PoStnftia plačana v gotovini. Leto XV., štev. 134 UfiravniStvo: Ljubljana, Knafljeva Ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana, delen-burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon 8t. 245S. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. tiačuni pri pošt ček. zavodih: Ljub-I jana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, četrtek 14. jmrila 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Umik za umikom Zbor vseh merodajnih predstavnikov nacionalne fronte v Sloveniji je znatno očistil ozračje s svojo uničujočo obsodbo demagošfkih bojevniških metod in s svojimi stvarnimi konstatacijami o ubo-štvu programa najnovejših odrešenikov države in naroda. To sodbo so izrekli možje, ki danes politično predstavljajo naše ljudstvo im ki se v polni meri zavedajo svoje odgovornosti. Soglasno so jo izrekli vsi mandatarji dravske banovine v Narodnem predstavništvu in vsi nacionalni fronti pripadajoči člani banovin-skega sveta skupno z najodlionejšimi političnimi delavci za nacionalno stvar v Sloveniji. Obsodba tudi ni bila morda le plod trenutnega razpoloženja, marveč premišljen rezultat večmesečnega opazovanja, kako se pojavlja bojevništvo med prebivalstvom in kakšne so posledice njegovega razdiralnega delovanja. Soglasno sprejeta resolucija je jasna tn odločna. Ta sodba se ne da omajati ta se tudi ne da več omalovaževati. Za-rnaji se zaganjajo v njo preplašeni bojevniški generali, ki so poprej skušali ribariti v kalnem s trditvami, da je odpor proti bojevništvu samo izraz mišljenja male skupine, ali kakor se bojevniki izražajo: male klike ljudi. Golide psovk, ki so jih na nedeljskih bojevniških shoditi zlivali na ljubljanski zbor, niso samo dokaz pomanjkljive vzgoje, marveč še v večji meri dokaz, kako v živo ie zadela ljubljanska sodba. Zdi pa se, da so gospodje bojevniki v zadnjem času dobili še druge klofute. Ali je bilo to ob priliki njihovega obiska v Beogradu, o katerem so njihovi generali govorili na shodih obe zadnji nedelji, ne moremo vedeti. Vsekakor je zanimiva konstatacija g. Vidmarja na Bledu, da tam doli za po&teno delo »nimajo razumevanja«. Naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da se je kurz bojevniške barke v zadnjem času bistveno spremenil. Nekdaj tako na široko razpota jadra so zdaj že skoro čisto zvita, krmilo pa naravnano v mirnejše vode. Vse glavne senzacije in atrakcije so črtane s oro-grama. Z veseljem in zadoščenjem so na-.protniki jugoslovenske državne politike ledali, kako so bojevniški bobnarji odkrivali v Beogradu ukradene milijarde, navajali originalne recepte za znižanje davčne obremenitve vsaj na polovico, pošiljali k vragu financarje in davkarje in razlagali sistem beograjske »pljačka-ške« politike. Prijetno so prisluhnili oni, ki na tihem še vedno upajo v obnovo nekdanjih političnih razmer, ko so bojevniški dostojanstveniki dokazovali, da je bila izbira voditeljev države po 6. januarju iz temelja zgrešena, in so ponujali svojo državniško modrost, da z njo popravijo, kar se je od tega dne nesrečnega zgodilo. Zdaj so ti prvi zlati časi hvaležne demagogije za bojevništvo minili. Beograd je bil že v Domžalah proglašen, da je pošten in pravičen, prošlo nedeljo pa bojevniških govornikov ni zanimala vež niti nova interpelacija g. Staniča o znanih 800 milijonih v prometnem ministrstvu. čeprav so o tej interpelaciji poročali vsi listi In posledica? Številke kažejo, da bojevniški shodi že močno izgubljajo na svoji premierski privlačnosti. Bojevnikom je ostalo za privabljanje publike samo še eno sredstvo, M se ga zato oklepajo kakor utapljajoči se bilke. Koncentrirali so vso svojo borbo za poštenost in čiščenje, vse svoje svobodo-Ijubje le še na slovenske predstavnike jugoslovenske fronte. Nekdaj je bila slovenska javnost navajena na prelivanje gnojnice nad političnimi nasprotniki. Bilo pa je to primitivno oblivanje z goli-dami v primeri s tem, kar počenjajo danes bojevniki, ki brizgajo gnojnico na slovenske predstavnike nacionalne fronte kar z motorkamL Pozabljajo pa pri tem, da naši ljudje niso več zadovoljni samo s pavšalnimi obdolžitvami in da pričakujejo možatega obračuna pred javnostjo, ki ima pač pravico izvedeti, kdo so oni gobavci v slovenski politiki, proti katerim zvonijo plat zvona bojevniški preroki. Ako ti vitezi junaštva ln poštenja ne bodo začeli navajati imen, bo prav kmalu postala nezanimiva še ta zadnja atrakcija njihovih nedeljskih cirkusov. Ker pa iz strahu, da bi morali potem za svoje trditve odgovarjati in jih dokazovati, imen ne bodo imenovali, jim ni pomoči. Bojevniški valjar, ki je od dneva do dneva maniši, bo kmalu ostal le še otroška igračka za one, ki so si ga naročili. DVA VAŽNA NOVA ZAKONA Finančni minister Je predložil Narodni skupščini nov zakon o državnem računovodstvu in zakon o državnem pravobranilstvu Reforma šolstva v Nemčiji Berlin. 13. nnija. č. Narodni socialisti nameravajo reorganizirati nemško šolstvo. Šolska reforma, katere načrti »o deloma že sestavljeni. določa en dan v tednu izključno telesno vrr?ojo. V duhovni vzgoji mladine bodo r>revlir»nvali nacionalni elementi na škodo tuiib iezikov in matematičnih ved Na »redniih Šolah nameravajo uvesti politično Soteko leto. Spričevalo za poset visokih šol bedo dobili samo dijaki, ki se bodo izkazali vredne v političnem šolskem letu. Beograd, 13. junija, p. Finančni minister g. dr. Milorad Djordjevič je predložil Narodni skupščini v nadaljnjo postopanje dva važna zakonska predloga, in sicer zakon o državnem računovodstvu in zakon o državnem pravobranilstvu. V svojem obrazlo-ženju poudarja, da predstavlja novi zakon o državnem računovodstvu najvažnejši dogodek v zgodovini naše zakonodaje. Zlasti v sedanjih časih, ko gre za očuvanje našega narodnega gospodarstva in ekonomsko-finančnih interesov države, bo posegel v celokupno naše javno in privatno gospodarstvo. Ta zakon je bil nujno potreben in so ga željno pričakovali vsi ogspodarski krogi in ponovno zahtevale vse gospodarske organizacije. Gre za racionalnejše poslovanje državne administracije ter državnih gospodarskih podjetij in ustanov. Že samo dejstvo, da je veljal sedanji zakon o državnem računovodstvu že polnih 24 let, jasno kaže, kako nujno potrebna je bila reforma. Finančni minister naglasa dalje, da so strokovnjaki zastavili vse svoje sile, da sestavijo kar najpopolnejši zakon, upoštevajoč pri tem vse predloge in pripombe, ki so bili v teku let stavljeni glede sedaj veljavnih predpisov in obenem tudi izkušnje inozemske zakonodaje. Glede vsebine novega zakona omenjamo samo nekatere najvažnejše določbe, ki morejo zanimati tudi širšo javnost. Z novim zakonom so poenostavljeni doslej mnogostranski predpisi in razširjena njegova veljavnost na vse področje javnega gospodarstva. Poleg jasne terminologije so združeni v novem zakonu vsi raztreseni predpisi, ki so izšli od časa do časa v raznih pravilnikih, uredbah in odlokih. Obenem so vsi ti predpisi kar najbolj prilagodeni sedanjim prilikam in potrebam. Poleg glavnih načel dosedanjih predpisov obsega novi zakon tudi docela novo poglavje, nanašajoče se na državna gospodarska podjetja, upoštevajoč pri tem odnošaje med poslovanjem državne administracije in državnim gospodarstvom, kar je v sedanjih zakonskih predpisih docela manjkalo. Razen tega vsebuje zakon tudi točne določbe o upravi državne imovine in imovine raznih fondov, česar dosedai ni bilo. Novi zakon se deli na šest poglavij, in sicer: L državni proračun: 2. računovodstvo in blagajniško poslovanje:_ 3. pogodbe; 4. državna gospodarska podjetja in ustanove; 5. državna imov;na in 6. nadzorstvo in kontrola. V celoti obsega 245 členov poleg uvodnih in završnih določb. Zakoni se ne morejo več izpreminjati s finančnim zakonom Posebne važnosti so med drugim določbe prvega poglavia, ki se nanaša med drugim tudi na dosedanjo prakso lzpremi-njanja zakonskih določb s pomočjo finančnega zakona. Novi zakon določa, da izgube s potekom proračunskega leta veljavo vse odredbe in izpremembe zakonov, vsebovane v finančnem zakonu, ne glede na to. aH gre za izpopolnitev ali za izpremem-bo obstoječih zakonskih predpisov. Važna je tudi določba o letečih državnih dolgova Zakon namreč določa, da se one državne obveze, ki so dospele do konca proračunskega leta, a dotlej ni bil izdan plačilni nalog predložilo finančnemu ministru, ki mora ali odrediti izplačilo iz tekočih sredstev ali pa na račun prihodniega proračuna Najvažnejše je vsekakor ono poglavje, ki vsebuje predpise glede pogodb za državne dobave Za sklepanje takih pogodb določa novi zakon bistveno drugačen postopek, ki na eni strani poenostavlja postopanje, na drugi Razgovori v Parizu končani Po uspelih razgovorih ln velikih manifestacijah zavezništva je minister Jevtič včeraj odpotoval iz Panza Pariz, 13. junija, č. Včerajšnji Jevtidevi sestanki so bili zaključeni z večerjo v med zavezniškem klubu, ki so se je udeležili najuglednejši francoski politiki in zastopniki najvišjih pariških družabnih krogov. Banketu je predsedoval francoski maršal in jugoslovenski vojvoda Franchet d' Esperay. Maršal je imel lep govor o francosko-Jugo-slovenskem prijateljstvu ter je naglasil posebne vrline našega vladarja, ki ga je spoznal v času svetovne vojne. Udruženje prijateljev Jugoslavije, ki mu je maršal d' Esperav častni predsednik, je hotelo izkoristiti Jevtičev poset ter mu je zato priredilo manifestacijo, ki naj dokaže, da srci Francije in Jugoslavije složno bijeta. Dvignil je čašo na zdravje kralja Aleksandra in za napredek Jugoslavije. Zunanji minister Jevtič je v svojem odgovoru med drugim dejal: Izražam vam svojo radost, ki jo čutim, ko se nahajam med vami na tem sijajnem banketu, na katerem smo se zbrali h kultu stvarnih spominov. globoko ukoreninjenih v dušah naših dveh narodov. Nihče ni bolj kvalificiran kakor vi, gospod maršal, da utelesi francosko-jugoslovensko prijateljstvo in bratstvo Na današnjem banketu društva francoskih diplomatskih poročevalcev je minister Jevtič z izbranimi besedami govoril o prijateljskih stikih listov obeh držav, ki jih ne more nihče omajati, ker slone na večnih načelih resničnega mednarodnega sodelovanja ob istočasnem spoštovanju svobode, dostojanstva in pravic vseh narodov. Nato je podčital, da je Jugoslavija zvesta miru in da stremi za zbližan jem z vsemi narodi, zlasti pa s sosednjimi narodi in s svojimi nekdanjimi nasprotniki. Kljub temu, da se ponekod pojavljajo ovire, dela Jugoslavija s pomočjo Male antante in balkanskega sporazuma za okrepitev vsega, kar zbližuje, in odstranjuje, kar bi moglo razdvajati narode v tistem delu Evrope. Upanje, ki ga goje te države, ne bo zaman. Minister Jevtič je krepko naglasil, da veruje v organizacijo miru, v varnost in arbitražo in je končal svoj govor z zdra-vico bratstvu med francoskim in jugoslo-venskim časopis jem. Pariz, 13. junija, č. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je odpotoval danes ob 17.55 v spremstvu francoskega poslanika v Beogradu Pavla Emila Naggvara in svojega kabinetnega šefa Vlade Markoviča v Beograd. Jevtič o uspehu svojih razgovorov Pariz, 13. junija, p. Jugoslovenski zunanji minister Jevtič je dal zastopniku agencije Havas naslednjo izjavo o svojih razgovorih s francoskimi državniki: »Sprejem, ki so mi ga priredili francoska vlada in ugledni francoski državniki ter celokupna francoska javnost, je napravil name globok vtis. Globoko je odjeknil tudi v vsej Jugoslaviji To prijateljstvo se je porodilo iz 'stovetnost' naš;h teženj in enakega razumevanj naš:h dveh zavezniških držav glede vseh političnih problemov sedanjosti in iz globoke moralne. sob-{■Jarnnst' e-rv HVPV nflfniVv V duhu prijateljske zveze smo proučili vsa življenjska vprašanja ki bi se mogla strani pa daje večje jamstvo zoper vsako zlorabo. Po dosedanjih predpisih se Je morala vsaka dobavna pogodba po izvršeni licitaciji prediožiti v odobritev finančnemu ministru, kar je poslovanje zelo zavleklo in otežkočalo. Po novih predpisih naredbo-daialec ne more razpisati licitacije in odrediti izvršitve pogodbe, ki presega vrednost 100.000 Din, ako ni že pred razpisom licitacije dobii pristanek finančnega ministra. odnosno ministrskega sveta. Čim dobi po novih predpisih naredbodajalec pristanek finančnega ministra, lahko razpiše licitacijo za vse dobave do zneska 3 milijonov in izvrši vso nadaljnjo proceduro, ne da bi bilo treba še čakati na odobritev finančnega ministrstva. Na ta način se bodo lahko državne dobave izvršile hitreje in bodo s tem dobaviteljem že v naprej zasigurana pravočasna izplačila, dočim se bodo na drugi strani preprečili vsi nezaželjeni in škodljivi vplivi na državno upravo. Zakon določa tri načine sklepanja pogodb: 1. javne licitacije, 2. neposredne pogodbe in 3. pismene ponudbe. Uvedba sklepanja neposrednih pogodb bo dokaj poenostavila dosedanjo dolgotrajno proceduro in ustvarila mnogo večjo gibčnost celotnega postopka. Brez vsake licitacije se lahko sklepajo pogodbe do vrednosti 1000 Din, kar bo odpravilo mnoge nevšečnosti zlasti pri manjših dobavah, kakor so pisarniške potrebščine itd. V zaščito domače industrije in obrti določa zakon poleg ugodnosti glede polaganja jamstva tudi še celo vrsto drugih ugodnosti, med katerimi je brez dvoma najvažnejša ta, da morejo n. pr. obrtniki pri državnih dobavah dobiti do 25 odst. izplačano že v naprej za nabavo potrebnih surovin. Prav tako je omogočena brez javne licitacije dobava vseh kmetijskih izdelkov, izdelkov domače obrti, nadalje konj in plemenske živine ne glede na višino vrednosti. Pri ponudbah do 10.000 Din tod! nI več potrebno jamstvo. Popolnoma nove so določbe glede državnih gospodarskih podjetij. Določbe novega zakona omogočajo komercializacijo državnih gospodarskih podjetij fn uresničujejo s tem eno starih zahtev gospodarskih krogov. V znatni meri so z novim zakonom poenostavljene dosedanje določbe glede njihovega finančnega poslovanja ter bodo mogla ta podjetja v okviru odobrenih proračunskih kreditov in lastnih finančnih sredstev uvesti gospodarstvo na docela trgovski podlagi. Uprave teh podjetij bodo mogle po lastni oceni sklepati dobave do zneska 500.000 Din. s pristankom resornega ministra pa do zneska 2 milijona Din. Prav tako morejo v neomejeni višini prodajati svoje izdelke po odobrenih cenah. Zadnje poglavje govori o sistematski organizaciji kontrole Kontrola pa ne bo več čisto birokratska, marveč se bo nanašala predvsem na to, da prepreči prekoračenje proračunskega ravnotežja in trošenje izdatkov za druge svr-he. kakor pa so bili po proračunu določeni. Sploh je glavni cilj kontrole ta, da skrbi za točno izvrševanje predpisov ne po mrtvi črki zakona, marveč po duhu zakonodajalca. Zakon o državnem pravobranilstvu je bil potreben že zaradi tega, ker imstao sedaj sedem različnih zakonov sa razna področja. Po novem zakonu se osnujejo državna pravobranilstva za ozemlje vsakega posameznega apelacijskega sodišča. Kot centralni organ se osnuje pri finančnem ministrstvu vrhovno državno pravobranilstvo ki bo obenem pravni organ finančnega, ministrstva. Pri vrhovnem državnem pravobranilstvu se ustanovi še poseben pravniški odbor devetih članov, ki jih imenuje finančni minister iz vrst sodnikov, univerzitetnih profesorjev, državnih svetnikov in odvetnikov. Državne oblasti se morajo r spornih zadevah do vrednosti 100.000 Dm fakultativno, pri vrednosti nad 100.000 Din pa obvezno obračati -n« pristojno državno pravobranilstvo. / pojaviti na dnevnem redu evropskega političnega življenja. Nič ne razdvaja Francije in Jugoslavije, vse nas le veže. Prav zaradi tega so bili prijateljski razgovori, ki smo jih imeli s francosko vlado, predvsem informativnega značaja. Razpravljali smo o vseh aktualnih vprašanjih ter smo smatrali za potrebno, uporabljati praktične metode sodobne demokracije, kakor smo jih prakticirali že od začetka vojne, namreč politično konsolidacijo in zavarovanje miru. Pri izvajanju prijateljske pogodbe, trajnega sodelovanja in ob misli na sijajne spomine naše preteklosti nas ie družila zlasti ena želja, deLaili skupno in soglasno z ostalimi miroljubnimi narodi pri izgradnji miri, tesnejšega in popolnejšega gospodarskega sodelovanja med vsemi narodi našega kontinenta, ki je že toliko pretrpel zaradi političnih sporov. Srečen sem, da sem mogel ugotoviti, da naša vlada in ves francoski narod ne glede na politične razlike z živimi simpatijami spremljata napore Jugoslavije v srednji Evrooi in na Balkanu, da bi ustvarila politično in moralno atmosfero za ohranitev in utrditev miru. Te simpatije nam bodo dale novega poleta, da bomo z dvojno energijo nadaljevali delo. ki bo dalo še važne in odlične rezultate. Zapuščajoč gostoljubna tla vaše drage prijateljske države, želim, da bi francosko-jugoslovensko bratsko prijateljstvo ostalo kakor v preteklosti še nadalje močan steber evropskega miru in odločilen faktor za zbližanje vseh narodov, ki hočejo efektivno pacifistično In konstruktivno sodelovati pri organizaciji socialnega l« mednarodnega miru. Prepričan sem, da se Francija in Jugoslavija nikoli ne bost« pregrešili proti tej Imperativni dolžnosti napram sebi In napram človeštvu. Novi uvozni kontingenti za Jugoslavijo BeogTad, 13. junija. »Politika« poroča iz Pariza, da je bil med Francijo ln Jugoslavijo sklenjen »porazum, po katerem bo Francija priznala naši državi znatne gospodarske ugodnosti v obliki novih uvoznih kontingentov za njeno izvozno blago. Angleški komentarji London. 