagram profil geoupfhs. Gregor Kovacic, Valentina Brecko Grubar, Miha Koderman Porocilo o delu Ljubljanskega geografskega društva v letu 2019 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://www.lgd-geografi.si/ V»predkoronskem«letu2019jebiloizvedenih30društvenihprireditev:17ekskurzij,7potopisnih predavanj, 5 geografskih vecerov in fotodelavnica v spomin na dr. Bojana Erhartica (preglednice 1–4). V želji, dabi svoj program cim boljpribližali clanom inbilicimboljaktualni,smo izvedli tudiposebne alivnaprejnenacrtovanedogodke–kolesarskoinliterarnoekskurzijoterizrednigeografskivecer.Prvo­majskaekskurzijavBosnoinHercegovinojezaradipremajhnegazanimanjaodpadla.Pripravilismovodnik Slovenija IX z opisi sedmih društvenih strokovnih ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu ter ga izdali pod okriljemZaložbeZRC(zletnicoizida2020).Zizvedenimiprireditvamiinizdanopublikacijojedruštvo nadaljevalo z uresnicevanjem svojega temeljnega poslanstva, tj. razvijanjem geografske znanosti in geografskegaizobraževanja,uveljavljanjemgeografijevdružbi,strokovnimizobraževanjemclanovinpopu­larizacijogeografskihspoznanj.Društvenihprireditevsejeskupnoudeležilo656posameznikov.Najbolj obiskana so bilapotopisna predavanja (238)ter ekskurzije poSloveniji in zamejstvu(169). V letu 2019 smo nadaljevali tesno sodelovanje z Društvom mladih geografov Slovenije (DMGS): sejizvršnegaodborasejerednoudeleževalanjihovapredstavnica,svojimclanominclanicamsmopono­vno posredovali izvode prednovoletne številke glasila GEOmix ter skupaj pripravili po eno potopisno predavanje in ekskurzijo. Ljubljansko geografsko društvo ostaja med najdejavnejšimi clani Zveze geo­grafov Slovenije in je zastopano v vseh njenih organih. Vletu2019sopotekaletakorednekotizredneakcijepridobivanjanovihclanovinclanic.Ševedno vabimo k vclanitvi pod ugodnimi pogoji vse nove magistrantke in magistrante Oddelka za geografijo ljubljanskeFilozofskefakultete.Zzadovoljstvomugotavljamo,dasenamjetuditokratpridružilonekaj magistrantov, kar zagotavlja pomladitev društvenih vrst. Clani so bili o dejavnostih društva seznanje­ni z obvestili, poslanimi po elektronski ali navadni pošti. Prejeli so tudi vse številke revije Geografski obzornikindecembrskiGEOmix.Rednoobvešcanjeodruštvenihdogodkihpotekatudiprekdruštvene spletne strani, objavna Facebooku, Twitterju, Geolisti, v geografskih revijah in drugih medijih. V dru­štvo je bilo konec leta 2019 vclanjenih 193 posameznikov. Spletna stran društva je leta 2019 doživela nekaj izboljšav: dodan je arhiv dogodkov, informacije o dogodkih so preglednejše, uvedene so bile prijave na ekskurzije prek spletnega obrazca. Izvršni odbor so leta 2019 sestavljali: Jernej Tiran (predsednik), Primož Pipan (podpredsednik),Tina Šabec (tajnica), Lucija Lapuh (blagajnicarka), Peter Kumer in Erik Logar (referenta za ekskurzi­je),NelaHalilovic(referentkazakratkeekskurzije),KristinaGlojek(referentkazapotopisnapredavanja), AnjaAbrahamsberg(referentkazageografskevecere),MihaKlemencic(referentzazaložništvoinkar­tografijo) in Rok Godec (predstavnik uciteljev geografije in referent za fotografsko delavnico). Izvršni Preglednica 1: Ekskurzije v letu 2019 (*v sodelovanju z DMGS). tip ekskurzije datum vodja destinacija pohodna ekskurzija 10. 3. Matej Gabrovec Od Strug do Malih Rebrc Slovenija in zamejstvo 30. 3. Andraž Pavlic Kropa z Lipniško dolino in Radovljica* pohodna ekskurzija 7. 4. Matej Gabrovec Od Hrušice do Crnega Vrha Slovenija in zamejstvo 13. 4. Katalin Munda Hirnök Porabje - onkraj Srebrnega brega pohodna ekskurzija 12. 5. Matej Gabrovec Od Postojne do Gorenjega Jezera Slovenija in zamejstvo 25. 5. Gašper Šubelj Tržaški Kras s kolesom Slovenija in zamejstvo fiji 1. 6. Biserka Jagodic Bistriško Pohorje - rodoslovje v geogra­ pohodna ekskurzija 9. 6. Matej Gabrovec Od Motnika do Gornjega Grada kratka ekskurzija 12. 6. Helena Puh Po poti Fleischmanovega rebrinca kratka ekskurzija 27. 6. Blaž Cokan in Polona Pengal Na naravi temeljece rešitve v porecju Glinšcice (slika 1) kratka ekskurzija 12. 9. Kulturno okoljsko društvo Pazi!park Zgodbe dreves, ki niso le za les Slovenija in zamejstvo 5. 10. Dejan Süc Cerkljanska z Divjimi Babami pohodna ekskurzija 6. 10. Matej Gabrovec Od Jezerskega do Grahovš Slovenija in zamejstvo 19. 10. Zdravko Haderlap Po poteh romana Angel pozabe pohodna ekskurzija 10. 11. Matej Gabrovec Od Raztovke do Otoc kratka ekskurzija 21. 11. Zavod Bunker Stara mestna elektrarna Slovenija in zamejstvo 30. 11. Tadej Grabnar Mirnska dolina z okolico Preglednica 2: Potopisna predavanja v letu 2019 (*v sodelovanju z DMGS). Preglednica 3: Geografski veceri v letu 2019 (*izredni geografski vecer). datum predavatelj(ica) naslov 15. 1. Karel Natek Po goratem Balkanu 26. 2. 19. 3. 16. 4. 24. 9. 22. 10. 12. 11. Matej Korbar Andraž Pavlic Maks Petric in Alenka Jelen Matjaž Corel Danijela Strle Angelika Koncut Žorž in Grega Žorž Trololotrip: 15 mesecev na Aotearoi Deželi na Kavkazu: Gruzija in Armenija* Jamarski potep po Irski Indija – Rajasthan in Ladakh Do Lofotov – bisera Skandinavije Zahodni del ZDA datum predavatelj(ica) naslov 12. 3. 28. 5. 10. 10. Griša Mocnik Simon Koblar Janez Pirc Kakovost zraka v Sloveniji Javni prevoz, kdo bo tebe ljubil? Kulturni biser zahodne Afrike ali pesek v oci v Sahari? 7. 11. 26. 11. Darko Trajanov Ukinitev sezonskega premikanja ure: razlogi, ozadje in dileme Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar Klic na pomoc: med Nubami se širi gobavost* Preglednica 4: Fotodelavnica v spomin na Bojana Erhartica v letu 2019. datum vodja naslov 23. 11. Luka Pece in Adrijan Pregelj Timelapse fotografija Slika 1: Utrinek s kratke ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva vzdolž potoka Glinšcica. odbor društva je v letu 2019 opravil 5 rednih sej (na vseh je bil sklepcen). Na sejah sta kot predstavnici DMGS sodelovali še Maša Adlešic in Polona Zakrajšek. Delo izvršnega odbora je potekalo odgovor-no ter v skladu z vsemi pravili in statutom društva. Clanice in clani izvršnega odbora so društvenemu delu posvetili 634 ur. Novembra2019namjeMinistrstvozaizobraževanje,znanostinšportnapodlagioddanevlogepode­lilostatusnevladneorganizacijevjavneminteresunapodrocjuvzgojeinizobraževanja.Stemsmodobili potrditev, da delovanje društva presega interese clanov in je splošno koristno. Jernej Tiran Novi prostori Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Ljubljana, 1. 