43. številka.
V Trstu, v sredo 31. maja 1893.
Tečaj XVIII.
„E D I N O S T"
uhaja dvakrat na reden. Tanko arsdo ta loboto oh 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane:
ta loto gl. H.— ; liven Atit. 9.— gl. la polu leta , S.—: , „ 4.50 . la ietrt leta . 1.50: . „ 2.25 . Z „Novičarjem" vred : za v«e 1-to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ ćetrt „ „ 1.75 Posamične Atevilkn ne dobivajo t pro-dajalnicnh tohaka v Tr»W po 6 nov. t Oorioi in » AJdovičinl po «» no*. — „Novičar" pa po 2 nor.
EDINOST
OglMl in oznanila «e rakune po 8 nov vrAiica v petita ; za naalCTS z debelini črkami ne plačuje proitor, kolikor bi ga
obfluglo navadnih Tratio. Poalanv javne zahvale, osmrtnice itd. •o račune po pogodbi.
Vsi dopisi ne pošiljajo uredniAtru Fiazia Casertna it. 2, T sako pismo naora biti trankovano ker nefrankoTana »e ne sprejemajo. Rokopisi ae no Tračaj o.
Naročnino, reklm^* -i|« in inaerate pre« ema upravniitr. I iazza Casenna St. 8 Odprto reklamacije o proste po&tnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V adlaoit ]• meč*
Slovanskim volilcem za III, II. in I. razred!
Po vsestranskem, treznem in resnem posvetovanju prišel je odbor političnega društva „Edinost" sporazumno z mnogimi volilci do prepričanja, da nam Slovanom ne kaže v sedanji volilni borbi iti ni z jedno ni z drugo stranko.
V smislu tega uverjenja in soglasnega sklepa na volilnem shodu z dne 26. maja t. 1. priporočamo volilcem III., II. in I. volilnega razreda, da pridejo v polnem številu na volišče in oddajo
prazne listke,
da tudi po tej poti dokažemo, da nas ni smeti prezirati ter da smo tudi mi uvaževanja vreden faktor v Trstu.
"\7" o 1 i 1 o i I
Pokoreči se gornjemu sklepu in priporočilu — dokažete svetu Svojo politično zrelost in samostalnost 2
Odbor političnega društva „Edinost".
PODLISTEK. Avgusta.
Izvirna novela. Spisal I t o T r o S t.
I.
(Dalje.)
Milan je odložil knjigo in ae zamisli] prebravši naslednje vrste :
„Vsak hribec, vsaka dolinica me spo« minja resnih dogodkov o mojih, o nadih pradedih. Da, to so oni imenovali svojo zemljo, to je naša domovina." In to jo pisala Avgusta P Gotovo niao vse njene misli, veliko je že samo to, da je njeno neizkušeno Brce slutilo resnioo imenovanih besed. Tako je sodil Milan in čedalje bolj se mu je nekaj mehčalo okolu srca. Neprenehoma je namerjal daljnogled tja na morsko gladino, kjer leži v nekem nedozirnem kotu mesto K., kjer biva oboževana njegova Avgusta. Šele sedaj je prav čutil, kaj je ljubezen, kaj je hrepenenje po ljubljeni izvuljenki. Poroti si jo želel, da bi ž njimi liki lahen metuljček zletel tja v daljavo, dotaknil se s krili njenega okna, pogledal, kaj dela, sporočil ji svoje najsrčnejše pozdrave, potem bi pa vzplaval nazaj v svoj rodni kraj. —
Dolgo je Milan tako strmel na tleh poleg groblje. Ta trenotek se mu je zdel slovesen, svet. Bal so jo s svojim gibanjem
motiti skrivnostno tišino. Najraje bi videl, da bi bilo zmerom tako. Solnce se je že močno nagnilo nad Furlansko ravan, njegovi žarki so se lesketajo kopali v zelenih valovih šumeče Soče, in odsevali kot dragooen, srebrn p&a. Tudi Vipava Be vije in lesketa prav kakor srebrna nit primorski sestri v varno naročje. Obe skupaj, misli si menda, že premorevi naval drznega sovraga. Bog ve? . . .
Zelene vinograde, rmeno žitno polje, gosto sejane vasi in trgi, nedosežne travnike in prijazne loke, vse to bi bil Milan lahko opazoval, ko bi bil gledal kaj dru-zega, ne samo daljni morski breg.
.Milan, Milan, to bo gostija, to! Našel sem več kot sto polšin. Samo da se še nekoliko porede, pa jih prideva lovit," kričal je brat in veselo stopal iz grmovja.
„Vrag uzemi tebe in polhe,u rekel bi bil Milan najraje, ker ga je zmotil v tako lepih mislih, vender je molčal. France si ni pustil kar tako pozobati vsacega zrna izpred nosa. Jezik mu je bil spreten kot tkalska vodika (čolniček). Zabavljal bi bil gospodi in njenim neumnostim, da bi Mi* lana še jutri bolela ušeaa. Zato je tiho ustal in se napravil proti domu.
Med potoma Bta natrgala v spomin nekaj cvetočih planink. Francetu se tudi to ni zdelo tako silno imenitno, kakor da bi prav moralo biti ; nocoj mu nekaj ni bilo prav. Milan je bil preveč redkobeseden. To bratu nikakor ni ugajalo. Molčeč-
nost našemu ljudstvu ni všeč, nekaterim je celo znak nezaupnoBti. Vesel, zgovoren, Šaljiv človek ustreza slovenski naravi.
France je dajal svoji nevolji duška, kakor je mogel, največ seveda je obetal polhom. Ko bi bilo na polovico vse res, kar je pravil, torej bi bil že davno zatrl vso polšjo rodovino. Milan je spoznal, kje je temu uzrok, in sklenil mu ugoditi. Šla sta mimo velikanske, na samem stoječe skale na Štiri ogle. Tedaj praša: „France, kako se pravi tukaj! „Pri hudičkovi mizi." „Veš, zakaj se imenuje tako P" „Zato, ker menda vsi tako pravijo, jaz nisem še nikoli slišal drugače reči, kot pri hudičkovi mizi."
„N«, ne, čakaj! Zakaj ima ta veli' kanski kamen tako ime P"
„To si pameten: ker nima drugačnega," zavrne France naravnost.
,Tebi ne pride na konec živa duša. Toda poslušaj, povem ti vender, da boš vedel še to, kakor jih veš mnogo. Ljudje so nekdaj verovali, da bivajo velikani. Potem so med nje uvrstili vsled njegovih izrednih svojstev tudi hudiča. Stavim, da so kedaj pripovedovali, kako je tukaj hu-dobeo kot velikan kosil ali pa večerjal, in ime se je prijelo.*
France ga ni umel. Ko jo Milan dovršil, rekel je samo: „M-hč!" mislil sije pa, hvala Bogu, da si nehal, saj ni bilo res tako. Ooepoda bode "nas učila, zakaj
se pravi tako in ne drugače P Sami vemo bolje.
