fkiogti deztjvaiu, kakor bi bkropil iz škropilnice. Pionii M. Omladlfi, dom» b Pake um piže: Bil je vrož juliiski popoldaii. Ker smo poprei t^lo noč naporno med sovražnim ognjem popravliaii, naša kritja na Doberdobski gorski planoti, smo irueli oeli dan poftitek, Moštvo naše polstotnije je &etLelo v; gručaii po grmovju, krito pr*ed sovražnimi letalci. V— sakeinu je bilo brati na obrazu utrujenosti. In ai ftudo! Danes je 25. iioč, ki smo jo prebili med sovražaim ognjem v strelskih črtah, da. tako po noCi zop&t i>opravirao, kar nam po dnevu sovražnl topovi. uniči,|o. Naše ljudi je treba obfiudovati. Že toliko ftasa v bojni črti, vedno kramp ia lopato v roki in pugko poieg sebe pripravijono za strel — in jim je kljub vserau temu še za šale, Kar jemlaigih, st obnavljajo spomine na ljubo domoviuo in na inlada brezskibiia leta. Vsi pa skrbno in včasih tudi raed smehom opazujemo tek sovražnih granat in šrapnetov, ki brenCijo večkrat visokc nad našimi glavajni ter daleč za iiami udarjajo v knko jamo, kjer ni žive duše. Nekateri se kar ne more odv-aditi, da se nei bi prl vsakem. icoličkaj močiiein str.&lu raalo skJonil. In zato smeh tuvarišev. Vendar pa je videti na vboIi obrazih neko napetost. Naenkrat je vse mirno. Kakor prcd vihar]em. Cudno! Kuj zakriva ta svinfteni molk? Uro minevajo počasi. So treautki, ko &e 6uti biižanje napa- da v živcili. Kar naonkrat pokt Sovražna artf- lerija Ziačne zopet svoie uničevalno delo. Komaj se raoremo zak>r>ti pred razlefcavajočimi se šrapce.li in granatami. Cez k?ake pol ure se vse zopet pomiri. Ob mrak« gremo zopct na dolo, Hni,alu' se sliši levo in desno1 od nas paškine strele, MaJokdo se z^ieni za nje. Poluoč je . . . Na desnem Lribi pri G. strejljajo, Najpjrej pofasi in boječe, a pozoi^je že bolj pravfdno. Vmes naše balvie in ropotanje strojnili pušk. Ozrafije se pretresu^ tuljenja šrapnelov in ,,krepiraiijea graiiat razburja naš nioaeg. Pri&ela se je kanonada, kakoršne niti v Galiciji nisino doživeii, Po mojem mne-iju }e bruhalo na nas najmanj 200 topov vseb kalih. rov iu to na razdaljo kakšnega kilomelra in pol. Deževalo jo krogel, kot bi škropil iz škropiluice. Kinalu nato nas je naskcčil sovra. žuik v veC vrstah. Kar se je nato odigravulo v tej grozni noči, je bil boj na živijenje m smrt Pososl te točke je bil za nas živfijensko vprnSa.nje. To je vedel vsak izmecl nas." Koumj s\ more človek predstavljati to in \iendar je tako. Dve uri je divjal boj z neposredne bližtne, E>ve uri je trajal bo| na nož. Konečno je bila veiidar zniaga na naši strani. Vrgli smo ga! Pcvsod veseljo! A maraikateri tovariš-junak je za v-eU.'T?o z«tisnil ofti. Mrtvaško pol}e se je ]elo polagoma ka^atj v grozni jasnosti. Vsi padli kažejo bledo v©]Ifastno lepota v obra^u. To so junaiki ob Soci in Adriji! Ta'ko je ta noč zopet pomnik za junaške cete ob Soči.. orifta poguma do smrti za vse narod« AvstrcnOgrske, M %&: ie pokazaSa pehote ob jugu. Pri]>oiniiim naj, da ]q bilo oddanc ta dan, kakor so zatri«vali čafrtnild, od laške strani po desettisoč strelov. Pozdrav« vsem braloem in bralkam ^Slov. Gok* spodaria*1!