10. 2020 Konec leta 2019 so se sklenila približno tri cetrt leta trajajoca obnovitvena dela novih prostorov Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v prvem nadstropju stavbe na Gosposki ulici 13 v Ljubljani, iz katerih se je odselil Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Manjša dela so potekala še vec kot pol leta, tako da so prostori v celoti zaživeli šele konec septembra 2020. Vecino prostorov sta nase­lila oddelka za humano geografijo in varstvo okolja. Preselila sta se iz prostorov v drugem in tretjem nadstropju stavbe na Trgu francoske revolucije 7, ki so bili zaradi zamakanja, premajhnega števila in velikosti delovnih kabinetov, zastarele opreme in številnih drugih razlogov že povsem neprimerni za raziskovalna delo. Nove prostore s skupno površino 400,8m2 je po željah in potrebah inštituta nacrtovala arhitektkaŠpela Štern iz podjetja Elea iC. Prenova je bila temeljita, saj so od starih prostorov ostale samo zuna­nje in štiri nosilne stene, medtem ko so bili stropovi, tla, predelne stene in vse napeljave (za ogrevanje, elektriko, vodo, klimo, telefon, optiko…) izdelani na novo (sliki 1 in 2). Prostori (slika 3) obsegajo 9 sob za enega raziskovalca s povprecno velikostjo 11,7m2, 7 sob za dva raziskovalcaspovprecnovelikostjo15,4m2,velikosejnosobospovršino50,1m2tervecpomožnihpro­storov s skupno površino 138,0m2. To so sprošcevalnica, tiskalnica, kuhinja, dve stranišci, kopalnica, vhodnaavlainpodolžnihodnik,skateregasodostopnivsiprostori.Sejnasoba,kijeopremljenazavdio­vizualniminapravamiinsodobnimiprikljuckiomogocadelonajmanj20ljudisprenosnimiracunalniki. Vnovihprostorih,dokaterihvoditadvigaloprekglavnegavhodavstavboalistopnišceprekstran­skega vhoda z dvorišca, je v drugi polovici leta 2020 ustvarjalo 18 od 34 clanov inštituta, kar je 52,9%. Leta 2020 smo z nakupom sodobne raziskovalne opreme koncali tudi opremljanje laboratorija na Igu,kjerimamotriprostore:fizicnogeografskikabinet,fizicnogeografskilaboratorijinfizicnogeografski arhiv s skupno površino 66,6m2. S tem se je sklenilo vecletno obnavljanje starih prostorov in pridobivanje novih prostorov inštitu­ta, kar je potekalo v petih fazah: • leta 2004 sta bila obnovljena dvorana in razstavišce Zemljepisnega muzeja in • leta 2006 še njegov arhiv in pisarna, • leta 2014 in 2015 je potekalo obnavljanje prostorov v kleti in pritlicju Gosposke ulice 13 in • leta 2019 in 2020 še prostorov v prvem nadstropju Gosposke ulice 13, • leta 2020 pa se je koncalo opremljanje laboratorija na Igu. Obkonculeta2020inštituttakorazpolagazglavnimiprostorivkleti,pritlicjuinprvemnadstropju v stavbi na Gosposki ulici 13, ter tremi dislociranimi enotami: nasproti glavnega vhoda na inštitut sta v pritlicju stavbe na Gosposki ulici 16 dvorana in razstavišce Zemljepisnega muzeja, ob prireditveno­razstavišcnem prostoru Atrij ZRC SAZU v stavbi na Novem trgu 2 sta arhiv in pisarna Zemljepisnega muzeja (slike 4), v stavbi Raziskovalne postaje ZRC SAZU na Igu pa fizicnogeografski laboratorij. Drago Perko Slika 1: Tloris zahodnega dela z dvigalom. Slika 2: Tloris vzhodnega dela s stopnišcem. 196 NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Na temelju zahtev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Poslovnika o delu uredništva revije in odlocitev uredniškega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi clankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije GeografskivestnikjeznanstvenarevijaZvezegeografovSlovenije.Namenjenjepredstavitviraziskovalnih dosežkov z vseh podrocij geografije in sorodnih strok. Izhaja od leta 1925. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski oblikina medmrežju(http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo clanki, razporejeni v štiri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni daljši, praviloma izvirni znanstveni clanki, Razgledi, kamor so uvršceni krajši,pravilomapregledniznanstveniclanki,Metode,kjersoobjavljeniclanki,izrazitejeusmerjenivpred­stavitevznanstvenih metodin tehnik, terobcasnarubrika Polemike s clanki opogledihna geografijo. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika,ZborovanjainPorocila.VKnjiževnostisonajprejpredstavljeneslovenskeknjige,natoslovenske revije,potempašetujeknjigeinrevije.VrubrikahKronikainZborovanjasoprispevkirazporejenicaso­vno. V rubriki Porocila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu njihovih imen, nato pa sledijo še druga porocila. Na koncu revije so objavljena Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine clanka Clankisolahkooddanivslovenskemjezikualidvojezicno,enakovrednovslovenskeminangleškemjeziku. Clanki v slovenskem jeziku morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov clanka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi objaviti svoj clanek), • ime in priimek avtorja, • avtorjev znanstveni naziv, ce ga ima (dr. ali mag.), • avtorjev poštni naslov brez krajšav ustanov ali navajanja kratic (na primer: Znanstvenoraziskovalni centerSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,Gosposkaulica13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov in ORCiD • izvlecek v enem odstavku (skupaj s presledki do 800 znakov), • kljucne besede (do 8 besed), • title (angleški prevod naslova prispevka), • abstract (angleški prevod slovenskega izvlecka), • key words (angleški prevod kljucnih besed), • clanek(skupajspresledki(brezliteratureinangleškegapovzetka)do30.000znakovzaRazpraveozi­ roma do 20.000 znakov za Razglede, Metode in Polemike), • summary(povzetekclankavangleškemjeziku,skupajspresledkiod4000do8000znakov,imeprevajalca), • slikovne priloge. Dvojezicni clanki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti clanki ne potre­bujejo povzetka. Za pisanje clankov v angleškem jeziku glej poglavje 3 v prevodu navodil. Claneknajimanaslovepoglavijoznacenezarabskimištevkami(naprimer1Uvod,2Metodologija, 3 Terminologija).Razdelitevprispevkanapoglavjajeobvezna,podpoglavjapanajavtoruporabileizje­moma.Zaželenoje,daimaclanekpoglavjiUvodinSklep.ObveznozadnjepoglavjejeViriinliteratura. 