13. junija, č. »Da ly Mail« pravi, da pomenijo Jevtičev! razgovori nov poizkus Francije za razčiščenje vprašanja. katera evropska država želi sodelovati s Franoijo, ki mora v sedanjem kritičnem trenutku, ko se v Evropi zavlačuje razorožitveni problem, strn ti v trdno vrsto vse svoie prijatelje. Francija nima pri tem nikakih vojnih smotrov, marveč skrb- le za svojo varnost in za svoje življenjske interese. »Morroing Post« ne odobrava francoske politike ki zanj ne pomen n česar drugega kakor ustvarjanje starih državnih zvez z-a katere se Velika Britanija nikako- ne more več navdušiti Francija ie hotela « svojimi razgovori z Jevtičem pokazat v-e Evrop. da ima še vedno dovolj moči. da kljubuje drugim velesilam- Kaos v Avstriji Atentati na prometne naprave se nadaljujejo — Heim-wehr zahteva brezpogojno izvrševanje smrtnih kazni Dunaj 13. junija g. Snoči sta bila zopet izvršena dva atentata na železniške proge. Na severni železnici so neznanci med postajama Deutsch-Wagraim in Strasshof razstrelili tračnice, na južni železnici pa med Leobnom ta Nioklasdorfom. V prvem primeru promet ni bil ukinjen, v drugem primeru pa so progo t kratkem času zopet popravili. Ko so mizarskega pomočnika Emila Pauknerja na Dunaju pozvali, naj se legitimira, so našli pri njem tri škatle, v katerih so bili 3 kg smodnika. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so našli več hackenkreutzlerskih zastav Ln drugega narodno - socialističnega propagandnega gradiva. Paarkner je bil vodja narodno-socialistične celice. Pokrajinsko vodstvo Heimrvrehra za Spe Avstrijo je objavilo proglas, t katerem zahteva: 1) iz uradov in iiz ministrstev naj se odstranijo vsi politično nezanesljivi elementi; 2) premoženje avstrijskih narodnih socialistov naj 6e zapleni v korist fonda za avstrijsko hotelsko in tujsiko-prometoo industrijo, ki je zašla t težave zaradi napadov na železnice; 3) smrtne kasni pre-kih sodišč naj se brezpogojno izvrše. Odhod Kataloncev iz parlamenta Spor zaraili katalonskega agrarnega zakona — Burne demonstracije v Barceloni proti vladi v Madridu Madrid, 13. junija- d. V zadnjem času je nastala v španski notranji politiki nova resna ovira za konsolidacijo španske republike. Katalonsko vprašanje, ki eo ga de jure kompromisno uredili z istavo, je postalo nenadoma zopet izredno aktualno, ker so španski desničarski elementi, kakor zatrjujejo katalonski politični krogi, izvajali v praksi določila ustave in zakonov v škodo katalonske avtonomije. Poslednji povod za najnovejši katalonsko-španski spor pa je dala razsodba vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo agrarni zakon, kakor je bil sprejet v katalonskem parlamentu. španski ministrski predsednik Samper ee je trudil, da bi pomirjevalno vplival na katalonske zastopnike v madridskem parlamentu. ki sc se eolidarizirali s katalonsko delavsko-kmečko zve«zo, ki je dala pobudo za odločen nastop proti madridskemu režimu. Vse je že kazalo, da bodo pogajanja jspela, ko so včeraj nenadoma poslanci katalonske levičarske republikanske stranke in v znak solidarnosti z njimi tudi poslanci stranke nacionalističnih Baskov, ki jih je skupno okrog 30, zapustili španski parlament. Medtem je v Barceloni zasedala tudi katalonska zbornica, ki ie priredila burno demonstracijo proti madridskemu režimu. Med navzočim občinstvom eo se čuli tudi viharni vzkliki »Živela katalonska repibli-ka<\ Vodja katalonske zveze Company ie v svojem govoru trdil, da skuša Madrid okrniti katalonsko avtonomijo. Barcelona pa ne bo več pristala na kakšna pogajania. ker bodo toliko časa brezuspešna, dokler bodo monarhistični elementi vplivali na seda.iii madridski režim. Ob zaključku svojega go-vera se je zavzel za ponovno izglas »vanje zavrnjenega agrarnega zakona. Vodja katalonske lige Abdal ie skušal sicer pomirjevalno vplivati na katalonske poslance, a je s svojim govorom izzval le še večji hruo in •»rotest Zakon ie bil soglasno sprejet Med->em <=0 se ored narlamc-ntom zbrale velike •nnožiee liudi. ki so nriredile burne mani-ez ustanovitvijo posebnih obrambnih čet, ki naj se rekru-tirajo iz ljudstva ln ki bodo imele nalogo čuvati javne naprave pred atentati. Ta organizacija bo požirala ogromne vsote, vlada pa sama dvomi, ali sploh lahko ®bere toliko zanesljivih ljudi, da bi uresničila svoj namen. Iniciativo imajo nasprotniki, ki lahko sami določajo čas za atentate, straža pa mora biti vedno na mestu, vedm ji teče plača in vedno umora biti dobro hranjena. To je ona silna mc_£ gverilje, ki je spodkopala moralo že marsikatere vojske z večjo notranjo silo in moralo, nego j« ima Dollfussova domovinska fronta. Napetost je dosegla vrhunec in Avstriji se obetajo še zelo črni dnevi. Obče mnenje je, da je vlada z uvedbo nerednih Obrambnih čet dala znak za nov0 državljansko vojno. Amerika za pogajanja o ureoitvi vorain dolgov Vlada Zeditsjenlh držav pričakuje od evropskih držav predloge za novo ureditev plačevanja vojnih dolgov London. 13. junija. AA. Ameriška vlada je včeraj izročila angleškemu poslanika v VVashingtonu Ronaldu Lind-šanjih Ln glede razdelitve portfeljev. Ke: je liberalni senator iz Antwerpna Godding iz zdravstvenih razlogov odklonil vstop t vlado, je tudi Hymans zavrnil ponudenj mu prosvetni portfelj. Ker je de Brocqueville skušal sestaviti vlado osebnosti in ker namerava zahtevati od parlamenta za šest mesecev zadostna pooblastila, da ©i po-krenil akcijo za gospodarsko in finančno obnovo, ni že nihče več verjel, da bo mogel že jutri, kakor je bilo prvotno nameravano. predstaviti parlamentu novo vlado. Nova vlada je bila včeraj popol-dn« pred kraljem zaprisežena na ustavo. Vladno krizo je znatno otežkočil zuna-nje-poiitični položaj Belgije. Kakor znano, mora Belgija, ki stremj po zagotovitvi svoje nevtralnosti, izbirati med Parizom ia Lnodonom, vendar pa ni niti od Francij« niti od Anglije sprejela zahtevanih jamstev. To je tudi vzrok nevtralnega zadržanja Hymansa pri ženevsk h razorožitve-nih pogajanjih- Končno se pojavlja gospodarska kriza v Belgiji čimdalje močneje, ker se zavzemajo pristaši svobodne trgovine za ohran tev izvoznih interesov Belgije, dočim se zavzema čim dalje močnejša skupina parlamenta za varstvo belgijskega kmetijstva proti inozemskemu dumpingu. Gobbels v Varšavi Nemški propagandni minister o značaju in ciljih nemškega narodnega socializma Varšava, 13. junija g. Nemški minister za propagando dr. Gobbels je ob 13.40 pristal na varšavskem letališču. V njegovem spremstvu je bilo šest uradnikov propagandnega ministrstva in osem zastopnikov narodno socialističnih listov. Dr. Gobbelsa je sprejel poljski notranji minister Pierac-ki v spremstvu višjih uradnikov. Prisoten je bil tudi nemški poslanik z osobjem. Varšava, 13. junija AA. Nemški propagandni minister Gobbels je v govoru, ki ga je imel v Zvezi intelektualcev o narodno socialistični Nemčiji kot činitelju evropskega miru, izvajal, da je narodni socializem bistveno nemški pojav. Nastal je iz tesne zveze z značajem in krvjo Nemcev in hoče pred vsam rešiti vprašanja, ki jih ima nemška država na znotraj in zunaj. Narodni socializem nima zato mednarodnega poslanstva v agresivnem smislu. V kolikor mora nemška država vzdrževati odnošaje na področju zunanje politike in braniti svetovne interese, dela to kakor vse druge države. Pri tem ravna kot narod, ki brani svoje življenjske pravice. Poleg teh nalog narodni socialisti v zunanji politiki nimajo drugih, posebnih ciljev. Dočim hoče komunizem vsiliti svoje mi3li drugim narodom, da bi jih zapletel v svetovno revolucijo, spoštujemo mi, je nadaljeval minister Gobbels. posebnosti vsakega naroda. Smatramo, da je trajno sodelovanje evropskih narodov mogoče ."mo na taki pod- lagi. V Evropi ni vprašanja, ki bi sililo k vojni. Sporazum s Poljsko je dokaz, da želi nemška vlada iskreno in brez druge misli sporazum med narodi, ki naj odstrani dosedanja nasprotja, saj so spravila Evropo na rob prepada. Narod, ki je po vojni preživel najhujša moralne in gospodarske udarce, je za vsako žrtev, ki naj vzpostavi red v notranjosti. Ali zasluži tak narod, da ga svet obsodi? Nasprotno, vsi bi mu morali pritrjevati, da skuša najti rešitev velikih sodobnih vprašanj z novimi načini. Nemčija je pripravljena sodelovati pri plemenitem delu pomirjenja sveta in pričakuje odgovorov. Nemčija ponuja roko svojim bivšim nasprotnikom. Nemška vlada in nemški narod sta drug za drugega. To dokazuje izid volitev od 12. novembra 1933, ko je 92 odstotkov vseh volilcev glasovalo za vlado. Moderna nemška država je poplemenitena demokracija. To dejstvo bi moralo olajšati sporazume med novo avtoritarno Nemčijo in njenimi sosedi, kf so po večini pristaši demokratskih režimov. Nato je minister Gobbels izvajal, da narodno socialistična revolucija noče zasužnjiti duševnega delavca stranki, marveč skuša olajšati njegovo ustvarjanje v znau-stvu, književnosti in umetnosti, kajti pomanjkanje nemškega naroda ni samo vprašanje praznega želodca, marveč še bolj po« treba po duševni hrani. Potovanje Kemala paše v inozemstvo Carigrad, 13. junija, č. Dobro poučeni krog' iraijo. da namerava Ktmal paša ar vič odkar je predsednik turške republike, odpotovati v inozemstvo. Posetiti hoče Beograd. Bukarešto, Sofijo, kasneje pa Moskvo m Teheran Madžarsko-bolgarska trgovinska pogodba Budimpešta, 13. junija AA. Danes so na podlagi poročila mešane madžarsko - bolgarske komisije, ki je zasedala meseca aprila v Sofiji, podpisali novo trgovinsko pogodbo med Madžarsko in Eolgarsko. Pogodba bo stopila v veljavo 1. julija. Namen jI je, da poveča gospodarsko izmenjavo med Bolgarsko in Madžarsko. Pogodba obsega določbe o olajšavah za trgovinske posle, za promet in za medsebojni plačilni sistem. Sklenili so tudi, da se v kratkem sklenejo tudi sporazumi o tujskem prometu in o veterinarski službi Umor sredi Sofije Sofija, 13. junija AA. Danes so na ulici ubili bivšega lastnika tobačne tovarne Stankova. Ubijalci so pobegnili. Stankov ni igral vidnejše politične vloge, zato smatrajo, da ne gre za zločin iz političnih pobud. Drugi mislijo, da gre za spor med ma-kedonstvujuščimi, ker je Stankov umoril lani nekega pristaša Protogerova. Novi nuncij v Pragi Prag«, 13. junija g- Po zasebni vesti lz Rima bo Vatikan imenoval za novega nuncija v Pragi prelata mgsr. Ritterja iz Ber-na. Karambol dveh angleških bojnih ladij Malta, 13. junija AA. Pri kombiniranih vežbah vojske, mornarice in letalstva sta trčili najmodernejši angleški križarki »Co-drington« in »Acasta«. Poškodbe so zunanje, človeških žrtev ni. Obe križarki so prepeljali v ladjedelnico v popravilo. Novi petroiejski vrelci Boeno« Aire«, 13. junija AA. Inženjerji državnih petrolejskih podjetij so odkrili v Tupungatu v pokrajini Mendozi nove pe-trolejske vrelce. Codos in Rossi v Chicagu New York, 13. junija AA. Francoska letalca Codos in Rossi sta davi ob 9.15 odletela iz Montreala v Chicago. Flohr težko obolel Praga, 13. junija g. Po brzojavki iz Tel Aviva je znani češkoslovaški šahovski ve-emojster Flohr. ki je sedaj na turneji po Palestini, budo obolel, še snoči je igral z /eliko mrzlico simultansko produkcijo. Iz-ned 76 iger jih je dobil 61, 4 izgubil, 11 pa emiziral. Takoj nato so morali Flohra prepeljati v bolnišnico. Njegova turneja je bila odpovedana. Gre za težko solnčarico. Mednarodni agrarni kongres Budimpešta, 13. junija, č. Jutri se pričn* v Budimpešti mednarodni agrarni kongres, ki se ga bo udeleževalo 800 delegatov iz 30 raznih držav. Avstrijo bo poleg drugih zastopal tudi zvezni kancelar dr. Dollfuss. Danes se je sestal mednarodni kmetijski odbor, ki je sklenil, da bo prihodnji nte-gov sestanek 1. 1933. v Bruslju, dočim bo prihodnji kmetijski kongres 1. 1937. v Parizu, kjer bodo obenem otvorili veliko mednarodno razstavo. Odbor je sprejel predlog poljskega delegata, da se povabijo vse kmetijske zbornice, naj pristopijo k mednarodnemu kmetijskemu odboru Aretacija grških poGcijskih oficirjev Atene, 13. junija g. Včeraj so po nalogu preiskovalnega sodnika aretirali več višjih policijskih častnikov, med njimi tudi bivšega vojnega ministra generala Scandalisa, ki je bil že 1. 1933. zapleten v zaroto generala Plastirasa. Tudi proti generalu Pla-stirasu, ki se sedaj nahaja v Cannesu, i* bilo izdano zaporno povelje. Potres v Milan, 13. junija. w. Ob 10. dopoldne ss v Milanu, Turinu, Genovi tn drugih mestih gornje Italije imeli močan potres, čegar ognjišče še ni ugotovljeno. Obsodba vohunke Beograd, 13. junija. AA Danes je državno sodišče za zaščito države izreklo obsodbo proti Barbari Gec, obtoženi zarad* vohunstva v korist neke tuje države. Obsojena je na 4 leta ječe in 5 let izgube častn-h pravne. Minister Ulmansky obolel Sarajevo, 13. junija č. Minister za gozdove in rudnike Ulmansky je obolel. Zdra» vi se v Sarajevu. Društvo Skrb za mladino poziva vse svoje člane, da se udeležijo pogreba g. Franca Simčiča, ki bo danes ob pol 5. iz splošne bolnice k Sv. Križu. — Odbor. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napored «a daneet Oblačno, pozneje izpremenljivo, nekoliko boli toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Nizki pritisk prevladuje že vedno nad ruSnc in vzhodno Evropo višji pritisk pa nad se-vernozapadnim delom kontinenta. Pritisk je nadel le znatno na fugu. poraetel pa ie za t do 4 mm na severj države. Temperature so padle v srednjem in iužnem Primorju za 1 do 4 stopnje, drugod pa so prav toliko po-rasle. Dunajska vremenska napoved za fetrfp.k: Oblačno, nekoliko topleje. Wašl kraji in ljudje Ob jubileju dr. Petra Zenkla Praga, 12. junija Ime dr. Petra Zenkla je danes dobro znano za mejami češkoslovaške republike kot enega najbolj energičnih in vztrajnih delavcev na polju socialne politike. Rodil *e je 13. junija 1884 v Taboru, kjer je dovršil gimnazijo. Vseučilišče je dovršil v Pragi in postal profesor na trgovski akademiji. Nekaj let je bil lektor na češki tehniki in docent na gospodarski akademiji v Taboru. Po prevratu je vstopil v ministrstvo za socialne zadeve. Ko se je uzakonilo socialno zavarovanje delavstva, je bil pozvan v ravnateljstvo Osrednje socialne zavarovalnice. Kot profesor se je udejstvoval na znanstvenem polju, napisal je več učbenikov in drugin publikacij iz vzgojne in socialne stroke. Še pred vojno je bil izvoljen v odbor mestnega sveta v Karlinu, po prevratu pa za župana tedaj Se samostojnega Karlina in sicer na narodno socialističnem programu. Po ustanovitvi Velike Prage je prišel v osrednji praški mestni svet, kjer je prevzel in izgradil referat za socialno skrbstvo. Povojna beda je postavila v ospredje komunalne politike polno novih nalog in nujno zahtevala rešitev vprašanj, ki se tičejo mestnih revežev. Dr. Zenkl je s svojim globokim socialnim čutom, s svojim ogromnim znanjem in bistrim pogledom uveljavil načelo, da je socialno zlo treba lečiti ne le v posledicah, temveč ga je treba zatirati že v njegovih zarodkih. Izdelal je velikopotezen program, zbral okoli sebe kader čilih delavcev in z njimi postavil mestno socialno skrbstvo na take temelje, da je danes za vzor ne !e domačim, marveč tudi inozemskim mestom. Dr. Zenkl Je iniciator in stvaritelj zgradbe najmodernejšega in največjega zavetišča, ki je bilo zgrajeno in otvorjeno za desetletnico obstoja češkoslovaške republike pod imenom: Masarvkovi domovi, in ki je lahko za vzor (žal nedosegljiv) vsem sličnim institucijam. Po svojem značaju je dr. Zenkl mož Be-neševega kova, mož dela, ki ljubi delo, živi samo delu in veruje v uspehe dela. Iz tega njegovega značaja izvira tudi njegovo razmerje do Slovanstva. Ne v bobnečih frazah ali slavnostnih govorih, marveč v praktičnem vsakdanjem izvrševanju slovanske ideje leži bodočnost. Zvest temu svojemu naziraniu je dr. Zenkl tudi v dejanju pokazal. kaLo si zamišlja slovansko vzajemnost: vzel je sam v svoje spretne in energične roke zgradbo Aleksandrovega koleža. ki naj je zatočišče jugoslovenske omladine v Pragi. V poldrugem letu je bila postavljena stavba, ki daleč nadkrilju-)e vse, kar se je podobnega postavilo doslej na Češkoslovaškem! Jugoslovansko dijaštvo je v dr. Zenklu našlo svojega največjega prijatelja in dobrotnika, ki mu ob vsaki priliki stoji na strani in se pri tem ravna po geslu., naj ne ve levica, kar dela desnica. Odličnemu socialnemu politiku in velikemu prijatelju našega naroda in naše mladine želimo ob njegovi petdesetletnici: Na trinoga leta! Dr. J. P. Smrt zgledne narodne mladenke Št. Lambert pri Zagorju, 13. junija V nedeljo je v najlepši mladosti preminila v Št. Lambertu gdč. Zorka Vrtačni-kova, hčerka občinskega predsednika in predsednika občinske organizacije JNS gospoda Ivana Vrtačnika. Pokojnica, ki je bila obdarjena z veliko inteligenco, je po ab-to!virani trgovski šoli v Ljubljani stopila v očetovo trgovino in jo je vzorno vodila do smrti. Kakor je svojemu očetu pomagala v pisarni, tako je tudi drugim občanom uslužljivo opravljala razna pisarniška dela. Rajnka je bila napredna narodna mladenka in je z veliko vnemo širila med kmečkim prebivalstvom »Domovino«. Prav njena največja zasluga je, da se je ta list v našem okolišu tako razširil. Do zadnjega je tudi prebirala »Jutro«, katerega zvesta čitateljica je bila prav od začetka. Kako priljubljena je bila med prebivalstvom, je pričala grmada cvetja ob njeni krsti. Na zadnji poti v torek je prerano preminilo rajnko spremljalo številno občinstvo. Naši mladi prijateljici bodi ohranjen najlepši spomin! Njenim globoko užaloščenim svojcem naše iskreno sožalie! Umrl je France Simčič Ljubljana, 13. junija AH ga nismo še nedavno srečavalir Prijazno nasmejanega, vsepovsod vneto pričujočega — na občnih zborih, društvenih 6ejah, pripravljalnih odborih, pri vseh nacionalnih prireditvah? Kje in kdaj je pa France Simčič odrekel pomoč? Mar ni pripadal takorekoč k živemu inrentariu vseh naših nacionalnih društev, ki res kaj prida storijo? Le pri delu je hotel biti France vselej poleg in storil je s čudovitim, naravnost zavidanja vrednim veseljem vse, kar