V mraku sta bila doma. Dasi trudna, zadovoljil je izlet oba, seveda Bta računala ugodnosti vsak po svoje.
Naslednje jutro je Milan hotel ie jedenkrat pogledati v album ona mesta, ki bo mu tako ugajala. Najprej je zadel na francoske vrstice:
„Borceau de ma neurese enfance, Adieu, te quitter c' est muorir !*
Z nekim svetim strahom se jo ozrl po prijazni sobici, po znani okolici in mi« slil, kako hudo bi mu bilo, ko bi ga zdaj za vselej tirali iz mile domovine, katero ljubi toli srčno, toli udano. Taka ločitev bi bila res, kakor pravi francoski pevec, težka kot smrt, Ogenj ljubezni, ki na* veže z rodno zemljo, često jo toliko močan, da plapola kakor kres mogočno, njegov žar se utrinja daleč tja po domovini in užiga Brca do požrtvovalnega rodoljubja. Ta ljubezen je najtesnejša naravna voz, ona nas spaja s koščkom zemlje, ki nas je rodila. Kdor jo je pretrgal, uničil, po* dobon jo izgoju, katerega se vsak ogiblju.
Rodoljubni ponos je ono prožno pero v človeški notranjosti, ono pero, ki je že provzročilo in provzročuje velikanska dejanja na korist domovini, oČetnjavi. Kako težavna mora biti torej pot v tujino onemu, ki pomisli, koliko rodoljubnih src bijo, živi, deluje v domovini za domovino !
Tako je razmatral Milan ne vedeč, da
Najnovejša Kranjsko-politićna j® tako do8,edno postopal, kakor on,jasen
zanimivost.
(Dopis.)
Z Vipavskega, 27. maja.
Dne 14. t. m. je bil v Vipavi shod volilcev, na katerem je poročal državni poslanec g. dr. F e r j a n ć i č. .Slovenski Narod" je o tem dogodku priobčil najpreje kratk i vest, a pozneje jo podal ves govor natega zastopnika. V tem govoru je lahko vsakdo spoznal g. dra. Ferjančiča kot starega znanca, bodisi kolikor se tiče njegovega parlamentarnega stališča, njegove trudoljubivosti za gospodarske težnje svojih volileev, njegovega zanimanja za položaj alovensko-narodne politike, bodisi tudi kolikor se tiče njegovega razmerja do novodobnih slovenskih strank.
Kdor na shodu ni bil osebno navzo-Čen, pa se zanimiva za vse te stvari, ta je gotovo pozorno čital priobčeni govor. Poleg tega pa je pri tem shodu bilo za-mivega tudi de kaj druzega, kar je, in to t prvi vrsti, priobčila vredno. Ćud imo se. ali prav za prav ne čudimo se, da „Slovenec" svojim bralcem tega shoda do danes ni kar nič popupiaal.
Duhovščina vipavske doline je na tem shodu jako modro nastopila in tudi pojavila se, tako da bi bil moral „Slove* nec", ki z velikim veseljem zabeleži vsak politični pojav izmed Kranjske duhovščine ▼ novejši dobi, podati svojim bralcem tudi popotno sliko shodovo, na katerem bi bilo videti duhovščino, kakor se je v resnici pokazala v tem slučaji. A „Slovenec" ta pot modro molči. Hi pa nočemo, da bi se to kar zamolčalo in potajilo, — malo je tako zanimivih majhnih političnih slik, kakor je bila ta v sedanjih časih !
Znano je, da duhovščina naše doline Hi bila na strani g. dra. Ferjančiča. Ko je pred dvema leti kandidiral v državni ■bor, pridobljena je bila duhovščina za odločno agitacijo proti njemu.
V naslednji dobi se je na Kranjskem ■vršila „delitev duhov." Kakor je bil poprej g. dr. Ferjančič podpisal poziv za ustanovitev „Slovenskega društva", tako poslej ni nikdar zakrival, da jo pristaš „narodno-napredne" stranke. Tudi „Slo-venec" ga ni drugačnega smatral in mu je dokazoval to z raznimi zbadljivimi opazkami. „Katoliškega shoda" se seveda g. dr. Ferjančič ni udeleži), pač pa je bil predsednik Svetčevemu banketu. Malokdo
je bil za prijatelja in neprijatelja: ne samo da ni bil v slutvo-ultra-katoliškem taboru Kranjskem, kar se sahteva od vsakega slovenskega politika, ampak bil je celo in je še danes v .taboru, temu nasprotnem.
Kar skliče na dan 14. t. m. shod v Vipavo. In kaj vidimo ? Duhovščina iz trga in iz okolice se ga udeleži v mogočnem itevilu. Tako gotovo se ga je udeležiti hotela, da se je po nekod celo popoludanska služba božja dopoludne opravila, samo da je bila prilika iti na popoludanski volilni ahod.
Mi tega ne omenjamo, kakor bi hoteli kaj očitati, Bog ne daj, nego le v dokaz, s kolikim, morebiti celo dogovorjenim zanimanjem je ta pot duhovščina pričakovala našega državnega poslanca. In ko je pred takim in drugim mnogobrojnim občinstvom nastopil g. dr. Ferjančič, mislili smo si, da bede zanj — sodni dan. Živimo namreč v razgretih časih. „Slovenec", glasilo kranjske duhovščine, izreka dan na dan hitre, krvave sodbe nad vsemi javno delujočimi možmi, ki še niso podpisali programa „katoliškega shoda", in navajeni smo tega zlasti pri osebah, katere stoje v prvih vrstah „narodno-na-predne" stranke in zoper katere hočo „Slovenec" nahujskati duhovščino „do zadojega moža." Hudo stanje bode torej g. dru. Ferjančiču — smo si mislili — kot „narodno-naprednemu" poslancu, kot osno-vatelju „Slovenskega društva", kateremu jo glanilo „Rodoljub", kot predsedniku Svetčevega banketa in to celo pred duhovščino, zoper katere voljo jo zadnjič in poprej postal državni poslanec t
Na čast navzočni duhovščini bodi povedano, da je našega zastopnika prijazno sprejela in da je celo Vipavski g. dekan sam prevzel predsedništvo njegovega shoda. Pa to je vse uljudnost, katero treba varovati tudi nasproti političnemu protivniku! Važno se nam tudi ni zdelo, daje duhovščina pritrjevala razlagi g. poslanca, kak* se je potrudil doseči kaj gospodarsko*ko-ristnega za svoj volilni okraj, kako imamo težko borbo za pravice slovenskega jezika itd. Ali nad vse zanimivo nam je bilo opazovati navzočno duhovščino pri sklepu po-slančevega poročila: tu je bil kratek opomin glede na najnovejše strankarstvo med Slovenci, tu je g. dr. Ferjančič vzkliknil, da mora srce boleti vsakega Slovenca zaradi teh domačih prepirov, tu je poslanec ; kazal na nasledke, ki morajo tudi pri nas
le to čeloma drugačna preludija, njemu ; priti, podobni kakor na Hrvatskem . . . .
namenjena še za tisti dan.