4 Besedilo Naslovi clankov naj bodo cim krajši. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez vsakršnega oblikovanja, poravnave desne­ga roba, deljenja besed, podcrtavanja in podobnega. Avtor naj oznaci le krepki (bold) in ležeci (italic) tisk. Ležeci tisk je namenjen zapisu besed v tujih jezikih (na primer latinšcini ali anglešcini). Besedilo najbovcelotiizpisanozmalimicrkami(razenvelikihzacetnic,seveda),breznepotrebnihkrajšav,okraj­šavinkratic.UporabitepisavoTimesNewRomanzvelikostjo10.Razmikmedvrsticaminajboenojen. Pisanje opomb pod crto ali na koncu strani ni dovoljeno. Pri številih, vecjih od 9999, se za locevanje milijonic in tisocic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopicje piše nesticno, torej s presledkom pred in za dvopicjem (na primer 1:100.000). Medštevilkamiinenotamijepresledek(naprimer125m,33,4%),medštevilominoznakozapoten-co ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15oC). Znakipriracunskihoperacijahsepišejonesticno,razenoklepajev(naprimerp=a+c·b–(a+c:b)). Bolj zapletene racunske enacbe in podobno morajo biti zapisani z modulom za enacbe (Equation) v programu Word. Avtornajpazinazmernouporabotujkinnajjihtam,kjerjemogoce,zamenjasslovenskimiizrazi(na primer:klima/podnebje,masa/gmota,material/gradivo,karta/zemljevid,varianta/razlicica,vegetacija/rast­je,maksimum/višek,kvaliteta/kakovost,nivo/raven,lokalni/krajevni,kontinentalni/celinski,centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven clankov namrec nivnikakršnipove­zavizdeležemtujk.Izogibanajseuporabiglagolaznašati(naprimernamesto»višinaznaša50m«uporabite »višinaje50m«),nahajatise(naprimernamesto»stavbasenahaja«uporabiti»stavbaje«ali»stavbastoji«). Preglednica: Najpomembnejše prvine preloma revije Geografski vestnik. format B5 širina ogledala (širina besedila strani) 134mm višina zunanjega ogledala (med zgornjo in spodnjo crto strani) 200mm višina notranjega ogledala (višina besedila strani) 188mm širina stolpca na strani 64mm razmik med stolpcema na strani 6mm razmerje širina : višina zunanjega ogledala 1:1,5 najvecje število vrstic na strani 49 najvecje število znakov v vrstici 100 najvecje število stolpcev na strani 2 povprecno število znakov na strani 4000 5 Citiranje v clanku Avtor naj pri citiranju med besedilom navede priimek avtorja, letnico ter po potrebi številko stra­ni. Vec citatov se loci s podpicjem in razvrsti po letnicah, navedbo strani pa se od priimka avtorja in letnice loci z vejico, na primer: (Melik 1955, 11) ali (Melik, Ilešic in Vrišer 1963, 12; Kokole 1974, 7–8). Ceimacitiranodeloveckottriavtorje,secitiraleprvegaavtorja,naprimer(Melikssodelavci1956,217). Enote v poglavju Viri in literaturanaj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, enote istega avtorja pa razvršcene po letnicah. Ce je v seznamu vec enot istega avtorja iz istega leta, se letni­camdodajocrke(naprimer1999a;1999b).Zapisvsakecitiraneenoteskladnosslovenskimpravopisom sestavljajo trije stavki. V prvem stavku sta navedena avtor in letnica izida (ce je avtorjev vec, so loce­nizvejico,zvejicostalocenatudipriimekavtorjainzacetnicanjegovegaimena,medzacetnicoavtorja in letnico ni vejice), sledi dvopicje, za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta locena z vejico. Ce je citirana enota clanek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je clanek natisnjen, ce pa je enota samostojna knjiga iz zbirke, sevdrugem stavku navede ime zbirke. Ce je enota samostojna knji­ga,drugegastavkani.Izdajatelja,založnikainstranisenenavaja.Ceenotanitiskana,sevdrugemstavku navedevrstaenote(naprimerelaborat,diplomsko,magistrskoalidoktorskodelo),zavejicopašeusta-nova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Pri clankih sekraja ne navaja. Pri navajanju literature, ki ima številcno oznako DOI (Digital Object Identifier), je treba na koncu navedbe dodati tudi to. Številke DOI so dodeljene posameznimclankom serijskih publikacij, prispevkom v monografijah in knjigam. Številko DOI najdete v samih clankih in knjigah, oziroma na spletni strani http://www.crossref.org/guestquery. DOI mora biti zapi­san na sledeci nacin: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej primer v nadaljevanju). Nekaj primerov (locila so uporabljena skladno s slovenskim pravopisom): 1) za clanke v revijah: • Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. • Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. • Fridl,J.,Urbanc,M.,Pipan,P.2009:Theimportanceofteachers’perceptionofspaceineducation. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršic, M., Komac, B. 2014: Geografski opus Rudolfa Badjure. Geografski vestnik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) za poglavja v monografijah ali clanke v zbornikih: • Lovrencak,F.1996:PedogeografskaregionalizacijaSpodnjegaPodravjasPrlekijo.SpodnjePodravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. • Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Komac,B.,Zorn,M. 2010:Statisticnomodeliranjeplazovitostivdržavnemmerilu. Odrazumevanja do upravljanja, Naravne nesrece 1. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545642 3) za monografije: • Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politicna, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. • Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.,OroženAdamic,M.(ur.)1998:GeografskiatlasSlovenije.Ljubljana. • Perko, D., Orožen Adamic, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. • Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. • Zorn,M.,Komac,B.2008:ZemeljskiplazovivSloveniji.Georitem8.