je mogel. Reklo bi se lahko: saj je užival zlati pokoj in rodil se je tak. za delo. Vprav zadnji meseci pa so pokazali, da je France Simčič že dolgo premagoval samega sebe. Z delom in vedro voljo je premagoval trpljenje. Mučila ga je vodenica, moral je slednjič v splošno bolnico, ali pomoči ni več bilo. Otrpnil je njegov prisrčni smehljaj, smrt je Franca Simčiča rešila trpljenja v njegorem 67. letu. Iz šapjan pri Ilirski Bistrici je bil doma. Ni črpal dosti šolske izobrazbe, bil pa je bister kraški talent. Po daljšem vojaškem službovanju je bil finančni uradnik na Tirolskem, v vojni je bil na fronti z 20. lovskim bataljonom, popularen pri vssh fantih in priljubljen pri vseh. E, sivolas je bil očka Simčič že takrat, ali humor ga ni minil nikoli in čmerni obrazi so se zjasnili povsod, kjer se je prikazal »landšturm-lajtnant«. Narodnjak pa je bil hud od mladih nog in ko so ga po jugoslovenski deklaraciji skušali zafrkavati nemški oficirji, jim je vračal pikro, pa vendarle s svojim zlatim smehom, ki je osvainl tudi sovražnike. In zato jih France Simčič ni imel. Pač! Nečesa ni mogel preboleti in s to srčno rano je legel v grob: da je tudi njegov kraj prišel pod tujčevo peto. Po prevratu je France služil v Mariboru, nato še v Ljubljani, kjer je 1936 pri finančni direkciji stopil v pokoj. Ni dvoma, da je vprav tista bolest za izgubljeno zemljo bila njegova vodnica, da se je s toliko ljubeznijo vnemal za »Sočo«, za Sokola I, za šentpetrsko CMD, za Strelsko družino, za Narodno odbrano, za Jadransko stražo, za JNS — ali prosim vas, kje v naši široki nacionalni in društveni fronti ni bil France Simčič najbolj goreč pionir, pa bodi že z odborniško šaržo ali brez nje! Res, je še lepa garda takih mož v Ljubljani, večina društvenih bremen je na njihovih ramenih, a mi hočemo vprav ob mrtvaškem odru Franceta Simčiča pokazati vsem mlačne-žen na svetel, lep zgled mravljično pridne delavnosti, poštenosti in nezlomljive ideal-nosti. Poveličan v trpljenju zadnjih mesecev naj nam France Simčič ostane v tem trajnejšem spominu. Rodu ni za njim, dve sestri žalujeta ob krsti in pa nečaki in nečakinje. Pravo očetovsko ljubezen je poklanjal društvu »Skrb za mladino«, tu je bil odbornik in kot tak pravcati dobrodušni jerob najbolj zapuščenim. Marsikatera solza hvaležnosti bo morda skrivaj kanila na njegov grob... Naj bo mir in slava Francetu Simčiču! Ob grobu industrijca in dobrotnika Franca Majdiča Kamnik, 13. junija Danes dopoldne so prepeljali iz Vira v Kamnik truplo pokojnega industrijca Franca Majdiča, lastnika znanega valjčnega mlina na Viru pri Domžalah. Pokojni je bil po rodu Kamničan in je bil znan podpornik sokolskih in gasilnih društev. Tudi v svoji oporoki se je spomnil številnih društev z večjimi vsotami, predvsem domžalskega in dobskega Sokola, kamniške Čitalnice, prvega slovenskega pevskega društva »Lire« in gasilskih društev. Na zadnji poti ga je spremila velika množica ljudi iz vsega okraja. Žalni sprevod se je pričel pomikati izpred nadžupne cerkve na Šutni. V sprevodu je korakala domžalska godba, ki je igrala žalostinke, domžalski Sokol z zastavo, gasilci iz Kamnika, Domžal in zastopniki drugih gasilnih društev z župnim praporom, četa samaritank iz Vira. kamniška Čitalnica in »Lira« z zastavo, kamniški Sokol itd. Pred krsto so nosili dolgo vrsto krasnih vencev in šopkov. Za krsto so za užaloščenimi sorodniki stopali zastopniki mnogih društev iz malone vse- ga okraja, odlični zastopniki naše javnosti iz Domžal in iz Kamnika z županom g. KratnaTjem in banskim svetnikom g. notarjem Zevnikom, dolga vrsta občinstva lz Kamnika in Ljubljane, zlasti pa iz Domžal in Vira, odkoder se je pripeljala v treh velikih avtobusih, z vozmi, kolesi itd. Trupla blagopokojnega Franca Majdiča so položili v rodbinsko grobnico na Žalah. Pevci »Lire« so ob odprtem grobu zapeli ža-lostinko. Tako se je poslovil od nas eden naimarkantnejših predstavnikov gospodarstva, zlasti mlinske industrije, ki je posebno v zadnjem desetletju skoroda ponehala v naših krajih. Z veščo roko in dolgoletno izborno strokovnostjo je izgradil svoje podjetje, ki uživa v vsakem pogledu sloves v vsej dravski banovini. Seveda tudi te- Kjer si bod' &KL povsod! mu podjetju kriza Jn posebno težkoče obratovanja ob nastalem položaju v mlinski industriji niso prizanesle. Z izredno požrtvovalnostjo pa je vzdržal, dasi že v letih in zadnje čase tudi nekoliko bolehen, na svojem mestu nele v korist posameznih panog gospodarstva, temveč posebno še v korist mnogim narodnim in prosvetnim društvom, katerih prvi in glavni podpornik je bil vsekdar. V častnem in hvaležnem spominu ga ohrani nele narodno napredni svet, temveč vsakdo, ki je imel stik s tem delavnim, iskreno čutečim in možatim gospodarstvenikom sreza Kamnika, a zlasti še narodna društva in v največji meri Sokol. Strela je ubila župnika na Ostrem vrhu Tragična smrt narodnega svečenika je vzbudila v vsej obmejni pokrajini globoko sožalje Maribor. 13. junija V torek popoldne se je pripodila z avstrijske strani huda nevihta s silnim nalivom in grmenjem nad Sv. Duh na Ostrem vrhu. Blisk je švigal za bliskom in med strašnim nalivom je ves Ostri vrh za trenutek zažarel od strele, ki je udarila v majhen, s pločevino pokrit okras na župnišču. Del strele je švignil po strehi in po zidu v kuhinjo ter oplazil župnikovo kuharico, da je vsa prestrašena in napol nezavestna zbežala iz kuhinje in pričela klicati na pomoč. drugi del strele pa je prebil strop in treščil v župnikovo sob'* Župnik Rozman se je zgrudil. Domačini so ga naši' na tleh. V njem ni bilo več znakov življenja. Poskušali so ga spraviti k sebi z umetnim dihanjem, a je bilo vse zaman. Vest o tragični smrti župnika Rozmana se je naglo razširila po vsej okolici. Obvestili so tudi župnika v Selnici ter škofijski ordinarijat v Mariboru. Pokojni župnik je bil pri Sv. Duhu že dolgih 28 let ter so ga ljudje zelo spoštovali. K njemu so radi zahajali ljubitelji naše severne meje, saj je bil pokojnik zvest in trden stražar ter je šel vsakomur v vsakem pogledu na roko. Vabil je ljudi, naj le pogosto pridejo k njemu ter mu pomagajo dvigati narodno zavest ob meji. S težavnim in napornim delom si je pridobil nevenljivih zaslug. Prav gotovo vsi, ki so ga poznali in spoštovali, ga bodo pretreseni zaradi njegove tako nenadne tragične smrti — ohranili v najlepšem spominu. Rekordno deževje ob nastopu poletja Ljubljana, 13. junija Letošnji junij, s katerim smo otvorili meteorološko poletje, je bil že dosedaj nenavadno deževen. Povpreček mesečnih padavin v Ljubljani znaša za junij 146 mm, letos pa je že v 8 dneh do včeraj zjutraj padlo v Ljubljani 19S.6 mm dežja, največ 5. junija, ko so bili najhujši nalivi, 65 8 mm V torek je deževalo ves dan, zlasti močno krog polnoči, nakar se je okoli 2.45 zjutraj zvedrilo. Zanimivo je, da na Štajerskem od torka do davi ni tako hudo deževalo, kajti v Mariboru je v tem času padlo le 13.7 mm dežja, v Zagrebu, kjer je bila v nedeljo silovita nevihta, pa samo 3 mm. Barometer se je davi dvignil. Bila je velika nevarnost, da začno vode znova naraščati, vendar pa so zadnje dneve. ko je bilo deloma lepo vreme, vode z Barja toliko odtekle, da včerajšnje deževje ni imelo večjega vpliva na naraščanje Ljubljanice in njenih pritokov. Po zadnji po-vodnji je škoda na Barju velika. Poljski pridelki, ki so bili pod vodo, so po pritisku vročine oveneli. trava ki je mnogo obetala, je povsem rjava in je polegla. Regulacijska dela v Ljubljanici so za dalj časa prekinjena in bo treba mnogo truda, da bodo spravili ves obrat v normalen tek. Močan pritisk vode je gornji del jezu precej razdrl. Zdravniki so pripravljeni znižati tarife čeprav se njihov položaj stalno slabša — Za zdravstveno zakonodajo in izenačenje zdravniških služb Ljubljana, 13. junija Te dni se je vršila v Beogradu seja Zveze zdravniških zbornic, na kateri so se zbrali zastopniki reprezentativnih zdravniških stanovskih korporacij iz vseh banovin, da se porazgovore o položaju svojega stanu in o nujnih ukrepih za izboljšanje zdravstvene politike v državi. Ljubljano sta zastopala predsednik in podpredsednik Zdravniške zbornice, univ. prof. dr. Košir in direktor Higienskega zavoda dr. Petrič. Na seji je bilo predvsem govora o zdravstveni zakonodaji. Soglasno je bila poudarjena potreba, da čimprej dobimo zdravstveni zakon, ki ga doslej Jugoslavija še nima. V Srbiji se ravnajo po starem srbskem sanitetnem zakonu, v dravski banovini velja stari avstrijski zakon iz leta 1871., na Hrvatskem pa stari madžarski zakon. Ta razbitost naše osnovne zdravstvene zakonodaje je razvoju zdravstvene politike mnogo na kvar. Pri ustvarjanju novega enotnega zakona naj v prvi vrsti sodelujejo zdravniške zbornice, ki naj bo- Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto ki oženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, za živčno oslabele in za ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speperijskih trgovinah. do zastopane pri tem delu po treh delegatih, ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko pa po dveh, izmed katerih naj bo eden zdravnik, eden pa pravnik. Doslej je bil pri nas običaj, da so zakone o zdravstvu delali pevečini laiki. Zakon o zdravnikih je v teh treh letih, odkar je v veljavi, pokazal mnogo nedostat-kov, tako da ga je nujno treba novelizi-rati, pri čemer naj zdravniki enako sodelujejo v večji meri. Med drugim je bi! sprejet tudi sklep, da se mora izpremeniti zakon o zobnih zdravnikih, ki naj zagotovi zdravniku pravice, kakršne mu po njegovem strokovnem znanju gredo. Zveza zdravniških zbornic bo stavila ministrstvu tudi predlog, naj se banovin-ski zdravniki izenačijo z zdravniki v državnih službah, kakor so nekatere banovine to že izvedle. Ljubljanski zbornici Je naloženo, da sestavi tozadevno spomenico. Vprašanje o gmotnem vprašanju banovinskih zdravnikov je zlasti pereče pri nas ter so slovenski zdravniki v banovinskih službah v tem pogledu mnogo na slabšem kakor njihovi hrvatski tovariši. Mesečne plače naših banovinskih zdravnikov znašajo komaj po 1000 do 1200 Din. o zasebni praksi, ki jo lahko vrše, pa je dandanes komaj vredno govoriti. Živahno se je razpravljalo vprašanje delokroga zdravnikov v javnih službah, ki jim vsak nov pravilnik iz zdravstvenega in drugih resorov nalaga zmerom novih dolžnosti. Zdravniki v državnih in banovinskih službah so čez mero prezaposleni in javlja se nujna potreba, namestiti nov kader zdravnikov. Da so položaj zdravniškega stanu vzdr- KULTURNI PREGLED Dve umetnostni razstavi v Ljubljani Vendar ee je nekaj zganilo med našimi upodabljajočimi umetniki. Niso se sicer sporazumeli in združili za veliko skupno razstavo. v kater: bi bila osebnost in stvarjal-na moč posameznika e primerjavo del prišla do primernega izraza, pač pa so nekateri drug za drugim priredili svojo kolektivno razstavo. V nekaj mesecih so se zvrstili Božidar Jakae, Matija Jama, Bruno V3vpotič in Tone Kralj. Lepo! Taka je prava pot k ljudem. Treba jim je dopovedati in pokazati, da likovniki delajo, ee trudilo /n da ni r>razna marnja njihova zahteva, da te občinstvo za to delo zanima, ga ocenjuje, priznava in podpira. Podpira seveda le posredno. če lahko tako imenujemo nakupovanje umetnin. Pri nas jih ie kaj malo, ki so se izobrazili do prepričanja, da kupovanje podob in plastik domačih umetnikov ni .niloščina. temveč prav zgovorno spričevalo kultiviranoeti kupca, oziroma zbiratelja. Res le. da 60 tudi taki. ki bi od tega ali onega radi kaj kupili, pa nimajo ne volje ne za-uoania. da bi se obrnili tja, kjer je mogoče dobiti delo iz prve roke. Vse rajši se obračajo do trgovcev, prekupčevalcev in priložnostnih krošnjarjev in jim ponujena dela mnogokrat celo preplačajo. Z redkimi izjemami so naši umetniki kaj elaibi trgovci. Zato bi utegnili imeti 1« koristi, ko bi ustanovili lastno prodajno zadrugo, čije dobiček bi šel njim samim v prid. Morda bi tudi kazalo kdaj pe kdaj prirediti poljudna predavanja za spoznanje bistvenih prvin vsake likovne umetnosti, saj jih je tudi med inteligenti večina, ki o upodabljajoči umetnosti nimajo pravih ali zadostnih pojmov in je njihovo prepričanje odvisno od slučajnih kritik in mnenj. Zato se v svojih ocenah ponajvečkrat vzpno le do sodbe: »to je pa fletno«. Poznam zdravnika, ki ima v Ljubljani eno najlepših zbirk in tudi najdražjih. V svojem navdušenju je spočetka kupoval vse kar od kraja, dokler ni spoznal umetnosti v bistvu. Sedaj j(e že izkušen poznavalec, ki se je dolgo in drago šolal. Ravnatelj denarnega zavoda -se je pri vsaki priliki glasno hvalil, kako poceni je kupil nekaj originalov našega priznanega mojstra, ki sicer za svoja dela zahteva vse več denarja- Podobe, ki jih ie g. doktor Vu-pil od krošniarja, «o kmalui spoznali aa prav slabe in naivne potvorbe podpisanega avtorja. Kaj slaba kupčija, ki pa je zahtevala na račun nevednosti in nepravega skopuštva precei davka. Bodi to v opozorilo vsem, ki ne verujejo, da ]e vsako delo i* prve roke najcenejše. Bruno Vavpotič se je v svoji skromnosti zatekel v še skromnejše Kosove razstavne prostore na Mestnem trgu. Šestdeset podob je prav lepo število, čeprav so sami Bruno Vavpotič: Iz starega Pariza akvareli, ki pa bi ▼ občinskem razstavnem paviljonu v Tivoliju prišli do večje veljave. Narodna galerija ra prostore ne zahteva pretirane najemnine, vendar dovolj visoko, da je ne zmore vsakdo. Intimni prostori pa Vavpoflčevtm akvarelom eek> prijajo, vendar so pri Kobu vee pretesni, da bi vsaki sliki dovoljevali mir, ki ga za opazovanje zahteva. Mlajši Vavpotič ae je povsem odMM m akvarelno tehniko, ta pokrajin* in vedite. Mad vsemi slikarskimi tehnikami )s U najtežja, saj bo njena sredstva tako piCIa in nežna, da ee delo kaj rado tzmaliči. Priznati pa Je treba, da jo Bruno Vavpotič e pridom ln znanjem uporablja. Vse dfee br« izjeme kažejo široko, pogumno in dgnrno potezo čopiča, veliko izdelanost tehnike, kair ie bržkone dober vpliv njegovega dela v glediški slikami. Tudi ▼ bivši monarhiji so vsi pomembneifii pokrajinarji izšli iz siikar-ne dvornega gledališča na Dirnarjru. ©e so kritiki starejše VavpotiBeve akvarele imenovali ekspresionistične (kljub temu, da eo bili le dekorativno stilizirani, os mur Je bila vzrok le okolica njegovega slučajnega udejstvovanja), so novejše pokrajine zajete čisto Impresionistično. Od prvih beograjskih akvarelov e prav vidnim prehodom e pariškimi in beneškimi akvareli se ie Vavpotič s svojimi gorenjskimi pokrajinami, posebno rimskimi, dokopal do ustaljenega izražanja, ki mu ni moči odreči mnogo £1 vrenja ln tudi ne prikupno*!. Za žema slabša, dokazuje zlasti dejstvo, da st njegove stanovsko in gospodarske organi* zacije zmerom bolj živahno gibljejo m sfl je ustanovil že tudi zdravniški sindikat, V zvezi s tem je tudi vprašanje o socialnem zavarovanju, ki ga predvideva zakoi o zdravnikih. Ljubljanski, novosadski io zagrebški zbornici je bilo naloženo, da izdelajo predlog o načinu zavarovanja zdravnikov. Mnogo se je razpravljalo tudi d zdravniških tarifah. Zdravniki so so sam! izrazili pripravljene, znižati doslej veljav ne minimalne tarife, čeprav se je z gospodarsko krizo uveijavila praksa, da od desetih pacijentov, ki so podvrženi plačanjo v zasebni ordinaciji, plačata danes samo dva. Ponekod so pristojna oblastva minimalne tarife predpisala kot maksimum, kai smatrajo zdravniki za hudo krivično. Zbornice so se nače!no izrekle proti maksimiranju tarif, vendar pa so voljne tudi pr! ureditvi tega vprašanja sodelovati. Sprejetih je bilo več drugih važnih sklepov, tako da se morajo vse javne in zasebne služb« razpisati in da se smejo oddati šele po-tem, ko zbornica izrazi svoje mnenja Osnovati se mora čimveč šolskih poliklinik in v njih je treba zaposliti prave šolske zdravnike, ki se bodo lahko z vso ljubeznijo posvetili skrbi za. zdravje in napredek mladega rodu. Na koncu je bilo še sklenjeno, da se b« Zveza zdravniških zbornic sešla prihodnjič 8. septembra na Bledu, kjer se bo tedaj vršil kongres Jugoslovenskega zdrav* niškega društva. Družba mladih vlomilcev v ljubljanskih zaporih Plenil! so največ po Notranjskem — Brata Dominika ki Jožefa Zakrafška še iščejo orožniki Ljubljana, 13. junij« Nedavno smo zabeležili, da se je na policiji prostovoljno javil 231etni Lojze Za-lar, rekoč, da se ie skesal in da ne mara več vlamljati po deželi, kakor je delal doslej. Zalar je tedaj naštel samo nekaj vlomov, pri katerih je sodeloval. Zato so mu pričeli pozneje temeljiteje izpraševatt vest. Naenkrat se je pokazalo, da je mladenič navzlic svoji mladosti neverjetno pokvarjen in da je bil pravi strah Notranjske. po kateri se je klatil s svojo družbo. Pred nekaj dnevi sta zasačila dva orožnika s Škofljice pod Vrečarjevim kozolcem na Orljem dva mlada neznanca, ki sta jo pred varuhoma postave ucvrla prot! gozdu. Orožnika za njima — in po skoro polurnem preganjanju sta ju aretirala v gozdu nad Rudnikom. Bila sta to 181etnl Lojze Zakrajšek in pa njegov bratrane« Tone Zakrajšek, enakih let. Na orožniškl stanici sta pričela oba priznavati svoje gro-he, in sta navedla kopico vlomov. Med drugim sta povedala, da sta tvorila večjo vlomilsko tolpo s še dvema Zakrajškoma in sicer bratoma Dominikom in Jožetom in pa z že zaprtim Lojzetom Zalarjem. Skupno so nedavno vlomili v stanovanje Antona Merlaka na Drenovem griču, kjer so se polastili raznih predmetov, pobrali so tudi samokres. Nato so vlomili v hišo trgovca Franceta Svigija na Kožljeku pri Begunjah. V Repčah pri Dobrunjah sta bratranca sama vlomila v hišo Andreja Galeta. Odnesla sta zlato uro in več drugih predmetov. Uro sta zakopala pod smreko nad vasjo Cigelnico, kjer so jo potem orožniki res našli. V družbi z Dominikom in Jožetom sta vlomila