leto vil / Stev. 25 kranj, dne 19. junija 1954 »REJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 8; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 1M DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Na predvojnih shodih gorenjskega proletariata je socialistična ideologija dobila pri nas svoje temelje - V tedanjih delavskih kulturnih društvih so delavei-proletarci kovali svojo revolucionarno zares.. Zlet delovnih ljudi v Završnici, v nedeljo, 20. junija, bo Praznik vseh naših ljudi. V bivši Jugoslaviji so se na istem »nestu zbirali svobodoljubni ljudje in tam praznovali delavske Praznike. V Završnici pod Stolom ni bilo policijskih gumijevk »n žandarmerije in prav zato so tukaj klile nove ideje, ideje socialistične revolucije, tukaj so rasli novi borci za napredek delavskega razreda. tudi zapirala, kajti oblastniki so začutili, da je v delovnih množicah vedno večji odpor proti obstoječemu režimu. Vendar tudi nasilje ni prekinilo revolucionarnega delovanja delavskih kulturnih društev in leto 1941 je našlo revolucionarje, ki so se kalili prav v teh društvih, pripravljene: zgrabili so za o-rožje in zmagali. V dolini nad Žirovnico leži idilično jezero Završnica, pri katerem so se že pred vojno shajali revolucionarni svobodaši Na nedeljskem velikem zletu bomo obnovili spomin na delavska zborovanja na Gorenjskem pred vojno, kjer je *->vi_lislična misel dobila svoje temelje v srcih gorenjskih delovnih ljudi. Zibelka revolucionarnega delavskega gibanja na Gorenjskem *o bile Jesenice. Zelezarji iz Jeseniške tovarne so bili prvi Nosilci naprednih idej, ki so jih v delavskih kulturnih društvih Pridno iširili in pridobivali za-^Je nove in nove delovne ljudi, ^"e napredne ideje pa so tedanjim oblastnikom postajale ved-bolj nevarne. Delavce je |bilo ^eba tudi v prostem času zapoditi, tako da bi imeli čim manj ^asa, da razmišljajo še o čem drugem. Zato so ustanovili društvo, kjer naj bi delavstvo pohabilo na vse drugo in se »kulturno« izživljalo. Prav taka društva pa so podala orožje delavskega razreda, kajti revolucionarna zavest plovnih ljudi je bila močnejša •^t policijski režim, ki je ta društva kontroliral. Iz prvih kfezidejnih ' društev so zrasle stanovitvijo društva na Javor-niku pa so se na Gorenjskem pojavila tudi prva kulturna društva »Svobode«. Na Jesenicah so jo ustanovili že 1919. leta. V teh društvih so peli revolucionarne pesmi, ki so dvigale vero v delavski razred. Z Jna-prednimi igrami so množicam prikazovali gnilo kapitalistično družbo in tako pridobivali ljudi za svoje napredne jideje. Vse to je povzročilo, da le tedanja oblast ta društva vedno bolj nadzirala in često eiL..ie Da se ne bi ponovilo Zbor proizvajalcev OLO Kvant o prispevnih za vodni sklad - Delovna mmaia v opeHarnah in kamnolomu Pred dnevi se je sestal Zbor proizvajalcev kranjskega okraja in poleg drugega razpravljal predvsem o prispevkih, ki so predvideni za okrajni vodni sklad. Predlog gospodarskega sveta pripomoglo do delne rešitve fte-OLO je predvidel, da bodo pod- ga problema. Kako važno pa je jetja, katera vodo uporabljajo to vprašanje, govori tudi dej-in jo nato tudi odvajajo v reč- stvo, da obstoji nevarnost fluk-na korita, prispevala za vodni tuacije delovne sile prav zaradi sklad sredstva v višini 2 jpro- nizkega povprečja obračunskih mil od svojega bruto dohodka, plač v teji stroki. Zato bo Zbor Na ta način se bo nabralo pre- proizvajalcev tudi poskušal precej sredstev in sicer v višini ko republiških organov doseči nad 62 milijonov dinrajev, ki bi izpremembo ali dopolnitev teh bila za urejevanje rečnih korit predpisov v zveznem merilu, še letos na razpolago. Vendar Nato je Zbor proizvajalcev bodo dela v letošnjem letu še potrdil nekaterim podjetjem nekoliko zastala earadi nepo- zaključne račune za deto 1953. r Iz vse&iue Zunanje politični feljton GOVORIJO O SVOBODI Zadnja premiera v PG 10 let KKI Slovenije PRED POMEMBNIM PRAZNIKOM JESENIŠKIH ZELEZARJEV ♦ Zabavna stran Sport — Sport — Sport * PODLISTEK Gorenjska pomaga... Iz Završnice ni več daleč do novootvorjenega Valvasorjevega planinskega doma Ob obujanju spominov na slavno preteklost naprednih kulturnih društev,, ki so bila šola delavcev - revolucionarjev, bo nedeljski zlet v Završnici pod Stolom velika manifestacija vseh delovnih, socializmu predanih 1 j udi! polnih načrtov in pomanjkanja ustrezne delovne sile. Predlog o prispevanju za vodni sklad je izrecno velikega pomena in so ga zato člani zbora proizvajalcev tudi eno- »Iskra" bo brezplačno popravila telefonsko ^"^■Zt™^- ^niralo - Občinski ljudski odbori pregledujejo niti iz blagajne letno nekaj mi- SVOJO proračune - LOMO Jesenice prispeval lijonov za reguliranje Tržiške - __,;i'i_._ J,«-.—-' „ Bistrice, Kokre in Save, kot pa en milijon dinarjev da bi se pripetila podjetjem Kakor po vsej Sloveniji, ta- podobna nesreča, kakor poplav- ko s0 tudi po Gorenjskem r cem celjskega ter ostalih okra- teku akcije za zbiranje pomoči jev. Seveda pa bodo podjetja poplavljencem. lahko iz tega sklada črpala tudi y kranjskem okraju prispe- sredstva za ureditev pobrežij, če vaj0 delovni kolektivi večino- so stavbe njihovih podjetij ne- ma enodnevne zaslužke. Razen stvom Ubral prispevkov posredno ob vodi. tega je prispevala Trgovinska šini 30 000 Nato so odborniki razpravljali zbornica za okraj Kranj 100.000 še. o predlogu za povečanj« ob- ijena vzeti k sebi enega otroka za dobo dveh mesecev. Tudi akcija za zbiranje pomoči poplavljencem v radovljiškem okraju je v polnem teku. Rdeči križ je med svojim član-v vt-dinarjev, kolektiv hidrocentrale v Mostah je skle-dinarjev, trg. podjetje »Preiua- nn prispevati 100.000 dinarjev, računskih plač podjetju »Kovi- na« v Kranju je darovalo 20.000 mladinsko okrevališče v Mar-nar« Kranj ter podjetju Slove- dinarjeV( >>vino<< Kranj 200.00« tuljku pa je darovai0 20 oblekc ™ V \~ Ka™ol0m *fra- dinarjev, Tovarna kos in srpov za otroke. Dei0Vni kolektiv ho-Medtem, ko je bil predlog za v Tržiču 200.000 dinarjev in po- tela »Toplice« na Bledu bo ra-»Kovinarja« osvojen, so pri leg tega še enodnevni zaslužek. zen 30.000 dinarjev v gotovini predlogu za povišanje plač de- okrajna lovska zveza y Kranju ^ c'elodnev8ni M. lavcem v kamnolomu nastale pa je nakazala pomoc poplav. služek ^ lbližno en yagon določene težave ljencem v višini 45.000 dinar- pohištva, porcelana, posteljnine Pogoji dela v kamnolomih so jev. v Gorenji vasi, kjer so pr- in ostalih gospodinjskih potrebna vsak način vsaj tako tezKi vi začeli zbirati pomoč, pa so gčin. Celodnevni zaslužek bo in nevarni kot na dnevnih ko- med prebivalstvom nabrali za pih rudnikov. Vendar zvezni okrog 80 000 dinarjev lesa ln predpis kamnolomov v tej zve- joo.000 dinarjev v gotovini. Tudi Obrtna zbornica v Kranju je takoj organizirala akcijo za zbiranje pomoči med svojim članstvom. Več kot 30 zi sploh ne omenja iter se zaradi tega trenutno ne more nič ukreniti, ter Zbor proizvajalcev sam ne more o tem odločati. Toda nekaj bo le storil C kraj ditev strokovne komisije, ki bo ki je daroval 6.500 dinarjev odšla v kamnolom in opravila potrebno kvalifikacijo delovnih mest, iker se je izkazalo, da kamnolom kakor tudi opekarne, daroval tudi kolektiv hotela >Jelovica«, poleg tega pa še za dva vagona raznega blaga. Trg. podjetje v Lescah pa je že poslalo kompletno spalnico in eno otroško posteljo. Ljudski odbor mestne občine Ob povratku iz Završnice lahko obiščete tudi naš Bled Ze nad 8 milijard investicij 0 osvoboditvi je pri Žirovnici 'asla velika hidrocentrala. Na 'ki: vodna pregraja na Savi Sturne organizacije s točno ^rtano potjo, kjer je prevladala revolucionarna zavest. Ze ta 1923 je bilo na Javorniku j^tanovljeno društvo »Marks«, g Pa je bilo zaradi »izzivalne-w * naslova kmalu prepoveda-j • Taka in podobna društva pa j, Pričela rasti širom |po Goriški, delavska zavest je bi-Vedno krepkejša. Ze pred u- Ker je bila v Itorek popoldne konferenca SZDL za mesto Jesenice, je bila seja delavskega sveta jeseniške železarne preložena na sredo jpopoldne. Na seji so obravnavali poročila o delu upravnega odbora, o stanju (investicijske izgradnje in o finančnem poslovanju podjetja za prvo četrtletje letos. O celotnem poteku investicijske izgradnje jeseniške železarne od osvoboditve dalje je poročal tov. Danilo Gostiša, šef kapitalne izgradnje. V 'Železarni so po osvoboditvi investirali že nad 8,024 milijonov dinarjev, in sicer za kapitalno izgradnjo 6,981 milijonov, za družbeni standard pa 1,043 milijonov dinarjev. /Zgradili so 250 stanovanj. V te investicije je kolektiv prispeval skoraj 28 odstotkov lastnih sredstev. Jasno je, da se te investicije že tudi obrestujejo in to precej bogato. Znatno se je povečala proizvodnja. V topilnici so zvišali proizvodnjo surovega železa za 55 odstotkov, v jeklar-ni proizvodnjo jekla za 31 odstotkov, valjane žice pa za 20 odstotkov. 1 S tem pa investicijska izgradnja v Železarni še ni končana, kajti imajo še vrsto problemov, ki jih bodo morali rešiti, sicer bodo s kvaliteto in proizvodnostjo zaostali za /drugimi železarnami. Kljub tako povečani proizvodnji so prometne naprave še take kot so bile pred 14 leti, jeklovlek je v lesenih starih prostorih itd. Za to leto in nadaljnji dve leti predvidevajo prav tako živahno investicijsko dejanost, ki jo cenijo na vrednost (nad 5,123 milijonov din. Letos bodo predvsem modernizirali valjamo tanke pločevine, podaljšali jeklarno, dokončali topilnico in kotlarno, za kar jim *je zvezni izvršni svet odobril 1,650 miljonov din. Tudi di te nadaljnje investicije bodo vplivale na znatno povečanje proizvodnje. Ko bo valjarna tanke pločevine dokončno urejena, bodo povečali proizvodnjo tanke pločevine za 120 odstotkov |(od 18.000 na 40.000 ton letno), proizvodnja jekla pa se bo nasproti sedanji povečala za 36 odstotkov. Iz poročil o finančnem poslovanju podjetja pa lahko pov- i. loaa nekaj no le storil. obrtnikov je prispevalo po 1000 na jeseniCah pa je na zadnji ,iani Zbora so pooblastili o- dinarjev. Največ je prispeval seji sklenil prispevati kot p(J_ ijm gospodarski svet za odre- lastnik slaščičarne Jože Pavičič, moč poplavljencem en Imilijon " ki je daroval 6.500 dinarjev. dinarjev. Tudi na področju samega me- Za pomoč ^tovarišem in tova-sta Kranj so organizacije SZDL rišicam v celjskem in okoliških in Rdečega križa izvedle akcijo okrajih so zbrali učenci in po terenih in so tako nabrali učenke osnovne šole Kranj din £ tJ5_!-denarja in raznega blaga v vi- 15.194,50 ter 489 oblačilnih pred-šini 100.000 dinarjev. Trgovsko metov in 77 parov čevljev, podjetje »Kokra« v Kranju pa Po vsej Gorenjski pa se zbije poslalo v Celje za 480.000 ranje prispevkov nadaljuje, din različnega industrijskega in tekstilnega blaga. Tudi člani ~~~~ ——_ Velik nagradni natečaj Prihodnji mesec bo uredni-Jotovtoi; poleg štvo »Glasu Gorenjske« razpi- tako pereč, te kvalifikacije ml majo opravljene. Zato tudi nimajo pravice na povišanje obračunskih plač, ker se delavci smatrajo le kot pol kvalificirani. Ze samo kvalificiranje pa bo del^nega" kolektiva trgovskega podjetja »Gorenje« so prispevali 4.750 dinarjev. Vendar popolnega pregleda nad prispevki zaradi nadaljnjega zbiranja nimajo in se bodo navedene zamemo, da je podjetje uspešno vsote vsekakor še povečale, zaključilo prvo letošnje četrtlet- »Iskra« je prispevala 1 milije'in prodalo za 'nad 3,947 mi- ion dinarjev v . ,.. ,. ... . teea na bo brezplačno nonra- sa'° nekaj zelo lahkih nagrad-lijonov din svojih proizvodov. f ™ ui"pwuu Zry ..... Tako je kolektiv ustvaril v tem Vlla telefonsko centralo Tovar- nih križank, ki jih bo vsakdo času nad 1, 144 milijonov do- £e «nailirane posode v Celju, Dre- težave lahko rešil. Posa-. .y, , ' , , ,„ kar tudi znaša približno en ml- _ , . . bička, katerega bo razdelil na ^jon dinarjev Javljajo pa se m^ne nagrade t okviru tega obveznosti do skupnosti, davek tudi ze posamezni delavci ki natečaja so prispevala številna na osnovna sredstva lin razne bodo žrtvovali po 7 dni svojega podjetja po Gorenjskem. Nagra-sklade. Za potrebe republike, rednega dopusta in v skupinah de so bogate in praktične. Ce okraja in mesta pa ostane 504 odšli pojnagat prizadetim pod milijone din, od tega je 70 od- jetjem. stotkov namenjenih nerazvitim Tovarišica Pečnikova s Pla okrajem, ostalo pa (ostane ko- nine pa je na sestatiku Rdeče muni. ga križa izjavila, da je priprav Priprave za zlet v kranjskem okraju Vsa gorenjska se pripravlja Tudi terenski odbori SZDL zbi- na zlet delavsko-prosvetnih dru- rajo prijave za zlet in pričako- štev Iv Završnici. Tako so tudi vati je, da se bodo tudi delovni v kranjskem okraju v teku pri- ljudje po terenih zleta udeležili, prave za sodelovanje na pro- Zadovoljive pa so tudi prl- S V'vseh delovnih kolektivih v g™? *a Z.avršnic° * Tržiču in Kranju zbirajo prijave. V koli- SkofJi Lokl- kor imajo tovarne na razpolago Zlet v Završnici bo še ena kamione, bodo udeleženci odšli manifesfacija svetlih tradicij s kamioni, ostali pa bodo prišli delavskega ;gibanja na Gorenj- Do takrat pa zanesljivo naroči z vlaki. Precej jih bo odšlo, če skem, zato je prav, da se ga v te »Glas Gorenjske«, bo lepo vreme, tudi s kolesi, čimvečjem številu udeležimo. ______ vam bo žreb naklonjen, boste med drugim lahko odšli na 14-dnevni oddih na Jezersko. Razen tega lahko dobite blago za ženske obleke, kopalne kostume, pidžame, domače halje itd. V tem tednu je prispevala svojo nagrado tudi kranjska tovarna »Planika«, in sicer dva para elegantnih čevljev. Tudi podjetje »Vino« v Kranju je namenilo reševalcem 5 steklenic najboljših sortnih vin in pa steklenico likerja. Torej še malo potrpljenja. TEDEN DNI PO SVETU HAILE iSELASIE (PRIDE V JUGOSLAVIJO Kakor poroča Jugopress, bo etiopski cesar Haile Sela-sie prišel na prijateljski o-bisk v Jugoslavijo v drugi polovici julija. Predvidevajo, da bo v Jugoslaviji ostal okoli 14 dni. Haile Selasie prihaja na povabilo predsednika Tita, ki mu ga je izročil v februarju letos načelnik generalnega štaba JLA (Peko Dapčevič, ko se je mudil v Addis Abebi. ROOSEVELTOV SIN ZMAGAL NA VOLITVAH Najstarejši sin pokojnega predsednika ZDA Roosevel-ta !je zmagal na pripravljalnih volitvah Demokratske stranke za kandidate na volitvah v Predstavniški dom. James Roosevelt je imel v Kaliforniji sedem protikandidatov. Njegov brat Franklin Roosevelt ml. pa je že poslanec v tem domu. UŽALJENA CLARA LUCE »Samo to mi je hudo, da ni (nihče demantiral, da sem ostarela«, je izjavila ameriška ambasadorka v Rimu ga. Clara Luce, ko je govorila o napadih na njo v italijan-parlamentu. Togliatti je namreč ob tej priliki (izjavil takole: »Ta stara dama prinaša nesrečo vsaki (stvari, ki se je dotakne.