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.3986/9789612545505 4) za elaborate, diplomska, magistrska, doktorska dela ipd.: • Richter,D.1998:MetamorfnekamninevokoliciVelikegaTinja.Diplomskodelo,Pedagoškafakul­teta Univerze v Mariboru. Maribor. • Šifrer,M.1997:PovršjevSloveniji.Elaborat,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU.Ljubljana. V kolikor citirate vire brez avtorjev in kartografske vire, jih navedite takole: • Popisprebivalstva,gospodinjstev,stanovanjinkmeckihgospodarstevvRepublikiSloveniji,1991 – koncni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. • Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. • DržavnatopografskakartaRepublikeSlovenije1:25.000,listBrežice.GeodetskaupravaRepublike Slovenije. Ljubljana, 1998. • FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o.Sv.Agata,listA02.ArhivRepublikeSlovenije.Ljubljana,1823–1869. • Buser, S. 1986a: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. • Buser, S. 1986b: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, tolmac lista Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. Avtorjivsepogostejecitirajovirezmedmrežja.Cestaznanaavtorin/alinaslovcitiraneenote,potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni cas ogleda medmrežne strani): • Vilhar,U.2010:FenološkaopazovanjavokviruIntenzivnegaspremljanjastanjagozdnihekosistemov. Medmrežje:http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf(19.2.2010). • eGradiva, 2010. Medmrežje: http://www.egradiva.si/ (11.2.2010). Ce avtor ni poznan, se navede le: • Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Ce se navaja vec enot z medmrežja, se doda še številko: • Medmrežje 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Medmrežje 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Vilhar 2010), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (Medmrežje 2). Zakone se citira v naslednji obliki (ime zakona, številka uradnega lista, kraj izida), na primer: • Zakon o kmetijskih zemljišcih. Uradni list Republike Slovenije 59/1996. Ljubljana. • Zakonovarstvuprednaravnimiindrugiminesrecami.UradnilistRepublikeSlovenije64/1994,33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljubljana. Ce ima zakon dopolnitve, je treba navesti tudi te. Med besedilom se zakon navaja s celim imenom, ce gre za krajše ime, ali pa z nekaj prvimi besedami in tremi pikami, ce gre za daljše ime. Na primer (Zakon o kmetijskih zemljišcih 1996) ali (Zakon o varstvu…1994). V poglavju Viri in literatura morajo biti navedena vsa dela, citirana v prispevku, ostalih,necitira­nih del pa naj avtor ne navaja. Avtorjinajupoštevajo tudinavodilaza navajanjevirov lastnika podatkovaliposrednika, cejihle-ta doloca, a naj jih kar se da prilagodijo zahtevam revije. Primer: Geodetska uprava Republike Slovenije ima navodila za navajanje virov dolocena v dokumentu »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). Avtorji so v svojih clankih dolžni citirati sorodne, že objavljene clanke v Geografskem vestniku. 6 Preglednice in slike v clanku Vse preglednice v clanku so oštevilcene in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko oznacevanje in oštevilcevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopicje. Naslov konca pika. Primer: • Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Preglednica 2: Spreminjanje povprecne temperature zraka v Ljubljani (Velkavrh 2009). Preglednice naj bodo oblikovane cim bolj preprosto, brez sencenj, z enotnimi obrobami, brez kraj­šanja besedil znotraj preglednice. Preglednice naj ne bodo preobsežne, tako da jih je mogoce postaviti na eno stran in da so berljive. V preglednicah ne uporabljajte velikih zacetnic, razen ce to zahteva pra­vopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen). Vseslike(fotografije,zemljevidi,grafiinpodobno)vprispevkusooštevilceneenotnoinimajosvoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko oznacevanje in oštevilcevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopicje. Naslov konca pika. Primer: • Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1:25.000, list Kranj. Slike so lahko široke tocno 134mm (cela širina strani) ali 64mm (pol širine, 1 stolpec), visoke pa najvec 200mm. Zemljevidinajbodobreznaslova,kerjenavedenževpodnapisu.Zalegendozemljevidajetrebaupo­rabititippisaveTimesNewRomanvelikosti8pik,zakolofonpaistovrstopisavevelikosti6pik.Vkolofonu najsopovrstiodzgorajnavzdolnavedeni:merilo(legraficno),avtorvsebine,kartograf,virinustanova oziromanosilecavtorskihpravic. Priizdelavizemljevidovsilahkopomagatespredlogamiinprimerom pravilnooddanegazemljevidanamedmrežnistraniGeografskegavestnika:http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in dolocanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih. Slikovno gradivo (zemljevidi, sheme in podobno) naj bo v formatih .ai ali .cdr, fotografije pa v for-matih .tif ali .jpg. Pri tistih zemljevidih in shemah, izdelanih s programom ArcGIS, kjer so poleg vektorskih slojev kot podlaga uporabljeni tudi rastrski sloji (na primer .tif reliefa, letalskega ali satelitskega posnetka in podobno),oddajtetrilocenedatoteke.Vprvinajbodosamovektorskislojizizkljucenomorebitnopro­sojnostjopoligonovskupajzlegendoinkolofonom(izvozvformatu.ai),vdrugisamorastrskapodlaga (izvoz v formatu .tif), v tretji, kontrolni datoteki pa vektorski in rastrski sloji skupaj, tako kot naj bi bil videti koncni zemljevid v reviji (izvoz v formatu .jpg). V kolikor kateri od slojev potrebuje prosojnost, navedite odstotek le-te ob oddaji clanka. Prizemljevidihinshemah,izdelanihvprogramihCorelDrawaliAdobeIllustrator,oddajtedveloce­nidatoteki;polegoriginalnega zapisa(format .cdrali .ai)dodajtešedatoteko, kiprikazuje,kako najbo videti slika (format .jpg). Grafi naj bodo izdelani s programoma Excel ali Corel Draw. Excelove datoteke morajo poleg izri­sanega grafa vsebovati tudi preglednico z vsemi podatki za njegovo izdelavo. Fotografije mora avtor oddati v digitalni rastrski obliki z locljivostjo vsaj 120 pik na cm oziro-ma 300 pik na palec, najbolje v formatu .tif ali .jpg, kar pomeni približno 1600 pik na celo širino strani v reviji. Slike, ki prikazujejo racunalniški zaslon, morajo biti narejene pri najvecji možni locljivosti zaslo-na(locljivosturedimov:Nadzornaplošca\Vsielementinadzorneplošce\Zaslon\Locljivostzaslonaoziroma ControlPanel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). Sliko se nato preprosto naredi s pri­tiskom tipke print screen, prilepi v izbran graficni program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pri tem se slike ne sme povecati ali pomanjšati oziroma ji spremeniti locljivosti. Po želji lahko upora-bite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif. Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pra­vic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtor naj ob podnapisu k fotografijam dopiše tudi avtorja slike, po potrebi pa tudi citat oziroma vir, ki je naveden kot enota v Virih in literaturi. Med besedilo v Wordovi datoteki avtor vpiše le naslov slike in po potrebi ime in priimek avtorja slike (fotografije), samo sliko pa odda v loceni datoteki. 7 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Književnost, Kronika, Zborovanja in Porocila naj skupaj s presledki ne prese­gajo 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in založnika, število strani, po možnosti število zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. Pridogodkihmorajobitizanaslovomprispevkanavedeninaslednjipodatki:kraj,državaindatum. Clankomobsedemdesetletnicialismrtipomembnejšihgeografovjetrebapriložititudinjihovofoto­grafijo v digitalni obliki z ustrezno locljivostjo. Pri porocilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po možnosti naslov njene pred­stavitve na medmrežju. 8 Sprejemanje clankov Avtor naj prispevek odda zapisan s programom Word. Wordov dokument naj avtor naslovi s svojim priimkom (na primer: novak.doc), slikovne priloge paspriimkominštevilkopriloge,kiustrezavrstnemureduprilogmedbesedilom(naprimer:novak01.tif, novak02.cdr,novak12.ai,novak17.xls). Slikovnogradivone sme biti vkljucenovWordovodatoteko. Ce ima avtor zaradi velikosti slikovnih prilog težave s pošiljanjem prispevka po elektronski pošti, naj se pravocasno obrne na uredništvo za dogovor o najprimernejšem nacinu oddaje prispevka. Avtorji clankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico. Prijavnicanadomešcaspremnidopisinavtorskopogodbo.Prijavnicajenavoljotudinamedmrežnistra­ni Geografskega vestnika (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). Avtorzoddajoprispevkaavtomaticnopotrjuje,dajeseznanjenspraviliobjaveindaseznjimivceloti strinja, vkljucno z delom, ki se nanaša na avtorske pravice. Datum prejetja clanka je v reviji objavljen za angleškim prevodom izvlecka in kljucnih besed. Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvlecka, kljucnih besed in povzetka svojega clanka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. Ce avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. Ce je besedilo jeziko­vno slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. Avtorji morajo za slikovne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. AvtorjinajprispevkeoddajopreksistemaOpenJournalSystemsnaspletnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih pošiljajo na naslov urednika: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 48 Ce avtor odda prispevek prek sistema Open Journal Systems, naj pred oddajo clanka prebere tudi navodila na medmrežni strani http://ojs.zrc-sazu.si/gv, kjer je poleg splošnih oblikovnih navodil zapi­sano tudi, kako zagotoviti anonimnost pri recenzentskem postopku ter kako oblikovati clanek, da bo ustrezal zahtevam sistema Open JournalSystems. Avtorji naj bodo pri oddaji prek sistem Open Journal Systems pozorni, saj v Wordovi datoteki ne smejo zapisati svojih imen in naslovov. Izvlecek, kljucne besede ter viri in literatura se oddajo tudi v posebna polja ob oddaji clanka. Geografski vestnik 92-1, 2020 Navodila 9 Recenziranje clankov Clanki za rubrike Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recenzirajo. Recenzentski postopek je anonimen.Recenzijoopravijoustreznistrokovnjaki,leclankevrubrikiPolemikeopravijoizkljucnoclani uredniškegaodbora.Recenzentprejmeclanekbreznavedbeavtorjaclanka,avtorclankapaprejmerecen­zijobreznavedberecenzenta.Cerecenzijanezahtevapopravkovalidopolnitveclanka,seavtorjuclanka recenzij ne pošlje. Uredništvo lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državahpaavtorbrezplacno,enkratzavselej,zavseprimere,zaneomejenenakladeinzavseanalogne in digitalne medije neizkljucno prenese na izdajateljico. Ce avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, ce so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­duzenakomernorazporeditvijoprispevkovporubrikah.Naroceniprispevkiselahkoobjavijoneglede na datum prispetja. Clanki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplacen izvod publikacije. 11 Narocanje Geografskivestniklahkonarocitepriupravnikurevije.Pisnonarocilomoravsebovatiizjavoonaro-canjurevijedopisnegapreklicaterpodatkeoimenuinnaslovunarocnika,zapravneosebepatudipodatek oidentifikacijski številki za DDV. Naslov upravnika: Rok Ciglic Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 65 INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLESFORGEOGRAFSKIVESTNIK(GEOGRAPHICAL BULLETIN) (translated by DEKS, d.o.o.) 1 Introduction ThefollowinginstructionsforpreparingEnglish-languagesubmissionsforGeografskivestnikarebased ontherequirementsoftheSlovenianMinistryofEducation,ScienceandSport,theSlovenianResearchAgency, theRulesofProcedureforJournalEditorship,anddecisionsbytheeditorialboardof Geografskivestnik. 