Popoldne je dobil pismo ii K. od avoje hišne gospodinje. Pisano je bilo sioer
■	italijansko uljudnostjo, a tudi posejano
■	italijanskimi pravopisnimi pogreški. Toda danes ga niso mikali, glodal je le, da čim prej isve, kaj dobrega mu sporoča skrbna mamioa.
Velecenjeni gospod!
Danes zjutraj je bil pri meni vrtnar Checo. Silno me je prosi), da bi Vam pisala. Rada Bem mu ustregla, in ker vem, da je utvar za Vas zelo važna, prosim, isvolite mi oprostiti, da sem se mešala v VaSe .stvari, kar bi Vaiu drugače gotovo ne bilo ljubo.
Stari Checo mi je povedal, d* je morala Avgusta zbežati od tete Brigit*. Ker ji go<*pica nikakor ni mogla vsega dovoliti, nasprotovala ji je kakor in kjer ju bilo mogoče. Skrila ji je in uničila menda tudi Yaš naslov in piama. Slednjič jo je prav aurovo zapodila. Dekle, sicer obupana do skrajnosti, mislim, da biva pri kateri prijateljici v T, ali se je pa peljala naravnost ▼ G. k svojemu kuratorju. Ker ji huda teta ni pustila uzeti niti obleke niti krajcarja denarja, bojim se, da je imela Avgusta pravi križev pot.
To je naročila vrtnarju pred odhodom in ga prosila, da bi Vam povedal, ko se vrnete. Možu se smili dekle in Vi, za to me je pregovoril, da sem Vam sporočila. Checo Vas pozdravlja, jaz pa ontajem z najodličnejšim spoštovanjem Vaša udana V K........ 20./9. 188..
Ellena Certi, hišna posestnica. (Da|je prih.)
vice dvomiti, da je navzočna duhovščina tudi v srci tako mislila, kakor se je vidno obnašala. A če nam o tem ni treba dvomiti, tedaj bi bilo vse to ponašanje duhovščine vesel dokaz, da je vzlic neprestanemu hujskanju duhovščina ohranila svojo samostojno dobro sodbo glede tistih slovenskih politikov, kateri se ne hotč udati terorizmu „Slovenčevih" trabantov. In gotovo je : kakor hitro se naša duhovščina ne da voditi od kriterijev, po katerih hoče „Slovenec" ločiti naše narodne zastopnike med „dobre" in „slabe", ker se lahko prepriča, da ao ti kriteriji posiljeni in tendencijozno iz trte zviti, tedaj je do sprave, sloge in vspešnega narodnega delovanja Bauio jeden korak. Živelo torej samostojno prepričanje !
(D o s t a v o k uredništva.) Na željo dopisnikov priobčujemo ta dopis. Ker nam pa niso poznane sedanje razmere mej strankami na Vipavskem in nismo prejeli nobenega druzega poročila o Ferjan-čičevem shodu, prepuščamo moralno odgovornost gospodom dopisnikom.)
Ivo smo čuli to apostrofu iz poslančevih ust, tedaj smo pričakovali viharnih klicev; „Ne tako! Boj, boj mora biti, to je boj za katoliška načela in ta boj se mora, mora izvojovati ! . . ." Takih protestov smo se po pravici, četudi žalostnim srcem, morali nadejati od duhovniške strani po vsem tem, kar se več mesecev sem skuša zanesli v to isto duhovščino in kar se tej duhovščini podtika od njenega glasila, „Slovenca". Kako smo se torej začudili, ko je duhovščina na tem shodu odobravala iz vse duše izražene nazore g. dra. F^rjan čiča, ko ne le, da ni stopila v opozicijo* ampak je oelo navdušeno pritrjevala, na-roduo-naprednemu" poslancu I — A po završenem poročilu je pozival g. dekan-predsednik na interpelacije. Oglasi se g. deželni poslanec Lavreučič z vprašanjem zaatran vipavskih voda, oglasi se g. kurat Hladnik z vprašanjem zastran ponarejenega vina, a potem se navzlic muogim pozivom g. predsednika ne oglasi nihče več. Povzame naposled besedo le še g. dekan-predsednik in utemelji brezpogojno zaupnico g. državnemu poslancu dru Ferjančiču. In iareče se na to ta zaupnica od celega shoda, brez naj manjšega ugovora, niti od duhovniške, niti od posvetne strani.
Mari ni to bil prezanimiv shod v se danjih kranjskih časih P Mož tako odločne barve, kakor g. dr. Ferjančič, ni našel od znatnega števila duhovnikov ugovora, am i pak je dobil zaupnico ! Mi nimamo pra
„Mattinova" izpovedanja.
Mi smo vedno trdili, da se tukajšnji konservativci prav nič ne razlikujejo od radikalcev, kolikor se dostaje i t a I i j a n-skeg a m i š 1 jenj a in čutstvova-n j a. In obžalovali smo, da se je vnanji svet dosledno slepil v nasprotnem zmislu, bodisi po vnanjih listih ali pa v d r ž a v n e m zboru.
Vsej grdi igri je sedaj konec: volilna borba teh dni je speljala poznani naš „Mattino* na led, da je jel pisati — resnico in nam razkril marsikaj, kar se jo hotelo skrbno prikrivati do sedaj — vsaj na zunaj.
V	svoji številki od ponedeljka odkril je svoje in marsikoga druzega srce. Dolžnost nas veie, da mu izrečemo tu javno in na ves glas svojo najiskrenejšo zahvalo. Kar spao trdili do sedaj, potrdil je brez ovinkov „II Mattina". Ponedeljsko številko tega lista spravimo v svoj arhiv kot dragocen dokument.
Da se naši čitatelji preprečijo o generalni izpovedi „II Mattino* priobčujemo tu nekoliko odlomkov, doslovno prevedenih:
V	članku „Mentre si vota* govori „II Mattino* v jako slovesnem tonu izražajoč očividno mišljenje in težanje onih krogov, koje zastopa: „Da se izognemo poznejšim različnostim v mišljeuju, dobro je, da se koj in jasno sporasumemo. Volilna borba je začela in mi se je udeležujemo brez bojazni in odkrito, da obvarujemo koristi dežele in pravioe meščanov. Občinstvo že ve, kako mislimo mi o položaju, kakšne pregrehe predbacujemo radikalni stranki, kakšen vspeh si želimo od predstoječih volitev. Mi hočemo nravnost v upravi mesta, hočemo skromnost in pomirljivoat v politiki, hočemo nedotakljivost narodnega principa, hočemo, da poneha vsakoršno zavijanje, vsakoršna diktatura in vsakoršni absolutizem, bodisi tudi zavit v liberalni plašč.