tudi v neko gostilno v bližini Stare cerkve pri Kočevju, kjer sta odnesla precej gotovine. Alojzija An-kona v Lavrici pa sta obiskala, ko je žagal drva za hišo. Mimogrede sta stopila v hišo ter odnesla precej gotovine. Že nekoč prej sta se oba najmlajša vlomilca zglasila v Robežnikovi trgovini, v naglici sta posegla v blagajno in odnesla nekaj gotovine. Vseh pet vlomilcev je vdrlo aprila meseca v Velkavrhovo trgovino na Brezovici. Ponoči so znesli veliko manufak-turnega in galanterijskega blaga v Kozarie in Podsmreko, kjer so ga skrili na raznih nadhlevjih. Vse blago so pozneje znesli v Ljubljano in ga skrili pri Figovcu in pa v nadhlevju Neže Turkove na Dolenjski cesti. Nekaj tega blaga je sedaj varnostna oblast zaplenila, ostalo so vlomilci že prodali. Vsa vlomilska družba se je kretala najrajši po Notranjski in pa po delu Gorenjske, vendar so često prihajali tudi v Ljubljano. Pred začetkom velesejma so se zbrali vsi skupaj v bližini Ljubljane in se dogovorili, da se bodo pozabavali v Ljubljani. Prej so si dali vsi lepo zlikati obleke, nakar so res veseli in čili pohajkovali po mestu z ukradenim in naropanim denarjem. Vsi Zakrajški so doma iz Ravnika pri Blokah, Zalar pa je iz sosednje vasi. Brata Dominik in Jože Zakrajšek se še skrivata pred orožniki. motive zasneženih pokrajin, težkih oblakov, podečih se megel in bistrih voda je njegova tehnika primernejša od vsake druge. Bežnost trenutnega nastrotenja pokrajine je na Vavpotičevih akvarelih ponekod prav rafinirano podana, kakor n. pr. pri Bohinj-* skem jezeru, planini Vogel in v pogledih v zameglene in zasnežene doline. V teh delih se še posebno kaže čistost njegove tehnike, ko uporablja le lasurne barve, ki so primerne za čisto akvarel no tehniko, med tem ko se je pri starejših posluževal tudi 2vaša. Tone Kralj: Tatjan ! SAMO SE DANES Zopet sem tu! Saj me de dobro poznate iz mojih filmov »Paprika«, »Škandal v Budimpešti«, »Csibi«. Privedla sem vam v zabavo še Paula Horbigerja in Otta Wallburga v mojem najboljšem filmu: »Pozdravlja in poljublja Vas Veronika44 vaša FRANČIŠKA GAAL Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Telefon 21-24 ISiimače vesli Mimogrede o političnih pefsekucijah Včeraj sm0 prinesli glavne odstavke Iz pridige g. Vidmarja na blejskem bojevniškem shodu. Ta veliki borec za resnico in pravico je med drugim silno rohnel nad onimi, ki zaradi politike strahujejo in preganjajo javne nameščence. Slično je govoril že tudi na drugih bojevniških shodih in slično govorijo tudi drugi bojevniški govorniki. Ko so prejšnje čase bojevniški gospodje toliko grmeli nad koritarji, ainekuristi in slamnatimi možmi tujega kapitala, smo ugotovili, da je teh ljudi največ ravno med onimi, ki se štejejo k bojevnikom, zelo malo ali prav nič pa med onimi, proti katerim se bojevniki vojskujejo. Res od takrat bojevniški govorniki nič več tako ne bobnajo o slamnatih možeh, slnekuri-stih in koritarjih. Pogledali smo sedaj tudi, kaj je prav za prav na teh »strahoval-cih nameščencev«. In prišli smo do rezultata, ki nas navaja do naslednje javne ponudbe gg. bojevnikom: Po zvezah, ki jih imate, lahko dobite točne podatke, ali ln koliko je bilo v Slo-veniji takih sprememb v uradniškem kadru, ki nosijo politično obeležje. Objavite te podatke! Javnost bo potem sodila, ali je več takih sprememb, za katere nosijo odgovornost ljudje, ki veljajo za bojevnike ali njihove prijatelje, ali pa Je več takih, da s0 za nje odgovorni ljudje, ki jih bojevniki zmerjajo za strahovalce, valpte in paše. Pokazala se bo enaka slika kakor pri sJnekuristih, koritarjih In eksponentih tujega kapitala. Zato bojevniki teh podatkov ne bodo nikdar objavili, pač pa ie naprej glasn0 kričali: Prlmlte tatu! VIŠEK PRODUKCIJE JE AMERIŠKI r. K. GUMI--? Parfumerija »VENUS« nasproti pošte. + Dopisnikom in poročevalcem. Včeraj smo objavili sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, s katero smo bili obsojeni zaradi neke notice, bi smo jo priobčili pred poldrugim letam. Iz notice same je bilo razvidno, da ni (bila napisana v uredništvu, ampak je bila pcslana od aunaj, tako da v uredništvu nismo mogli presoditi, ali je ob besede do besede točna. Tako je tudi T vsemi drugimi tožbami, ki smo jih imeli v zadnjih letih; vse so nam nakopali zunanji poročevalci in dopisniki, čeprav v najboljši veri, da pišejo resnico. Toda diskovni zakon je zelo strog in z vso strogostjo ga uporabljajo naša sodišča. Dovolj je, da se samo ena trditev v poročilu ne da dokazati, pa smo že obsojeni. Ako J« n. pr. kdo aretiran, ker je na sumu, da je ukradel kako stvar, pa poročamo, da je bil aretiran zaradi tatvine, smo lahko obsojena, če je bil aretiranec pri sodni raapravi oproščen, četudi samo zaradi pomanjkanja dokazov za njegovo krivdo. Zato porabljamo včerajšnjo objavo sodlbe za prošnjo vsem, ki nam o kaki stvari poročajo, da pretehtajo vsako besedo im v svojih poročilih trdijo samo to, kar je že dokazano, ne pa stvari, ki jih morda ljudje govore. Ob enem lahko dopisniki in poročevalci iz teh izvajanj razvidijo, zakaj moramo m a rs ik ako njihovo poročilo, spremeniti, omiliti ali pa celo vreči v koš. ♦ Bolgarski kralj je odlikoval jugoslovenske inienjerje. Na predlog Društva in-ženjerjev in arhitektov v Sofiji, ki je priredilo ekskurzijo svojih članov v glavno jugoslovensko mesto, je bolgarski vladar odlikoval 13 jugoslovenskih inženjerjev. Devet odlikovancev je iz Beograda, po dva pa iz Zagreba ta Ljubljane. Itz Ljubljane sta bila odlikovana gg. inž. Janko Mač-kovšek z redom sv. Aleksandra IV. stopnje in imž. Ladislav Bevc z redom za državljanske zasluge IV. stopinje. ♦ Obisk poslanika dr. Pitamica v domovini. Naš poslanik v Washingtomu g. dr. Le on i d Pitamic je prispel v Zagreb, kjer VLASTA BURIAN »Carjev adjutant" PRIDE JUTRI V LJUBLJANO. ostane nekaj dni, nato pa odpotuje v Beograd. Verjetno bo g. poslanik obiskal tudi svojo ožjo domovino. ♦ Lepa počastitev Engelberta Gangla. Učiteljskega prvaka in organizatorja, sokolskega voditelja in odličnega slovstveni-ka je članstvo JUU iz litijskega sreza izvolilo za svojega častnega člana. Zelja učiteljsitva libijskega sreza je bila, da mu izroči diplomo častnega članstva na zaključnem letošnjem zborovanju. V ta namen se ho sestalo učiteljstvo v soboto 16. t m. ob 9. k slavnostnemu zborovanju v litijskem Sokolskem domu, ki se ga 'bodo udeležili poleg slavijenca tudi predstavniki litijske javnosti. Diplomo je izdelal višmjegorski učitelj g. Edo Turaher, gojenec mojstra Vesela. Br. Gangl si bo v soboto dopoldne ogledal Ponoviče, najmlajšo sokolsko edinico v Zasavju, ki si že v prvem letu obstoja gradi sokolski dotm. ♦ Vojaške vesti. Na predlog ministra vojske in mornarice so imenovani: armij-ski general Dragoimir Stojanovič za komandanta I. arnaijske oblasti; annljski general Vojislav Nikolajevič za komandanta HI. armiijske oblasti, konjiški brigad-ni general Lazar Milosavljevič pa za vršilca dolžnosti komandanta bregalniške di-vizijske oblasti. Na službovanje pa so pri-deljeni: pehotni podporočnik Janko Stre-harski kot vodnik 2. bataljonu 4. pehotnega polka; sodni poročnik Danilo Orelj na službovanje pri vojno-državnem tožilcu dunavskega divizijskega vojašikega sodišča; nižji vojaški uradnik ekonomske stroke Josip štimec, kot vršilec dolžnosti inrtemdanta komandi bosenske divizijske oblasti; intendantsk! podporočnik Jožef Terzinar kot vršilec dolžnosti initemdanta 42. pehotnemu polku; Faibij&n Ramor kot vršilec dolžnosti intendanta 2. bataljonu 32. pehotnega polka; intendantskd .poročnik Branko Lovšin kot vršilec dolžnosti blagajnika 21, pehotnemu polku; intendantski podporočnik Bruno Čeh kot vršilec dolžnosti blagajnika 14. artilerijskemu polku; imitendantski poročnik Karel Petrič kot vršilec dolžnosti blagajnika 23. pehotnemu polku; intendantski podporočnik Jožef Privšek kot vršilec dolžnosti blagajnika 26. artilerijskemu polku; nižji vojni uradnik Fran Cajnko kot vršilec dolžnosti blagajnika komandi mesta v ši-beniku; pehotni poročnik Ljudeviit Ulčnib kot vršilec dolžnosti knjigovodje v delavnici avtomobilske komande I. armijsbe oblasti; artiljerijski kapetan 1. razreda Gustav Koščec štabu 21. samostalnega artilerijskega divizijona; vojni pisar 4. razreda Vekoslav Mlakar kot vršilec dolžnosti arhivarja komandi ljubljanskega vojnega okrožja; vojni pisar Ivan Leskovšek pa kot vršilec dolžnosti arhivarja general-štabu komande dravske divizijske oblasti. ♦ Izpremembe v banovinski službi. Je-senovec Ivan, policijski agent pri upravi policije v Ljubljani, je ,po potrefbl službe premeščen v komisarijat železniške in obmejne policije na Jesenicah. Napredoval je za banovinske ga katastrskega geometra VE. položajne skupine Batagelj Ivan banovinski katastrski geometer VIII. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani. Filipčdč Franc, banovinski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Novem mestu, je postavljen za pomočnika sreskega kmetijskega referenta istotam. Premeščen je Jan Vladimir, banovinski cestni nadzornik pri sreskem cestnem odfboru v Ljubljani v isti lastnosti na Prevalje. Upokojen je na lastno prošnjo Jankovtič Alojzij, upravnik bano-vinskega zdravilišča na Dobrni. Orešnik Mirko, banovinski cestni nadizornlk uradniški pripravnik pri sreskem cestnem odboru v Krškem je postavljen za banovln-skega cestnega nadzornika istotam. Po potrebi službe je bila premeščena Prašni-karjeva Marjeta, banovin« ba uradniška pripravnica in gospodinjska učiteljica na meščanski gospodinjski šoli »Mladiki« v Ljubljani. Rihtaršič Andrej, banovinski cestni! nadzornik izvaničniik pri sreskem cestnem odboru v Kranju, je postavljen za banovtaskega cestnega nadzornika uradni-škega pripravnika istotaim. Dalje je postavljen inž. fetrajnar Franc, uradniški pripravnik VTEI. položajne skupine pri banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava VEDI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. ♦ Premestitve v poštni službi. Za višjega kontrolorja pošte v čakovcu je postav-ljen Ciril Jelek, doslej v Djurdjevou, za ZA IZLETE - TURE ali ko pojdete na počitnice, ne pozabite se oglasiti pri Foto Touristu Lojze Šmucu na Aleksandrovi cesti štev. 28 Ta Vam da potrebna navodila, kako morate fotografirati, da prinesete res lepe spomine na Vašem filmu. Kupujte samo kvalitetne sveže filme, ker samo s temi to dosežete. inšpektorja pošte v Ljubljani Pavel Kru-lej, doslej v Gornji Radgoni, za kontrolorja pošte v Gornja Radgoni Franc Brumec, doslej v Cankovi, in za kontrolorja pošte v Cankovi Rikarda Gselmanova, doslej na pošti Maribor I ♦ Razpis učiteljskih sluib. Banska uprava objavlja: V »Službenih novinah« št. 131 od 11. junija 1934. je objavljen razpis prostih mest na narodnih šolah. Rok, do katerega morajo biti prošnje na banski upravi, je podaljšan do 1. julija Kasneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale. ♦ Profesorski kongres, ki se bo, kakor znano, v začetku julija vršil v Banji Luki, bo poleg strokovnih ln stanovanjskih' vprašanj obravnaval tudi splošne probleme našega šolstva. Kongresa se bo udeležilo preko 700 delegatov združenja profesorjev iz vseh delov države. ♦ Seja uprave Rdečega križa se je te dni vršila v Beogradu ter je po določilih zakona o ustanovitvi društva Rdečega križa razpravljala o premoženju vseh odborov Rdečega križa. Na seji so hile likvidirane obveze oblastnih odborov v Osi-jeku, Mostarju, Bitolju Prištini, Užicu in bivšega oblastnega odibora v Beogradu. Določilom zakona o Rdečem križu je bil pri-lagoden tudi pravilnik o pomladku Rdečega križa. ♦ Nov grob. V Smartnem pri Litiji je umrl upokojeni višji sodni oficijant gosp. Franc B I a n č. Dosegel je lepo starost 80 let. Priljubljenega pokojnika bodo danes db 16. spremili k večnemu počitku. — časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Na vseslovanski letalski prireditvi v Brnu, ki se je vršila preteklo nedeljo, se je kot tekmovalec udejstvoval tudi naš znani letalec kapetan Ivan Mrak. Nastopil je med sedmimi tekmovalci pri brzin-s.k! tekmi športnih in turističnih leta! na trianglu od 21 bm. Kapetan g. Mrak se je plasiral kot prvi v času 18 minut in 28 sekund, kar odgovarja povprečni brzini 200 km na uro. To je že druga zmaga kapetana g. Mraka pri letošnjih letalskih prireditvah. Prvi je bil namreč tud! pri nedavni letalski prireditvi v Borovu. Cene zmerne. Celoletni obrat. Dolenjske Toplice pri Novem mestu Zdravnik: DR. RUDOLF ROŽIC (poprej šef-zdravnik Slatina-Radenci) Pojasnila in prospekti: Uprava Dol. Toplic. * Slovenjbistriško učiteljsko društvo JUU bo zborovalo v soboto 16. t. m. v šmarimem na Pohorju v osnovni šoli ob 10. dopoldne. Odhod lz Slov. Bistrice ob 7. po romantični Riži skozi kolonijo mimo Dečjega doma kraljice Marije. Tu bo ogled te moderne institucije za našo mladino. V primeru skrajno slabega vremena pa bo zborovanje v Slov. Bistrici. ♦ Na banovliiski vinarski In sadjarski šoli v Mariboru bo začetek šolskega leta 15. septembra. Sprejme se najmanj 16 let stari gojenci, ki so « dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. Kmečki sinovi, ki bodo po dovršeni šoli delovali doma, imajo prednost. Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 20. julija t 1. ter priložiti: krstni list; domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šol sko spričevalo; spričevalo o nravnosti pr! onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno Iiz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, bi reflektirajo na znižanje mesečne vadrževatalne, ki znaša od 25 do največ 300 Din, Ln žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odibora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo DANES GREŠNA NOČ Noč 13. junija — Noč greha in strahu V glavni vlogi Cllve Broock, Lila Lee Bogat dopolnilni spored ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-80 Predstav« »b 4.. 7. in 9. One 4.50 ln -škega trpljenja, ki ga je močnejše upodobil že Dolinar s svojim G-jbcem. Monumentalnosti dela ni zamenjati z obsežnostjo platen in Kraljeva navada, podajati v6e v nadnaravni velikosti, ni v ničemer utemeljena. Mnogo moči more biti tudi v stokrat manjši podobi, za kar imamo vzglede vsepovsod. O tem. koliko je ta umetnost naša. specifično slovenska, bi bila vsaka sodba prezgodnja. Ne poznam nikogar, ki bi vedel, kje prebivajo taki tipi s takimi nosovi, * ribjimi ustmi. takimi običaji itd. V čem se kaže slovenski značaj v plastikah »Ivan Cankar«. »Don Quijot«. »Matija Gubec«, »Nagrobni detarl« in »Z doma«, tega ne vem povedati. Še manj. zakaj bi bila umet- Res čudovita blagodat, za zobe Je le — Doramad! Sboramad zobna krema z blagimi žarki radija. nnano, da doseže tudi z mladinskim orkestrom najsijajnejše uspehe. Jerajev mladinski orkester bomo imeli priliko slišali v peteb 15. t. m. ob 18. v Filharmonije i dvorani na •III. zadnji produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Poleg tega nastopi še mladinski zbor pod vodstvom prof. Sor-ca ter učenci oddelkov za klavir, čelo ia solopetje. Vstop prost, nabaviti si'jv tre*u le tiskan spored, ki stane 2 Din. u— Tretja in zadnja leto&nja produkcija operne šole bo v torek 19. t tn. r dramskem gledališču. Večer je namenjen pred-metu d aklamacije in dramatične igre ia uprizori se z gojenci višjih letnikov operne šole Schnitzlerjeva trodejanska drama »Ljubimkanje« in peto dejanje Roetand* -vega »Oirana de Bergeraca«. Predprodaj.i vstopnic v opernem gledališču. Opozarjamo občinstvo že danes na ta zanimivi v»~ čer našega opernega naraščaja. u— Sodnljske počitnice. Pri ljubljanskem okrožnem in sreskem sodiščm ee bedo pričele sodnijske počitnice 1. julija ter bodo trajale do 15. avgusta. Pr! okrožnem sodišču je že objavljena na deskah feri-jalna razdelitev poslov. u— Narodna Odbrana poriva ts« fflan-stty>, da se udeleži pogreba brarta Franceta Simčiča, k! bo danes db pol 17. ia mrtvašnice javne bolnišnice k Sv. Križn. u— Sočan i! Pogreba tovariša ta bivšega tajnika Simčiča Franceta, ki bo dane« ob pol 17. iapred mrtvašnice splošne bolnišnice, se udeležimo z društvenim praporom. Počastimo spomin blagega pokojnika z mnogobrojno udeležbo. u— Strelska družina v LJubljani pozh a članstvo, da se danes v čim večjem fte. vilu udeleži pogreba člana in odbornika brata Simčiča. Pogreb bo ob pol 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. u— Sokol I, Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminil njegov dolgoletni in nadvse požrtvovalni član brat Franjo Sim-čič. Pogreb dragega pokojnika, bo danes ob pol 17. iz splošne bolnice. Pozivamo članstvo, naj spremlja dragega brata na njegovi zadnji poti v čitnvečjem štev* a. Pogreba se udeležimo v kroju z društvenim praporom. Zbirališče na Taboru ob 16. — Uprava. u— Maistrovi borci {Ljuibljanrfn! oAse^) imajo v soboto 16. t. m. v restavraciji »Pri levu« družabni sestanek. Udeležba veejra članstva Obvezna. Vabljeni so tudi še neprijavljeni borci. u— Društvo »Tabor«. Drevi Ob 8. iho predaval v predavalnici na realki (Vegova! tov. A. Gaberščib ro tolminskem puntu«. u— Mestna plinarna bo 14. in 15. t m. zaprla križišče Aleksandrove in Bleiweiso-ve ceste. Dohod iz Aleksandrove ceste na Bleiweisovo cesto za tovorna vozila bo preko Tomanove in Puharjeve ulice. u— še nI prepozno. Danes še lahko kupite srečko knjižnega srečolova Belo-mo-dre knjižnice, da Vami nakloni glavni dobitek, v vrednosti 25.000 Din. Vabimo Vas na javno žrebanje, ki se bo vršilo dan«" s 14. t m. ob 17. v restavraciji »Zvesada Srečke, ki do omeajene ure ne bodo plačane, so neveljavne. Nakazila po poŠti, ki dospejo do 17. ure 14. "t m., se bcrlo upoštevala pri žrebanju. Nadaljnja nakazila bi hvaležno sprejele kot prispevek k ustanovnemu fondu za izdajo »branih del slovenskih avtoric. u— Strašna nesreča kleparja. 