« Fan-fani je žaljeno damo vzel v kavalirsko zaščito, vendar tega ni storil tako kot bi bilo treba. Zavrnil je samo politična podtikanja, ni pa demantiral govora o njeni starosti.. i POKLONI V ŽENEVI Da diplomatski delavci v Ženevi ljubijo poklone, (nam priča tale dogodek: Huang Hua, tiskovni predstavnik kitajske delegacije v Ženevi je |med drugim takole dejal o Sig Man Riju: »Govoriti o pravici in krivici Sig Man Riju je prav tako, kot da bi stari kravi zaigrali Beeethovnovo simfonijo. DULLES O TRŽAŠKEM (VPRAŠANJU Ameriški zunanji minister John Forster Dulles je izjavil, da so londonski razgovori o tržaškem vprašanju znatno napredovali in da so se nesoglasja znatno zmanjšala. Pripomnil pa je, da ne želi predvidevati zaključka teh razgovorov. BOJKOT PARADE Malteška vlada s predsednikom Olivierom na čelu je bojkotirala parado v čast obiska angleške kraljice. Parado so bojkotirali zato, ker so britanske vojaške oblasti ukazale na paradi nastopajočim enotam, da sa-lutirajo samo med igranjem angleške himne, ne pa tudi med igranjem malteške himne. Največ narodnega dohodka iz tekstilne industrije Tudi v Škoffi LoM namevavefo leto* predvsem dokončati xačmia dela V zvezi s sprejemanjem družbenega plana in proračuna je ve za svoje dajatve, bilo v Loki (precej razprav okoli letošnjih investicij. LOMO Med povečanjem gradbenih sta pri tem vodila predvsem dva momenta: dograditev za- kapacitet bi bilo treba izkori- četih objektov in upoštevanje celotne občine, se pravi, ne le stiti prvovrstni kamen, ki ga je mesta samega, ampak tudi obrobnih naselij. , v okolici dovolj (znano je, da so vsi naši predori grajeni iz kam- Pri tem pa so si občinski stvar spelje v jpravi tir - in na na Kamnitniku; izkoriščanje možje kakor tudi volivci na ja- gradbeništvo. Ce se lesna in- peska v Hrastnici bo omogočila snem, da eta dvig življenjskega dustrija, zlasti Gradiš v Ljublja- avtomobilska cesta ki jo bodo standarda, na drugi strani pa ni in LIP z upravo v Kranju, g prostovoljnim delom zgradili preprečevanje že prvih pojavov odtegujeta (kontroli LOMO pri dijaki gimnazije). Plan ipredvi- brezposelnosti odvisna od tega, dobičku, prometnem davku itd. deva tudj porast obratov ki so kako bomo uspeli v letošnjem (LIP izkazuje celo izgubo!), pa v Loki sorazmerno na zelo ni- letu poiskati (nove proizvodne je tekstilna industrija najvaž- zki stopnji. Glede ustvaritve na- kapacitete, da bi s tem zaposli- nejši sektor gospodarske dejav- rodnega dohodka je na prvem li nove kadre. Ze obstoječe ka- nosti v občini, ki je za 19% mestu tekstilna industrija s pacitete, zlasti industrijo, kot dvignila proizvodnjo. V Predil- 37o/0 (30o milijonov), nato pa najvažnejši činitelj pri fustvar- niči so uvedli 3. izmeno, Šešir iesna (175 milijonov)' Prav go- janju narodnega dohodka, pa z si je z dobljenim kreditom u- tovo Do dobiček iz podjetij pre- modernizacijo, boljšo organiza- itvarll fesolidno surovinsko bazo, koračen in bo treba paziti da cijo in Y dvigom storilnosti po- Odeja bo razširila proizvodnjo, se DO *pametno uporabil in ne večati tako, da bo v letošnjem ker je Isosednje podjetje za iz- ^0 zapadel ali v prihodnjih letih mogoče delovanje testenin v likvidaciji; „ . . ... uresničiti vse velike načrte. V V kmetijstvu bo treba z inve- Z vseml *i°hodki »bc'M »I r5 n>ir>tit po telcfor>tu Razgovor s predsednikom občine v Kropi tov. Ludvikom Šmitkom Kroparji imajo lepe in velike načrte za prihodnja |leta, vendar o njih neradi govorijo. Veliko raje pokažejo tisto, kar so zgradili, potem ko je gotovo. tem smislu so v Loki v ospred- stici jami urediti mestno ekono-ju štiri industrijske veje, ki so mijo, ki ni v zadovoljivem sta ustvarili f70 milijonov, od tega bi šlo v proračun 37 milijonov. v pretežni meri soudeležene pri nju. Privatnim kmetom pa bosta Pri teTP- Je treba !uP°števati, da družbenem | planu: kovinska znižanje davkov za Vs in obdav- (SKIP in Motor), tekstilna (Pre čitev po katastru močni spodbu- dilnica, Šešir, Odeja), lesna di za povečanje proizvodnje in (Jelovica, Gradiš, LIP), ki je ureditev kmetijskih posestev, trenutno v krizi in je v živ- Da pa bo mogel to delo plani- ljenjskem interesu občine, da rati, naj vsak proizvajalec, zla- z energično Intervencijo stvar sti pa kmet, že v začetku leta smo glede na narodni dohodek na posameznika v okviru okraja pasivni, zato zajemajo dohodki tudi dotacijo okraja zlasti za prosveto, ki s svojimi ustanovami (gimnazija, muzeg\ dij. dom itd.) zajema tudi obe doli- Kako bodo ta sredstva razdeljena, oziroma kakšen je načrt letošnjih investicij? Predvsem je treba dokončati asfalt- Pred spremembami v gostinstvu V Kranju bodo podržavili 7 zasebnih gostiln no cesto z zeleni- gostinstvu prenehalo z nered- kot zasebnega sektorja. Vendar stajo, osnovno šolo na Trati s smotrno ureditvijo mesta in cami in gredami. Prav lepa je nostmi in malomarnostjo ter da je bila njihova medsebojna kon- i. dr. okolice. tudi Kopališka cesta. ne bo gostinstvo več zatočišče kurenčna borba neenakopravna, ljudem, ki niso usposobljeni za ker so bila državna gostišča tako delo in tistim, ki se dru- vezana na precejšnje družbene god niso mogli uveljaviti in so dajatve, .zasebna gostišča pa so smatrali gostinstvo le za dober odvajala le pavšalne vsote. U- Občni zbor društva upokojencev V Predtrgu so si vojaki lepo uredili svojo postojanko, naredili so dohode, balinišče in igri- Letošnji občni zbor kranjske je v govoru o delu matične u- šže za odbojko. Tudi TD »Par- vir svojih osebnih koristi. Takim redba pa ima namen to prepre- podružnice upokojencev je zna- stanove Se prav posebej ustavil tizan« si je v okviru možnosti bo odslej delo v gostinstvu one- čiti. 5ilen po vsebini in obsež- pri težkočah, ki tarejo obe sku- uredilo svoje telovadišče in mogočeno. Ravno zaradi nestro- Po reorganizaciji bodo imeli nosti. pnosti. Pri vzrokih zmanjšanja . i5, nT n . ' ... , kovnosti kadra — dostikrat se- obrati, ki ne bodo zaposlovali v prvem delu so navedli čla- popolnega delovanja obeh je 18risce- u_ pa ie astaltirai veda tudi zaradi raznih pone- ve^ kot 3 do 5 ljudi zelo po- nj ožjega odbora najvažnejše navedel razne težave, ki so na- cestno križišče in cesto proti verb — so naša gostišča več- enostavljeno poslovanje, saj bo- dogodke v društvu in omenili stopile zaradi tekoče decentra- Lescam. Tudi okoliš Grajskega krat slabo poslovala. 1 mamesto do sedaj zamotane- napake in (uspehe pri delu. Dru- lizacije. dvora Osnovne šole in Kajuho- ga knjigovodstva vodili le dve štvo je od lani gmotno in mo- Isto velja za poročilo tov. Re- v. „,.' nnHl. nrav . t.n V mestih ne bo Teč knjigi ° lnabavlienem blaSu in ralno močno napredovalo in bo- govškove, članice Sveta za zdr. P Pn->eien P° 7n«#»hnih *A*t2ln ° iztržku- Poleg tega pa bodo do člani s takim prizadevanjem in soc. politiko. gledl *u>truuiii gostilo njihove obveznosti do skupnosti lahko tudi vnaprej uspešno de- Govorila sta še: odposlanka Radovljici so v ponos tudi ne- Zelo pomembna pa je določba le povprečno odrejene. | lovali. centralnih republiških sindika- katere lepo urejene trgovine in v uredbi, ki pravi, da se v me- Na vsak način pa pričaku- Najvažnejši vsebinski pouda- tov In odposlanec (republiškega gostinski obrati. Ce ne bo vre- stih odpravijo Ivse zasebne go- jemo, da bo z decentralizacijo rek zborovanju so dala poroči- odbora upokojencev, ki sta po- ' stilne in gostišča. Tako bodo v v gostinstvu poleg pocenitve u- la povabljenih gostov. Tov. 'Fr. trdila pravilnost dosedanjega me naSaJal°. bo (imela Radov- Kranju podržavili 7 zasebnih slug prišlo tudi do dejanskega Štular, direktor Zavoda za so- dela in priporočila društvu, naj 1iica letos ugodno turistično gostiln, upoštevaje pri tem tudi napredka gostinstva. cialno zavarovanje v Kranju, se se še vnaprej drži začrtane poti. sezono. Govorijo o svobodi Beli na črnem kontinentu 7^ mi kontinent je Afrika. I Danes se tako ne imenu-je več zaradi temnih, neznanih pragozdov, v katerih na vsakem koraku preži nevarnost. Pragozdovi so v današnjih dneh že osvojeni. Človek s puško je v njih gospodar. Tudi ni Afrika črna zato, ker v njej živijo črnci. To ime je včasih res prišlo od tod, toda danes so črnci znani ljudje, ne zagonetni kakor črna tema. če je Afrika danes še črni kontinent, potem je to zaradi (njenega belega dela, države, v kateri vladajo belci črncem z naj-surovejšo diktaturo, — zaradi Južnoafriške unije. S čim ta »Herrenvolk« opravičuje svojo politiko »apar-theid«-a (t. j.» rasne diskriminacije), nam najlepše ilustrira uraden citat južnoafriške organizacije »Federation of Afrl-cans Cultural Associations«. Najprej ugotavlja, da ne bi bilo pravično, držati črnce samo na najnižjih položajih [pomožnih delavcev v industriji, potem pa se ta »kulturna« organizacija uprašanje, kako bi se dalo v tem primeru ohraniti rasno diskriminacijo. Avtorji resolucije seveda ne čakajo z odgovorom: Predlagajo sledeče: V nekaterih industrijah naj bodo zaposleni samo črnci, v drugih pa samo belci. Namesto »vodoravne apartheid« bi bilo po njihovem treba uvesti novo .»navpično apartheid«. Katere industrijske veje bi bilo treba prepustiti črnski delovni sili in iz katerih industrijskih vej bi jo bilo treba izgnati, je duhovita organizacija previdno zamolčala. Pustili so nas, da sami ugibamo. Če bi od vsakega, ki te uganke ne iugane, zahteval tisoč dinarjev, ne bi zbral več od Isto-taka. Da bi ta »apartheid« še močneje uvedli v industrijo, je južnoafriški minister za delo Ben Schoeman predlagal zakon, po katerem bi on dobil pravico odločati, katera vrsta dela »ustreza« črnim in katera belim delavcem. Minister bi tudi določal, katere industrijske veje so »bistvene«, kar pomeni |— v kateri industriji bi bili štrajkl ilegalni. (Za domače prebivalstvo so štrajki že tako prepovedani.) Prav ttako niso priznani sindikati domačega prebivalstva. Vendarle pa obstoji j o sindikati pod vodstvom belcev, v katerih so tudi »neevropski« člani t. j. Indijci in črnci). Po zakonskem osnutku gospoda Schoemana bi bilo treba prepovedati tudi vse take sindikate, ki vključujejo pripadnike raznih ras. To torej pomeni, da bi indijskim in črnskim delavcem odvzeli še to majhno možnost organizacije, ki jo imajo sedaj. Tankemu sloju belega prebivalstva Južnoafriške unije pač ne moremo pripisovati velikega razumevanja za človeško svobodo. Videti je, kakor da niso dobili prav nobene izkušnje lz splošnega razvoja človeštva v preteklih desetletjih. Toda, pustimo pridiganje in sklicevanje na moralne fvrednote, zakrknje-njenemu izkoriščevalcu to nikdar ni pomagalo, kakor tudi nikdar ni kazal posebnega smisla za logično razsojanje. Da je tudi v tem primeru tako, ni težko ugotoviti že na prvi pogled. Kaže, da pobudniki »navpične diskriminacije« nimajo pojma niti o najosnovnejših gospodarskih dejstvih. Kako naj bi sicer predlagali kaj takega, Jco pa so '»neevropejci« nič manj kot 82-odstotni del vsega južnoafriškega štirimili-jonskega delavstva, pri čemer 16% kvalificiranega in 67°/o pol-kvalificiranega dela spet opravljajo »neevropejci«. Afrika res |ne bi bil črn kontinent, če he bi imel tudi svojega McCarthvja. In ga ima — v osebi južnoafriškega ministra prava jgospoda |Schwarta. Za njega celo pravijo, da je pre-mccarthil Mac Carthvja, da je vnovič potrdil pravilo, d*a Je škof bolj papeški od Ipapeža. Kot njegov ameriški duhovni oče se tudi gospod Schwart dela velikega bojevnika zoper 1 komunizem, to pa tako, da vsakogar, ki mu ni všeč, kratkomalo proglasi za komunista in ga potem preganja z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Seveda ne gre tu za noben boj proti sovjetskemu imperializmu, temveč za brutalno ohranitev izkorišče-valskega rasnega sistema. Da je to res, naj nam pokaže nekoli- ko primerov: Ljudem, ki jih tako proglasijo za »komuniste«, je prepovedana udeležba pri vseh javnih manifestacijah, zborih, prireditvah, da! — prepovedan jim Je celo vstop v kino dvorane in cerkve. Zastopniku domačega prebivalstva v južnoafriškem pai-lamentu belcu Samu Kahnu so tako prepovedali vstop na seje parlamenta, češ da je »komunist«. Kakor hitro se je izvedelo, da bo na parlamentarne seje namesto njega prihajal njegov namestnik, je minister takoj proglasil tudi njega za »komunista« in tako preprečil vsako črnsko zastopstvo. Črni na belem kontinentu Bela petokraka zvezda je znak ameriške demokracije, »znak svobodnega naroda«, kakor piše v uradni »Zgodovini Združenih držav A-merike«. Na tem belem kontinentu, v severni Ameriki, pa živijo milijoni bivšin sužnjev, sedaj svobodnih črncev. Američani se radi hvalijo, da so tudi v tem oziru dosegli po-popolno |svobodo in pravno enakost, da so se črnci polagoma vključili v družbo belcev kot enakopravni člani. Teh trditev res ni podcenjevati. V današnji Ameriki so posamezni črnci na precej vidnih javnih položajih, nekateri so znani pisatelji, drugi advokati Sn zdravniki, nekateri profesorji na koledžih, nekateri — irv.teh je najmanj — razpolagajo s precejšnjo imovino. Večina ima še vedno slabe službe. Delajo kot natakarji, vratarji, čistilci čevljev, nosači, pomožni delavci vseh vrst, težaki, lift-boyi in šoferji. Živijo, v slabih stanovanjih, ker pač ne zaslužijo dovolj, da bi si privoščili boljša. Če Američane Vprašamo, zakaj je tako, nam odgovarjajo da zato, ker črnci nimajo zadostne izobrazbe. Tu je dejanski ključ »črnskega problema«, kakor ga sami imenujejo. Dati črncem polno možnost enake izobrazbe pomeni, rešiti ta nesrečni vozel, ki je nastal za Ameriko s prvim transportom črnih sužnjev z britanske Zlate obale in iz današnje Liberije. Prav zato se je tudi dvignilo v južnih ameriških državah toliko prahu, ko je pred tedni vrhovno sodišče odločilo, da rasna segregacija v državnih Išolah (ni v skladu 2 ameriško (ustavo. Ko je vrhovno sodišče izdalo omenjeni proglas, so vodilni državniki nekaterih južnih držav ZDA pohiteli z izjavami ogorčenja in (protesta. Čeprav sodišče poudarja, da je samo določilo osnovno načelo in da ne bo zahtevalo takojšnjih reform v šolstvu, so se potomci bivših sužnjeposestnikov zgražali 10 užaljeno ugotovili, da »je sedaj ustava samo še košček papirja, ki ga z iVsakim dnem vrhovnf sodišče vse bolj mečka in trga«! Zagrozili so, da bodo vs^ državne osnovne šole spreme-nili v Iprivatne, za katere seveda ne velja določilo vrhovnega sodišča. Volk — sodišče bo [sit, koza pa cela. Stara «svetla tradicija« rasne diskriminacije v prosvetnem sistemu južnih držav ZDA pa b 8- av*usta d°" ročen svojemu namenu tudi ZB NOV * Predoselj je |za poldne. bivši Majdičev Otok, ki bo ta- Psovanje tega dne pripravi- Zvečer pred praznikom bodo Lj-,.....,^ la obširen program, s katerim v Bntofu člani KUD uprizo- bo tna predvečer praznika in rili potek dogodkov, kot so se na praznik počastila spomin teh vrstili v noči od 27. na 28. ju- ———_____________ ni j 1941, ko je Gestapo v vasi dočim bi iRafaelu (Jože Kovačič) bolj herojska maska kondotije-ra nesporno prispevala h ko- gledu nanj. di lepo prevedla. Osnovni kon- mi(.nosti |Znacaja. Prav to (je Izza (kreature lakomnega frna- cept je za spoznanje pfetežak, tipično za Italijana: pod boje-lomeščana se ti zareži iz te, očividno pod vtisom prve polo- vito (masko zajčje srce. navidez taho nezahtevne kome- vice označbe »tragikomedija*. Močno zarisan je stotnik Jo-dije, še odurnejša spaka ne- Tempo igre je živahen, vendar teta Pristova. Možak je bil pri smiselnega osvajalskega milita- Fleretova včasih oder preveč Waterlooju general, če ni zmr-rizma, plastično prikazanega is nasilno razgiblje, na drugem znil pri Berezini. Prizadevnega pošastno prispodobo drvečega mestu pa dopušča daljše pre- vojaškega pisarja je zaigral Me-voza, s katerega ne moreš več sledke popolnega brezvetrja. ri.~ ?*" ?Vv6,h padUh, borcev.^ Osrednja odskočiti, ali s cinično maka- Stilno neenotnost igranja še brsko sentenco o misli, ki se podčrta sama po sebi sicer zelo tod Mayr, Cezarja Carottija pa Maks Reš. France Bratkovič I J 99 ko postal last vseh delovnih ljudi v Kranju - Kranjski otok. ^0 tega dne bo zgrajen tudi niost čez Savo in urejene stopnice za Bežkovo hišo. Na ta način bodo imeli delavci, zapo-fileni v »Tiskanini« in prebival-ci Gorenje Save skoraj polovico bliže v center mesta kot doslej. N Pregled kulturno-prosvetne dejavnosti a seji predsedstva Okraj- Primskovem ima sedaj okoli 150 kalnem domu, je skupnost že nega sindikalnega sveta, članov in je dokaj aktivna. |Tu- vložila težke milijone, toda zdaj ki je bila pretekli teden v di lepe prostore ima, vendar še niso bili dograjeni. Letos bi Kranju, so (razpravljali pred- mora za uporabo dvorane v za- rabili okoli 12 milijonov dinar- vsem o delovanju DPD »Svo- družnem domu vsako leto jpla- jev, da [bi bili ti prostori upo- bod» v kranjskem okraju. Na čati 100.000 dinarjev amortiza- rabni. Odborniki so grajali od- vaščanonT in gostom ponovno seJ° so Povabili tudi zastopnike cije. Vprašanje je, ali je k kme- nos LOMO do te gradnje, ker aretiral (ljudi. S tem bo vsem prikhcano v spomin vse, kar so fašisti počeli z našimi ljud- poedinih društev. V zvezi z de lom zadnjega kongresa »Svo Od 19. do 26. junija bo v Do 1. avgusta bo popravljena Kranju zanimiva razstava kul- tudi lesena brv, ki veže Pla- turno-prosvetnega dela v okraju, ki je obenem prva te vrste tijski zadrugi pri dobičkih, ki jih v letošnjem planu zanjo ni ima, in od katerih je dolžna predvideval sredstev, mi in kar je čakalo naš rod, če bed« v Celju so člani predsed- določen del prispevati tudi v Tako se je predsedstvo OSS ne bi prav ti prvoborci raz- stva ugotovili, da je vprašanje kulturne namene, res potrebno na svoji svoji seji dotaknilo ob- plamteli iskro upora. Tisti, ki vzgoje ljudi najbolj pereče, ker zaračunati tako visoko najemni- širne, problematike delovanja so bili takrat med I aretiran«, društva še niso našla pravih o- no- Na to nai odgovori upravni »Svobod«. Preko sindikalnih or- odbor! ganizacij bo nudilo »Svobodam« v Slovpniii Skušala hn nHka bodo s Pripovedovanjem dogod- blik za to delo, manjka pa jim PaZtfaVn menih LtfSeh^naSož^gSl kov ob tab°rnem ognju osvežili tudi prostorov. Kljub temu, da t Tudl »Svoboda« v centru ima vso pomoč da se bo njihova IKUĆblUVU rUUlUl ZW» uspehe na področju sol.tva, in ,SDomin ,nfl tiste dn1_ .p Kran. nnm„mhin ,^M*Lu_ težave s prostori. V nove pro- dejavnost čimbolj razširila med del V Kranju nas je letos prijet- zdravstva Ljudske Ljudske tehnike, fizkulture, gledališča itd. Sodelovale bodo vse šole od Jo presenetila izbrana razstava otroških vrtcev do osnovnih in ženskih ročnih del na ii. drž. strokovnih šol, telesno-vzgojna ^•mnaziji. Prva lt ta po osvobo- društva »Partizan«, gledališč«, ditvi je poučevanje ročnef.a de- knjizriice in muzeji kranjskega a izpadlo iz šolskega programa okraia. Razstavi se bo pridru- odkrit;>u spominskih plošč 8?7 aktivnih prosvete' in utrdili sPomin na tiste dni. je Kranj pomembno industrij- ' Prav tako bodo na Kokrici s sko središče, je v »Svobodah« primernim sporedom proslavili včlanjenih premalo delavcev, predvečer praznika. v petih društvih kranjskega Priprave za praznik so 'že v okraja je trenutno včlanjenih polnem teku tako na Kokrici 1084 članov, od katerih je Je kakor v Britofu. Prav tako je 586 aktivnih. V prejšnjih SKUD za glavno proslavo, ki bo po pa je bilo od J280 članoy kar in pravilno je, da ga danes zo- žna tudi Mladinska knjiga iz Pet uvajajo V učne načrte. 2en- Ljubljane. (Se prav posebno %> ročno delo namreč spada k razveseljivo pa je sodelovanje vsakodnevnim hišnim opravilom Društva arhitektov. Priključili *ato je potrebno, da se temu se nam bodo z razstavo »Od sta- Privadijo dekleta že v otroških re k novi žoli<<) ki je že v *etih. Letošnja razj'ava v Kia- a" Ljubljani vzbudila veliko zanl- °° • u■ , lx ^8 f e- 'ti t»aw~h,<&]i.mm ^ SJL občinski praznik občine Predo store, ki jih gradijo v sindi- ljudstvo. Razmišljanje ob nastopu mladinskega pevskega zbora v Kranju Letošnja koncertna sezona je zbor ne poje dovolj sproščeno, za Kranj precej bogata. Poseb- Vendar moramo ugotoviti, da Po izjavah članov predsestva no miadinski (koncerti so zelo se je zbor častno uvrstil (med ga nedelja v mesecu avgustu in predstavnikov »Svobod« je po,gosti, kar je razveseljiv po- kvalitetne zbore, kar je vse- v Predosljah, že vse pripravljeno. Za vse to skrbi posebni pripravljalni odbor, ki marljivo dela in skrbi, da bo praznik res uspel. Odslej pa bo vsako leto dru- Ce upoštevamo dejstvo, da so v »Svobodah« vključeni večinoma novi člani, nastane vprašanje, kje so ljudje, ki so delovali v SKUD. eden osnovnih vzrokov za tako jav ^ kratkim gmo irne]1 kakor močna pridobitev za na- nju prikazuje celo vrsto zelo le- manie Pokroviteljstvo nad raz- P'h del, vezenin, pletenin itd. stavo *ie Prevzel Svet za kultu- slje' Vsi tisti' ,ki so bili v par" mrtvil° pomanjkanje prostorov, priliko poslušati koncert mla- še mesto r»_ . . . bWVO Je prevzel OVei Cd. K.U11,U «-«„11, „ „„x:u r---av, 1__j_ 5o Jintohnn ,r ^ni ne spomnijo najstih predvajall v risalnici diralo rnflardovUSevo opereto Gostovanje ma Primorskem bo ^vU ter zbTr's svot^sugel *l^nj. ncTinvnp 5nio vrtr-**,^,^* fiimo ■»»•_,_ ™________ •_ „•_..,. ^.^ , .» pravu ter zDor s svojo tako da je petje podobno strinjati z dejstvom, da nasto- J unačkova nredavala n 7rno? bili lepo obiskani. Izredno aku- gostovanje finančno podprla in instrumentalnemu muziciranju. Pa *a gimnazijski prireditvi ne- ^ega"X{rrn"Dotrebna "pisana liivosti šolskega otroka 24 iu- StiČna dvorana Je dala g°st°va- pa prebivalstvu Tolmina za to- Seveda ima to tudi svoje meje, gimnazijsko glasbeno telo ker >cađ ampTk t^LeTisTe ^aob SS%S&B pa bo- ** efekt- ™ *° S^em« je vsako pretiravanje v fra- ^ ^rve kot je blago. »Inteks« v sta dr. Premrov in dr. Marko- va]eni nastopajoča na |jeseni- Da se priključi vsem, ki so- ziranju, ki_ je usmerjeno le na lastnih sil, ki bi lahko izpol- ^anju je včasih delal prav le- vič v šolski zbornici predavala škem odru- Občinstvo, ki spr- čustvujejo in po svojih mnočeh zunanji učinek, v škodo (glasbe- nile celovečerni glasbeni pro- f° blago za te namene in zaže- o mentalni higieni. Predavanja va kar ni moglo verjeti, da pomagajo poplavljencem celj- ni zgradbi in notranjemu izra- Sram- Nenormalno je tudi, da etlo bi bilo, da bi zopet prišel bodo spremljana s skioptičnimi nastopajo v »Mali ,Floramy« sa- skega, šoštanjskega in krškega zu glasbenega dela. Intonacija morajo kvalitetni zbori ipure- 114 trg. Jugoslavija izvaža mno- slikami. \ mi Jeseničani, Ise je ogrevalo okraja, je jeseniško gledališče je bila ves čas dovolj čista, le Jatl svoje koncerte na penierijl go Vezenin, vendar ta izvoz prav Za nedeljo, 27. t. m. dopoldne, od prizora do prizora in dajalo uprizorilo Tijardovičevo »Malo na določenih fcnestih ismo opa- mesta, medtem ko služi Sindi- *aradi pomanjkanja materiala je prevzela vodstvo razstave nastopajočim priznanje z bur- Floramy« v korist poplavljen- žili rahel padec. V ritmičnem kalni dom, ki bi moral biti sre- ^pada. Ob tem naj se zamislijo dr. Kuraltova, šef šolske poli- nimi aplavzi. Tudi Tolminci so cev. IS Ito predstavo, ki je bila pogledu je bil zbor brezhiben, dišče kulturnega udejstvbvanja ^aša uvozna in izvozna podjetja, klinike v iLjubljani, ki bo tol- se predvsem navduševali za v sredo v Mestnem gledališču ker dosega krasne pianissime. Kranja, povečini le pridobitve- ?a tudi domače tovarne naj jiz- mačila obiskovalcem predvsem pevski fcbor, dajali pa so pri- na Jesenicah, je bila opereta Le škoda, da dvorana ni ma nemu podjetju; to pa zgolj iz luJejo spet primerno blago važnost skrbi, za zdravo telesno znanje tudi folklori; baletu, lor- »Mala , Floramy« uprizorjena vseh imestih dovolj akustična, materialnih razlogov. vezenine. in duševno rast otrok. kestru in glavnim igralcem — zadnjikrat. Zato je marsikdo dobil vtis, da 4194 4286 Za uečjo specializacijo V Selcih se še niso sporazumeli Pred reorganizacijo trgovske mreže v kranjskem okraju ■ * Ko smo 16. maja na občinski nega koli določenega načrta. Za- 1. julija stopi v veljavo zve zna uredba v reorganizaciji in decentralizaciji trgovske mreže. Ker so priprave za izvršitev uredbe v polnem teku, in kar je sama decentralizacija povzročila široke in živahne razpr ave z najrazličnejšimi mnenji in gledanji, smo se odločili tudi v našem listu opisati problematiko v zvezi z reorganizacijo trgovske mreže v kranjskem okraju. Stanje trgovin pred vojno Ce pogledamo, kakšno je bilo zaposlenih v trgovinah, močno stanje trgovske mreže pred voj- okrepila, saj pride na enega no in ga primerjamo z današ- zaposlenega v trgovini le 79 njim, nam pade predvsem v oči prebivalcev pred vojno pa jih dejstvo, da je bilo leta 1935 na je bilo 80. področju kranjskega okraja 670 Toda s takim stanjem vseeno prodajaln, medtem ko jih je ne smemo biti zadovoljni. Skrbilo v letu 1953 le 380. Toda beti moramo za nadaljnje raz-pri tej primerjavi moramo pri- širjenje trgovske .mreže, seveda pomniti, da so v predvojnem v krajih, kjei so za ito ustrezni številu upoštevane tudi trgovi- pogoji. ne na popolnoma obrtniški Morda ne toliko povečanje, osnovi. Ce primerjamo š'e/.li kolikor ,še večja specializacija, trgovin še, kolikj pre'M1 bi bila n. pr. potrebna v sa- valcev je odpadlo na en obrat mem mestu Kranju, kjer brez bi videli, da je leta 1935 odpad- d /orna pogrešamo ločeno mod- lo na eno prodajalno 98 prebi- no trgovino in trgovino, ki bi se s S 1. julijem pa se bo podjetje konferenci SZDL v Selcih iz- to je tudi upravičeno zgražanje »Sadje« reorganiziralo |v (tri brali 14. julij za občinski praz- že imenovanega dopisnika, ko podjetja. Samo »Sadje« bo osta- nik in se tako hoteli oddolžiti poleg ostalega (navaja obsojalo grosist, poleg tega pa bosta prvim žrtvam narodnoosvobo- nja vredne pogoje, pod katen-še dve detajlistični podjetji, vsa- dilnega boja, nam nikakor ni mi bi se selški planinci le po-ko s 4 prodajalnami. Od pod- šlo v račun stališče tukajšnje-jetja »Kokra« se bosta osamo- ga planinskega društva in nje-svojili prodajalni manufakture govo omalovaževanje naših skle-in galanterije na Titovem trgu. pov. Društvo hoče namreč na Podjetje »Preskrba« bo posta- isti dan otvoriti kočo na Kalilo grosist, 2 do 4 prodajalne pa tovcu, čeprav bi bila se bodo osamosvojile. Ostale pa dolžnost, da se spontano pri-bodo tvorile detajlistično pod- druži proslavi,, pri kateri bi jetje s 7 prodajalnami. »Pre- m0rale — tako bi bilo vsaj pri- Kako bo izgledala trgovska mreža v okraju po reorganizaciji Sama uredba je glede bodočih organizacijskih oblik trgovine precej široka in dopušča več možnosti. Delo okrajne trgovinske zbornice je šlo v smeri izpopolnitve uredbe in (je osvojila princip, da postanejo prodajalne gospodarsko samostojne, da same nabavljajo blago, vendar naj bi več teh samostojnih prodajaln imelo skup- -h - detallistično nodiet- x"t™*~ XI, va"J vojne borbe in seveda tudi ne imela nekak ?_rana" ?_°. _ae.J "-° ?„i. čakovati - sodelovati vse or- „ nrn<3lavf> wi ^„„t. govarjali o prestavitvi svojega slavja. < Tovariš Košir je po vsej verjetnosti prezrl, da je naš sedanji predsednik Planinskega dru- njegova ^tva vsa '*eta NOB prespal v skrivališču svoje hiše in da kot tak nima in ne more imeti smisla za vse medvojne in po- no upravo, ki bi uslužnostni značaj. Skrbela bi za dovoz in prevoz blaga in podobno, i \ v Tržiču in Skofji Loki do bistvenih sprememb v reorganizaciji ne bo prišlo. v Železni- prodaje blaga na kranjskega okraja. ganizacije iz Selške doline. Zato se mi kih bodo 4 trgovine, v Zireh pa 2 podjetji z dvema prodajalnama, poleg tega pa še 3 zadružne trgovine. Delno so decentralizirali tr- za proslave, ki so zanj deveta briga. Od človeka na takem ne pa bodo samostojne, vendar ^'"^ ^SinaK^ P°ložaJu Pa se vendarle zahte- -------- --------- dopisnika tov. Martina Kosir- va drugačen odnos do naše ja, ki v svojem članku pod stvarnosti, zgrajene na teme-naslovom »Obletnic NOB n« jjih NOB. Svobodo si je naše moremo prestavljati« — obsoja ljudstvo priborilo s krvjo, zato tak netovariški odnos. ne smemo dopustiti, da bi kdor- Vsekakor je važna ugotovitev, koli omalovaževal spomine na da organizirajo v ISelški dolini svetle tradicije ljudske revolu-različne prireditve brez kakrš- cije. J. Šolar je, /od katere se bo osamo svojilo 6 prodajaln, 4 prodajal bodo imele skupno upravo. Trgovsko podjetje »Tkanina« pa bo postalo grosist s pravico področju Kaj pa kader? Bojazen, da bo z decentralizacijo trgovske mreže prišlo do valcev, v letu 1953 pa 255. Te bavila s prodajo baiv, morda govsko mrežo v Ki-anju že 1 številke pa nas ne smejo vzne- tudi specializirano prodajalno januarja, ko so se od podjetja problema brezposelnosti, je po miriti, kajti kapaciteta trgov- z urami Te trgovina hi kaza- »Merkur« Odcepila tri podjetja polnoma neutemeljena. Nasprot Novo društvo LT v Smledniku skih obratov se je napram lo že v predvojni, z ozirom )na število noviti. najkrajšem času usta- ter od podjetja »Kokra jetje »Živila«. pod- no! Sposoben trgovski kader bo trgovinam v novih pogojih še bolj potreben; kajti boljša postrežba bo spričo večje konku-kurence zahtevala sposobne delavce. Taki pogoji bodo vzpod Okrožnica it. 5 šenčurska gasilska godba Na osnovi sklepa III. redne seje upravnega odbora dne 28. V preteklem letu je PGD .Sen- tudi mladinsko gasilsko godbo, ganizacijo bo potreben pravza- maja fn sklepa V redne seje cur praznovalo 55-letnico obsto- v kateri deluje 11 mladincev in prav vsaki prodajalni knjigo- ja društva, ki je bilo združeno 13 pionirjev. Nastopili so letos VO(jja. Toliko knjigovodij pa z razvitjem društvenega prapo- na proslavi 1. maja. kjer so sevecja pri nas ni. Sedaj si si- Imajo svoj avtomobil, po- pokazali lep napredek. Preteklo nedeljo so v Smled- pogoje za svoj obstoj, niku ustanovili novo društvo Ameriški rojak Frank Knific, Ljudske tehnike. Do te ustano- ki se prav sedaj mudi v svojem vitve je prišlo zaradi likvida- kraju na počitnicah, pa je no-cije prejšnjega avto-moto dru- vo ustanovljenemu društvu pobuda marsikateremu uslužben- štva v Trbojah. Po uspelem ob- daril pet dolarjev in članstvu cu v upravah podjetja, ki mor- čnem zboru, ki mu je prisostvo- želel obilo uspeha pri pionir-da ni bil polno zaposlen, ali valo tudi večje število pred- skem delu na podeželju. pa tudi ne dovolj sposoben stavnikov ljudske oblasti in _ za izpolnjevanje svoje dolžnosti, množičnih organizacij, je novo izvoljeni upravni odbor že na svoji prvi seji ustanovil sekcije društva. Sklenili |so, da bodo imeli avto-moto, brodarski, fo-toamaterski in radioamaterski krožek, ki jih bodo vodili posamezni najbolj delavni člani LT. i da bo poskrbel za s^-okovne izobrazbe. izboljšanje Ta odvečni kader v upravah bo pač moral zagrabiti za delo v trgovinah. Prav posebno pereč pa je knjigovodski kader. Z novo or izvršnega sekretariata z dne 7 t. m. sporočamo in naročamo vsem prostovoljnim gasilskim ra društvom v okraju sledeče; 1. Vse prošnje za odobritev gasilskih prireditev in nastopov so odslej vezane na pritrditev sektorskega in brigadnega poveljnika lodnosno njegovega namestnika. Prošenj, ki ne bodo odobrene po tem navodilu, pisarna Zveze odslej ne bo več potrjevala. 2. V času od 14. t. m. pa do konca meseca junija, naj vsa društva izvedejo masovne (sestanke zaradi pregleda celotnega članstva. Obrazci za vabilo bodo te dni poslani vsem društvom. O teh sestankih je potrebno obvestiti brigadnega poveljnika in pa člana upravnega odbora Zveze, ki deluje na tem območju. Po izvršenih sestankih naj vsa društva obvezno dostavijo poročilo o stanju članstva na obrazcih, ki jih bo- trebno gasilsko orodje z imotor-do prav tako prejeli te dni. Ta no brizgalno in dva bazena, ka-poročila morajo biti na Zvezi tera so zgradili člani is prosto-najkasneje do 15. julija 1954. To voijnim delom, pa ne spremeni roka za dosta- Društvo ima tudi godbo na vo rednega tromesečnega poro- pihala že od leta 1930. Da bi čila. pritegnili h godbi čimveč mla Upravni odbor bo zaprosil občinski ljudski odbor, da bi društvu odstopil hišo splošnega cer več podjetij pomaga z enim ijudskega premoženja, kjer si knjigovodjem, kar pa iz več razlogov ni priporočljivo. Temu problemu namerava priskočiti na pomoč Trgovinska zbornica, ki misli organizirati za sposobnejše trgovske pomočnike posebne tečaje, kjer bi se priučili vsaj osnovnim pojmom bodo, člani pripravili društveni dom, delavnice in garažo. Imajo namreč tudi svoj avtomobil, tako da bo avto-moto sekcija lahko kmalu pričela z delom. Občni fcbor društva je nakazal smernice, po katerih naj iz knjigovodstva. To iniciativo članstvo v prihodnje dela, da se ne bo ponovilo tisto, kar se je zgodilo v Trbojah, kjer so morali avto-moto društvo razpustiti kljub temu, da je imelo Mladinski godba na pihala v Šenčurju Veliko skrb posveča godbi njen vodja tov. Janko Golob. Društvo je pričelo tudi že s je treba vsekakor pozdraviti. Kajti posebno majhne .trgovinice z relativno majhnim prometom ne bodo prenesle posebnega knjigovodje. Zato bi bila zelo dobra rešitev s trgovskim pomočnikom, ki bi bil delno knjigovodja, delno pa bi pomagal v trgovini. In cene? Vsak bralec bo verjetno ta Pismo iz Martuljka V nedeljo, dne 13. junija, je bila v šoli lepa razstava otroških izdelkov. V kotu sobe je bila zelena planina s pastirskimi kočami in ali se belim skalovjem. Po stenah so bodo po decentralizaciji, spri- bile risbe, planinsko !cvetje in čo povečane konkurence, cene drugi motivi iz našega sveta, /.nižale? Deklice so razstavile po mizah V začetku, ko se je o izva- velike in male pisane prtičke z koj postavil vprašanje, pripravami za graditev novega janju uredbe le .razpravljalo, je belimi čipkami. Mnogo je bilo gasilskega doma, ki bo rist skupnosti. Aktivnost ko- bila večina mnenja, da se bodo lesenih izdelkov: grbi, podstav-tega morale cene nujno povišati. Ta- ki za ure in cvetlice, malo po- 3. Zveza je založila obrazce dih mox; so Qu dnevu proslave društva lahko služi mnogim na- kun bi pojasnili, da so te bo- hištvo in razne živail. Otroci za potrdila o opravljenih izpitih za čin izprašanega gasilca. Društva naj te obrazce od 14. t. m. dalje dvignejo v pisarni Zveze proti plačilu. 4. Ponovno opozarjamo vsa Dneva republike 1953. ustanovili šim društvom za zgled. Proslava gasilskega dne jazni popolnoma neutemeljene. Mladinskega doma so izdelali V najslabšem premeru bodo cene po reorganizaciji trgovine ostale iste kot doslej. Pričakujemo pa lahko delno znižanje, kajti razumljivo je, da v živobarvne izrezanke in igrače iz plastilina. Zene so prispevale prekrasne cvetoče lončnice, da je bil rastavni prostor se lepši. Ljudje so z velikim zanimanjem obiskovali našo razstavo. Ponosni smo na svoje Izdel- Po poročilih, ki smo jih pre- radi premajhne udeležbe čla društva na pravilnik o gasilskih jeli od poveljnikov brigad in nov. Tu se opaža, da uprava novih pogojih, osamosvojenih uniformah, ker se zopet jav- od članov upravnega odbora zavoda posveča premalo paž- prodajaln ne bo bremenil plač-ljajo primeri nepravilnega no- Zveze, ki so ta dan posetili nje gasilski organizaciji. PGD ni sklad za številne uslužbence šenja gasilskih uniform in o- mnogo naših društev, je raz- Podljubelj je izvedlo napad v upravi. In če /bodo odpadli znak za čine in funkcije na teh vidno, da je večina društev prav dobro in je doseglo pri odnosno če se bodo zmanjšali ke- Drugo leto pa bomo ustva uniformah. prav lepo proslavila Gasilski ocenjevanju skoraj največ točk. 5. Vsa društva, ki nameravajo dan. Tako je v Itržiškem sek- v kranjski brigadi :je pro-vložiti prošnjo za podporo pri torju posebno pohvalno orne- siaviia gasilski praznik večina gradnjah ali novih nabavah o- niti društvo Leše, ki je imelo društev ter so okrasili domove in razobesili zastave, očistili o-rodje, imeli razne vaje, predavanja in sestanke. V Mavčičah so udarniško gradili gasilski dom, bilo je zelo živahno, saj že samo ti stroškL poleg še rili še kaj lepšega, raznih drugih, se bo to moralo odraziti tudi na maloprodajnih cenah. Martuljk 70 Ervln Breci, I. r. gimnazije, preme, naj s tem pohitijo, da lepo okrašen dom, postavljene se bo lahko ugodilo najnujnej- slavoloke ter je izvedlo skupno šim potrebam. Na pomoč! Sekretar: Metod Rotar Okrajni poveljnik: Joško Šiling Predsednik: Maks Tvrdy s PGD Sv. Nežo praktične vaje. V Kovorju je bila posebno vidna gasilska izložba v hiši blagajnika tov. Ribnikarja. Po- . , «, . „ , . . , , je delalo 43 članov in članic, 6 leg tega se je ta dan tekmo- . ..