Mi pripisujemo uničujočemu delovanju nestrpnežev vzrok, da se politiški in gospodarski program, kojega neguje ogromna večina prebivalstva, ni izvršil: le oni so vzrok, da je množica pogreškov, slabostij in krivih provokacij strmoglavila deželo v tako globoko, težavno in nevarno kiizo, kakoršne Še nismo doživeli.
Naš namen je, da v novem mestnem zboru zasedajo sedeže kolikor možno mirni in pametni možje, kateri, ne da bi se pečali a utopijami, začnć delovati v blagor domovino ter privedejo municipalni voz zopet na pravo pot, katero je zagrešil že davna.
Oovorimo odkrito.
Neoporečno je, da munioipij, ako hoče delovati koristno v delokrogu svojih pravic, mora imeti vedne in uljudne vezi z vlado, katera ima dosledno v svojih rokah
mnogo već "aoči in pravic nego jih im* mestni zastop. Vlada ima v svojih rokah zakonodajno in eksekutivno moč, dočim ima občina omejeno in 2p°8tran*k° moč. Kedar municipij preveč nadleguje vlado, ga ta poslednja razpusti ter ponavlja razpust, dokler v njem ne zamori elementov, ki so jej nevarni in škodljivi.
Narodna borba, ki bega vse dežele v monarhiji, s e v Trstu nikdar ni zaresno razvila, kajti tu nI bila vlada nikdar nasprotna prevladi italijanske narodnosti ; temveč vlada jo je (italijansko prevlado) protežovala tako daleč, da so Slovani jeli kar divjati (ren-dere furibondi) in so po svojem Laginji,Spinčiču in druzih „energumenih" vse mogoče čvekali proti politiškim oblastim, podrejenim tržaški vladi.
Če je torej zadostno obvarovano nase največje dobro — naša narodnost —, ne moremo razumeti, čemu stranka, ki je do-sedaj bila na krmilu ter bi se hotela povrniti, ne zamudi nobene prilike, da ne bi se zoperstaljala vladi, jej delala sitnosti in nomir P
Ponavljamo: vlada je tu činitelj, brez katerega ni možno nič koristnega ukreniti, brez čigar dovoljenja vsaka skrb in ukrenba ostaneti brez vspelin. Z vlado moramo računati, z njo soditi, z njo se pogajati, z njo presojati".
V članku „A proposito di ideali e di democrazia per r i d e r e" razvija več enacih mislij, zmirom zastopajoč načelno vladino željo in mišljenje, opisujoč progressovo stranko kot uničevaluo in razdiralno ne samo v gmotnih prašanjih temveč tudi v narodnem obziru. Z nečuveno zlobnostjo podtikuje namreč progres-sovcevcem, da so se dogovorili se Slovenci v Trstu: „Sedaj nam preti — trdi II Mattino* — še Blabšezlo na narodnem polju, ako smemo verjHti nekim glasovom o zvezi progressovcev se Slovani, katerim poslednjim je radikalna stranka obljubila ustanoviti v mestu jedno slovensko šolo, katero šolo je neprenehoma zavračala zmerna stranka I
Evo dokaza, da so visoke idejale zapustili oni možje, ki so se vedno bahali, da so edini branitelji naše narodnosti. Evo te može, ki so se toliko ponižali, da so se združili se svojimi nasprotniki položivši pred nje orožje. Evo dokaza, da so pozabili na italijanstvo iz želje do prevlade in samo iz tega namena, da bodo zopet izvoljeni v mestni zastop.
Sploh : evo vam dokaza, da so satni postavili na laž vse svoja obečanja napram deželi in svoje „idejale", za katere ho se ueki borili v tržaškem zastopu.
Ubogi Trst.
Preveč so zlorabljali tvoje ime in tvojo narodnost le v to svrho, da ho se vzdržali na krmilu!"
Koliko so mu na na srou Slovenoi in kakšen srd goji proti njim „konservativna" duša „Mattinova", kaže nam tudi nastopni odlomek. Govoreč o tistih možeh, ki so preklicali svoje podpise na proglasu konservativne stranke — ali zato, ker so je njih podpis postavil brez njih dovoljenja, ali pa zato, ker so bili zavedeni k podpisu — in polemizujoč s „Piccolom" pravi: „Okolnost, da je („II Piccolo") posnel ta imena iz „Edinosti", dokazuje dvojno : nedostatnost spomina p o d p i -sancev in pa ljubezen, s katero „IlPicoolo" neguje slovenski jezik, čitajoč slovenske liste istodobno, ko prijavlja darove za „Lega Nazionale".
*
* *
To je torej ovetje iz „Mattinovega" vrta. Prosimo Vas, oglejte si to cvetje, poduhajte jo, če hočete, in videli bodete, da je res, kar trdimo mi : da konservativci niso le naši nasprotniki, ampak da bi sedaj hoteli prehiteti celč radikaloe, kolikor se dostaje narodne nestrpnosti nasproti nam.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Pri ▼sprejemu delegacij je naglašalo Njegovo Veličanstvo v svojem odgovoru na nagovora predsednikov, da se od zadnjega zasedanja ni spremenil politiški položaj. Razmere do vseh držav so prijazne in tudi vse druge okoliščine so ugodne za evropski mir. Z druge strani pa ao razmere se vedno take, da mora vlada skrbeti za popolnjevanje vojske in mornarice. Svoje zahteve pa je uprava vojske uredila primerno finančnemu po-loženju. Da se ohrani ravnotežje v državnem gospodarstvu, razdelilo je bremena na-nasledujoča leta, kakor pojašnjuje utemeljevanje, priloženo proračunu za leto 1894. Ob tej priliki je Njegovo Veličanstvo ob-govorilo tudi tržaškega delegata Stalitza povpraševaje, kako stoji z volitvami. G. Stalit?, je izrekel nado, d a s e izvršijo ugodno, na kar je opomnil cesar: To bi bilo želeti. Sicer pa — rekel je na to Stalita — niso volitve pravi izraz patrijotiškega miš-ljenja prebivalstva tržaškega. Temu je pristavil cesar: To vem, kar se je pokazalo tudi nedavno pri slavno-sti, ko so spustili v morje najnovejšo vojno ladijo. — Tudi se slovenskim delegatom Pfeiferjem je govoril cesar hoteč poizvedeti, kako napreduje gradnja dolenjskih železnic. G. delegat je označil gospodarski položaj Kranjske kot nepo-voljen, osobito z ozirom na slabo letino in veliko sušo.