83 letni kleparski pomočnik France Terikner. *a-poslen pri Miheliču na Tyrševi oeeti 41, stanujoč pa v Jenkovi ulici S., je doSivel 6trašno nesrečo. Popravljal Je dopoMre streho na transformatorju na Črnučah. Na gladki pločevinasti strehi mu Je nenadno spodrsnilo ta Je nesrečnež padel z višine kakih 10 m na tla. Pri padcu ei Je popolnoma odlomil desno nogo pod členkom, da miu Je obvisela samo na krpi ko*e. Zlomil pa si je tudd desnico ta se še drugače strahovito potolkel. Pio Terknerja je prišel takoj po nesreči, ki se je pripetila okrog 10. ure, reševalni avto i® Ljubljane, ki ga Je nemudno odpeljal v bolnišnice«. — Tjakaj so prepeljali tudi delavca Ivana š., ki si je v torek zvečer v policijskih zaporih prereaal žile na Obeh rokah. Otm- VLASTA BURIAN »Carjev adjutant" PRIDE JUTRI V LJUBLJANO. nost ostalih naših kiparjev in slikarjev manj slovenska, kakor je ta; kar sem bral ▼ nekaterih poročilih o tej razstavi ?1 Obiskovalec zapušča razstavo brez vsakega močnejšega dogma- Spominja se slike »Podoba moje žene«, že znano delo s prejšnjih razstav, »Tatjane«, slikarsko najboli dognanega dela na razstavi, »Snemanja« in »Sv. Antona«, nevsiljivih del, ki pa tembolj prepričujejo, da je Tone Kralj močan 'astva-riteljski duh, dasi še z daleč ni dosegel svojega pravega umetniškega izražanja, sproščenega vseh prilastkov, ki so čisli umetnosti le v kvar. Nedvomno bo Tone Kralj to pot prej ali slej našel. Za to potrebne žrtve bosta pa premagali njegova ustvarjalna sila in sposobnost. C. Š. »Pere«, dobro in zelo živahno urejevani slovaški mesečnik, ki izhaja v Bratislavi, ;e priobčil v junijskem zvezku interview i dvema slovenskima publicistoma, dr. Iv. A h č i n o m in urednikom »Jutrove« kulturne rubrike B. B o r k o m. Oba podajata svoie misli o slovanskih vprašanjih. Inter-view je spisal mladi 6lcvaški pjblicist Jan I r m 1 e r, ki pravkaT študira na ljubljanski univerzi in utegne postati agilen posredovalec med slovaškim in našim kulturnim življenjem. Priloga »Pera« z naslovom »Umeleck? bulletin Pera« prinaša članek Jana Irmlerja o obisku pri slikarju Mihi MaleSu. Članek je opremljen z reprodukcijami dveb Maleševib slik. pamcu so rane zašili in ga nato zopet oddali naaaj v zapore. u— Vlom v trafiko. Včeraj ponoči so izvršili neznanci drzen vlom v trafiko Franceta Pateta na Krekovem trgu. Vlomilca ao prišli aajbrže s ponarejenim ključem v zaprto javno stranišče, nato pa so izpod-kapali zid, ki meji trafiko od stranišča. Iz trafike so odnesli okrog 6000 l>in gotovine ln pa 2500 zetskih in dravskih cigaret. Vlom je prvi opazil ob 6.30 zjutraj brezposelni delavec Matija Rak, nakar ie opozoril stražnika, da je stranišče razko-pano. Pate, ki je proti vlomu zavarovan, ima škode okrog 7000 Din. u— Vlomilska družba Izročena sodišču. Člani vlomilske tolpe, ki so izvršili velik vlom v Kuučevo konfekcijsko trgovino v Gosposki ulici, so bili včeraj izročeni sodišču in prepeljani v sodnijske zapore. Sedaj je pod ključem 5 članov te vlomilske bratovščine. Preiskava bo spravila na dan še marsikatero zanimivost. Iz Litije so orožniki pripeljali v ljubljanske zapore 38 letnega delavca Ivana Butarca, doma iz Drinaka pri Novem, primorska banovi- Iz Celja e— Celjski občinski svet bo ime* redno sejo v petek 15. t. m. ob 18. e— Nastop na Teharju. Sokolsko društvo Store-Teharje priredi v nedeljo ob 15. svoj letni telovadni nastop na Teharju. Narodno bčinstvo vabljeno od blizu in daleč. e— Brezposelnost. Pri ekspozituri borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 57 brezposelnih. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 368 'brezposelnih (331 moških in 37 žensk nasproti 345 dne 31. maja. e— V nedeljo dopoldne ne bo toka. Fal-ska elektrarna bo od 8. do 10. dopoldne prekinila dobavo ®a Celje in okolico e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni film »Galipoli« in zvočna predigra- Iz Maribora a— DlskusijskJ večer starešin »Triglava« in »Jadrana«. V torek zvečer so imeli starešine »Triglava« in »Jadrana« pri »Orlu« skupen sestanek, na katerem je poročal najprej upokojeni državni pravnik g. dr. Jančič o ustanovitvi zadruge »Akademska založba« čin o izdajanju revije napredne slovenske inteligence. Nato pa je podal referat o stanju mariborskih osnovn h in meščanskih šo!ah mestni župan g. dr. Lipold. V svojem referatu je naglasi! potrebo po zgraditvi šolskih poslopij, zlasti na levem bregu Drave, kjer silno pogrešajo potrebno osnovno deško in dekliško šolo, kakor tudj deško meščansko šolo. Dejal je, da je prav tako pereč problem glede prostorov realne gimnazije, na kateri je število učencev zelo naiaslo. Zato se ie že pred časom sprožila misel o ustanovitvi samostojne ženske realne gimnazije, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev do danes še na realizirana. K županovem referatu je podal razna zanimiva pojasnila predsednik društva »Sola in dom«, upokojeni šolski inšpektor g. dr. Poljane c. Oglasili pa so se k besedi še drugi. Po končani debati je predsednik g. dr. Sorli, ki je vodili sestanek, zaključil lepo uspela diskusiijski večer naših starešin. Torkov sestanek je bil zadnji v tej sezoni in bo prihodnji sklican v mesecu oktobru. a— Podružnica nacionalnih železničarjev in brodarjev priredi v petek 15. t. m. ob 19. širši članski sestanek v Narodnem domu. Na sestanku se bodo med drugim obravnavale smernice delegatov za bližnja kongres. Na sestanku se bodo vsemu članstvu dala pojasnila o sedanjem položaju mariborske podružnice. a— Mesarske stojnice se selijo. Mestni svet je na seji 25. maja sklenil, da iz prometno varnostnih in higienskih razlogov začasno premesti vse mesarske stojnice iz Glavnega trga v Strossmayerjevo ulico. Premestitev mora biti izvršena do 25. t. m in sicer v istem vrstnem redu kakor stoje stojnice sedaj. Natančnejša določila izda mestno tržno nadzorstvo še posebej. Obenem z mesarskimi stojnicami bo premeščen v Strossmayerjevo ulico trg za jajca in perutnino ter čebulo in del trga za zelenjavo. a— Ceneno meso. Danes od 7. ure naprej bodo prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 300 kg volovskega mesa po 4 Din in sicer do 2 kg na osebo. Iz Trbovelj t— Nabori so potekli v najlepšem redu m skoro brez incidentov, kar je za našo mladino in za naša prosvetna društva najlepše izpričevalo. Tudi telesno so bili letos naši mladeniči mnogo bolj razviti kot lansko leto. kar je gotovo zasluga smotrene telesne vzgoje bodisi v telovadbi ali športu. Iz Ptuja j— Narodni poslanec petovar na shodih. Preteklo nedeljo sta se vršila v našem okraju dva shoda, prvi dopoldne v Brači-čevi gostilni v Rogoznici pri Ptuju, drugi pa popoldne v žlahtičevi. gostilni na Selita pri Ptuju. 0'oa sta bila izredno dobro obiskana. Zborovalci so pazljivo sledili izvajanjem narodnega poslanca g. Petovar-ja, ki jim je tolmačil delo narodne skupščine in vlade in nastanek hude gospodarske krize. Za sresko organizacijo JNS je govoril njen tajnik g. dr. Fermevc. Po poročilih se je na obeh shodih razvila živahna debata pri kateri so zborovalci stavili razna vprašanja na narodnega poslanca, ki je dajal potrebna pojasnila. Oba shoda sta krepek dokaz, da ljudstvo na deželi kljub vsem hujskanjem trdno zaupa v Jugoslovensko nacionalno stranko. j— Na ptujski gimnaziji so se pričeli 11. t. m. tečajni izpiti pod nadzorstvom ministrskega odposlanca g. dr. Antona Meli-ka, vseučiliškega profesorja iz Ljubljane. Nižji tečajni Izpit, ki bo končan ta teden, dela 24 rednih učencev in učenk, 1 priva-tistka in 1 učenka, ki je lansko šolsko leto absolvirala TV. razred. 7 učencev, odnosno učenk ie bilo na osnovi ocen ob zaključku šolskega leta oproščenih opravljanja nižjega tečajnega izpita. — Višji tečajni izpit, ki ga dela 26 učencev in učenk, bo končan ob koncu prihodnjega tedna. — Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek 25. t. m. z začetkom ob 8. zjutraj. Učenci iz srezov Ptuja :n Ljutomera, ki sestavljajo šolski okoliš i tujske gimnazije, naj se prierlase najkas- neje do 20. t. m. pismeno ali osebno ravnateljstvu gimnazije s prošnjami , kolkova-nimi s 5 dinarji, a priležijo naj krstne (rojstne) liste in šolske izkaze o dovršenem 4. šolskem letu. Kdor bi po napravljenem sprejemnem izpitu hotel študirati na kakšni drugi gimnaziji, naj pošlje s 25 dinarji kolkovano prošnjo banski upravi za spregled šolskega okoliša. j— Nastop ptujskih mladih harmonikarjev v Varaždinu, ki je bil napovedan za nedeljo 17. t. m., se je preložil na nedeljo 24. t. m. Naši malčki se z vso znemo urijo pod vodstvom učitelja g. Baše. j— Nezgoda. Butolen Alojz, posestnikov sin v Mestnem vrhu, je pasel pred hišo krave. Ker so mu te uhajale, je stekel za njimi in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico j— Slovenska knjigarna v Ptuju. Tiskarna sv. Cirila iz Maribora je uredila v prostorih Slovenski trg 7 lično knjigarno in papirnico ter jo založila z dobrim ter poceni blagom. V prodajalni se sprejemajo tudi naročila za tiskarska in knjigovez- Aparat za britje ki sam ostri. L »Valet« avtoetrop-aparatom sa britje najenostavnejše, najhitrejše ln najbolj čisto ln ekonomično britje, štirideset do petdeset finih. gladkih, nežnih britij s tako britvico. De-«r. | s-p\m et sekund ostrenjal — „ * .Vftlet« prihrani na C»- -AU^tO^S^opiu ln trudu. Safety Razor niška dela ter se izvršijo točno in solidno. Občinstvu priporočamo, da pri nakupih pisarniških potrebščin in knjig poseča knjigarno tiskarne sv. Cirila, podružnica Ptuj, Slovenski trg 7. ★ KRANJ. Produkcija glasbene šole bo danes ob 18. v telovadnici gimnazije. Vstop prost. V petek bo občni zbor ob 20. v gimnaziji. Gospodarstvo Pred slabo svetovno letino Stanje letine v Ameriki. Poročila iz Severne Amerike glede stanja letine so nadalje zelo neugodna V nekaterih predelih Združenih držav traja dalje suša in so izgledi prav slabi. Cenitev pridelka ozimn* pšenice po stanju 1 junija znaša le še 400 milijonov bušiov nasproti 402 milijonom po stanju 1. maja. Lani je bil pri zelo slabi letini pridelek ozimne pšenice sicer S® manjši in je znašal 351 milijonov bušlov. toda lani je bila tudi posejana površina manjša. (Znašala je 38.400 akrov. letos pa znaša 34.7UO akrov). Na drugi strani pa se ceni pridelek jare pšenice letos na komaj 120 milijonov bušlov nasproti 270 milijonom v lanskem letu, tako da bo celotni pridelek pšenice še manjši nego lan« Letina v Rumuniji. Kakor je podoba bo od vzhodnoevropskih držav imela Ru-munija še najslabšo letino. Pričakovani pridelek pšenice cenijo uradno na 10 do 12 milijonov metrskih stotov, dočim je lani znašal 32.5 milijona metrskih stotov. Letošnji pridelek bo torej znašal le eno tretjino lanskega pridelka. Velika Skoda zaradi »uSe v Češkoslovaški. češkoslovaško kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju posevkov in nasadov na dan 1. junija. To poročilo pravi, da je trajna suša v zvezi s hladnim vremenom v drugi polovici maja zelo ovirala razvoj kultur in vzbuja sedanje stanje v številnih pokrajinah bojazen za letino. Slabo stoji ozimno žito, ki ni dobro prezimilo in bo slab pridelek tako v žitu kakor slami. Jari posevki, ki so še lepo vzkalili, se zaradi pomanjkanja vlažnosti niso mogli prav razviti. V nekaterih krajih, zlasti na lahkih tleh, se posevki že sušijo od suše. Bojazen pa vzbuja tudi grozeče pomanjkanje krmil, kar se kaže v znatnem dviganju cene ovsu, ki notira na praški borzi že 15 Kč višje nego rž in za 20 Kč višje nego ječmen. Nočna slana je v maju v ravnini napravila škodo, zlasti krompirju, deloma pa tudi rži in fižolu. Zaradi suše so zaostali v razvoju tudi hmeljski nasadi. Prav tako neugodno je bilo vreme za aadno drevje, ki je v početku kazalo dobro. Slana med 15. in 25. majem je tudi tu napravila v nekaterih krajih škodo, tako da so se izgledi za sadno letino bistveno poslabšali. Kakor znano, je imela lani češkoslovaška tako obilno žitno letino, da je odpadla vsaka potreba po uvozu žita. Vlada je morala v jeseni pričeti v svrho ohranitve cen z nakupi pšenice in je nakupila okrog 40 000 vagonov pšenice in rži, sedaj pa že dalj časa polagoma oddaja z znatnim dobičkom pšenico in rž iz nakupljenih zalog, ki so se že precej skrčile. Avstrija bo dovolila uvoz jugoslovenske pšenice. Dne 31 maja je potekel rok za uvoz pšenice iz Madžarske na podlagi oreferenčnih kontingentov. Ker pa avstrijska potreba do nove letine z dosedanjim uvozom ni krita, je avstrijska vlada odredila, da ee do 30. junija lahko uvozi po preferenčni carini tudi ošenica. ki ni vezana na kontingente. Z namenom, da bi Av-■ iia uvozila to pšenico iz Madžarske, ie bil madžarski vladi stavljen predlog, da v tem primeru ne bi pobirala pristojbine za ootrdilo o izkoriščanju kontingenta v višini 0.75 penga pri metrskem stoti. Na ta predlog pa madžarska vlada ni pristala, očividno zaradi tega, ker pričakuje, da bo spričo 6labih izgledov za svetovno pšenično letino lahko svoje zaloge pozneje po boljših cenah prodala. Po vesteh z Dunaja ie sedaj avstrijska vlada (da bi zasigurala pšenico do nove letine) ponudila jugoslovenski delegaciji, ki se mudi na Dunaju, uvoz jugoslovenske pšenice do 30. jnija po preferenč-nih carinah. Jui;oelovenska vlada pa zahteva podališanie tega termina in se pogajanja nadaljujejo. Obratovalni čas v gostilnah in kavarnah Na podlagi §§ 78., 152 in 154. obrtnega zakona ter člena 58. pravilnika o gostilnah od 28. novembra 1927. je ban dr. Marušič predpisal naredbo o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih (policijski uri). Ta naredba določa naslednje: Kavarne smejo biti odprte do druge ure na področju policije v Ljubljani, Mariboru in Celju ter mestne občine ptujske in v času sezone (od 1. maja do 30. septembra) v letovišču Bled in zdravilišču Rogaška Slatina; v vseh ostalih krajih kakor tudi na Bledu in v Rogaški Slatini izven sezone pa smejo biti kavarne odprte do 1. ure. Kavarne se ne smejo odpirati pred 5. uro. Ostala pogostinska podjetja (gostilne, restavracije, krčme itd.) razen okrepčevalnic (buffetov) pa smejo biti odprta do 24 ure vse leto na področju policije v Ljubljani, Mariboru in Celju, v mestni občini ptujski v mestih Kam j, Novo mesto. Kočevje. Kamnik, v Kranjski gori, v letovišču Bled, v času sezone pa še v zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna; v ostalih mestih ter v trgih in krajih, kjer so sedeži sre-skih načelstev, vse leto do 23. ure. v drugih krajih pa pol2ti (od 1. aprila do 30. septembra1) do 23. in pozimi do 22. ure. Pogostinske obratovalnice (gostilne, restavracije itd.1 razen okrepčevalnic (buffetov) se v splošnem ne smejo odpirati v poletnem času pred 5. uro. v zimskem času p.i ne pred 6. uro. Okrepčevalnice (buffeti. vinotoči po § 76., točka 7. obrtnega zakona) se ne smejo odpirati ored pol S. uro in se morajo zapi rati ob 20. uri. Te obratovalnice morajo biti zaprte ob nedeliah ln praznikih in sploh v dneh, ko je trgovinskim obratovalnicam dovoljeno samo skrajšano obratovanje Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« (13. t. m.), obvezno moč pa dobi v 15 dneh po objavi (28 t. m.). Zaključnemu paragrafu naredbe pa je dodana še določba, ki pravi da ostanejo po dosedanjih predpisih pridobljene pravice daljšega obratovanja še v veljavi. Ta končna določba se očividno nanaša pred vsem na okrepčevalnice (buffete). ki se jim z novo naredbo obratovalni čas občutno zmanjša in bi potemtakem to skrajšanje veljalo le za okrepčevalnice, ki se na novo odprejo. Naredba vsebuje še nekatere splošne do-dočbe. ki pravijo, da dovoljuje izjemo teh predpisov ban. Uprava policije v Ljubljani in predstojništvi mesine policije v Celju in Mariboru smejo pogostinskim obratom v svojem okolišu podaljšat? policijsko uro za posamezne obrate in za posamezne dni, v drugih krajih pa občine ki smejo to pravico uporabljati v izrednih izjemnih primerih Zaradi zaSčite iavnega reda ;r mira sme obče upravno oblastvoprve stop nje za posamezne obrate in kraje tud skrajšati policijsko uro, ali pa za določen čas prepovedati točenje vseh alkoholnih al' samo žganih piiač. bodisi samo za nekatere obrate ali r»a na splošno. Na prireditvah (veselienh. nlesih zabavah) se mora s to' čeniem alkololnih niiač prenehati pol ure pred koncem normalnega ali podaljšanega časi DovoHene igre pr balinanje, kegljanje itd.) se smejo na prostem vršiti samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne moti nočni počitek sosedov, pa ta omejitev ne velja. Po policijski uri se ne sme več postreči z jedjo, niti s pijačo, niti z igrami. Ne sme se niti namenoma postreči z večjo količino hrane ali pijače pred nastopom policijske ure, da bi se gostje zadržali dalj časa v lokalu, marveč je najkasneje četrt ure nato obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrež-no osobje mora policijsko uro napovedati. Pogostinske obratovalnice na železniških postajah smejo obratovati tudi po splošni policijski uri do odhoda zadnjega vlaka. V hotelih, gostiščih in gostilnah s prenočišči se gostom, ki dospejo po policijski uri, sme postreči v njih sobi. Kršitve te naredbe kaznujejo obča upravna oblastva prve stopnje po § 397. obrtnega zakona z globo 25 do 1500 Din. Ob hujši odgovornosti ali če so bile denarne kazni že večkrat izrečene, se sme kaznovati krivec tudi s kaznijo zapora do meseca dni. za kazen pa je izreči tudi odvzem dovolila po § 400 obrtnega zakona. Glede prekrškov za katere po § 18 obrt zakona odgovarja poslovodja, se sme izreči tudi njegova odstranitev po § 404 navedenega zakona. Gospodarske vesti = Državna hipotekama banka daje menična posojila do 100.000 Din. Kakor poročajo iz Beograda, je upravni odbor Državne hipotekarne banke v svrho oživlje-nja kreditnega poslovanja in gospodarske delavnosti odobril podružnicam banke, da smejo sprejemati prijave za menična posojila do 100.000 Din od posameznega prosilca. Zaenkrat je podružnicam v ta namen odobren kredit 35 miltlonov Din. Ko bodo podružnice to vsoto izčrpale, bodo lahko sprejemale prijave v onem obsegu, kolikor bodo dobile v predhodnem mesecu povrnjenih anuitet na prej dane kredite. = Negotova usoda nemSke marke. Po vesteh iz Pariza se tam zadnje dni v krogih visoke finance intenzivno bavijp z vprašanjem usede nemške marko. V izjavah nro-minentnih bančnikov prevladuj- nesimlatič ni toi. Navzlic nasprotnim zatrjevanjem v Berlinu smatrajo v Parizu, da je nožen padec nemške devize in ee splošne ugiba o tem, kakšne posledice bi im«*1 tsk padec Povsod pa zatrjujejo, da oslabitev nemške marke Francije ne bi zadela. Neugodne posledice pa bi lahko imela d-.