„._ ~ Tl _______ valo v sekt. Tržič v hitrosti, di- AKADEMIJA ob 55 letnici PD Kranj sciplini, prožnosti članstva pri praktičnih vajah. Društvo Golnik se ni udeležilo teh vaj za- veznikov pa je prevažalo material. V »Tiskanim« so imeli že v soboto praktične vaje, proslavo in počastitev padlih ga- Letos foo naše Planinsko dru- ki so tudi aktivni planinci, štvo slavilo 55-letnico svojega Igralci Prešernovega gledali-obstoja. Ob tej priložnosti žele šča bodo uprizorili skeč o Tre-naši planinci poudariti tudi bušnikovih planinskih podvigih, 60-letnica PGD v Komendi silcev, pa tudi 2 predavanji na kulturni p0men planinstva, ki moški pevski zbor »France Pre-proslavi. Prav pohvalno je bilo praznovanje Gasilskega dne v PIGD »Inteks«, kjer tje imelo Prostovoljno gasilsko društvo dic lin drugih krajev. Ob dveh Komenda je 30. maja proslavi- so se zbrali vsi gostje pred ga- stva, izpite za izprašane gasil-lo 60-letnico svojega obstoja, silskim domom, odkoder se je ce ženske desetine. Imeli so tu- Na predvečer praznika je imel razvil svečan sprevod proti di vaje> pri katerih je delovalo ličnih organizacij, toda le taki, tov trg. društveni odbor slavnostno se- slavnostnemu prostoru. Na če- 52 članov. Tudi PGD Kranj Je jo v zadružnem domu, nakar je lu povorke sta jahala dva gasil- imeio shrambišče lepo okraše-sledila proslava v Domu v Ko- ca z zastavami, nato so sledile ^ z zelenjem in zastavami a mendi. Naslednje dopoldne je narodne noše tna konjih in peš, na predVečer vaje in zaprisego bilo v Komendi izredno živah- za njuni pa so se razvrstili stan £ianstVa no. Prišlo je mnogo gostov iz in mladi gasilci. Slovesnost pred vseh okoliških krajev. Ob 9. uri Domom je otvoril predsednik Bila pa so tudi društva, ki je prispela tja poklicna gasilska društva tovariš Franc Sršen. Za tega dneva niso praznovala kot ^ Ljubljane. Občinstvo je kljub kah, pel pa je dekliški tercet. milica in nekaj jgasilskih čet iz njim so govorili številni doma- bi bilo treba. Se več, niti niso ve- izredno lepemu vremenu proti Poslušalci iso slepe učence o-Ljubljane. Omenjene čete so čini in ugledni tuji gostje, kt dela, da je ta dan njihov praz- pričakovanju napolnilo dvora- snovne šole in nižje gimnazije odlično izvedle gasilske vaje in so vsi izrazili priznanje ko- nik. [Marsikje pa smo pogrešali no. iS tem je pokazalo razume- nagrajeveli z močnim aplavzom, za svojo izurjenost in spretnost mendskemu gasilskemu društvu med članstvom predsednika In vanje in ljubezen do slepe mla- Po koncertu je 1 organizacija žele navdušeno pohvalo občin- za njegovo aktivno in požrtvo- poveljnika. Za ta društva izgle- dine, ki se pod vodstvom svo- žena iz Podbrezij pripravila na-etva. Popoldne so prišla v Ko- valno delo. Zatem je društvo da, da zastonj izhajajo Bilten in jih vzgojiteljev usposablja za stopajočim gojencem in njiho-mendo še gasilska društva iz razdelilo odlikovanja nekaterim »bjave v Gorenjskem gasilcu v koristne člane družbe. Gojenci vim vzgojiteljem skromno, a Kamnika, Mengša, iz Most, Vo- najbolj zaslužnim članom. »Glasu Gorenjske«. so friastopill s prav dobro pri- prisrčno pogostitev. že samo po sebi človeka* etično šeren« bo zapel nekaj gorjan- dviga in vzgaja. skih, dalje bosta sodelovala tu- V Prešernovem gledaUšču v di Gorenjski kvintet in Glasbe- društvo proslavo, prisego član- Kranju bo v ponedeljek, 21. t. na šola. m., ob 20. uri akademija, na Vstopnice so v predprodaji kateri bodo sodelovali člani raz- Planinskega društva Kranj, Ti- >rganizacij, toda le taki, tov trg. Koncert slepe mladine 13. junija, so v Podbrezjah go_ pravljenim koncertom. Igrali so štovali v prosvetnem domu ;go- harmonikaški sekstet, šramel, jenci Zavoda za slepo mladino solisti na violinah in harmoni- Gospodarske novice iz vse driave VEČ LIGNITA V RUDNIKU KRETA Proizvodnja lignita v rudniku Kreti bo letos petkrat večja kot leta 1939. Rudarji bodo letos izkopali 1,450.000 ton lignita, kar je za 200 tisoč ton več kot v lanskem letu. NOV MLINSKI KOMBINAT V Virovitici grade velik mlinski kombinat, v katerega bodo investirati okrog 300 milijonov dinarjev. Zgradili bodo pa tudi novo tovarno za predelavo in konzerviranje povrtnine ter sadja. V ZADRU NOVE TOVARNE V okviru tovarne ribjih in rastlinskih olj grade v Zadru novo tovarno kisika. Računajo, da bodo v desetih mesecih proizvedli ca. 7.500 steklenic kisika po povprečni ceni 900 din za steklenico. V bližini Zadra pa je začela obratovati največja o-pekarna v Dalmaciji, ki bo izdelala letno 10 milijonov zidakov in strešnikov. Predvidevajo, da bo opeka iz te tovarne za polovico cenejša kot opeka drugih tovarn. IZVOZILI BODO 140.000 TON PREMOGA Istrski premogovniki, predvsem pa rudnik v Raši, bodo letos izvozili 140.000 ton premoga. Največ premoga bodo prodali v Italijo, Trst, Grčijo, Avstrijo in Egipt. IZVOZ VŽIGALIC Lansko leto je tovarna vžigalic »Drava« iz Osijeka prodala 26.000 zabojev vžigalic v inozemstvo v vrednosti 354.000 dolarjev. Največ vžigalic so izvozili v Anglijo, ZDA, Švico, Egipt, Turčijo in Etiopijo. Letos se bo izvoz še povečal. ELEKTRIFICIRALI BODO PROGO SKRLJEVO—BAKAR Do sedaj je že stekla električna proga od Reke do Skrljeva. Nadaljujejo pa z deli do postaje Plase. Rafinerija nafte na Reki pa namerava začeti elektrificirati progo od Skrljeva do luke Bakar na lastne stroške. MARIBORSKI TEDEN Tudi letos bodo v Mariboru organizirali že tradicionalen Mariborski teden, ki bo od 7. do 15. avgusta. Ze do sedaj se je prijavilo 76 proizvodnih in trgovskih podjetij, predvsem iz naše republike pa tuđi iz LR Srbije, Hrvatske in Makedonije. NOVA TOVARNA LEDU V Splitu je začela obratovati nova tovarna ledu < dnevno zmogljivostjo enega vagona umetnega ledu. Pred pomembnim praznikom jeseniških železarjev V avgustu bo poteklo 85 let od ustanovitve jeseniške Železarne -Zgodovina razvoja Železarne je nerazdružno povezana z razvojem revolucionarnega delavskega gibanja na Gorenjskem Kmalu bo preteklo 85 let, odkar je bila ustanovljena Kranjska industrijska družba. (Dovoljenje takratnega ministrstva za notranje zadeve na Dunaju je datirano s 15. av-SUstom, vpis v trgovinski register pa je bil izvršen dne 18. SePtembra 1869. leta.) Osnovna Klavnica je znašala ob ustanovitvi 600.000 goldinarjev. Za Predsednika upravnega odbora je bil izvoljen baron Michelangelo Zois, za podpredsednika "v"- Seunig, iza tehničnega direktorja pa ji je bil določen Karel L. Luckman. vse deleže fužin in rudnikov Petrova gora na Hrvatskem. Kmalu nato se je vselila tudi v tržiški kot, kjer je kupila ve-leposestvo kneza Sulkavskega s fužino in pilarno, nadalje je-klarno /»Slap« od dr. Stanislava Jabornega ter1 Primožičevi posestvi »Pristava« in »Butter-hof«. To so bile glavne poteze prvega upravnega odbora ,KID za osredotočenje železarske industrije na Jesenicah pred 85. leti. Dejansko pa segajo njene (korenine že dolga stoletja po vsem gorenjskem kotu, kjer so v sta- Pužina v Spodnji Radovni, ki je nehala obratovati leta 1901 Ze v septembru leta 1869 so kupili ljubljanski paromlin v Sentpeterskem predmestju. V Januarju leta 1870 je kupila družba od Zoisovih dedičev vsa Železarska podjetja in posestva **a Gorenjskem. (Nakup je obse-Sal poleg plavžev in fužin na -Javorniku, v Mostah, Sp. Radovni, Bohinjski Bistrici, na Pozabljenem in tna Stari Fužini tudi obsežna zemljišča in rudo-sledne pravice. 2e močno zasut vhod v rudno jamo na Bevšcl Družba je kupila proti koncu 1871. leta vse blejsko vlastelinstvo od Viktorja Ruarda, gra-ščaka na Stari Savi, ki je bilo Prej v posesti briksenskih škofov, dalje plavže in !fužine a Pripadajočimi rudokopi in nedoslednimi pravicami na Stari Savi, na Plavžu in v Mojstrani ter velike gozdne površine na Jesenicah, Hrušici, | Gozd-Mar-tuljku, Kranjski gori in Podkorenu. Da bi si zagotovila potrebne surovine za lastna (podjetja (železno rudo in premog), je družba konec leta 1872 pokupila rih kovačnicah skoraj neprestano udarjala težka kovaška kladiva, s katerimi so žuljave roke nekdanjih kovačev oblikovale (železo in jeklo. Železarska obrt na Gorenjskem je stara že [tisočletja. Železo so v naših krajih pridobivali že Kelti, najdišča rud pa so izkoriščali tudi Rimljani. O tem nam pričajo o-stanki topilnic, najdišča novcev in okraskov na Ajdovskem Gradcu, v vasi Zlan pri Bohinjski Bistrici in pri Jereki na Dunaju,,ki; so jih raziskovali zgodovinarji in arheologi: dr. Wal-ter Schmid z Gašteja pri Kranju, Marlot, Franc Sprung, bivši profesor na rudarski akademiji v Leobnu in znani metalurg Slavko Smolej z Jesenic. Tudi v Karavankah so še vidni sledovi davne železarske tvornosti. V bližini nekdanjih rudnih nahajališč so vidni temelji nekdanjih preprostih peči za taljenje železne rude, obloge, o-stanki žlindre, kopišča za oglje in podobno. Zanimivo je tudi Valvazorje-vo poročilo (knjiga III. str. 393) o Jesenicah: »V starih časih so bile fužine med Savo ih Plavžem na Planini. Tam se je delalo v |četrt in pol pečeh. Te peči omenja svobodščinsko pismo (Privilegium), ki ga je izdal grof Friderik Ortenburškl dne 24. avgusta leta 1381. Ko so pozneje začeli gospodje Bucce-lenl z železarstvom na Stari Savi in na Plavžu, je Izačelo ono na Planini poneha vati.« Kranjska Industrijska družba je imela v obratu več različnih podjetij. V gorenjskem kotu je posedovala pet rudnikov In več rudosledb. Pri Savskih jamah, na Bevšci, Begunj ščicl Zelenici in na Rudnem polju so nakopali do 250.000 metrskih stotov železovca in manganove rude na leto, štirje (plavži pa so zalagali 12 fužin s surovim železom. Na stari Savi in v Mojstrani so bila poleg plavža in pudlarske peči tudi vodna kladiva, ki so obdelovala in oblikovala pudlarsko jeklo. Na Ja-vorniku in v .Spodnji Radovni je bilo poleg plavža tudi več vodnih kladiv. V Bohinjski Bistrici, na Pozabljenem in v Stari Fužini je obratovala visoka peč, dve kupolni peči, pet talilnic z ognjišči na oglje za pridobivanje jekla in surovega železa, ena /valjarna, livarna in vodna kladiva. V bohinjskih fužinah so izdelovali železo in jeklo v obliki polizdelkov (cog-ljev) kot valjeno železje in jeklo v palicah. Letna proizvodnja je v Bohinju iznašala povprečno okoli 20.000 metrskih stotov. Leta 1873. v času hude gospodarske krize na naših železarskih tržiščih, so zasledili tna Begunj ščici manganovo rudo, ki je vsebovala okoli 30% mangana. Svet je tedaj prisluhnil. Mnogo železarskih magnatov iz Evrope in Amerike se je zanimalo za proizvodnjo leskečega železa na Ja-vorniku. Med njimi je bil tudi plavžar iz St. Louisa pri Mar-seillu, ki je tudi začel s proizvodnjo feromangana. Fero-mangan so izvažali v Nemčijo, Francijo, Belgijo, Anglijo in Ameriko. Javorniški feroman-gan je bil leta 1876 razstavljen na mednarodni razstavi v Phi-ladelphiji v Ameriki. Javorniška železarna je zaradi izvrstne kakovosti razstavljenega feromangana prejela posebno priznanje v obliki krasne diplome, datirane s 27. septembrom 1876. To dragoceno priznanje hrani Tehniški muzej na Jesenicah. V letu 1890 so stekle v novi jeseniški železarni v trikotu med Savo, Ukovo in državno Prva visoka peč je v Skednju zapihala 24. 11. 1847., druga 1. aprila 1907., tretja 17. dec. 1913. Prva Siemens Martinova peč 5. 11. 11912., druga 8. jan. 1913. Leta 1897. je ugasnil stari plavž na Stari |Savi, leta 1906. pa še poslednji plavž na Ja-vorniku. Za Jesenice in široko okolico so nastopili trdi časi. Najboljši delavci so (bili premeščeni v Skedenj. Rudniki v Karavankah so bili vsi opuščeni. ŽELEZARNA NA JESENICAH NI POMEMBNA SAMO KOT EKONOMSKI FAKTOR V NAŠI KAPITALNI GRADITVI. POMEN ŽELEZARNE MED OBEMA VOJNAMA JE ZLASTI V TEM, DA JE BILA ZIBELKA NAPREDNEGA, REVOLUCIONARNEGA GIBANJA IZKORIŠČANIH PROTI IZKORIŠČEVALCEM, DELAVCEV PROTI KAPITALISTOM NA GORENJSKEM. OB ZBORU GORENJSKIH DELOVNIH LJUDI V ZAVRŠNICI, KJER BODO UDELEŽENCI OBUJALI SPOMINE NA TEŽKE, A VELIKE DNI, KO SE JE DELAVSKI RAZRED PRIPRAVLJAL NA ZMAGOVITO REVOLUCIJO, PA JE PRAV, DA SE SPOMNIMO POMEMBNEGA JUBILEJA, KI GA BO SLAVIL KOLEKTIV JESENIŠKE ŽELEZARNE LETOS V AVGUSTU. 15. AVGUSTA BO NAMREČ POTEKLO 85 LET OD USTANOVITVE ŽELEZARNE. Štrajk železarjev v javorniških obratih leta 1935 Nešteto kmetov s Planine pod Golico, ki so dolga desetletja prevažali rudo na Jesenice,, je prišlo ob delo in kruh in zamrlo je živahno življenje na planinskih potih in cestah. zapuščen plavž v Bohinjski Bistrici. 