Postopanje vodje levičarjev, gosp. Plenerj a proti mladočeskim delegatom obsojajo sedaj malone vsi listi in vse stranke, videč, da utegne to neprevidno postopanje Plenerjevo imeti zelo slabe posledice. Kajti ni dvojbe, da savedni in energični narod češki ne utakne mirno v žep tako drzna žaljenja. Celo poljski list „Dziennik Polski" priporoča vladi, naj bi ■e na kak način sporazumela z Čehi. Kajti — tako pravi ta list —, če se tudi ne odobruje način mladočeškega boja, ven-der se mora pripoznati, da se oni nahajajo v stanju samoobrane. Grof Taaffe moro sicer mnogo doseči, ali brez Mlado-čahov se mu gotovo ne posreči, ustvariti vsaj znosne odnošaje.— Izjava slovenskega delugata Pfeiferjeva, da ne odobruje krivičnega postopanja proti Mladočehom, napravila je povsodi najbolji utis.
Dne 29. t. m. je bil sprejem pri dvoru sa delegate. Povabljeni so bili tudi Mladočohi, a niso došli.
Dunajski antisemit je morejo sabeležiti zopet lep vspeh: njihovega vodjo dra. L u e g e r j a izvolil je mestni sbor dunajski v občinski svet. S tem ai je priborila antisemitska manjšina veliko veljave.
Minoli ponedeljek je bil veleznamenit dan za vae slovanstvo: tega dne se je slavila petdesetletnica smrti velikega ozna-novatelja duševne vzajemnosti slovanske : Jana Kolarja. Kolar je bil sin siromašnega naroda Slovaškega. Jan Kolar je navajal pesniškim vznosom, kako se morajo Slovani jezikovno bližati in podpirati. V svojem velikem pesniškem delu „Slavy dcera" žigosal jo izdajice naroda naglaftajoč, da vse nafte zlo tiči v naši neslogi. Kolar je bil propovednik ljubavi mej posamičnimi slovanskimi plemeni, da bodo mogli vršiti svojo veliko nalogo v človečanstvu.
Tiskovna svoboda na Hrvatskem razvija se lepše in lepše. Nedavno se zaprli radi nekega članka odgovornega urednika „Obzora", gospoda pl. D o r o t k o in D i n k a P o 1 i t e a. No sedaj se ju vender izpustili na svobodo, a obljubiti sta morala, da ne bosta z ničemur uplivala na razvoj preiakuve in da ne zapustita mesta Zagrebškega brez dovoljenja sodišča.
Različne vesti.
Nelep manever. Vsi Slovenski volilci IV. razreda prejeli so v zadnjem hipu, to
je v ponedeljek zjutraj nastopno pismo, kateremu je bila pridodana dotična glasovnica se imeni 6 konservativnih kandidatov :
Slovenskim volilcem IV. volilnega razreda!
Večje število slovenskih volilcev IV. volilnega razreda, ki so se včeraj sestali, so spoznali, da ni ne patrijotično ne primerno, zdržati se volitve, ampak da se ima konservativna dobro-avstrijska stranka tudi od nas kolikor je mogoče podpirati.
Pregledali smo na tanko imenik kandidatov te stranke za IV. volilni razred ter priporočamo Vam, da glasujete za sledeče kandidate :
Prusnig Dr. Adolf, društveni zdravnik delalskega podpornega društva, Zenari Ivan, trgovec, Vidich Josip, hišni posestnik, Huszak Ivan, glavni oskrbnik Lloydo-vega arzenala,
Zoff Anton rajne. Lorenca oskrbnik hiš, Spanghero Ivan, prodajalec jestvin. Ti so izvrstni možje in poznani, da so nam naklonjeni; za tč može tedaj blagovolite glasovati, dostavši še 6 drugih kandidatov pro Vaši najboljši vesti.*)
V	ta namen Vam priložimo volilni listek.
V	Trstu, a dne 26. maja 1893.
*) Priporočujemo posebno Gregorin Dr. Gustav, advokat in Prettner Dr. Matej, advokat.
Kje je izvir temu manevru ni težko uganiti. Mi smo izvedeli o njem še le v ponedeljek po 9. uri predpoludne, a nas je ta vest zadela kakor bomba. Prepričani smo bili namreč takoj, da nam bode ta manever veliko škodoval, dobro vedoči, da imamo mnogo priprostih nezvedenih volilcev, kateri se še nikdar niso udeležili volilne borbe in so jim nepoznane take fiuese. Velika večina naših volilcev niti niso sanjali o te«, da bi bilo mogoče, da konservativna stranka v nje sedanji sestavi priobči poziv v slovenskem jeziku, ko ga vendar še v svojem volilnem proglasu o d m e t a popolnoma za mesto. Zbegala jih je zlasti tudi okolnost, daje imel odbor „Edinosti* v nedeljo predpoludne svojo sejo, vsled česar so mislili volilci, da smo mi drugače ukrenili. Vse te okolncsti so provsročile, da naši volilci niso vedeli, pri čem da so in so deloma glasovali samo za oinačenih 6 konservativnih kandidatov, deloma so nevoljni ostali doma. Še danes je prišel k nam neki volilec ter nas vprašal nevoljno: čemu Bte promenjali v poslednjem trenotku P! Sioer pa je jako značilno za konservativce, da so posljednje dni lovili le naše glaaove, d o č i m si niso niti upali več moj italijanske volilo e. S tem je odgovorjeno na vprašanje „Mattinovo* „k a m da so prišli drugi slovenski glasovi P" Progressovci niso goto v o dobili nijednoga, pač pa so nam jih na svijačen način pobrali konservativci. Ste-li zadovoljni sodaj P! I
Volitev v četrtem razredu. Ves svet je pričakoval, da zmagajo progressovci v tem razredu, vender ni pričakoval nikdo, da zmagajo toli sijajno. Oddanih je bilo 1217 glaaov. Lista progressova je dobila 916 do 820 glasov; konservativci so dobili 286 do 129 glasov; Slovenci 73 do 62. Računajmo malo, da vidimo in dokažemo, da je konservativna stranka italijanska tako ničeva in neznatna, da niti ni vredno govoriti o njej kot taki. Recimo, da so konaervativci povprečno dobili po 200 glasov. Od teh je gotovo bila vsaj polovica tistih slovenskih volilcev, ki so bili za konservativce že od prvega začetka, kar se da soditi po podpisih na proglasu konservativne stranke. Najmanje 60 glasov — in mi računamo dobro — so nam zbegali konservativci s tistim manevrom, o katerem govorimo na drugem mestu. Ostalo bi torej k a c i h 401 italijanskih konservativnih glasov mej 1217 volilci. Te številke govore dovolj jasno, te številko nam pravijo, da italijanske konserva-
tivne stranke v IV. razredu za sedaj niti ni. Računajmo nadalje, da so slovenski samostalni kandidatje dobili povprečno po 65 glasov in ako temu številu prištejemo približno 160 slovenskih glasov, oddanih ali za konservativce ali mešane liste, vidimo, da je glasovalo proti progressiatom nad 2SOO slovenskih volilcev in le kacih 50 italijanskih konservativcev. Kje je torej tista zveza mej Slovenci in radikalci, o kateri čveka „II Mattino" P !