-valvaci*« za švicarsko in nizozemsko valito. Na pariški borzi vlada mlačno raznoloženje, ker mno-onudibe glede dobave raznega materiala za mazalice in kompresorje. Direkcija drž. rudnika Banja Luka sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1 elektromotorja Dne 9. julija se bo vršila pri stroj, odidelku direkcije pomorskega prometa v Splitu ofertalna lioltaoija glede dobave motvoza. Borze 13. junija Na ljubljanski borzi so bile danes devize Trst, London in Nevvvork nadalje slabe. Tudi Berlin je nekoliko popustil. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 9.30 do 9.40 (v Zagrebu promet po 9.31). Grški boni so bili na ljubljanski borzi danes zaključeni po 30.80 (v Zagrebu po 30.87, v Beogradu po 29.65). Angleški funti v privatnem kliringu so bili v Zagrebu zaključeni po 256.90, v španskih pesetah pa je bil promet po 6.43. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala nespremenjeno po 307. Promet je bil zabeležen tudi v 7 odst. Blairovem posojilu po 54.50 (v Beogradu po 56 in 55-50, v 8 odstotnem pa po o2). Končno je bil zabeležen promet v 6odst. obveznicah po 54.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2314.29—2325.65, Berlin 1294.58—1305.31, Bruselj 7%.91 do 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 171.75—173.35, New York 3377.72—3405.98, Pariz 225.15—226.27, Praga 141.90—142.76, Trst 292.96—295.36 (premija 28.5%). Av-strijski šiling v privatnem kliringu 9.30 do 9.40. Curih. Pariz 20.3150, London 15.52, New-york 307.50, Bruselj 71.90, Milan 26.50, Madrid 42.10, Amsterdam 208.80, Berlin 116.75, Dunaj 57.50. Siockholm 80, Oslo 77.95 Dunaj: (Tečaii v priv. kliring'j) Beograd 10.80, London 27.21, Milan 46.28. Nevvvork 537.64, Pariz 35.58, Praga 21.77, Curih 174.79, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 307—308, Ti* invest. 70.50 den., 7°/» Blair 54.50 den., 8J't Blair 60—61, 8*/o Drž. hip. banka 67.50 do 68.50, 4«/» agrarne 37.50 den., &>/• begluške 54.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 307—308, za fanil 307—308. 7«/o invest. 70.50 den., 7c/» Blair 54.50—55, 8% Blair 60.50—61.50, 7°/o Drž. hip. banka 68—70, 6°/o begluške 54.50—55; delnice: PAB 215 do 215.25, Sečerana Osijek 120—150, Trbovlje 89-90. Beograd. Vojna škoda 307, 306 zaklj., 7®/» invest. 71 zaklj., 6°/o begluške 54.25 zaklj., 8•/• Blair 62 zaklj., 7*/o Blair 56, 55.50 zaklj., Nar. banka 4050, PAB 215.50 zaklj. Dnnaj: Državne železnice 14.45, Ruše 7, Trboveljska 9.70, Alpina-Mont 9.65, Sečerana 15.50. Blagovna tržišča «IT2« 170—190; >5< 150—170; >6« 130-150; »7« 105—115: »8« 105—110; sla-vansko »0g« in »Ogg« 190—200; >2< 170 do 180: >5« 150-160; >6« 130—140: »7« 105 do 115; >8< 105—110. _ Otrobi: ba&ki m »remaki 95 -100; banatski 92.50-97.50; ba-Ski ladia 102.50—105 Fižol: baški in sremski 180—182 + Bndimpeštanska terminska borsa '13. t. m.). Tendenra neodločna, nromet živahen. PSenlra: w iunij 1320 13.23. za okt. 1630 do 16.32; koruia: za julij 11.20—11.22, za avg. 1150—11.52. Zamenjava obveznic Vojne škode 2. Pri 11. in 12. žrebanju na dan I. marca t 1. so bile za dobitke izžrebane naslednje obveznice: serij. itev. serij. itev. serij. štev. 2 457 1620 614 3316 311 8 536 1640 968 3322 184 12 111 1645 937 3324 263 21 659 1647 934 3325 729 22 828 1658 237 3331 109 33 200 1682 796 3345 935 44 211 1687 582 3354 691 55 940 1689 762 3360 861 103 149 1692 478 3367 367 119 206 1692 881 3385 325 144 988 1694 185 3388 2Č5 155 274 1701 775 3399 633 166 247 1705 935 3405 998 205 732 1712 945 3421 185 211 248 1719 176 3421 941 216 62 1734 221 3454 151 221 307 1740 257 3470 44 234 473 1740 567 3470 71i 228 743 1740 718 347? 461 235 669 1740 936 3486 622 244 470 1787 134 3501 976 348 615 1793 508 3510 704 254 635 1814 991 3511 498 273 58 1816 104 3519 527 294 104 1831 395 3535 875 301 877 1825 3 3540 775 315 643 1830 792 3546 946 342 259 1900 41 3554 999 367 139 1955 85 3562 83S 372 365 1984 185 3564 5 409 843 1987 223 3570 699 426 543 1987 795 3571 461 456 949 1993 369 3578 915 459 420 ! 1994 898 3593 5 463 120 2007 241 3639 737 464 296 2008 971 3645 984 465 258 ! 2008 988 3652 750 470 440 3013 966 3656 403 477 332 2019 24 3656 739 477 848 3043 109 3659 353 484 590 2044 606 3665 984 507 790 3053 442 3674 983 558 685 3053 853 3689 425 559 432 2070 22 3714 581 360 370 2073 327 3728 251 572 6 2079 933 3735 481 589 804 2085 874 373S 309 595 863 2087 700 3739 278 596 627 2089 5S9 3741 324 598 585 2101 211 3748 522 604 820 2119 48 3778 872 615 60 2122 37 3805 774 641 397 2138 684 3869 931 663 802 2144 222 3888 976 685 46 3147 265 3930 536 709 148 3181 491 3931 471 710 838 2201 555 3933 194 723 453 3212 373 3964 248 738 586 2319 738 3978 738 729 176 2221 718 3984 928 738 308 2229 252 3989 512 761 44 2235 767 3995 418 778 275 2263 962 4007 978 787 764 2275 53 4008 608 792 177 2394 186 4010 675 794 201 2399 800 4016 266 795 98 2336 598 4028 329 799 637 2345 788 4041 89 800 947 2373 442 4061 505 814 272 2384 315 4062 859 815 161 2387 21 4069 527 818 803 2393 135 4074 866 820 207 2401 573 4079 408 825 314 2451 912 4084 521 841 17 2453 584 4087 760 866 871 2460 511 4110 793 869 63 2471 463 4116 337 918 158 3474 413 4120 190 923 383 2477 654 4130 351 933 429 2477 879 4132 269 935 907 2480 451 4172 897 940 755 2489 909 4190 737 949 813 2494 192 4306 931 955 74 2499 934 4208 479 971 807 2510 816 4224 516 979 63 2521 8 4230 818 1015 353 2530 800 4251 704 1027 143 2572 240 4254 324 1049 647 2584 473 4255 836 1055 343 2597 407 4263 60 1073 317 2627 442 4283 481 1094 395 2636 904 4305 247 1114 707 2638 500 4313 871 1123 382 2648 746 4313 5 1136 475 3651 781 4356 627 1135 595 3652 299 4361 548 1144 31 2666 3 4378 836 1155 217 2682 330 4391 136 1156 410 2682 686 4395 745 1170 28 2701 447 4406 502 1171 695 2703 165 4407 898 1174 845 2710 204 4412 706 1177 81 2715 373 4453 130 1187 519 2726 89 4473 402 1197 132 2729 954 4478 50 1210 212 2737 61 4480 893 1218 699 2757 588 4493 234 1220 311 2763 610 4497 625 1236 556 2778 105 4503 546 1343 797 2789 666 4514 477 1256 131 2795 23 4519 735 1270 993 2800 482 4520 535 1276 764 2802 848 4^44 896 1279 519 2809 913 4546 129 1281 647 2810 418 4566 911 1284 450 2814 790 4578 693 1335 563 2815 966 4579 628 1339 912 1819 147 4601 721 1340 656 2832 693 4608 605 1359 308 2839 345 4614 660 1360 464 2899 271 4625 71 1368 228 2906 600 4627 292 1379 384 2913 945 4633 102 1382 488 2931 903 4649 171 1383 971 2934 »25 4656 830 1390 915 29r>2 339 4681 422 1392 283 2994 883 4682 155 1396 961 3004 697 4690 230 1431 347 3023 535 4706 674 1431 677 3028 606 4715 548 1432 35 3036 447 4759 98 1435 644 3078 939 4763 208 1437 357 3081 755 4778 65 1437 453 3087 768 4783 77 1446 796 3090 753 4791 513 1447 451 3094 327 4808 391 1447 865 3095 726 4813 500 1476 802 3102 56 4814 808 1482 796 3145 447 4818 512 1506 231 3166 597 4830 -t "t 4 1 1 -i 1510 821 3183 535 4829 509 1516 57 3187 488 4854 129 1519 466 3191 790 4863 891 1526 794 3194 113 4872 181 1535 785 3204 350 4874 810 1536 3 3214 515 4874 985 1560 422 3223 281 4881 714 1560 209 3236 519 4882 188 1596 392 3280 139 4903 564 1605 639 3303 732 4913 594 1 3309 179 4913 780 (Nadaljevanje sledi) Minister Jevtič gost francoske vlade KaS zunanji minister Bogoljub J e v t i c, ki je službeno obiskal Pariz, v družbi francoskega zunanjega ministra L o n I s a Barthou j a in našega poslanika pri pariški vladi Miroslava Spalajkoviča I1C Življenje je mogoče tudi brez premoga in nafte Vse človeško življenje temelji na izkoriščanju energij, ki so v naravi na razpolago. Potrebe našega vsakdanjega življenja, naše gospodarstvo in tehnika so navezani na razne vire energij. Podlaga vseh praktično uporabnih energij je sončna toplota, ki jo pa doslej le v redkih primerih izkoriščamo neposredno. »Beli premog«, energijo, ki tiči v tekočem vodovju, smo začela šele v zadnjih desetletjih izkoriščati za proizvajanje električnega toka; vetrovna sila ima samo v nekaterih deželah praktično uporabno moč in trajnost; prav tako je tudi možnost izkoriščanja plime in oseke omejena na pripravne kraje. Največja vira energij sta danes pač premog in kameno olje. Črnega premoga porabimo letno že 1300 milijonov ton. tako da bodo v nekaterih deželah njegove zaloge izčrpane že v doglednem času. Isto je s kamenim oljem, ki pa ga bo zmanjkalo še dosti prej, na vsem svetu baje naj dalje v 50 letih. Pri tem položaju je umljivo, da sfciče moderna znanost neprestano za novimi viri energije in kakor vse kaže, jih je toliko, da nam ni treba biti v skrbeh za čas, ko bo zmanjkalo premoga in nafte. Veliko vlogo med temi novimi viri energije pa utegne imeti »Prvina št. 93.«, ki jo je nedavno tega odkril italijanski fizik prof. Fermi in ki smo o njej v našem listu že nekaj poročali. Prof. Fermiju je uspelo odkriti to prvino z drobljenjem atomov. Pri drobljenju urana je ugotovil ta specialist za proučevanje radioaktivnosti, da je nastala prvina, ki ji je dal baš gori navedeno številko 93. Fermi je preizkusil doslej 65 prvin in pri 43 mu je uspelo izzvati umetno radioaktivnost. med njimi pa so bile tudi najtežje prvine, ki so doslej nasprotovale vsakemu poskusu drobljenja. Novo prvino je natančno preiskal in je pri tem ugotovil, da izžareva pri njeni tvorbi tako silna količina energije, da daje na vsak gram 60.000 kilovatov, kar ustreza Razputin pred smrtjo Hčeri sta mu skrili škornje, da bi ga zadržali doma, menih pa je kljub temu šel k Jusupovu Hči meniha Razputina, Marija Razputi-oova, je izdala knjigo, v kateri pripoveduje razne podrobnosti iz očetovega življe-pja. Med drugim opisuje, kako je skrila očetove škornje, da bi mu s tem onemogočila obisk kneza Jusupova, kjer so, kakor ^nano, meniha umorili. Razputin je dobil od raznih strani svarilne migljaje, mj se ne p<>daja v nevarnost m smrt. Malo pred svojim koncem je zapisal besede, ki pričajo o neki njegovi zfc slutnji: »Čutim, da so to poslednji dnevi mojega življenja.« Marija Razputinova piše: »Preden sva s sestro legle ob desetih zvečer k počitku, sva skrili očetove škornje, da bi ga s tem prisilili ostati doma. Razputin je bil namreč oblekel svojo sve-tloplavo bluzo kakor vedno, kadar se je kam odpravljal. Brez obotavljanja je priznal, da kani posetiti kneza Jusupova. Okrog polnoči je pozvonilo pri vratih. Knezov sluga je prišel po očeta. Slišali sva še njegove besede: »Gotovo so mi otroci skrili čevlje, da bi me s tem zadržali doma.« Katja, služkinja pri Razputinu, pa je našla obuvalo, s katerim je slednjič sedel v avtomobil, ki ga je odpeljal v prinčevo palačo.« S podmornico na severni tečaj TlnanH raziskovalec arktičnega ozemlja sir Hubert Wilkins, ki se je proslavil 3 svojimi tveganimi podvigi z aeroplanom in podmornico, pripravlja za prihodnje leto ekspedicijo na severni tečaj, ki pa ne bo, kakor kaže, tvegano, temveč povsem realno podjetje. Podoben poskus Wilkmsa v L 1931. bd se bil kmalu končal s katastrofo, to pa zategadelj, ker je Wilkins potoval v stari, obrabljeni podmornici, ki mu jo je ameriška vlada odstopila za 1 dolar. Nova podmornica se zdaj gradi v angleških ladjedelnicah in bo v vsakem pogledu prvovrsten izdelek. Wilkins izjavlja, da bo nastopil vožnjo tez leto dni, t j. poleti 1935. Prepričan Je, da mu bo uspelo dospeti do Reringove ceste. Dve tretjini vožnje bo opravil s podmornico pod vodo._ Neurje v Ameriki Po vesteh iz San Salvadorja so divjali prošli petek v Srednji Ameriki velikanski viharji z nalivi. Poročilo agencije »Associated Press« pripoveduje, da je prišlo ob tej priložnosti ob življenje okolu 3000 ljudi. Neurje je razdejalo ponekod cele naselbine, ki so trpele posebno zaradi zemskih plazov. Reke v prizadetih pokrajinah so polne človeških trupel. Najtežje je orkan porušil obrežne kraje od naselbine La Li-bertad do La Union. Razdejane so cele vasi. Oblasti so zaukazale izdatno akcijo, da se nesrečnemu prebivalstvu pomore iz stiske in bodo tudi odpisale davke. Superrontgen V Faradayjevem laboratoriju londonske univerze izpopolnjujeta prof. sir William Bragg, ravnatelj zavoda, in njegov sin W. L. Bragg, profesor na univerzi v Mančhe-stru, rontgenski aparat, ki naj prekosi vse dosedanje naprave za Rontgenove žarke. Aparat bo dovršen v dobrih šestih mesecih. Ena izmed skrivnosti, ki naj jih pojasni novi aparat, je tudi vprašanje traj» nih kodrov. Doslej si učenjaki niso upali nad ta problem in kar so vedeli o njem, so bile samo domneve. nekako toplotni množini 22 milijonov kalorij. Ker se pri pretvorbi 1 g vodika v helij sprosti nekako 200.000 kilovatov, bi 50 kilogramov vodika zadostovalo za 10 mili" jard kilovatnih ur električne enerije, kolikor je n. pr. Italija porabi v enem letu. Te številke so videti fantastične, vendar pa pravijo italijanski učenjaki, da je Fermije-vo odkritje za pojasnitev doslej še neznane sestave atomskega jedra in predvsem za možnost umetne pretvorbe snovi v energije izredno velikega pomena. Človeštvo bi bilo v stanu ustvariti si skoraj v trenutku neizčrpne vire energije za svoje potrebe. Poskusi se vsekakor nadaljujejo z namero, da bi prišli do rezultatov, ki bi jih lahko izkoristili v največjem obsegu za praktično življenje. 4*os|>o-Ijenci, ki se ob njih sestajajo. Dela kakšnega piagatorja m> vedno ijbrana dela Samo lahke ženske se nosijo na rokah. Zakotnih pesnikov je še vedno dosti, samo da jih najdemo danes večinoma v kavarniških zakotjih. Pot v peklo ti pokaže Cesto kakšen angel. ženske hočejo biti vedno po najnovejši fasoni srečne. V Vincennesu blizu Parizu se Je pri rodnih letalskih tekmah smrtno ponesreOl portugalski letalec Dacunhatf A b r e a. Pri nenadkriljivem loopingu nizko nad zemljo se je s krilom letala rahlo dotaknil taL To je zadostovalo, da je nastala eksplozija, ki je uničila letalo. Pilot je zoglenel na svojem sedežu NAMESTU ANEKDOTE Naziv »šibki spole za ženske hi »močni spol« aa moške je pač težko podkrepiti, kajne? — Imate popolnoma prav, kajti šibki spol Je prav pogostoma močni spal zaradi slabosti močnega spol«, za Šibki apoL VSAK DAN ENA Trobentač »že celo uro mu trobim uspavanko, P4 Se vedno noče zaspati.« ŠPORT Beležke z rimskega finala Se nekaj zanimivosti o stadionu, publiki, moštvih in dragih udeležencih t« velike nogometne prireditve Rimski stadion fašistične stranke, ki je bil v nedeljo prizorišče »tekme apoteoze« — kakor pravi tej budi igri za živce italijanskega občinstva »Gazzetta dello Šport« — je bil zgrajen 1. 1927. na prostorih starega nacionalnega stadiona iz 1. 1911. 'Zgradba je vnanje v skladu s strogim klasičnim stilom rimskega mesta; vsa naprava ima obliko velike črke U, katere odprto stran izpolnjuje veliko plavališče. To plavališče je bilo to pot skrito pod prav tako veliko zasilno tribuno, na kateri in s sedeži po tekališču so zvišali kapaciteto arene za sedeče gledalce na 45.000. Skupno a stojišči je bilo torej prostora za 55.000 oseb, ki pa jih tudi največji optimisti niso mogli našteti. Na sončni tribuni nasproti častne je zevala precejšnja vrzel, kar je prav za prav čudno, če se pomisli, da se je na tej tekmi obetala za vročo italijansko publiko najboljša paša vse sezone. Zdi se, da vsa privrženost do opevanih »azurrov« pi mogla preko visoke vstopnine od 15 do 100 lir. Saj so se ves teden oglašali glasovi, naj prireditelji ne krajšajo majhnemu iHoveku tega užitka, toda končno Je le zmagal blagajnik, ki je v nedeljo spravil tri četrt milijona lir. Igrišče meri 110 m v daljavo ln je 65 metrov široko ter — za čudo — sploh ni ograjeno, kakor so skoraj vsa ostala italijanska. Ker so sedeži kameniti, mora gledalec po svoji iznajdljivosti skrbeti za primerno izolacijo. Vsekakor je takšno sedenje za vročekrvne navijače včasi prav koristno; v nedeljo je bil mrzli kamen marsikomu vsaj deloma v uteho. Na stadion »padajo potem neizogibne zastave vseh sodelujočih (36 onih, ki so prišli do izbirnih tekem), miličniška godba z visoko piska-očimi godali. 15 dečkov v raznih športnih dresih, ki jih pošljejo po sedem na vsako stran igrišča za pobiranje žoge iz outov, nekaj letal in pa — krik in vik, da samega sebe ne razumeš. Kako so delali oni, ki so oddajali poročila kar z mesta, mi ni umljivo, posebno ker so nekateri še sodelovali pri vseh večjih manifestacijah za du-ceja in modre. » Definirati nedeljsko zmago Italije ni lahka stvar. Do finala je Italijane brez dvoma spremljala pasja sreča in oni gol proti Španiji in proti Avstriji sta jim zagrenila neskaljeno veselje prav do pričetka odločilne tekme. Med Španci so si za svojo :zmago nabrali toliko »simpatij«, da bo boljše, če jih par let ne bo na pirenejski polotok. Za zmago nad Avstrijo se morajo zahvaliti — dvomim, da tega niso storili — odločilnemu prijatelju Švedu Eklindu, kl jih je tudi v nedeljo sigurno privedel do »lovorja zmage, ki krasi zdaj njihova čela.