18. oktobra 1890 uničil požar ga je Moderna visoka peč v skednju perji). Obratovati je cesto prve martlnovke, valjar-ne, predelovalni In pomožni obrati. S tem je nastopila za Jesenice in široko okolico nova doba. doba gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka. Na Jesenice so prihajali delavci, mojstri, tehniki, inženirji, tigovci in obrtniki iz raznih slovenskin krajev. Prišli so tudi iz daljnih pokrajin slovanskega juga, s Češkega, s Poljske, Avstrije, Nemčije in Italije. Jedro vsega delavstva pa so tvorili potomci nekdanjih rudarjev, plavžarjev in fužinarskih delavcev iz Bohinja, Sp. Radov-ne, Stare Save in Javornika, ki so zgradili (trdne temelje sedanji železarski industriji. Spričo veliko večje zmogljivosti nove jeseniške železarne v primerjavi z zastarelim fužl-r.arskim obratom pa je začelo primanjkovati železne rude v rudnikih pod Golico, Begunj ščl-co in Zelenico. Predrag je bil tudi železniški prevoz Jrude, premoga in istarega železa iz oddaljenih krajev in prevoz gotovih izdelkov z Jesenic v svet. Železarska industrija je težila k morju, ki je za vsako veliko gospodarstvo okno v širni svet. Zato je Kranjska industrijska družba (KID) proti koncu minulega stoletja prodala ogromne površine (45.000 oralov) gozd-dov v Bohinju, na Pokljuki, Jelovici, Mežaklji in v Martuljku. Z izkupičkom teh velikih gozdiih površin je začela graditi v Skednju moderno železarno s koksarno in pristaniškimi napravami, s katerimi so hkrati lahko natovorili ali fr-az-tovorili dva velika parobroda. s štirimi ogrevalci zraka (cow-začela leta 1897 Po prvi svetovni vojni je bila velika železarna v Skednju odtrgana od svojega gospodarskega zaledja. Jeseniška Železarna je bila popolnoma navezana na predelave starega železa, ki ga ."ie morala uvažati iz drugih držav in celin. Boj za staro železo je bil vedno hujši. Vodstvo železarne je moralo misliti na gradnjo novih plavžev in transportnih naprav na Jesenicah. Z dograditvijo prvega plavža na Jeseni- cah jeseni leta 1937, je bil napravljen najvažnejši korak za obstanek jeseniške Železarne. Tri leta pozneje, tik pred drugo svetovno vojno, pa je bil zgrajen drugi plavž pod vodstvom domačih tehnikov, z domačimi delavci in domačim gradivom. „ Po zmagoviti narodnoosvobodilni borbi je sprejel delavski razred na svoje ramena najvažnejšo in najtežjo nalogo, obnovo opustošene domovine in izgradnjo nove ljudske države. Železarna Jesenice je prešla v last delovnega ljudstva, ki je takoj po obnovi z revolucionarno silo začelo s kapitalno graditvijo in modernizacijo zastarelih obratnih naprav in vzgojo novih strokovnih kadrov. S prvim petletnim planom pa je delovni kolektiv jeseniške Železarne dobil nalogo, da sam izdela nad 50°/o železa in jekla v državi. To težko nalogo je kljub velikim težavam še pred določenim rokom častno izpolnil. Po zakonu, ki ga je sredi poletja (1950 sprejela Zvezna ljudska skupščina, so prešla vsa proizvajalna sredstva v upravo proizvajalcev samih. Izvoljeni so bili delavski sveti in upravni odbori podjetij. Tako so 20. avgusta 1950 jeseniški železarji na najbolj slovesen način prevzeli Železarno v svoje roke. Z velikimi pravicami so sprejeli tudi velike dolžnosti, ki so jih vse do sedaj častno in vestno izpolnjevali. Iz leta v leto si jeseniški kovinarji postavljajo nove odgovorne naloge, da bi zadostili vsem ogromnim zahtevam domače predelovalne industrije ln velikemu povpraševanju zuna- njega trga. Nenehno skrbijo za strokovni dvig svojih kadrov. Ljudska univerza in Društvo inženirjev in tehnikov prirejata v ta namen številna predavanja, tečaje, seminarje in ekskurzije. Delavski tehnikum zapusti vsako leto 20 visoko kvalificiranih (mladih metalurških teh-nikov-strokovnjakov. Strokovni kadri se šolajo tudi v metalurški industrijski šoli, na kateri absolvira letno preko 40 veliko obetajočih mladih kovinarjev in metalurgov. Višek zmogljivosti pa hočejo železarji doseči z novimi, sodobno urejenimi obrati. Na (ruševinah zastarelih obratov rastejo novi, modernejši in večji. Za obnovo obratov, za nove stroje in sodobno obratovanje žrtvuje kolektiv Železarne vsa svoja razpoložljiva sredstva. V zadnjih letih so bili zgrajeni novi predelovalni obrati za žico in tračno železo, kjer bodo izdelovali tudi belo pločevino, katero moramo še uvažati. Na Javorniku so postavili nove, moderno urejene valjarne, zdaj pa gradijo še valjamo tanke pločevine, ki je v naši predelovalni industriji nenehno primanjkuje. Produkcija |plavžev se je z novimi pražilnimi pečmi in modernimi cowperji povečala za 100 odstotkov, se znatno pocenila, kvaliteta surovega železa pa se Je približala svetovni. * Tako usmerjeno delo jeseniških kovinarjev, ki stremi za popolno osamosvojitvijo in neodvisnostjo naše industrije, ima vedno večje uspehe in je že veliko pripomoglo k napredku naše socialistične Industrijske izgradnje. Po vojni so na Javorniku zgradili novo moderno valjamo. Na sliki: generatorji plinarne v valjarni 2400 na Javorniku Žlica Tristan Bernard je prišel v restavracijo in naročil obed. Natakar mu je urno prinesel juho, gost pa mu je še v istem trenutku dejal: ■— Te juhe ne morem jesti! Natakar se je silno začudil: — Kako to? Saj je juha vsem izredno dobro teknila, vi pa je še pokusili niste pa jo že odklanjate. — Seveda — odvrne Bernard. — Kaj mi koristi, če je bila juha vsem všeč, če pa jaz nimam žlice. 8J5f| Izumila/ Htiktaskopa it* adktitie naktcšcu Za mlade bralce Dolgo so mikrobi nemoteno gospodarili, dokler ni prišlo pred skoraj tremi stoletji slučajno do njihovega odkritja. Odkril jih ni ne zdravnik ne naravoslovec, temveč ho-landskl trgovec Anthoni van Leeuwenhoek (iz. Levenhuk). Ta je kot amater sam brusil leče in si sestavil primitivno povečalo — prvi mikroskop. S tem »REAKTIVNA« RIBA V nekem rečnem koritu v angleški pokrajini Berghshire so pred nedavn!m našli okamenele ostanke tako imenovane »reaktivne« ribe, ki je bila piedhodnik današnjih polipov. Ta riba je živela v dobi dinozavrov in okameneli ostanki, ki so jih našli, so stari okoli 120 milijonov let. Zanimivo je, da se je Ha riba. ki je bila dolga vsega 5 do 7 centimetrov, gibala po principih današnjih reaktivnih letal in ladij. Skozi odprtina na sprednjem delu glave je vsrkavala vodo in jo izločala skozi cevkasto žlezo pod telesom. Izredno hitro se je lahko gibala naprej in nazaj. LETALA IN ATOMSKA ENERGIJA Prav vsi poskusi, da bi tudi letala opremili /z motorji na atomski pogon, so propadli in tovarne v ZDA so z njimi isploh prenehale. Nikakor niso uspeli izolirati motorja tako, da posadka letala ne bi zbolela zaradi radioaktivnih žarkov. Vsi do sedaj znani načini zavarovanja so bili pomanjkljivi. Zaradi tega so mislili skonstruirati atomsko letalo brez pilota, pa so ugotovili, da bi tako letalo lahko povzročilo ob nesreči ogromne žrtve. Ideja o atomskih letalih bo ostala ideja, dokler ne bodo našli materiala, ki bo Idober in lahek izolator. NA SVETU GOVORIJO 6760 JEZIKOV Po podatkih francoske akademije znanosti, ljudje na svetu danes govorijo 16760 jezikov. V dnevnem življenju povprečno izobražen človek ne uporablja več kot 5 do 6 tisoč besed. Homerova antična »Ilijada« in »Odiseja« pa imata okoli 9000 različnih besed, Goethejeva dela imajo 11.000 različnih besed, Shakespeare pa je v svojih dramah uporabljal 24.000 različnih besed! NAJVEČJI KONJ Malo pred drugo svetovno vojno je v Ameriki poginil konj »Hiram«, ki je slovel kot največji predstavnik svoje pasme. Visok je bil 2,10 imetra in težak 1320 kilogramov. DVA JUBILEJA Bostonski klovn Mark Angel je slavil dva jubileja naenkrat in sicer 25-letnico svojega cirkuškega dela in 150-tisočo klofuto, ki jO je dobil v svoji cirkuški karieri. SPOZNAVANJE PO GLASU Slepi londonski sodnik John Fllding, ki je umri 1780. leta, je po glasu spoznal vse osebe, s katerimi je kdajkoli prišel v svoji dolgoletni praksi v stik. Danes ugotavljajo, da je slepi sodnik po glasu lahki razpoznal okoli 3.000 oseb. izumom je tesno povezano odkritje mikrobov. Pogled skozi mikroskop ali drobnogled (nam je odkril poprej nevidni svet drobnih organizmov. S svojim primitivnim mikroskopom je Leeuwenhoek opazoval vse, kar mu je prišlo pod roke. Kar je videl, je vse natančno zapisal in pošiljal svoja poročila britanskemu Kraljevskemu društvu v London. V onem času pa jte-mu niso posvečali veliko pozornosti. Danes gledamo mikrobe pod mikroskopom brez začudenja. Zdi se mam jasno in razumljivo, toda holandski trgovec jih je pred tri sto leti gledal gotovo s povsem drugačnim občutkom, ker je zagledal v kapljici vode, o kateri dotlej nihče niti pomislil ni, da bi no vsebino (juho s semenjem), drugo je pustil neprekuhano. V prekuhani juhi se mikrobi niso pojavili, ker vročina uniči vse živo, pa tudi mikrobe, v nekuhani tekočini pa je vse vr-velo mikrobov. Za Spalanzanijem je oživil nauk o mikrobih genialni Louis Pasteur. Moral je ponovno dokazovati poskuse svojega prednika. Pojavila se je zopet teorija, da se je življenje razvilo iz nežive materije in da tudi mikrobi nastanejo iz prahu. Res so v prahu mikrobi, ampak ti so nastali iz mikrobov. Ako prah z mikrobi ne pride v bučo s hranilno juho, v njej ne bo mikrobov. Pasteur je to dokazal in s tem je bila za Vedno pokopana teorija o nastan- rm ivel je nekoč trgovec. Do-m. ma je imel v kletki slavč-ka, ki je čudovito pel. Nekega dne se odpravi trgovec v svet. Ko je slavček zvedel za to, mu je dejal: »Slišal sem, da greš v svet, tv tuje dežele. Tam živijo moji rojaki. Prosim te, da jih lepo pozdraviš.« »Bom«, je dejal trgovec in odšel. Ko je v tujini prodal vse svoje blago, se je spomnil tudi n;i slavčka in začel je iskati Njegove rojake. Ustavil se je ob vrtu z lepimi vrtnicami in v bližnjem grmu je zagledal slavčka. Ravno peti je začel. Trgovec je pristopil k njemu In zaklical: »Hej, slavček! Pozdrave ti prinašam od brata, ki ga imam doma zaprtega v kletki.« Ko je slavček to slišal, je umolknil in se zgrudil na tla, kot bi bil mrtev. »Če bi vedel, da ga bo tako prizadelo, bi mu prav gotovo tega ne povedal«, je modroval trgovec. Pobral je drobno ptico, jo pogledal in dejal: »Zares je umrla.« Potem jo je položil pod grm in se napotil domov. Toda slavček ni bil mrtev. Počakal je, da je trgovec odšel, potem pa je skočil na noge, si otresel perje in zletel. Doma je trgovca že na vratih pričakal njegov slavček: »Si izročil moje pozdrave?« j£ vprašal. »Seveda. Slavčka sem, pozdravil, ki je pel ob poti. Pa ni bil nič kaj vesel. Kar na tla je padel in (umrl«, je odgovoril trgovec. Od tistega dne ni hotel trgovčev slavček nič več jesti. Cez nekaj dni so ga našli mrtvega. Trgovec ga je pobožal in ukazal, naj ga neso v vrt med rože. i Toda komaj so ga položili na tla, je slavček prhnil in odle-tel. Dolgo je letel in končno prišel k svojim rojakom. Poiskal je tistega slavčka, ki mt» je bil trgovec izročil pozdrav in Ise mu lepo zahvalil, da ga je naučil, kako naj se reši kletke. moglo biti v njej kaj drugega kakor prozorna voda, novi živi svet. Ta trgovec, ki se do visoke starosti (umrl je v 91. letu) ni nehal pečati z opazovanjem mikrobov, ni bil deležen nobene slave, nikakega priznanja za to odkritje. Po njegovi (smrti je nadaljeval z raziskovanjem mikrobov Italijan Lazzaro Spalanzani. V njegovem času je nastal v znanosti velik spor. Pojavilo se je vprašanje, iali more nastati živo iz neživega ali pa morda nastane živo samo iz živega. Ljudje so mislili, da se miši zarede v umazanem perilu in muhe v gnijočem mesu. Te »trditve« so učenjaki potolkli in dokazali, da muhe ležejo jajčeca v meso in da se iz teh jajčec razvijejo nove muhe. Težko pa je bilo dokazati, da se mikrobi kot najdrobnejša živa bitja frie porajajo iz neživih snovi (seno, slama, gniloba). Spalanzani je to dokazal. Vzel je dve buči. Eno je dobro (zamašil, prekuhal nje- ku živega iz neživega. V veljavo je prišel [latinski rek: omne vivum ex vivo, t. j. vse živo iz živega. Pasteur je tudi trdil, da so nekateri mikrobi povzročitelji bolezni. /Nekaj takih mikrobov je tudi sam odkril. Ko je imel Pasteur še polne roke dela z raziskovanjem mikrobov, se je z njimi začel ukvarjati drugi znanstvenik — Robert Koch. Odkril je mnogo vrst mikrobov (povzročitelje tuberkuloze, kolere itd.). » Z deli Pasteurja in Kocha je bilo že zagotovo dokazano, da so mnogi mikrobi povzročitelji nevarnih bolezni. Do jdanes Je odkritih na tisoče mikrobov, tako nevarnih kakor neškodljivih, da, celo koristnih. V modernem času je človek zgradil velike zavode in /krasne laboratorije, v katerih se znanstveniki pečajo z mikrobi, z raziskovanjem njihovega življenja, in s problemi, kako uničiti nevarne vrste, ki povzročajo hude in težke bolezni. M. A. Praktični nasveti Perilo iz nvlona peremo v mlačni milnici in ga ne smemo ožemati. Sušimo ga v senci, likamo pa z malo toplim likalni-kom. Zarjaveli ključi se bodo ponovno 'svetili, če jih za nekaj dni namočimo v terpentinu ter jih nato osušimo z tmehko volneno krpo. Aluminijasto posodo očistimo, če jo premažemo z mešanico olja in alkohola v enakih množinah. Crno volneno blago s svetlimi, ne premočnimi madeži bo spet