Ako pomislimo nadalje, da smo še le v petek zvečer prišli do sklepa postaviti lastne kandidate, in smo torej imeli le dva dni Časa za agitacijo ;
ako pomislimo, da mnogo naših volilcev ni dobilo legitimacije ;
ako pomislimo, da mi nimamo toliko in tacih sredstev na razpolago, kakoršne so imeli v obilni meri konservativci ;
ako pomislimo na nepričakovani volilni manever, naperjen v zadnjem hipu proti nam,
in ako slednjič pomislimo, da je bil to prvi naš poskus: rečemo lehko mirno vestjo, da smo izišli uprav sijajno v primeri z laškimi konservativci, in da smo mi veliko resnejši faktor v tem razredu nego oni.
Ta gorostasni poraz konservativcev odpre morda vender oči marsikomu — v Trstu in na Dunaju.
Slovesen protest. Naznanjajoč, da so Slovenci postavili svoje lastne kandidate za IV. razred, piše konservativni „II Mattino" v številki od nedelje: „Govori se, da so kolovodje pri „Edinosti" storili ta korak v sporazumlje) nji z radikalnimi progressisti, kateri poslednji so jim obljubili toliko zahtevano slovensko šolo."
V	včerajšnji številki pa odgovarja na vprašanje: Kje pa so vsi drugi glasovi slovenski (mimo tistih namreč, ki so se oddali za alovenske kandidate) P — nastopno : vsi so se oddali na korist progres-s ovce m! Potem pa piše : „In da Slovenci niso postopali tako brez plačila, priča nam vsklik „Živio Pro-gresso!", kojega je bilo čuti včeraj v mestni dvorani v trenotku, ko se je proglasil rezultat volitve: „živio", ki gotovo ni prišel i> italijanskih ust, a kateremu so se kordijalno odzvali radikalni volilci se svojim „evviva", kar živo osvetljuje vredno zvezo obeh radikalizmov. To bodi povedano kot pridevek k govorici, katera kroii po mestu, daje namreč Q d b o r p r o g r e s s i s t o v obljubil Slovencem slovensko šolo v mestu kot pla&ilo za pomoč pri volitvah v čotrtem razredu.*
Prišlo je torej, kakor smo prorokovali in pričakovali: krivdo na gorostasni blamaži v IV. razredu hočejo konservativci zvaliti na slovenska pleča.
A mi ne moremo, mi ne smemo molčati k temu: mi protestujemo slovesno proti temu grdemu in neosnovanomu obrekovanju, katero trosi „II Mattino" v ta namen, da bi prikril sicer žalostno resnico, da je ogromna večina volilcev četrtega razreda okužena po ai dejali h* progresaiatov. Mi smo odrekli konservativcem svojo pomoč, to je res, a storili buio to neradi in krvavečim srcem: storili smo, ker smo morali tako storiti, ako nismo hoteli zatajiti svoje narodne časti, ako nismo hoteli zatajiti sami sebe in svoje bodočnosti. Mi se ne bojimo, ker nam bode zelo lehko opravičiti svoje postopanje tako pred našimi volilci in pred vsem slovenskim narodom, kolikor pred vsem vnanjim svetom in na vsgoraj.
V	potokih je že tekla kri sinov slovenskega naroda sa slavno dinastijo Hab-sburpoT in nikdar se ne najde duša slovenska, katera bi se hotela vezati z elementi, katerim je Av-
strija — inozemstvo. In ravno zato smo se postavili po robu konservativcem, ker niso hoteli dokazati z dejanji, da so se za vedno in definitivno ločili, ne od posamičnih oseb, ampak od zistema, ki je služil — če tudi nehote in le posredno — nakanam progressistov. Toje resnica, vse drugo je laž ! Na svetu ga ni plačila, za katero bi se Slovenci hoteli vezati s progressisti in si tako omadeževati svojo vest in svoje poštenje. Za jedno slovensko šolo ! O ne gosp6da, tega nam ne treba, kajti to šolo si hočemo priboriti postavnim potem in na podlagi avstrijskih zakonov. Rodovednosti „Matti-novi", kam da so šli slovenski glasovi, ustrezamo danes na drugem mestu, kjer govorimo o ne le po m manevru konservativne stranke, naperjenem proti političnemu društvu „Edinost".
Ako je res kateri slovenski volilec — kar pa mi ne moremo vedeti, ker nismo bili v volilni dvorani — vskliknil „živio progresso", bodi povedano javno in slovesno, da ue le ne odobrujeino tega vsklik a, ampak ga obsojamo najodločneje. In tudi to je gotovu, da je dotičnik vaklik-n i I „živio* — če je res v s k 1 i k n i I — ne iz simpatije do progres-aovcev, ampak smatrati morate ta vsklik kot znak, da je nejevolja mej zavednimi slovenskimi volilci prikipela do vrhunca, ker so se stvari zasukale toli žalostno.
So 2e začeli lagati. Tudi Dunajska „N. Freie Presne" je že priobčila neko brzojavko i r Trsta, v kateri omenja „govorice", da se Slovenoi pogajajo s italijanskimi radikalci sa skupno delovanje in da so poslednji prvim obljubili slovensko šolo. Neslanost te „govorice" je sioer jasna na prvi pogled, a vender zatrjujemo še enkrat, da mej nami in progresa ovci zija tak na će Ini propad, da je kako približevanje izključeno ta vse večne čase. Meni-li go-spdda okoli „Mattina", da mi prodajemo svoja načela, ali da menjavamo svoje nazore, kakor jih menjavajo oni sami P I Pardon, zareklo se nam je : oni ne menjavajo svojih načel, ker — jih nimajo!!
Maščevanje? Javlja se nam, da se hočeju konaervativci nad nami maščevati s tem, da pri volitvah po okolici pripomorejo progresso v-ceui do zmage. Tudi dobro: posledice temu bodo občutili v prvi vrsti drugi, — nemi!