« Cehi so imeli sicer lažjo pot, toda prehodili so jo sigurno, čeprav jih je samozavest že v Trstu skoraj veljala kožo. Prišli so na igrišče kot bi imeli zmago že v žepu — glede dega so jih posneli v Napol ju Avstrijci, ki so morali zato prepustiti tretje častno mesto bratom iz rajha — toda pozneje so se borili častno. Pred finalom so šli na izdaten odmor v Frasoati ln v zadnji igri so pokazali nogomet, da je zadivil tudi stroge italijanske kritike. Igri-obeh moštev nista imeli sistema, toda kar je bilo lepega, je bilo češkega izvora. Zmagala pa sta Rim in Orsi. Kaj so pomagale vse krasne akcije češkega napada in nepozabne parade divnega riamcka, če je pa »narod« zahteval zmago. Potem se je naenkrat utrgal nevarni Orsi in izrabil trenutek nepazljivosti Planicke. V podaljšku sta si slično individualno akcijo privoščila se Guaita in Scbiavio in kocka je padla za »azurre«. če se kdaj čuti, da je nogomet igra z žogo, je bilo to najbolj očitno v Rimu; bila je odločitev, ki je bila namenjena Italijanom, da imajo zdaj veliki naslov, z zadoščenjem pa se lahko tudi Čehi predstavljajo kot drugi finalisti. Vsak drugI nasprotnik bi bil tamkaj izgubil glavo in živce. Kdo pa naj bi vzdržal to igro »po garabaldinsko«, pri kateri so sodelovali vsi, in celo pomagali takšni, ki bi morali M ti nevtralni. o Po končanem zadnjem dejanju smo bili priča bučnih manifestacij, kakršne znajo uprizarjati menda samo Italijani. Z mega-foni so naznanili občinstvu, da bodo zvečer predstavili enajstcrico rimskemu ljudstvu. Saj ni nič novega na svetu, tako so živeli tudi v časih cesarjev. Kdor ni ujel kakršnega koli vozila po tekmi, se je komaj do 21. privlekel do trga Colonne, kjer je bila aranžirana večerna predstava. Godbo so imeli kmalu — saj jih je menda zmerom nekaj pripravljenih, če se zgodi kaj novega —, razsvetlili so galerijo na starodavni palači in zdaj je govorilo rimsko ljudstvo. Dve uri in še več so vzklikali, večinoma takšni, ki so glavni del te naloge opravljali že dve uri prej na igrišču, in zmerom znova klicali na oder zdaj Orsija, cdaj Schiavia, zdaj Combija. Kdor je bil premajhen, — v Rimu je mnogo manjših — je zlezel na pripraven stebrič ali si sicer pomagal v višino. Nepopisna je slika, ki šele prav pojasnjujejo, da je zmaga to pot morala biti italijanska. In še dolgo v noč, ko so Combijevi ljudje polegli na lovorje, Čehi pa delali račune in načrt za čimprej--Snji povratek, je rimsko ljudstvo z veseljem na licih in spominsko kroglico na trakovih v trikolori razpravljalo o tej »fina-lissimi«. Menda, saj je list »Popolo di Roma« že v naprej ugotavljal, da se bo takrat, ko se bo slavila zmaga, lahko reklo, da so zmago zaslužili Italijanu Vidite, čudno je bio rimsko ljudstvo, ki hoče »rir-censes«, že v naprej obljubljene. Novinarji smo imeli tamkaj lahko delo !n smo zmagali vsi. Organizatorji so vse uredili tako, da se menda nikomur ni bilo treba pritoževati škoda, da ta odlična organizacija ni segla še v hotele in na jedilne liste, pa bi bila še popolnejša. Kar pod tribuno je bila na razpolago vrsta telefonskih celic, od koder si dobil v kratkem zveze z vsem svetom. Seveda nas je bilo preveč, da bi vsi govorili in pisali kar tam (n če več preveč, da bi mislili tudi na naše bolečine in težave izven stadiona. Toda na stadionu je bila slika novinarskega oddelka res impozantna, ne glede na to, da so bile med nami tudi čedne referentke, ki po videzu in vedenju niso nič zaostajale za nami. Pa še češke so bile povrhu! Da bo poročilo popolno, samo še nekaj številk: 65 Italijanov, 12 Špancev, 12 Belgijcev, 27 Francozov, 16 Holandcev, 7 Švedov, 18 Švicarjev, 25 Nemcev, 20 Čehov, 12 Madžarov, 8 Jugoslovenov itd., med njimi tudi Američani, Venezuelci, Egipčani, Brazilci, Uruguajci, Tunizijci, Turki, Rumuni in eden iz Armenije. Slednji je imel sedež poleg mojega in mi je žal, da sva se razumela samo glede časa, ki ga je kazala moja ura. Mislim, da v Babilonu ni bilo dosti slabše! • Zdaj polagoma zahaja sij Italijanske zmage in se že bližajo novi veliki nogometni dogodki, ko bo treba varovati ugled in čast svetovnih prvakov. Lep je ta naslov in težko bo zdaj odgovarjati zanj, ko bo šlo še drugod zares ter bo treba dokazati, da so ga dobili pravi. Ne glede na to pa je pokazala ta velika bitka v Rimu, da je žoga okrogla in se najbolj zagonetno suče takrat, kadar so na tehtnici najvažnejše odločitve. L. S. Otvoritvene motociklistične dirke Hermesa V nedeljo bo imela Ljubljana zapet prvovrstno športno senzacijo. Moto-sekci-ja Hermesa priredi na svojem novozgrajenem dirkališču otvoritvene motorne dirtke, ki bodo po sporedu in kvaliteti vo-začev prekašale vse te vrste prireditev zadnjih let Naše občinstvo zadnja leta ni imelo prilike videti, kaj premoremo na tem polju, ve pa da razpolagamo s prvorazrednimi vozači, od katerih So nekateri dosegli celo mednarodni sloves. Poslednja leta pa so bili naši fantje vedno predmet največjih pozornosti na dirkah v Zagrebu, kjer je zanimanje za ta šport močno razvito in katerih si brez »letečega Kranjca« srploh ne moremo misliti. Njihovo kvaliteto smo videli že v nedeljo na olimpijskem dnevu, ko Je občinstvu pri njihovih produkcijah zastajala sapa. V nedeljo ipa borno videli še kaj več, kajti 'borba za prva mesta bo ogorčena, zlasti ker Je udeležba najboljših mariborskih vozačev zagotovljena. Dirkališče Hermesa, ki Je bilo prvotno zgrajeno samo za kolesarje, Je letos popolnoma preurejeno in zadostno razširjeno ter odgovarja v vsakem pogledu zahtevam motoristov. Proga Je 450 m dolga in povprečno 10 m široka. Zavoji So viseči, kar omogoča dirkaču, da tudi na ovinkih vozi z največjo brzino. Da bi se (preprečile eventuelne nezgode, Je vsa proga ograjena z močno leseno ograjo, toi onemogoča, da bi dirkač zavo-zil med občinstvo. Dirk« s« prične ob 15. V nekaj vrstah. Kolesarski savez bo priredil dne 17. t. m. na 100 km dolgi progi Maribor—Dravograd—Maribor olimpijsko kolesarsko dirko za savezno olimpijsko prvenstvo. Start in cilj bosta na Vodnikovem trgu v Mariboru (ob 6. ziutrai je pričetek), obratna točka pa pri km M1.20J pred Dravogradom. Prijave vozačev (ki so verificirani v klubih, včlanjenih pod kategorije A) je bilo treba predložiti do torka, podsavezi pa jih morajo predložiti savezu do jutri 15. t. m. Startarina za poznejše prijave je dvakratna. — Preteklo nedeljo je v Kranju gostovalo namesto jeseniškega Bratstva vojaško moštvo »Triglav« iz Ljubljane. Po obojestranski živahni igri so zmagali domači s 3 : 2. V predtekmi so rezerve Korotana zmagale nad rezervami Radovljice s 5 : 1. Večja in zanimiva nogometna prireditev bo v Kranju dne 24. t m., ko se bosta v prv. tekmi pomerila novomeški Elan in domači Korotan. Svečan sprejem češkoslovaške eoaj-storice v Pragi. V toTek proti večeru se je odlična češkoslovaška reprezentanca, ki je v Rimu odigrala znameniti nogometni finale z Italijo, vrnila v zlato Prago. Na kolodvoru in po mestu je enajstorico, posebno pa vodjo dr. Pelikana in kapetana moštva vratarja Planičko, burno pozdravljala več-tisočglava množica. Moštvo je sklenilo podariti vsa darila, ki so bila namenjena njim, siromašni mestni deci. Enajstorica, ki ji njen uspeh na vseh tekmah v Italiji priznava ves inozemski in tudi domači tisk, sta pred razhodom sprejela primator dr. Baxa in minister za zdravje dr. Spina, ki sta v vznesenih besedah hvalila njen uspešni nastop na številnih italijanskih stadionih. Mariborski Rapld ▼ Ljubljani. SK Ilirija je za nedeljo 17. t. m. za prijateljsko tekmo angažirala prav dobro moštvo mariborskega Rapida. Tekma bo ob 18. na Stadionu. Službeno iz LHP. SK Ilirija in SK Ptuj se obveščata, da je savezna uprava odgo-dila tekme za drž. prvenstvo na kasnejSi termin, o katerem bodo klubi pravočasno obveščeni. Krajevni olimpijski odbor v Mariboru priredi v soboto dne 16. t. m. ob 20. v kavarni hotela »Orel« (III. nadstropje) družaben večer športnikov, ob kateri priliki se bodo razdelila spominska darila vsem, ki so sodelovali na olimpijskem odseku, obenem bo tudi pozdravni večer tekmo* valcem-kolesarjem, ki se udeležijo olimpijske dirke dne 17. t. m. Vabijo se športniki in športu naklonjeno občinstvo, da se večera udeležijo v častnem številu. Spominska darila »Olimpijskega dneva«« so razstavljena v izložbi Prve hrvatske šte-dionice v Gosposki ulici. SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) Drevi ob 20.30 v Evropi seja sekcijskega načelstva. Ob 18. trening za vse atlete na starem igrišču. Važno zlasti za juniorje zaradi sobotnega tekmovanja. Vsi, ki še niso oddali klubove opreme, naj to uredijo pri današnjem treningu. SK Jadran ima redne strogo obvezne treninge za nogomet vsak torek, sredo, četrtek in petek od 18. dalje ter vsako nedeljo ob 9. — (Lahkoatletska sekcija.) Vsi člani lahkoatletske sekcije se opozarjajo, da se bo začel redni trening pod vodstvom prof. Stepišnika na igrišču in bo za vse članstvo obvezen. Prijatelji lahke atletike se vabijo, da priglasijo svoj vstop. Prijave sprejema vsak dan od 18. do 19. službujoči odbornik na klubovem igrišču. Dobrodelna nogometna prireditev. V tredo dne 20. t m. ob pol 19. bo na igrišču ASK Primorja nogometna tekma med do- hodarstvenimi nameščenci in policijskimi uslužbenci. Čisti dobiček gre v prid mestnim revežem. Pokroviteljstvo tekme sta prevzela upravnik policije g. Kerševan in ravnatelj doh. urada g. Zupan. Pred tekmo bo koncert Sokol V Sarajevo odhaja naraščaj župe Ljubljana v petek zjutraj ob 0.30 uri. Društveni vodniki morajo biti brezpogojno z vsem prijavljenim naraščajem v četrtek o polnoči na glavnem kolodvoru v Ljubljani, kjer se zglase pri župnem vodniku bratu Gorjancu, oziroma vodnici sestri Mandrin-Barlovi. V Sarajevo dospe vlak isti dan ob 23.20. Podatke povratka prejme vodstvo v Sarajevu, predvideno se pa vrnejo tekom torka na domove. — Zupno načelništvo. Sokolsko dri^tvo št. Vid nad Ljubljano si je v zvezi z akcijskim odborom nadelo nalogo, postaviti čimprej dostojen spomenik v spomin na veliki narodni tabor v Vižmarjih, ki je bil na binkoštni ponedeljek leta 1869. — Svoj javni nastop ima društvo v nedeljo 17. t. m. ob pol 16. na letnem telovadišču. Po nastopu narodna veselica. čisti donos je namenjen kot prispevek za spomenik. — Pozivamo javnost, da se udeleži prireditve v čim večjem številu in tako podpre moralno in gmotno sokolsko društvo. Na prireditev opozarjamo tudi ljubljanska in okoliška Sokolska društva in Sokolu naklonjeno občinstvo. Sokolska župa Kranj ima svoj 20. zlet v soboto 16. in nedeljo 17. t m. ▼ Kranju, združen s tekmami članstva in naraščaja. V soboto bodo ob 17. tekme višjega oddelka članov in članic, ob 21. pa seja sodnikov in sodnic za tekme članov in članic srednjega in nižjega oddelka ter moškega in ženskega naraščaja višjega m nižjega oddelka. Naraščajski tekmi vsebujete poleg oordnih in lahkoatletskih tekem še vprašanja iz sokolske zgodovine, organizacije, misli in načel. V nedeljo se pri-čno tekme ob 5. zjutraj in bodo končane predvidoma do 10. ure. Takrat bodo skušnje za popoldanski nastop. Ob 12. krene sprevod izpred Narodnega doma po Vi-dovdanski cesi, Mencingerjevem trgu, Pu-harjevi, Jenkovi in Tavčarjevi ulici na Mestni trg, kjer bo pozdrav. Ob pol 16. bodo nastopili sokolski oddelki s prostimi vajami za Sarajevo oziroma Zagreb in na orodju, vojaki 1. planinskega polka iz Škofje Loke pa bodo izvajali vaje s puškami Tekme in nastop bodo na letnem telovadišču v Kokrškem predmestju. Sodelovala bo celotna godba sokolskega društva Jesenice. Za zlet je dovolilo prometno ministrstvo za vse udeležence polovično vožnjo proti izkaznicam, katero more kupiti vsakdo pri blagajni domače železniške postaje za 5 Din, obenem s celo vozovnico, ki velja po potrdilu o udeležbi na zletu tudi za povratek. Zletni pisarni bosta na železniški postaji in v Narodnem domu. Prijave za prehrano in prenočišča sprejema sokolska župa Kranj. Sokolsko društvo Kranj obvešča svoje članstvo, da so danes, v četrtek, ob pol 20. na letnem telovadišču obvezne redovne vaje. Po redovnih vajah bo v Narodnem domu članski sestanek, ki je prav tako obvezen. R n Četrtek, 14. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: O človeku (dr. B. Škerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročil«, lahka glasba. Petek, 15. junija. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Srbohrvat-ska ura (dr. M. Rupel). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Filozofsko predavanje (dr. Veber). — 18.30: Izleti za nedeljo: Vrhnika, prečuden kraj (Mr. Ph. Hočevar). — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanje Narodne odbrane (inž. Hočevar Josip). — 20: Takrat v starih časih, takrat je luštno blo (vesele iz kranjske dežele). — 22: Čas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 17: Klavirski koncert — 19: Narodne z orkestrom. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Arije m pesmi. — 20.30: Komorni koncert. — 21-30: Pesmi. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — VARSAV\ 19.20: Lahka glasba. — 20.12: Simfoničen koncert — 22.15: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. — 17.25: Koncert na dveh klavirjih. — 19 10' Lahka glasba. — 20: Dramski večer.' — 22.20: Orkester. — BERLIN 20.15: Pesmi. — 20.45: Simfoničen kncert. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — KOENIGSBERG 20.45: Veseloigra. — 21.05: Violinski koncert. — 22.30: Nočni koncert. — MUEHL-ACKER 19: Humor. — 20.15: Prenos iz Berlina. — 20.45: Slušna igra. — 21.10: Orkestralen koncert. — 23: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi. — 18.35: Lahka godba orkestra. — 21.50: Ciganska godba. VRTNE SOLNČNKE tsdefoje: BELA PETTMANN Masarykova e. I. Pretiam« tod! pr«-rlek*. — 2*ht*vajt* ">r«ipl«inJ ftartrot« ni »mik t 121 PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 85.—. Reg. S. br. 4787-32 Iz življenja na deželi PREVALJE. Te dni se je od nas poslovil po lOletnem vestnem službovanju orož-niški narednik vodnik g. Alojz Nekrep. Bil je dober tovariš in priljubljen pri prebivalstvu in pri oblastvih. Udejstvoval se Je z vnemo pri strelski družini, pri kateri je bil odbornik. Premeščen je v Maribor in mu želimo na novem mestu vse zadovoljstvo! MORAVČE. Nedeljska predstava »Divjega lovca« na prostem pred Baloško graščino je privabila mnogo ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Zal, da je dopoldansko muhasto vreme odvrnilo mnogo izletnikov iz Ljubljane. Igralci so se postavili nad vse pričakovanje. Divjega lovca so nam podali tako močno in tako prirodno, da smo bili zadivljeni. Prostor pod grajskimi lipami je za predstave na prostem naravnost idealen. Prirodno ozadje — Moravče v popoldanskem solncu — je učinovalo čudovito, prizor z dekleti ob križu pa je ganil poslušalce do solz. Nočem naštevati odlik posameznih igralcev, omenim le, da je režiser g. Janko pustil igralcem, da se izživljajo v domačem dialektu, kar je dalo igri neverjetno topel ton. Občinstvo se ob koncu predstave kar ni moglo ločiti od sedežev. IgTo bodo v nedelio oonovili. _ ZABUKOVJE PRI SEVNTCI. Naša občina je imela zadnjo nedeljo izredno slavje. Znani industrijec in hotelir g. Karol Zupane v Sevnici si je z raznimi dobrodelnostmi pridobil za Zabukovie toliko zaslug, da ga je občinski zastop soglasno izvolil za častnega občana. Med pokanjem topičev je imel predsednik občine g. Seni-ca na odlikovanca lep nagovor ter mu slovesno izročil umetniško izdelano diplomo (delo učitelja g. Mahkote). Slavja so se udeležili tudi nekateri prijatelji častnega občana, med njimi okrožni zdravnik g. dr. Turk iz Sevnice, edini še živeči častni občan, upokojeni šolski upravitelj g. Blaž Jurko iz Vojnika in drugi. Značilno je. da so bili doslej vsi trije naši častni občani iz učiteljskega stanu (Veber in Eržen sta že pokojna). — Pri zadnjih volitvah je dobil poslanec g. Urek skoraj vse glasove. V malokatero kmečko občino prihaja toliko naprednih časopisov kakor v Zabukovje. Čast zavedni občini in njenim voditeljem 1 Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 14.: Goljemanov. Red četrtek. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Ob pol 20. 'ari »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Letno gledališče v Tivoliju. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20 Četrtek, 14.: Nižava. Red B. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Trubadur. Red A. Goetujie dr. Adrian. Nedelja. 17.: Manon. Gostufe Andrč Burdi-no, lirični tenor pariške Opera Oomi-que. Izven. Znižane cene. Opera. Dr. Adrian bo gost v naši operi v soboto v vloži Manrica v Verdijevi operi »Trubadur«, na kar opozarjamo vse njegove prijatelje in številno gledališko občinstvo. Opera Trubadur je v vsakem pogledu najekrbneje pripravljena ter je imela v novi zasedbi izredno lep uspeh. Režija je Poličeva, dirigira dr. Švara. Francoski lirični tenor Andr« Burdino bo gostoval v nedeljo v operi. Burdino je že parkrat gostoval v Zagrebu. O njem piše znani glasbenik in kritik g. Luijio Šafranek-Kavič: Andre Burdino je izzval viharje odobravanja z gostovanjem v operi »Carmen«. S še večjim interesom smo pričakovali njegovo drugo gostovanje v izrazito lirični vlogi kavalirjn Dex Grieuxa v Maseenetovi operi »Manon« Uspeh odličnega gosta je bil nad vsako pričakovanje. Visoka kultura celotne kreacije tako v pevskem kakor tudi igralskem oziru nas je očarala in brezmejno navdušila. Pred vsem moramo poudariti izredno popoten stil, v katerem je odpel in odigraj to znamenito vlogo. V vsakem pogledu zasluži brezmejno občudovanje. Gledališče ie bil nabito polno in Burdino je žel tako velik in f»pontan uspeh, kakor že nihče pred njim.« Manon spada med naše najboljše operne predstave, zato bo brez dvoma zelo velik interes za nedeljsko 'jprizoritev. Slavni Burdino gostuje izključno 6amo v nedeljo zvečer. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mim, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 13. Junija Ljubljana 7, 760.9, 13.2, 89, 0. 7, 4-6.2. C"Tia Lj ubija 1« Meet.nl pogrebni urod Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 12. t. m., po mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil naš ljubljeni brat, oziroma stric, gospod Frane Simčič pis. ravnatelj v pok. in rez. kapetan Pogreb nepozabnega pokojnika bo 14. t. m. ob y2 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. junija 1934. 2aln|o«i rodbini: DETELA in MEZE 5538 L. Wot&t 21 CiarragraD Roman Truckenbrod se je naslonil nazaj in pomislil. Nato je zelo premišljeno dejal: »Na papirj-u se vse ujema. Aii je pa moja glava zanič? VendaT, sami veste, kolikokrat nas papirnat račun v praksi razočara. Vzlic temu mislim, da bi bido treba zgraditi model natanko po vaši konstrukciji, čeprav so razmerja v vaši risbi morda premajhna m prevč oPortunistična. Če bo model izpolnil pričakovanja, ste že veliko dosegli in lahko mislite na to, kako bi spravili stvar v denar. Seveda, liikar se ne varajva, poslednjo in odločilno besedo bo izpregovorila praksa. Dokler vaš lahki motor ni vdelam v voz in se tam ne obnese, niste ničesar dosegli.« Garragan je zgrabil prijatelja za roko in mu jo krepko stisni »Hvala vam, Truckenbrod. Nov pogum mi dajete, ali, kar je morda še več, novo upanje. Brez upanja, pa naj si bo še tako revno, človek ne more živeti.« Izpustil je roko in spravil risbe v mapo. »Ali imate denarja, Garragan?« »Ne, ali vsaj le malo.« »Kako hočete potem graditi model? Ce bi imel kaj premoženja, bi vam rad pomagal, a saj veste, da sem le siromašen profesor.« »Hišico imam v Potsdamu, dediščino po očetu, to bom prodal.« »Nu da, nekaj je zmerom treba žrtvovati.« »To ne bo žrtev, Truckenbrod. Hiša 'je oddana v prisilni najem, kaj bi z njo? S spomini sem že tako dovolj obremenjen. A zdai se res poslovim. Pozno je že. Še enkrat hvala, najsrčnejša hvala.«" Profesor se je branil z obema rokama. »Nu, neha,rte! Sram me je, da vam nisem mogel bolje ostreči. A £n#e, Garragan, nekaj mi je Se pri5k> na iiilsei. Pravega, moža veui za vas, ki lahko pod vašim vodstvom zgradi modeL« »To bi bilo imenitno! Kdo je ta mož?« »Emil Pachaly mu je ime. Ključavničar je, mehanik in jakrv izumitelj obenem, čudaški človek pri petdesetih letih, na pol pobož-njak, na pol komunist, a spreten in zanesljiv delavec, ki mu lahko popolnoma zaupate. Pachaly bi se dal rajši ubiti, kakor da bi izdal le najmanjšo podrobnost vašega izuma. Zunaj, v NeukoHnu, na Her-mannovi cesti, ima majhno delavnico, natančni naslov vam napišem; vse bo pustil, če zve, da vas jaz pošiljam k njemu in da gre za izum, ki bo povzročil revolucijo V gradnji avtomobilov. Pachaly je navdušen za dela, ki povzročajo revolucije.« »Ali niso to sanje vseh tehnikov?«« »Seveda, a nazadnje je človek zadovoljen, 5e Izumi kak predmet za vsakdanjo rabo, ki ga lahko dobro proda. Tako se konča veličina sanj, ne samo tehniških.« Kako star in vdan je postal moj prijatelj TnrckeTtbrod, )e pomislil Garragan, in drzen smehljaj mu je zaigral na ustnicah. 12 Grof Henikstein ni bil zadovoljen z uspehom svojega bivanja v Berlinu. Njegovo upanje, da bo mogel storiti gospe Gloriji kako večjo uslugo, je ostalo neizpolnjeno. Skoraj vsak dan je pisal v Pariz; ker se mu je pa upiralo poročati neresnico ali napihovati resnico tako, da bi bilo videti njegovo delovanje važnejše, so bila ta pisma brezbarvna in brezpomembna, kakor si je z dokajšnjo zadrego sam priznaval. 0 vtisu, ki ga je bil osebno dobil o Garragairn, Je M izpregovoril v svojih pismih Gloriji le nekaj besed; preveč mučna mu je bila misel, da naj bi ženi, ki jo ljubi, priznal, da mu njen mož v vsakem pogledu ugaia. Ko je neko jutro na Knefjj cesti prvikrat videl Garragana, se ni mogel ubraniti neprijetnega čuvstva razočaranja in osuplosti. Dokaj drugačno sfiko si je bfl ustvaril o njem: sHko, ▼ kater! so igrale običajne predstave o morilcih in kaznjencih odločilno vlogo. Tu je pa stopil iz hiše raven m slok gospod, ves podoben angleškemu gentle-manu, mož suhega, koščenega obraza, gladko obrit, na sencih nekoliko osivel, s trpkimi gubami okoli ust, za čudo dobro oblečen aristo-krat — Garraganove predvojne obleke so se uveljavljale — skratka, mož, ki je zbujal že na prvi pogled simpatijo. Henikstein je takrat zamišljeno gledal za baronom Garraganom, in čuvstvo premoči, ki ga je doslej zbujala v njem njegova mladost, ga >e nekam čudno minilo. Ta mož, ki mu je bilo malone dvakrat toliko let kakor njemu, se mu je zdel nevaren nasprotnik. Glorija in tudi druge ženske bi se bile, če bi jim bilo izbirati med Garraganom in toliko mlajšim Klementom Heniksteinom, kaj lahko utegnile odločiti za osivelega gospoda. Na take grenke gube razočaranja ali sle in na take otožne oči se ženska zmerom ujame. Iz teh razlogov SC JC Henikstein, poznavalec žensk, v svojih pismih ogibal obširnega popisovanja Garraganove vnan.-osti, dasi ga je biLa Glorija že nekajkrat vprašala, kakšen je Garragan zdaj na pogled in ali ga je dolgo jetništvo zelo izpremenilo. Njegova skopost v tem pogledu se je maščevala, zakaj nekega dne je terjala gospa Glorija kratkomalo Garraganovo sliko, češ, da jo bo dragi grof Henikstein že znal dobiti, ko ve, da ji s tem napravi veliko veselje. Paže je s težkim in zlovolmim srcem najel fotografa, ki je, skrit v avtomobilu, vsako jutro prežal v Knežji ulici na Garragana, da bi ga ujel na ploščo. Bodi si, da je imel zviti fotograf to naročilo za dosmrtno preskrbo, bodi si, da je bila svetloba res deset dni zaporedoma neugodna — slike ni bilo in ni bilo, dokler ni Henikstein, nestrpen zaradi Glorijinega pritiskanja, zapodil počasnega fotografa in dobil nekje kinematografskega operaterja, ki se mu je že prvi dan posrečilo narediti nekaj porabnih snetkov, ker se je precej daleč peljal za Garraganom. CENE MALIM OGLASOM Po 5« par a besedo, Din 2— davKa aa vsa* oglas in enkratno pri-stojbino Din S.— za šilro ali dajanje naslovov plačajo oni, H ISčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn zemtve se zaračunajo po Din t— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1—- ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5,— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|«m * , . odgovor, priložite JJM ji" v znamkah. Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. rieseda 1 Din. da ves 2 Din ia iiiro ai1 dajanje na jiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hotelska kuharica perfektoa, zmožna popoino-ma samostojnega vodstva kuhinje, dobi »koj siužbo. ftijave ne hotel Slavec, &r«Hijaka gora. 16037-1 Dekle 14—16 tet, sprejmem k: majfeneina o c t o k a &ez počitnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra.« pod šifro »Snežna«. 16108-1 Trgovski pomočnik Jpecerijek« in koflornjefae b-anče, aposob>*n em oWsk odjemalcev. dobi na.mešč>e-«je. — Sn.nK) plemen« ponudbe na: Bd. Suppa^vz, JPristav«, 16094-1 Služkinjo t«>«» nekaj kuhanja m š-T^-nj*. i& vsa hišne de'« (»»rejniem tn-koj — trojno! Pomtdbe na naslov: Ve'iko-prodaje driifia.n«., Snšak. 16125-1 Postrežnico netoli-bo k tube ta vseh hš?« kuhe. fe+i službo natakarice ali kaj sličneea. Oenj. ponudbe na og1!««. oddelek »Jutra« pod šifro »"Marljiva št. 2552« 16100-2 Dekle vajeno vseg« d*va in knhe išče službo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pol »Čedna«. 16155-2 Šofer 7. prarkee, ieJJ »IinJbo Gre titdd kot »'nga.. — Po-rrndHe na podminioo Jntra. t Mariboru pod »Šofer«. 18145-3 U Beseda 1 Din. davek 2Din. za Slfro aJl dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motoclkei m« vlom epa sifitema, oc» 550 cm», kupim. — Po^oj je hre^bibno hirvkcijoniran je in lepo oJrranjen. Ponudbe na o?'n«!ii Jnt.r« pod »Motocikel*. 16083-10 E2Z23HI Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din. Novo moško kolo lahio, obodno prodam aii zamenjam za iipalni&niO pohištvo. Kodoljovo, Zadružna ulica 7. 16112-11 Novo dantsko kolo naprodaj t Flori jonski ulici št. 40. 16146-il Ljuba Jurkovič: (ihistrirai V. MasH 110 Cigani So mislili, da bodo z malo Lifi zaslužili mnogo denarja, ker jo bodo kazali svetu kot čudo, kakršnega ni še nihče videl. Toda stari šarik se je zdajci spomnil in rekel: »Ne boste z nami obogateli, grdi ljudje!« ter je polizal z nje in sebe tisto svetlo mast, ki jim je bil vbrizgnil pingvinski zdravnik dr. Targvin tako, da se nista več bliskala. Druge živali pa so nalašč slekle svoje pisane gosposke obleke. ujEi Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Zeto počen! se oblečete pri Preskerju r Ljubljani, gr. Petra cest« št. 14. 1S3-6 l epo jedilnico gramofon rn ra!iki fn vif*>fa svetilka poceni neipnod»j Pred škofijo 21/3H, levo. 16151-6 Kupitn Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Kino projektor >Broema® I« dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Projektor«. 16142-7 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. NaJmanJS* znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato knpuj-e po najvišjih eena-b ČERNE — Jnvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Lokali Meseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Restavracijo i bogatim inventarjem prodam v cen trn Zagreba. Lokaj ima eeatrail.uo kurjavo. Prijaven vrt, velik promet. R-a-di rodbinskih nvtm-er »eJo naodin* ©ena. Naslov pove o^Ta«. oddelek »Jutm«. 36006-19 Mlekarno (prodajalno mleka) vaaujera v n * j e m na prometnem kfaj« v meeta. Poandbe n« oglasni oddolek »Jatira.« pod »M^ek®n»»«. 16051-39 Majhen lokal v prometnem kiraj-n meeita i^iSem v najem. Pon-ndbe na oglasni oddelek Jtrtr« pod »Lokal«. 16052-19 Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro al! dajan)« na *lova 5 Din. Najmanj znesek 17 nin Hlode smrekove in d-njge ter tra-me kupnjemo etitlno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hlode«* 16164-15 Hranilne vloge vseh bank k a pa jemo ta prodajamo najugodneje in točno. Bankarsko poslovmi zavod d. d., Zagreb, Praška »lica 6/U. T«l. inter-n.rb. 38-38. Z« odgovor priložiti 3 Dir« t inomkah 161-16 Posojilo 15—20.000 Dk iščem proti visokim obrest-im. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod »Na prro mesto«. 161.17-1« Vloge Mestoe hranilnice li^iMjan-pke do 60.000 Din kupim. Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zadnja ponudba«. 16128-16 Stavbne in gozdne parcele v letoviškem kraju na Gorenjskem prodam. V plačilo sprejmem event. hranilne knjižice ljubljanske Ljudske posojilnice. Cenj. ponudbe pod šifro »Oddih pod Triglavom« na oglasni oddelek »Jutra«. 16038-20 Kupim vlogo Kmetske poso^nioe, do Din 25.000, proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju rra« pod »Tafcoj gotovina«. 16134-16 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din. Pozor! Naprodaj lepa posest i dobrimi dohodki in poleg lepa tU« t veiik.im vrtom, kletmi, is ie poieg več stavbnih parcel. Vzamem hranilne knjiži«« Kmečke in Ljudske posojilnice v Ljubljani. Natančna pojasnila daje Franjo Pristave, Erjavčeva cesta St, 4o/I. Ljubljana. 15688-20 Manjše posestvo z gozdom kupim ob železnici. Ponudbe na Poštni predal 101. LjubljaDa. pod značk« »Dežela«. 15641-20 Vogalno hišo enonadstropno, dvodmžin-eko, parket, plin, elektrika, vodovod, ograjen vrt, prodam., deloma proti knjižicam. Ugodna lega. M-oste-LjuWjana, Ciglarjevs 15. 16131-20 5rvovrstno parcelo 3 minute od mesta Slov. Bistrica, ob glavni ee6ti. ?092 m' veliko prodam m! po 8 Din. Pojasnila daje Pečnik v S'ov. Ristrini 16096-20 Hiša z gostilno in večjim vrtom v Domžalah. Stnd\;anska cesta, bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku dno 18. junija 1934 ob 9. nri 30 minut. CetrHna vrednost, znaša Din 121.842. — najmanjši po-nudek Din 62.437.66. Prevzem hipoteke po dogovoru. Irformarije daje advokat dr. Zvoke!j v Kamniku. 16127-30 Stanovanja tfeseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Dtn. Najmanjši znesek '•» Din Enosob. stanovanje iščem n takoj ali s 1. julijem za i (vdrasiii osebi. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod >6ieto in zračno 1934«. 1613a-21/a Sobe iste Besed* 50 para. davek < Din za Slfro ali da-lanle naslova 3Din Naj-man)S1 znesek 13 run Boljši gospod Sče sobo a strogo loč-enim vbodium. Cenjene ponudb* n« oglasni -oddelek »Jutra« pod »S*parirao vbrvd«. 16114-23/a Stanovanje ane ali dveh eob, kuhinje in vrta oddam v Domžalah Naslov pove og'««. odde lek »Jutra«. 15640-21 Sobo in kuhinjo oddam v Zeleni jami — Ljubijanska ulica št. 57. Vprašati hišnika. 16109-21 Trisob. stanovanje solnčno, »oho in čisto, z elektriko in plinom, v mirni ulici sredi mesta oddam s 1. avgustom mirni stranki. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16126-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in poselsk-o «o-bo, v vili oddam takoj ali oomej« stranki brez otrok. Rutarjeva ulica štev. 4a/I. 16136-21 Trisob. stanovanje s kopalm-ieo oddam e 1. avgustom. — Poizve se: Bežigrad 10. 16113-21 Sobo odda Besed« 50 para davek Dtn ea Slfro aU da Janje naslova S Din Na) manj« znesek 19 Dtn 2 prazni sobi vezani, tik glavo« pošte, s souporabo kopalnice oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16009-23 G tanovanje rieoeda I Dtn davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova b Dtn Najmanjši znesek 17 ntn Za 50.000 Din gotovine dam lepo dvosobno eta.no-vanj« z vrtom, b'iiu tobačne tovarne, pri boljši mirni družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ■Dosmrtno stanovanje«. 16119-?! Sobo lop« opremljeno, ▼ centru nves-« oddam gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16121-23 Krasno sobo pripravno za letov iščarje, v bližini kopališč« na Ljubljanici, po nizki ceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16103-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v bližini banske uprave oddam Naslov v oglasnem odde:ku »Jutra«. 16104-23 Sostanovalko boljšo gospodično sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16009-23 Opremlieno sobo Cmeseftno) oddam na Taboru št. 5. vrat« 10. 16138-23 Opremljeno sobo solnčno in zračno, ob tivolskem gozdu v novi vila oddam. Oeeta na Robnik št. 47. 16118-23 Separirano sobo lepo opremljeno, v centru mest« oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 16101-23 Oprem'jeno sobo zelo lepo, ▼ ©entru mesta oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16135-23 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, katero lastnik večinoma ne uporablja, oddam takoj bo'jši stranki. Naslov v oglas, oddelku »Jut.ra«. 16137-33 Opremljeno sobo 2 1 posteljo, zraven glavne pošte oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 16140-23 Mesečno sobo prostorno, oddam tik trnovske cerkve — Kolezij ska nlico 8. 16139-23 Sobo lepo opremljeno i norim pohištvom in 2 posteljama po nizki ceni oddam n« Cankarjevem nabrež'u 23 IU. nadstr. 16141-23 Sobo eeparatnim vhodom in elektriko, sredi mest« oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36156-23 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo ali b-ez iste v zračno in solnčno sibo po nizki ceni. — Flori janska ulica št. 19/11. 16149-23 No. 1324/34. Razpis. 5537 Občfata Ribnica okolica razpisuje službo občinskega delovodje. Prošnje, katere morajo biti opremljene z dokazili v smislu členov f. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list štev. 184/22 z dne 17. marca 1934) je vlagati pri upravi podpisane občine do 1. julija 1934. Uprava občine Ribnice okolice, dne 11. junija 1934. Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro al! dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Ratno šteto prodam. Ponu-Abe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »763«. 16046-16 Hranilne knjižice ali vlogo Ljubljanske kreditne banke v znesku 5 do 150.000 Dim kupim proti gotovini. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Gotov denar«. 16093-16 "S" Umrl je naS nepozabni oče, stari ofie, tast in stric, gospod BLANČ FRANC višji sodni oficijant v pokoju v 81. letu starosti dne 12. junija. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. junija ob 4. uri na farno pokopališče v šmartnem pri Litiji. Šmartno pri Litiji, Ljubljana, Trbovlje, Cleveland, AJ-len v VVestfaliji, dne 13. junija 1934. Opremljeno sobo 6 souporabo kopalnice, z zelo fino oskrbo, v centru mesta oddam 2 osebama za stalno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16150-33 Sobo opremljeno ali prašno oddam r 15. junijem v Nunski ulici št. 3. 16146-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom in kopalnico po primerni ceni oddam. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 16147-23 SEfiffTflTf Beseda 2 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 20 Din. Gdčno. ali udovico ki ima fotografsko obrt in je smorna vseh v to stroko spadajočih del, iščem v svrbo ženitve. Ponudbe na oglas, odd^iek »Jutra« pod značko »Marljivost«. 16106-35 Razno Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek i*» Din Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon 29-51 iieseda i Dm davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova i Din. Najmants* znesek 17 Din Elektro-avtomatski stroj za sladoled dam v najem. Ponudbe b« oglas, oddelek »Jutra« pod »Tvorniško aov«. 16116-29 Živali Psa ilir. ovčarja z rodovnikom, 4 mesece sta rega, d obrega čuvaja prodam. Kapiteljska ulica št. 7/L 16105-27 Štirinajstletni dijak ki je absoiviml e prav dobrim uspehom 4. realno giinnaffijo, na poirUBoe k boljši jv^ibioi n« Gorenjsko. La-hko bi po&oev^l dijaka. Nastop po volti cenj. rodfrit«. Na<»iov prrv« oglasni oddelek »JrTt.ra«. 16193-35 Kdor želi na morje ta naj zamenja sobe z 2 posteljama v Ljubljani m istotako sobo v i&hr>«