2 Journal orientation Geografski vestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi­catedtopresentingresearchfindingsinallareasofgeographyandrelateddisciplines.Ithasbeenpublished since 1925. Since 2000 it has been issued twice a year in print format and electronically on the Internet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). Thefirstandmainpartofthejournalcontainsarticlesorganizedintofoursections.ThesearePapers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur­veyarticles, Methods,whichincludesarticlesclearlyorientedtowardpresentingresearchmethodsand techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. Thesecondpartofthejournalcontainsinformativearticlesorganizedintofoursections:Literature, Chronicle,Meetings,andReports.TheLiteraturesectionpresentsSlovenianbooks,followedbySlovenian journals,andthenforeignbooksandjournals.InChronicleandMeetings,thematerialispresentedchrono-logically. The Reports section first presents the work of geographical institutions in alphabetical order (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 3 Parts of an article Articles must contain the following parts: • The main title of the article; • The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers, Reviews, Methods, or Polemics – the article is intended for); • The author's full name; • The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); • The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g.,DepartmentofGeography,IndianaUniversity,StudentBuilding120,701E.KirkwoodAvenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); • The author's e-mail address and ORCiD; • A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); • Key words (up to eight); • A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); • A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); • A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); • The article (up to 30,000 characters with spaces (without references and summary) for Papers, or up to 20,000 characters with spaces for Reviews, Methods, or Polemics); • ASloveniansummary(4,000–8,000characterswithspaces,andthenameoftheSloveniantranslator); • Figures. The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1 Introduction, 2 Methodology, 3 Terminology). Articles must be divided into sections, and only exceptionally into subsections. The article should have sections titled »Introduction« and »Conclusion.« The last section must be »References.« 4 Text Titles of articles should be as brief as possible. The electronic version of the text should be completely plain, without any kind of special format-ting,withoutfulljustification,withouthyphenation,underlining,andsoon.Onlyboldanditalicshould be used to mark text. Italic text is reserved for words in foreign languages (e.g., Latin, etc.). The entire textshouldusesentence-stylecapitalizationwithoutunnecessaryabbreviationsandacronyms.UseTimes New Roman, font size 10. Line spacing must be set to single. Footnotes and endnotes are not permitted. For numbers greater than 999, use a comma to separate thousands, millions, etc. (e.g., 5,284). Write the scale of maps with a colon with no space on either side (e.g., 1:100,000). A space should stand between numbers and units (e.g., 125m, 15°C), but not between numbers and exponents, index numbers, or percentages (e.g., 123, km2, a5, 33.4%). Signs for mathematical operations are written with spaces on either side, except for parentheses; for example, p=a+c·b–(a+c:b). More complicated formulas and so on must be written using the equation editor in Word. Table: The most important formatting elements for Geografski vestnik. Paper size B5 Print space width 134mm Print space height with headers and footers 200mm Print space height without headers and footers 188mm Column width 64mm Colum spacing 6mm Width vs. height ratio of print space with headers and footers 1:1.5 Maximum lines per page 49 Maximum characters per line 100 Maximum columns per page 2 Average characters per page 4,000 5 Citing sources For in-text citations, cite the author's last name, the year of publication, and the pagination as nec­essary.Multiplecitationsareseparatedbyasemicolonandorderedbyyear,andpagenumbersareseparated fromtheauthorandyearbyacomma;forexample,(Melik1955,11)or(Melik,IlešicandVrišer1963,12; Kokole 1974, 7–8). If a cited work has morethan three authors, only the first author is cited; for exam­ple, (Meliketal. 1956, 217). Works inthe »References«sectionshould be alphabetized byauthors'last names, andworks by the sameauthor ordered byyear. If the listcontains multiple works by the same author withthesame year, aletterisadded to theyear(e.g.,1999a; 1999b). Eachworkcited is arrangedintothree»sentences«fol­lowingSlovenianrules.Thefirst»sentence«startswiththeauthor'snameandtheyearofpublication(if thereismorethanoneauthor,theyareseparatedbyacomma;acommaalsoseparatesthe last name of anauthorandtheinitialofhisorherfirstname,andthereisnocommabetweentheauthor'sinitialand the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the workcitedisanindependentbook,thereisnosecond»sentence.«Thepublisher,press,andpagination arenotcited.Iftheworkisunpublished,thesecond»sentence«statesthetypeofwork(e.g.,report,bach­elor'sthesis,master'sthesis,doctoraldissertation),followedbyacommaandthenameoftheinstitution wheretheworkisheld.Inthethird»sentence«theplaceofpublicationisgivenforpublishedworks,and theplacetheworkisheldforunpublishedworks.Placesarenotcitedforarticles.Whencitingworkswith a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found inthearticlesandbooksthemselvesoratthewebsitehttp://www.crossref.org/guestquery.TheDOImust be written as follows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (see the examplebelow). Some examples: 1) Journal articles: • Williams, C.H. 1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa­tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršic,M.,Komac,B.2014:ThecompletegeographicalworksofRudolfBadjura.Geografskivest­nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) Chapters in books: • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 3) Books: • Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana • ZupanHajna,N.2003:IncompleteSolution:WeatheringofCaveWallsandtheProduction,Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789612545505 4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter,D.1998:MetamorphicRocksintheSurroundingofVelikoTinje.Bachelor'sthesis,Faculty of education, University of Maribor. Maribor. • Šifrer,M.1997:ReliefinSlovenia.Report,AntonMelikGeographicalInstituteZRCSAZU.Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: • Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. • Digital Elevation Model 12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. • NationalTopographicMapoftheRepublicofSlovenia1:25,000,sheetBrežice.Surveyingandmap-ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. • DerfranziszeischeKatasterfürKrain,cadastralmunicipalitySt.Agtha,sheetA02.Archivesofthe Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. • Buser,S.1986a:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,sheetTolminandVidem(Udine).Federal geological survey. Beograd. • Buser, S. 1986b: Basic geological map of SFRY 1:100,000, interpreter of sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar,U.2010:PhenologicalObservationintheFrameworkofIntensiveMonitoringofForestEcosystems. Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). • eLearning, 2012. Internet: http://www.elearningeuropa.info (22.11.2012). If the author is unknown, cite only: • Internet: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Internet 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Inthetextitself,citetheauthorwhenknown;forexample,(Vilhar2010).Whentheauthorisunknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi­cation); for example: • Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. • Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. If legislation has been amended, this must also be cited. Cite the legislation in the text with its full title if it is short or with the first few words and an ellipsis if it is long; for example, (Agricultural Land Act 1996) or (Act on Protection…1994). The»References«sectionmustincludeallworkscitedinthearticle,andotherworksnotcitedshould not be included. Authorsshouldalsotakeintoaccounttheinstructionsforcitingsourcesiftheownersortransmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografski vestnik. 6 Tables and figures All tables in the article must be numbered and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. • Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). Tablesshouldbeformattedassimplyaspossible,withoutshading,usingonlyoneborderstyle,and withoutabbreviationswithinthetable.Tablesshouldnotbeexcessivelylarge;theyshouldfitononepage and be easy to read. Allfigures(photos,maps,graphs,etc.)inthearticlemustbenumberedthesamewayandhavetitles (donotuseautomaticnumbering).Placeacolonafterthenumber andaperiodafterthetitle;forexample: • Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. • Figure 2: Detail of 1:25,000 topographic map, Kranj sheet. Figures may be 134mm wide (full page width) or 64mm (half width, one column), and no more than 200mm high. Maps should not have titles because the title already appears in the caption. Map legends should use Times NewRoman,fontsize8,andmap colophons should use TimesNewRoman, font size 6. Themap colophonshouldstatethefollowing(toptobottom):scale(graphicallyor,exceptionally,inprose),design­er,cartographer,source,andinstitutionorcopyrightholder.Whencreatingmaps,followtheexamplesavailable onthe Geografskivestnik website(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). Whenselectinganddefiningcolorsforfigures,usetheCMYKcolormodel(notRGBoranyother). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. FormapsproducedusingtheArcGISorArcViewprograms,wherevectorlayersareusedalongwith raster layers as a base, submit two separate files. The first one should contain vector layers without any transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both filesshouldbeaccompaniedbya.jpgfileshowinghowthemapwilllookwithallthelayers.Whensub­mitting the article, state what any transparency levels should be. SubmitfiguresproducedusingCorelDRAWorAdobeIllustratorintheoriginalfileformataccom­panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. Photosandotherfiguresmustbesubmittedindigitalrasterformatwitharesolutionofatleast120pix­els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi­ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of yourchoice(e.g.,Paint),andsavingitasa.tif.Theimagecannotbeenlargedorreducedduringthisprocess; thesameappliesfortheimageresolution.Ifyouwish,youcanalsouseanotherprogramforscreencap­tures and save the image in .tif format. For figures that the author does not hold copyright to, the author must obtain permission for pub­lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the nameofthephotographerand,asnecessary,alsoacitationorsourceincludedinthe»References«sec­tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 7 Other journal articles Articles in the Literature, Chronicle, Meetings, and Reports sections should not exceed 8,000 char­acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica­tion, the name of the publisher, the number of pages, and (as applicable) the number of maps, figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa­nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 8 Accepting articles Authors should submit articles written in Word. Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig­ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig-ures,theyshouldconsulttheeditorshipinatimelymannertoagreeonthebestwaytosubmitthearticle. Authorsofarticlesmustencloseacopied,completed,andsignedSubmissionForm.TheSubmission Formfulfillsthefunctionofacoverletterandcopyrightagreement.TheSubmissionFormisalsoavail­ableontheGeografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). Bysubmittinganarticle,authorsautomaticallyconfirmthattheyarefamiliarwiththerulesofpub­lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. ThedatethearticleisreceivedispublishedinthejournalaftertheSlovenianabstractandkeywords. Authorsthemselvesareresponsibleforarrangingprofessionaltranslationsoftheabstracts,keywords, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. Authors that submit copyedited texts must provide the full name of the copyeditor. If the language of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. Authorsmustencloseaphotocopyofpermissionforpublicationfromthecopyrightholderforfig­ures that they themselves do not own copyright to. Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Phone: +386 1 4706348 Please read guidelines published at http://ojs.zrc-sazu.si/gv if you are submitting your article using OpenJournalSystems.Thoseguidelineswillinformyouaboutgeneralrulesandhowtoensureablind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names mustbeomittedfromtheWordfile.Abstract,keywordsandreferencesmustbesubmittedalsotopar­ticular text boxes which are part of submission process. 9 Reviewing articles Articles for the Papers, Reviews, Methods, and Polemics sections are reviewed. The review process isanonymous.Reviewsareprovidedbyqualifiedexperts;onlyarticlesinthePolemicssectionarereviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. Instructions Geografski vestnik 92-1, 2020 10 Copyright AllmoralrightsareretainedbytheauthorforcopyrightworksubmittedforpublicationinGeografski vestnik.TheauthortransfersallmaterialrightstoreproductionanddistributioninSloveniaandinother countriestothepublisherfreeofcharge,withouttimelimit,forallcases,forunlimitednumbersofcopies, and for all analog and digital media without exception. Ifthe articleis not in linewith the instructions for publication, theauthor shall permitthe publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication. 11 Subscription Geografski vestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. Journal managing editor's address: Rok Ciglic Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si Phone: +386 1 4706365 214 EOGRAFSKI ESTNIK RAZPRAVE – PAPERS Tatjana Resnik Planinc, Geography in secondary education: an analysis of the structure of curricula Eva Konecnik Kotnik, and their evaluation .................................................................................................................................................................................................................................................................. 9 Karmen Kolnik, Geografijav sekundarnemizobraževanju:analizastruktureinvrednotenje Mojca Ilc Klun ucneganacrtainkatalogaznanja ................................................................................................................................................................................................ 24 RAZGLEDI – REVIEWS Matija Zorn, Hydrological connectivity: an introduction to the concept.................................................................................................... 37 Mauro Hrvatin, Hidrološkapovezljivost–temeljnikonceptualniokvir .......................................................................................................... 47 Drago PerkoTanja Šumrada, Ohranjanjekrajinskihznacilnostiinnjihovovkljucevanjev ukrepe Ilona Rac, slovenskekmetijskepolitike ...................................................................................................................................................................................................................... 53 Luka Juvancic, The preservation of landscape features and their inclusion into Slovenian Emil Erjavec agricultural policy measures.......................................................................................................................................................................................................................... 65 Nika Razpotnik Trajnostnepraksev turizmu–kakojihprepoznati? ...................................................................................................................... 69 Viskovic Sustainable tourism practices –how can we recognise them?...................................................................................... 79 Kerstin Potthoff, The past and perspective development of pasturing and tourism in Aleš Smrekar, the mountains: insights from Norway and Slovenia .................................................................................................................. 81 Mateja Šmid Hribar, Pretekliinpredvidenrazvojplaninskegapašništvainturizma: Mimi Urbanc vpoglediv norveškeinslovenskerazmere .................................................................................................................................................. 100 Blaž Komac, Pomennegradbenihukrepovzapoplavnovarnost ...................................................................................................................... 113 Matija Zorn The importance of non-structural flood protection measures................................................................................ 130 POLEMIKE – POLEMICS Matjaž Geršic Slovenskieksonimiskoziprizmoprvegaslovenskegapravopisa .......................................................... 133 Slovenian exonyms through the lens of the first Slovenian normative guide................ 153 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 155 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 165 ZBOROVANJA – MEETINGS .............................................................................................................................................................................................................. 175 POROCILA – REPORTS...................................................................................................................................................................................................................................... 181 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 197 9 770350 389506