Tržaške mestne volitve. Pod tem naslovom piše „Slovenec" : Kocka je padla, Slovenci imamo za IV. razred volitev v mestni in dežolni zbor svoje kandidate. Tako je prav, stopili smo vendar jedenkrat pred ves svet s svojimi možmi. Pogajanja s takozvano konservativno stranko so bila zastonj, ker nas niso hoteli prav nič poštovati. Izreči moramo tu svojo posebno nezadovoljnost in grajo takemu postopanju, kakoršno je bilo pri konservativni stranki. Ta stranka hoče biti konservativna in vladna, saj za njo delujejo o. kr. uradniki. Ali Bože moj ! Stranka, ki ima biti vladna in mora zbok tega biti tudi pravična vsem narodnostim, pokazala je svojo konservativno stran v preziranju Slovencev. Delati za njo, potem pa preziran biti kot njen suženj, ni-li to britka ironija P! Mislijo li gospodje konservativci, da smo res otroci tudi mi, ako so oni tako najivni? Da, bili so časi, ko ste nas vodili za nos, dokler nas niste izkoristili, sedaj smo postali previdnejši in ne damo se več, postali smo dovelj zreli, da se vam postavimo po robu!
V četrtem volilnem razredu v mestu iuimno torej svoje slovensko kandidate ; o zmagi sedaj še ne govorimo, ali zmaga naša je že to, da smo stopili na dan s svojimi možni, ter pred vsem svetom dokazali, da v Trstu še živimo in da se z lepo ne udarno.
Prihodnji naš mestni in deželni sbor
imel bo lice jednako prejšnjim, kjer bo gospodovala stranka progresovcev ter bodo zvonec nosili : Dr. Angeli, Rascovich, Spa-doni e tutti quanti kakor do sedaj. Ali znamo tudi, da bi ne bilo drugače, ako hi mi Slovenci pomagali konservativni stranki in če bi ta imela tudi večino, saj ste obojni stranki jedini v zatiranju Slovanov. Jedno je, kar loči te dve stranki in to je : pro-gresovci so odkriti naši sovražniki, konservativci pa se nam na zunanje dobrikajo, v resnici pa so nam sovražni liki mačke, ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo. In taka stranka se hoče imenovati konservativna, t. j. stranka, na koje plati je vlada? Risum teneatis, amici ! To smo torej zaslužili Slovenci, vedno svesti Avstriji, da ae nam še rogajo, toda povemo vam, žive pokopati se ne damo še, tudi vam ne !
Eo bo boj končan in bo ostalo vse pri starem, kaj bo pa potem P Kaj bodo ▼se pisali nasprotni nam listi P Da smo Slovenci nami krivi, ako se nam tako godi, in to mnenje se bo širilo v daljni širni avet do odločilnih krogov, da smo neznosnih tržaikih razmer krivi le mi „puntarski* Slovenci. Toda mi tudi ne bomo molčali, temveč branili bomo svojo čast do zadnjega, saj se bodo enkrat tudi na Dunaju morali prepričati, kdo da smo in kaj želimo, namreč pravico osobito od tam, kjer nam je zajamčena v glasovitem § 19. in kjer jo morajo skazovati — tudi Slovencem.
Nekaj za smeh. Včerajšnji „II Mattino* prijavlja nastopni poročni list: Gospi Edinosti, udovi mnogih mož, od katerih še živijo nekateri, je čast javiti Vašemu blagorodju, da se je poročila z gospodom Partito Radioale i t a -liano, trgovcem z nespravljivimi igračami in oanovateljem Lege dei Rachitici (zveze Ijudij se pohabljenimi kostmi.)
Kandidatje konservativcev za III. razred so že objavljeni. Mej njimi so možje (Če tudi ■ nemškimi imeni) odločne italijanske barve in poznani nasprotniki naših narodnih teženj, kakor na pr.: Jakob Eianer, dr. Schellander, V i e r-thaler, prof. Vio itd. Poslednji je na primer pri shodu konservativcev minolo nedeljo naglašal v svojem kandidatnem govoru, ,da bode, kolikor ae tiče narodnega vprašanja, vsikdar zagovarjal in branil lastno ita-lijansko ndrodnost, h kateri pripada neoporečno velikanska večina prebivalstva.*
Volilni shod v Barkovljah. Volilni shod, kojega je »klicalo politično društvo „Edinost" minolo nedeljo v gostilni flpri rumeni hiši* v Barkovljah, bil je prav dobro obiskan. Došli so volilci iz B a r-k o v e 1 j, Rojana in Grete.
Shodu je predsedoval predsednik pol. droitva „Edinost", g. prof. Mate Man d i č. Pozdravivši navzoče volilce raztol-mačil jim je v primernem govoru namen tega shoda in važnoat sedanjih volitev.
Prvi se je oglasil za besedo bivši poslanec IV. okraja, gosp. Ivan Marte 1 a n c , izjavljajoč, da nikakor več ne sprejme kandidature. G. poalanec se je zahvalil na dosedanjem zaupanju priporočajoč volilcem slogo in jedinstvo.
Volilec Svetko Martelanc je priporočal na to kot kandidata za IV. okraj znanega rodoljuba Tržaškega, gosp. Frana Dollenza.
O predlogu Martelančevem razvila se je precej živahna razprava, koje so se udeležili gg. Svetko Martelanc, Ivan Mar-telano, Dragotin Martelauc, Biemic, Gom-bač, Mandič itd. Slednjič se je soglasno ▼sprejela kandidatura g. Frana Dollenza.
Zaključujoč zborovanje priporočal je g. predsednik volilcem naj ne drže denaš-njega sklepa in kompaktno glasujejo za kandidata, katerega so si sami izJbrali.
Po sklepu zborovanja zabavali so se volilci v veseli družbi. Gg. prof. Mandič in Dragotin Martelanc sta napivala volilcem in prepeval je zbor društva „Adrija"
iz Barkovelj. Ne moremo si kaj, da ne bi
pohvalno omenjali lojalnega postopanja bivšega poslanca, gosp. Ivana Martelanca, kateri je volilcem živo priporočal svojega naslednika, kar je v svojem zaključnem govoru naglašal tudi g. predsednik.
Nepričakovana naredba. Vlada je.izdajanje „Rinnovamenta" začasno ustavila.
Velika veselica na korist družbe sv. Cirila i Metoda preložila se je definitivno na 18. dan meseca junija z ozirom na to. da je za ta dan obljubil svoje sodelovanje slavni operni pevec in naš Kranjski rojak g. Fr. T r t n i k !
Pravico javnosti [je podelilo C. kr. ministerstvo z odlokom z dne 22. aprila 1893 št. 7790 4razrednici družbe sv Cirila in Metoda pri a v. Jako b u.
Za družbo sv. Sirila in Metoda nabralo se je v slovenski čitalnici v Trstu o priliki odhodnice prijatelje L. F. 7 gld.