dobila lepo svežo barvo, ako zamazana mesta narahlo zdr-gnemo z volneno krpo, namočeno v črno kavo. Moda Na sprehodih in izletih se najbolje počutimo v udobni športni obleki. Tovrsten model na zgornji sliki je prav prikupen Kdo izmed nas se ne spominja francoskega pisatelja Julesa Verneja in njegovih pustolovskih povesti »20.000 milj pod morjem«, »O-troci kapitana Granta«, Potovanje v središče zemlje« itd. Njegova domišljija se je pred 100 leti razvnela ob takratnem resnično fantastičnem napredku znanosti in tehnike, ki je v štiridesetih letih otročje igračka-nje s papirnatimi krili razvil v letala, ki razbijajo zvočni zid, ki je parnik na kolesa spremenil v atomsko podmornico, telegrafijo, ki se je takrat v prvih korakih še opotekala okoli problema pupinizacije, v današnjo barvno in trodimenzionalno televizijo. Pisatelj-vi-zionar je fantaziral in sanjaril, današnje stanje moderne tehnike pa ni samo uresničilo marsikatere njegove zamisli, ampak jo je celo daleč presegalo. Ene njegove ideje pa se človeštvu doslej še ni posrečilo ostvariti — potovanja na druge planete. Iz poročil inozemskega tiska o poskusih, ki jih v velikih industrijskih državah pod-vzemajo tudi na tem področju, pa, je videti, da se bo verjetno uresničila tudi ta njegova zapoved. Človeška , tehnika neredko najhitreje napreduje takrat, ko to zahteva razvoj sredstev za uničevanje. V vojne namene so razvili industrijo razstreliv, letalstvo, radiotelefonijo, radar, atomsko energijo in Še in še. V drugi svetovni vojni so Nemci pričeli izdelovati proslulo »maščevalno orožje« V-l in V-2 raketne bombe z velikim akcijskim radijem, veliko brzino in velikimi višinami letenja. Prav tako kot je vsak vojni izum ostal člen v verigi nadaljnjega razvoja industrijske tehnike tudi v miru, se sedaj nadaljujejo poizkusi s temi strato-sfernimi raketami. Od njih do ideje medplanetarnega obstreljevanja in končno tudi poto- vanja je samo en korak. Danes se Iže resno /govori o potovanju na Luno in po nekaterih podatkih je videti, da so prepreke samo še finančne narave. Neka ameriška družba ni samo iz reklamnih nagibov že pred letom dni prodajala rezervacije za potniški promet na progi Zemlja—Luna. Iz moderne tehnike Po potovanju na Luno, naslednja postaja" Mars? - 10 rakci znanstvenikov - Samo eden od šest tisočer - Kaj so kozmicni žarki? stva, ki so pokrita s snegom janje in krila. Z raketami se in ledom. To je namreč edini bodo vrnili do nebesne platfor- prostor na Marsu, kjer je dovolj me, 1000 km nad Marsom, od- ravnih površin, potrebnih za tod pa bodo nadaljevali poto- pristajanje. Dr. Braun pravi, da vanje proti Zemlji, med kate- bo kasneje pristajanje možno rim se bodo ustavili samo še tudi v predelih Marsovega na prvi nebesni platformi, ne- ekvatorja kaj tisoč kilometrov nad Zem- Po pristanku na Marsu bodo Ijo. Najnovejša raketa za polet v stratosfero, potomka nemških V2 Danes, ko nekateri s potovanjem na Luno računajo kot samo še z vprašanjem časa, se drugi ukvarjajo že z novimi, daljnosežnimi mislimi. Luna je končno vendarle samo Zemljin satelit, majhen, bližnji prire-pek in nič več. Do nje je samo še en skok. Človeštvo lahko napravi še vse kaj več. Doseči moramo pravo medplanetarno potovanje, potovanje na planet, ki je Zemlji enakovreden in od nje /toliko oddaljen, da se ito resnično lahko imenuje pravo potovanje. Seveda o tem samo ne razmišljajo, temveč so to stvar zagrabili tudi z znastvene plati. Cele skupine znanstvenikov delajo račune in kombinirajo ugibanja s hladno razsodnostjo. Predvidevanja zato niso brez vsake osnove. Poglejmo, kaj pravijo! Pred nekaj tedni je v reviji »Colliers« nekaj takih predavanj objavil dr. Werner von Braun, načelnik oddelka za ra-diodirigirane projektile arzena-la v Redstonu države Alaba-ma. V članku je napisal, da je povsem prepričan, da ne bo preteklo niti sto let do takrat, ko bodo ljudje že sposobni pre-leteti oddaljenost med Zemljo in Marsom, oddaljenost 551,200.000 kilometrov, da bi raziskali veliki rdeči planet, ki bo — mimogrede povedano — letošnjega 2. julija od Zemlje oddaljen samo za 74 milijonov kilometrov. Čeprav je znanost že sedaj sposobna — pravi dr. Braun — predvideti tudi najdrobnejše posameznosti ekspedicije na Mars. bodo glavne težave izvirale iz samega človeka. Raziskovalci bodo naleteli na (težave in nevarnosti, ki doslej niso doletele še nobenega človeka. Gotovo je, da bo treba člane ekpedicije podvreči zelo strogi izbiri. Znanstvenik misli, ba bo komaj eden od 6000 povprečnih kandidatov fizično, duševno in čustveno sposoben za udeležbo za to potovanje v vse-mirje, ki bo trajalo skoraj tri leta. Po Braunovih predračunih bi morala raketna ekspedicija šteti kakih sedemdeset članov. Ti bi se vkrcali /v 10 letalskih objektov, ki ne bi smeli biti težji od 4000 ton, ker bi morali prepeljati ogromne količine goriva, znanstvenih instrumentov, hrane, kisika, vode in vseh ostalih potrebščin za troletno odstranitev z Zemlje. Ko Ibodo dosegli 9200 km nad Zemljo, bodo potniki ugasnili raketne motorje, ki so jih doslej gnali, in takrat bo pričelo /njihovo dejansko potovanje skozi vsemirje, potovanje, ki bo trajalo več kot osem mesecev. Ko bodo z /brezpilotnimi raketami raziskali atmosfero okoli planeta Marsa, bo medplanetar-na flota pripravila svoje de-santne aparate in zemeljski prebivalci se bodo spustili na marsovska polarna prostran- Takole naj bi po zamisli učenjakov izgledala medplanetarna postaja nekje v vsemirju raziskovalci s traktorji, taboriščno opremo in ostalim gradivom poiskušali doseči polutnik in tam urediti stalno bazo za prihodnja pristajanja na Marsu. Dr. Braun pravi, da ibodo zemljani ostali na Marsu kakih 15 mesecev. Po tem času, t. j. ob ponovnem približevanju Marsa in (Zemlje, bodo z raket odtrgali vse naprave za prrista- Dr. Braun odkrito priznava« da bo treba rešiti iše veliko število problemov, preden bo mogoča taka ekspedicija. Eden takih problemov so n. pr. kozrniČ-ni žarki, ki |bi utegnili biti smrtonosni za celotno zamisel. Pra^ tako je še veliko vprašanje, ali se bo človek, ki bo cele mesec* zaprt |v ozki kabini, lahko obvaroval pred blaznostjo. RXE4U S so&išča Čisiilka obsojena zaradi tatvine Iz Kamnika y; Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bila 10. junija 1954 javna sodna obravnava proti obtoženi A. B., doma z Jesenic, či-stilki samskega doma na Jesenicah. Sodišče |je zato po daljšem posvetovanju izreklo sodbo Je za tatvino 350 dinarjev, storjeno Stanku Terlikarju. Za vse ostale tri obtožbe tatvin je bila obtožena A. B. oproščena zara- Javni tožilec jo je obtožil za di pomanjkanja dokaznega ma-žtiri tatvine denarja v samskem teriala. Obsojena je bila na dva domu zaposlenim delavcem že lezarne. Kradla je v času od septembra 1952 do febr. 1953. M. V. je ukradla 1300 bonov, ko je bil odsoten. D. B. je pogrešal 1000 dinarjev. IM. R. pa je Ukradla 5000 din, S. T. pa 350 din. Dolgo so v samskem domu Jala Pred sodiščem, ker je v Šušljali o tatvinah, krivca pa le Papiru in trenutni razburjeno- niso mogli zaslediti. Sele tatvina 350 din je zadevo razvoz-ljala. Ko je imenovani S. T. ležal v svoji postelji, je vstopila snažilka A. B. Mislila je, da oškodovanec spi in je segla p« njegovi listnici, jo odprla in Ukradla 350 din. Pozneje ga je Prosila, naj o tem molči, ker se je bala sramote. Obtožena A. B. pa vse tatvine zanika in izjavlja, da ona ni kradla. Tudi priče so trdile, * šport Šport v Škof ji Loki V Loki so pred kratkim ustanovili Klub za konjski šport »Ločan«, za katerega je veliko zanimanje. Klub je 13. t. m. organiziral že prvo uspelo prireditev, na kateri so sodelovali ljubljanski jahači. Izvajali so dresurno Jjahanje in skoke čez zapreke, kar je navdušilo Lo-čane, ki so v lepem vremenu v velikem številu obiskali dobro pripravljeno prireditev, j Nogomet N. K. Bled : F. D. Ločan 5 : 3 V preostali prvenstveni nogo-ganizirali prvenstvo Kranja in metnih tekmi med enajstorico r je klubov ter bodo tekmovanja ze- ^vjf drteviu^ meseca zapora pogojno za dobo 2 let. Prizadela |e telesno poškodbo V. V. z Bleda se je zagovar- Likof v tovarni usnja. Na strehi novega objekta v tovarni usnja so v soboto postavili zeleno smreko, znak, da je poslopje dograjeno. Zdaj so na (vrsti notranja dela, ki pa gredo kljub težavnemu terenu naglo od rok. Javna produkcija Glasbene šole bo 27. junija. Na tekmovanju V splošni klasifikaciji mladink na zletu Par- šport * sport Kranjski plavalci pred sezono V času, ko se je nogometni je goste v mesecu juliju, takoj predstavnik »Korotan« poslovil zatem pa bodo odšli na povrat- iz slovensko-hrvatske lige, je na srečanja. dobil Kranj novega predstavni- Drugo moštvo bo nastopilo v ka v plavalni Islovensko hrvat- letošnjem letu v i. slovenski liski ligi. Kranjski plavalci letos gi in to v gorenjski skupini z prvič nastopajo v konkurenci s Bledom in Prešernom iz Ra- klubi ostalih republik. V sku- dovljice Drugo moštvo (je močno napredovalo in je stalna rezerva mladih moči za nadome- tizana v Ljubljani je dosegla Pini. kjer tekmuje PK Mladost, Darinka Drolc, sedmošolka so Se zagrebški predstavnik Na- kamniške gimnazije, drugo me- prijed, lanskoletni član zvezne stitev v I. moštvu. lige ter predstavnik Bjelovara Pole* 'teh tekmovanj pa pr sto sti udarila svojo teto po očesu tako močno, da se ji je oko in Pošk iz Splita. Od slovenskih klubov sodeluje v tej skupini še (ljubljanski železničarski Novo cestišče so zgradili na klub ZPK Ljubljana. Skupina Iz Radomelj pravljajo Kranjčani še dva ali tri mednarodne dvoboje v Kranju, v glavnem s klubi iz Avstrije. Poleg tega pa fcodo or- takoj razlilo. Zaradi tega po- cesti pred domom v Radomljah, je sestavljena iz dokaj močnih eno leto zapora pogojno za do- vhod v kulturni dom bo treh let. ločen od ceste. precej lo zanimiva in tudi kvalitetna. Kranjčani bodo sprejemali svo- morali domačini Gibanje prebivalstva Rojstva: Terezija Bregar jz da je Ibila A. B. vedno pošte- Radovljice, rodila deklico; Ma na, kar so dokazovale tudi izjave njenih bivših delodajalcev. Pomoč podbrcških pionirjev Med prvimi", če ne sploh prvi v okraju, so poslali dena"rrfo Marija Dakskobler, zdrav, pomočnik; Stanislav Potočnik, tovarniški delavec in Ivana Zima, V KRANJU Rojstva: Ana Nosan, gospodi- vsem polagajo upe na prven stva (v skokih v vodo, kjer že tožki borbenejšim dolgo vrsto let z uspehom nastopa državni reprezentant in prvak Ivko Sink. Pa tudi nekaj mladih moči bo letos že lahko uspešno poseglo v borbo za najboljša mesta. pustiti obe gostom, ki so zasluženo zmagali. Ločanl niso znali izkoristiti številnih zrelih situacij pred vrati gostov. V predtekmi sta se pomerili ka; Veronika Božič iz Radovljice, rodila dečka. j Umrli so: Marija Golmajer, šivilja iz Radovljice, stara 54 let; Filip Lipuš, sin kovača iz Lesc, star 4 dni; Ivana Kapus, pre-užitkarica iz Lesc, stara 80 let. Ves obširen program upajo mladinski enajstorici domačega Plavalci uspešno opraviti. Or- ^ ljubljanskega 2e_ ganizacijsko klub dobro deluje, kurjač in Marija Ambrozič, de- rodila dečka; Stanislava Kr- orav t&k0 pa ni bilo doslej še leznicarja, Razigranim .gostom lavka; Anton Stare, rudar in melj, predilka iz Kranja, Tav- nobenih disciplinskih kazni ne se domači niso mogli upirati in a Lipuš iz Lesc, redila deč- gosp. pomočnica; Janez Vovk, nja i iz Kranja, Primskovo 37 Anica Winer, gosp. pomočnica; „ Štefan Nemec, strojni tehnik čar>eva 33' rodlla dekllC0: Ma" in Frančiška-Venkoslava Čuden, tilda Mihelčič, gospodinja iz nameščenka; Albert Krmelj, Kranja, iPrimskovo 312, rodila delavec in Ana-Cirila Triplat, dečka; Marija Grašič, prodajal- od republiške zveze, niti ne so izgubili srečanje z visokim klubskih. Ovira pa, ki se pojavlja v uspešnem razvoju, je trenutno finančnega značaja. Prepričani so, da bodo vsi od-, govorni videli v njihovem delu Pomoč celjskim poplavljencem, ključavničar in Marija Iskra, niški delavec m Ivanka Peter- , rodila'dečka- Pavla resno skrb za razvoj mladine Pionirji iz Podbrezij. Ti so tekstil, delavka; Frančišek Bre- nel, delavka; Jozef-Marijan Ko- Primskovo, roana oecKa, Favla fa ^ gQ ^ ^ pogledu želi tudl Poročili so se: Branko Rues, df}fyk«: Milan Tomažič, itovar- ka y slašcičarni) iz Kranja> rezultatom 8 : 1. Tekma je bila odigrana za mladinsko republiško prvenstvo. Šah namreč konec maja (navezali gant, delavec lin Angela Lan- Pitar, klepar in Olga-Ana Kil- Završnik, vrtnarska delavka, pismene stike tudi s celjskimi gus> gosp. pomočnica; Alojzij nar> knjigovodkinja. Gramoznica, Kranj, rodila deč- pionirji, ki so jim nekaj dni Resman, kovač in Antonija Gol Pred poplavo poslali različne majer, kmečka hči; Bruno Gr- 17. 10. 1904, umrl 24. maja na stražišča rodila dečka slike jmesta Celja. Ko pa so devic, nameščenec in Marica Jesenicah, Javor, pot št. 8; Živo Podbreški učenci dobili v roke Rode, šivilja; Stanislav Iskra, Colič, roj. 28. 