Prve krone družbi sv. Cirila In Metoda so darovali do sedaj sledeči Bar-kovljanski župljani: A. T., Drag. Mjarte-lanc, Ivan Žniderčič, Anica Martelanc, S. M., Ščuka Fran in Ščuka Anton (»kupaj eno) F. 8. S. in 5t. 76.
Dotična Bvota, izvzemši sadnjo imenovano krono (pod št. 76), se prišteje svoti sa pokroviteljino domačega pevskega drui-tva „Adrija*.
V enak namen eo darovali dne 25. t. m. še sledeči Barkovljani, slaveči birmanca „Pri rumeni hiši" : Iv. M. Kanduš 1 gld. 50 kr., Andrej Pertot 1 gld., L. N. 1 gld. ter so je posebe nabralo 64 kr.
Pri volilnem ahodu v gostilni „Pri rumeni hiši" v Barkovljah nabralo ae je tudi v enak namen 7 gld. 71 kr., od katere svote ae je prepustilo na odločno zahtevanje Rojančanov 2 gld. pevcem „Adrijašem*. (Ostala svota znaša toraj 5 gld. 7) kr.
Drugo krono darovala je gospodičina Anica Martelanc v Barkovljah domačemu pevskemu društvu „AdrijaM.
Rojansko posojilno In konsumno društvo, vpisana zadruga s omejenim poroštvom, vabi uljudno svoje čč. zadružnike na izvanredni občni zbor, ki se bode vršil jutri v četrtek ob 4. uri popo-ludne v prostorih zadružne krčme v Bojanu. Na dnevnem redu je: sprememba zadružnih pravil. Ker je zadeva važna predstojništvo vabi k obilni udeležbi.
Sv. Birmo delil je minolo nedeljo v cerkvi s. Jakoba in v ponedeljek v cerkvi starega sv. Antona prem. nadškof goriSki monsg. Zorn radi bolehnosti tržaško-ko-perakega škofa monsg. Glavine.
Pevsko druitvo „Ha dri h" na Prošeku napravi jutri dne 1. junija t. 1. izlet v sv. Križ da pozdravi tamošnje novoustanovljeno pevsko društvo „Skal a*. Želeti bi bilo, da se pridružijo i drugi pevci in narodnjaki Trsta in okolioe. Odhod is Prošeka ob 4. uri popoludne.
Popravek, v narodnogospodarskem spisu „Vinorejci čitajte !", prijavljenem v poslednji številki „Edinosti", urinil se je neljub tiskovni pogrešek, kojega treba popraviti. V poslednjem ostavku naj se čita okolo «800 gr. gašenega apna* in ne 100.
Bratje Sokoli I
Ker se bliža občni zbor našega društva, treba, da se nekoliko pogovorimo glede sestave prihodnjega odbora. V ta namen ste povabljeni priti jutri dne 1. junija ob 2. uri popol. u društvene prostore.
Nekateri člani.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča ho uujtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Pivarna Lavrenčič
priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanju postavljen ; narnrila pod 28 litrov so no sprejmejo. — Ćastitim gostom se priporoča tudi izvrstuo pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja tur dobra isterska kapljica.
jedilnih utvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Černe Piazza della Caserma št. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
Josip Kocjančič, v^hB,^«r^>^M!-
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Objava.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Caserma št. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kra&ka in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-lje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni coni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. liter. — Za obila naročila se priporoča 96 — 19	Anton Brovedani.
Antnn Pn^lrai na TOglu ulice Ghe«»
mi LUN ruuivaj, jn Cecllia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Piazza S. Giovanni, At. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Martin Krže,
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Gosta .Alla cittžfli Grar
poleg kavarne „Univerzo" priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo ne izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
brivec v via Stadion it. 1, priporoča se slav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje.	Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poro&ivom v ulici llelvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po niskih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in is dešele.	77--104
Za izdelovanje obširnega vodnjaka (bajerja) išče se 6 do 8 pridnih kamnosekov, ki so ob enem vešči tudi zidarstva in dela zcimentom.
Delo je prevzeti v Dolenji vasi pri Senožeeu.
3-2
Nič več kašlja!
Balzamakl petora Im k. i prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 43—10*
PRAXMARER „Ai duo Mori" Trst, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
B. Modic in Grebene, nsVt
lu Via Havani
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraŠenjH grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
rfpcrn' T u''c' »čaBarma*, glavni shaja-UuSI/U lišči tržaških Slovencev vseli stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton & o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (Chladino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima točno knhinjo. Crno vtno se toči po 36 in belo po 86 kr. liter. Priporočajo so si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregor Čehovin,
26 -17	gostilničar.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Gnati Ina ^tAka" staroznana pod ime-UOSIlina „vHU&d , nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinia izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako mofičanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Mutoheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Rojansko posojilno in konsumno društvo
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
vabi uljudno vse svoje čč. zadružnike
k izrednemu občnemu zboru
ki bode
jutri, v
(dne 1. junija 1893)
ob 4. uri popoludne v prostorih zadružne krčme v Rojanu.
Dnevni red : Sprememba zadružnih pravil.
Ker je zadeva važna, vabi k obilni udeležbi
Predstojni&tvo.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-90 TRST 12-12 Corso, Piazza della Lerjna št., 1. Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni iidelok. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugoduih cenMi. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sko iveplo za žvepljanje trt.
Tinct. capsici compos.
( P A IN- EX PEL LER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trata, P. O rami e)
obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pii kupovanja treba biti previdnim in je vaprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđeno z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja raz pošiljal niča:
Richter's Apotheke z. Goldenen L6wen,
Prag.	48-8
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (p<»ieg obokov Chiozza najosrednija lega ▼ Trstu.) Prostori .o odprti in proskrbljeni a svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in de-B<*rtna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter ae priporočan blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=70	p. Favero.
urar, Corso štv. 39. 50-104
Prodaja in popravlja ure.
Otvoritev
kopališča Buchler
se je vrSila	3—3
¥ četrtek dne 25. t. m.
Vdova Adolfa Buchler-ja.
Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazebl zadavlca, rora. zapala ustljuh Itd. moga se u kratko vriemo izliečiti rabljenjom NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina pjajnega uspjeha što jih gotovi Prendlnl, lučbar 1 Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kasljnč nočih, navadne jutranje hreputavioo i grlonih zapalah neHtaje kao za čudo uzimanjem ovili xladkišali.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato trobu uvjek zahtjevati Pren-dinijeve nladki&e (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Kkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pantigli«", na drugoj „Prendiniu.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom-
Prodaju se u Prendlnljevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prondini iti Trieste) i u glnvnijlh ljokarnah svieta.	33 -52
Lastnik pol. druitvo .Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
TiaUariia Oolenr v Trstu.