10. 1937, umrl 22. v KAMNIKU Prve časopise 's poročili in sli- mizarski pomočnik in Julijana maja |na poti med Žirovnico in kami o katastrofi v Celju in o- Smit, knjigovodkinja; Zvonko Jesenicami; Marija Novšak, roj Rojeni so bili: Marta Maček kolici, jih je to Itako ganilo, da Brišnik, študent in Spela Vr- Koblar, roj. 4. 12. 1881, umrla n» Sutni, Majda Jagodic , na so takoj organizirali zbiralno nune, gospodinja; Janez Triplat, 28. maja na Jesenicah, Marin- Grabnu in Milan Begovič v akcijo. V ponedeljek, 7. junija, str. ključavničar in Ivana Po- kova 1; Marija Upenek, roj. T so že pred poukom zbrali 2500 Ijanec, trg. pomočnica. rJebelak, roj. (20. 2. 1891, umrla din ter jih (še isti dan odposlali 29. maja na Jesenicah v bolnl- celjskim pionirjem. Mnogi so NA JESENICAH ci; Veronika Cuznar, roj. 29. izpraznili žepe do zadnjega Rojenih je bilo od 25. maja maja 1954, umrla 29. maja na dinarja. Nekateri so dali prav do 7. junija 30 otrok. Jesenicah v bolnici; Marijana Vse, kar so (zaslužili z nabira- Poročili so se: Stanislav So- Mesec, roj. Volčič, roj. 20. 8. njem hroščev. Posebno se jim dja, tov. delavec in Ivana Gre- 1873, umrla 1. junija na Jese- je zasmilila deklica, fotografi- benjšek, tov. delavka; Vincencij nicah, Potoška 9; Franc Res- tov" delavec in Marija Pajtler rana v Slovenskem poročeval- Cufer, tov. delavec in Marija man, roj. |30. 8. 1886, umrl 1 cu Na prvenstvenem šahovskem turnirju v Komendi je !med 12 že lepe uspehe. Upajmo, da bodo tudi v letošnjem letu poka- Umrli so: Viktor Volčini, roj. ka, Marija Eržen, gospodinja iz zali čimveč športn h uspehov, tekmovalci zmagal Kern z 9V2 kakor tudi uspehov pri vzgoji točkami, drugo mesto pa je za-in razvoju mladine. sedel Ivan Jezeršek. 1 Kino Kino »Storžič«, Kranj: 17. do dalje, za shrambo koles pre- 20. junija amer. barvni film skrbljeno. kinjah, Andrej Iskra v Podjel- »Najboljši med slabimi«. Pred- Kino »Svoboda«, Stražišče: 19. ši Marija Vavpetič v Podgorju stave ob delavnikih in nede- do 20. junija amer. film »Kapi- in Veronika Kobal na Vrhpolju. IJah ob 16., 18. in 20. uri, pro- tan Kidd«. Predstave v soboto daja vstopnic od ;15. ure dalje, ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob Poročili so se: Giovanni Pa- 2o. junija ob 20. uri amer. film 16. in 18. uri, ob 20. uri amer. Fužinah; Srečko Zaje, Janez Trbušak in Mira Urankar v Me Angelca Žagar; Stanislav Rak, paiz, delavec in_ tov. delavka »Kapitan Kidd«. Matineji 20. barvni film »Rudniki kralja Sa- junija ob 8. in 10. uri. 21. do lomona«. Matineja N20. I junija 23. junija koprodukcijski film ob 10. uri »Poslednji most«. rešenim kanalom v Pe.erneij, gosp. pomočnica; Ma- Junija na Jesenicah. Prešerno- &£'2f*l*,»W Junaški' kletki. V posebnem p-, k, so r„an Dolinšek, mizar in Fran- va 3! in Branko Jovanovie, ro- rolina Kraij, tov. delavka; "'LZ kin. .PartUan.: ». in cice« 22 doTf JuniTa amer. jen 19. 12. 1953, umrl 2. junija Edvard Rozman, drž. uslužbe-na Jesenicah v bolnici. ea tudi takoj napisali, so zlasti čiška Peternelj, servirka; dr. nJO toplo pozdravili. Janez Kokalj, dipl. zdravnik Mladost in svežina vejeta iz perila, ki je oprano z OVEN milom. Uporabljajte ga tudi Vi. 18. junija amer. film »Kapitan filmska drama »Cyrano de Ber- nec in Mihaela Verdir, drž. u- Kidd«. 19. junija amer. barvni gerac«. 25. do 27. amer. film. službenka; Franc Spruk, zidar film »Rudniki kralja Salomo- soc. drama »Steklena menaže- in Dragotina Smit; Janez Go- na<( 20. junija »Poslednji most«, rija«. Predstave vsak dan ob stič, tesar in Marija Matjan, 2i. do 23. junija angleški film 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., trg. pomočnica. »Karavana«. Predstave dnevno 18. in 20. uri. Vsako nedeljo Umrla je Marija Ulčar, roj ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic dop. je matineja ob 10. uri; — Vhovnik, rod. upokojenka, sta- ob delavnikih od 19.30 ure da- cena za odrasle 20 din, za otro- ra 81 let. lje, ob nedeljah od 18. ure ke 10 din. i ■ Kino »Plavž«, Jesenice: 22. do II«nf»l t#>lnvadni nndnn 24- JuniJa nem^ki film »Dvoj- uspei telovadni nastop čice<< 25 do ^ avstrijska film. Preteklo nedeljsko jutro je njem sledili prizorom, simbolič- komedija »Irena v zadregi«. — obetalo lep dan. Tega so bili nim vajam, petju in plesom. Predstave v torek, sredo in pe- zelo veseli tudi učenci selške Po končanem kulturnem spo- tek ob 19. uri, v soboto ob 18. šole. Vse dopoldne so delali, da redu je šolska', mladina ob in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. bi uredili vse potrebno za po- spremljavi godbe na pihala od- in 20. uri. Vsako nedeljo dop. korakala na telovadišče, kjer se matineja ob 10. uri. Cena za je zbralo že mnogo ljudi. Ob odrasle |20 din, za otroke 10 popoldanske prireditve. Na sporedu je bila akademija pri kateri so sodelovale tudi o-stale šole selške občine. Dvora- zvokih partizanskih koračnic je din. mladina prikazala zletne vaje. Kino Kor. Bela - Javornik: na je bila nabito polna in so Godbi gre za uspešen nastop od 19. do 20. jun. nemški |lilm ljudje kljub vročini z zanima- prav tako vse priznanje. »Dvojčice«. Predstave ob 20. url. PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V... DRŽAJ, Volk je pri človeku skrajno zasovražen. Ni-lastnosti, ki bi ga napravile prikupnega. reve5 je krvoločen. V pokrajinah, kjer goje iVce in govedo, je nedvomno najhujši sovražnik . oveka. Njegova življenjska pot je neskončna Krvava sled. > V Času mojega bivanja na zapadu sem pri-1 v stik z mnogimi krotkimi i« divjimi žival-Večina od njih živi urejeno življenje in 2*0 ne vzbujajo prevelike pozornosti. Neka-re Pa že v zgodnji mladosti pritegnejo pažnjo 6. Franka sem spoznal pozimi. Takrat so gradili v tisti pokrajini železniško progo in tam sem dobil zaposlitev. Pomagal sem preddelavcu odmetavati navoženo zemljo. Hkrati sem vzdrževal železniški nasip, ki je segal do širne ravnine, in tako mi je bilo mogoče opazovati pokrajino na vse strani. Na zapadu se je valila temna reka, med nizkimi, s snegom pokritimi gorami. Za temi fantastičnimi gorskimi grebeni sem videl belo ozadje visokega gorovja. 7. Bilo je v januarju. S Frankom sva zdela ob majhnem ognju, ki sva ga netila na nasipu. Nenadoma sem zapazil na širni ravnini dvojico sivih volkov. Čeprav sva bila s tovarišem dobro vidna, nista pospešila korakov, niti okrenila glave, ko sem ju poklical. Sodeč po smeri poti, sta ponoči obiskala kako naselje ob reki. Vračala sta se torej z roparskega pohoda. Sledil sem ju s pogledi, dokler mi nista izginila izpred oči. Opazovati divje zveri v prostosti, v otožnem jutru, je nekaj posebnega... Neke nedelje sem šel za volčjimi stopinjami, ki so bile dobro vidne. Ko sem se približal pokrajini prepadov, kjer je ležal še sneg samo v globelih, sem izgubil sled. Zdaj mi je bila razumljiva brezskrbnost volčjega para. Kratka pot preko ravnine je bila za oba junaka malenkost. Njun brlog je bil prav gotovo več milj daleč. Kdo bi jima bil kos... Na povratku v stan sem slučajno srečal starega Franka, ki ga je spremljal velik škotski ovčarski pes. ffbAf MRIN9SKE ^ Ob zlehj delovnih ljudi v Završnici pod Sfolom pozdravlja vse člane kulrurnih drušrev in jim česHra k uspehom, ki so jih dosegli v pripravah na ro veliko manifestacijo delavske kulrure objave • oglasi GLEDALIftCE Prešernovo gledališče Kranj Soboto, 19. junija ob 20. uri: P. A. Breal, Napoleonovi hu-zarji. Gostovanje v Cerkljah pri Kranju. Nedelja, 20. junija ob il6. uri. M. Anderson, Zašlo je sonce. Izven in za podeželje. Zadnjikrat. Torek, 22. junija ob 20. uri: P. A. Breal, Napoleonovi hu-zarji. Gostovanje v Škofji Loki. Četrtek, 24. junija ob 20. uri: P. A. Breal, Napoleonovi hu-zarji. Gostovanje v Tržiču. Sobota, 26. junija ob 20. Mri: P. A. Breal, Napoleonovi hu-zarji. Gostovanje v Kropi. Nedelja, 27. junija ob 16. uri: P. A. Breal, Napoleonovi |hu-zarji. Gostovanje v Železnikih. Z gostovanjem v Železnikih bo /Prešernovo gledališče zaključilo letošnjo sezono. OBJAVE Učenci in učenke, ki gredo v kolonijo v Split, obvešča upravitelj stvo osnovne šole Kranj fla odide prva izmena 27. in ne 24. junija. RAZPIS Industrijska puškarska šola v Kranju razpisuje vpis v I. letnik za izučitev puškarske stroke. Teoretični in praktični pouk traja 4 leta. Lastnoročno pisani prošnji s kratkim življenjepisom, kolkovani s 30.— din, je priložiti: 1. rojstni list, 2. šolsko spričevalo o dokončanem 3. razr. gimnazije, 3. zdravniško spričevalo, ter jo dostaviti najkasneje do 28. junija 1954. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 1. in 2. julija od 8. ure dalje. Zbirališče v »Puškami« v Kranju. Kandidatom iz drugih okrajev ne moremo zagotoviti stanovanja v dijaških domovih, ker so že polno zasedeni. Ravnateljstvo Vpis v Tekstilni tehnikum Tekstilni tehnikum v Kranju je popolna srednja tehnična Šola. Pogoji za sprejem: dovršena nižja gimnazija ali druga tej enaka predizobrazba, uspešno dovršeni sprejemni izpit (slovenščina, matematika in kemija) in veselje do praktičnega dela. Prijave sprejemamo do 22. junija, sprejemni izpiti prič-no 28. t. m. ob 8. uri zjutraj. VPISOVANJE v 5. in 6. razred Osemletne o-snovne šole Kranj bo od ponedeljka, 21. junija do ponedeljka 28. junija vsak dan v zbornici osnovne šole. Vpisovali bomo na podlagi zadnjega spričevala oziroma izkaza in prijave, katero dobite pri upravi. Razredi osemletne šole imajo za vstop v uk in tudi sicer za življenje iste pravice kakor sporedni razredi nižje gimnazije. Natančnejša navodila so pritrjena na šolskih vratih. Zaradi okrajne šolske razstave je vstop v upravo možen je s Komenskega ceste. Upraviteljstvo MALI OGLASI Prodam čebelnjak. Informacije se dobijo v Kmetijski zadrugi Naklo. Izgubljena očala od Kranja do Bašlja, prosim vrniti Cesta na Golnik 20, Kranj. Ugodno prodam moderno kuhinjsko opravo. — Pungeršek, Stražišče 77, Kranj. Snopoveznik znamke »Fela«, nov, priključi se lahko tudi na traktor, proda po ugodni ceni Kmetijska zadruga Kokrica pri Kranju. Splošno gradbeno podj. »Primorje«, gradbišče Jesenice na Gorenjskem, sprejme za vodstvo gradenj na Jesenicah tri delovodje gradbene stroke po možnosti z daljšo prakso. Ponudbe poslati na gradbišče z navedbo dosedanje prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Hrana in samsko stanovanje na gradbišču. Nastop službe takoj. Izgubljena šper-plošča na progi Kranj—Tržič. Javiti proti dobri nagradi sprevodniku avtobusa. RAZPIS Okrajni odbor ZB NOV Radovljica razpisuje štipendije za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja in to za učence vseh strokovnih šol in učence v gospodarstvu, za učence srednjih šol, učence pripravljalnega razreda, za študente na univerzi, visokih šolah in akademijah. Učenci, dijaki, študenti, ki bodo vlagali prošnje za štipendije pri Okrajnem odboru ZB NOV Radovljica morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Potrdilo, da so jim starši padli v NOB ali da so žrtev fašističnega terorja. 2. Potrdilo o imovinskem stanju, stanju družine, . ki ga vzdržuje In o stopnji sorodstva s to družino. 3. Potrdilo o višini družinske pokojnine, oziroma invalidnine in skupni iznesek, ki ga družina prejema kot otroški dodatek. 4. Potrdilo o uspehu v šoli in o vpisu v šoli. 5. Mišljenje in predlog osnovne oziroma občinske organizacije ZB o nujnosti dodelitve in o višini štipendije. 6. Kratek življenjepis prosilca. Vse prošnje je treba poslati Okrajnemu odboru ZB NOV Radovljica do 15. julij* 1954. £4K Okrajni odbor ZB NOV Radovljica II „Kamnoseštvo KRANJ ISCE DVA VAJENCA. JAVITI SE V KRANJU, TAVČARJEVA 1 ALI KOROŠKA 39 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV V RADOVLJICI izkreno Čestita udeležencem zleta v Završnici KINO PODJETJE JESENICE Radio - Plavi - Koroška Bela S SVOJIMI BIFEJI pozdravlja udeležence velikega zleta delovnih ljudi v ZavrSnici Okrajni odbor Socialistične zveze v Radovljici pozdravlja udeležence zleta delovnih ljudi v Završnici Naj bo vsem delovnim ljudem Gorenjske ta zlet močna' vzpodbuda pri nadaljnjem delu za dobrobit naše socialistične domovine OB ZLETU DELOVNIH LJUDI V ZAVRSNICI LAHKO S PONOSOM UGOTOVIMO, DA JE JESENIŠKI ZELEZAR S SVOJIM DELOM PRI IZGRADNJI SOCIALISTIČNE DOMOVINE DOKAZAL, DA JE DOSTOJEN DEDIČ BOGATIH ^REVOLUCIONARNIH TRADICIJ PREDVOJNIH JESENIŠKIH KOMUNISTOV Tovarniški odbor sindikata Železarne Jesenice Pozdravljamo udeležence mogočne kulturne in politične manifestacije Gorenjcev v Završnici Mestni sindikalni svet Jesenice OKRAJNI SINDIKALNI SVET NA JESENICAH POZDRAVLJA VSE UDELEŽENCE ZLETA DELOVNIH LJUDI V ZAVRSNICI NAJ BO TA MANIFESTACIJA DELAVSKE KULTURE VZPODBUDA VSEM. KULTURNO PROSVETNIM DRUŠTVOM PRI NJIHOVEM NADALJNJEM DELU