Potrebno pa bi vsekakor Шо, da bi vključili v objavo tudi arhivsko gradivo, ki ga hrana jo za zgodoivino Slovencev, atesti za novejše obdobje, a.rluvi in druge ustanove v Jugoslaviji. Zaradi tako mnogostranske vsebine je pomen izdanega Vodnika po arhivih Slovenije še večji in mnogovrstna tudd njegova uporaba. Z vsemi tremi.i arhivskimi publikacijami so vsi tisti, ki svoje znanstveno in strokovno delo vežejo na arhivsko gradivo, dobili priročnike im pomagala, iz katerih bodo mogli črpati osnovne informacije in podatke o fondih arhivskega gradiva, njihovi vsebini in stopnji urejenosti. Hkrati so z omenjenim i, dela' postav­ ljena trdnia izhodišča za nadaljnje arhivsko delo, ki naij vodi k vedno podrob­ nejšim pomagalom. Gre tu zli asti za pripravo ali celo izdajo podrobnih inven­ tarjev arhivskega gradiva posameznih arhivskih ustanov, pa za razna ožja vsebinska, krajevna, osebna in druga kazala in pomagala, kair naj bi šteli za novo neposredno nalogo zlasti naših najbolj razvitih arhivskih, ustanov, le naloge sedaj, po objavljenih publikacijah, nikakor me bi bille več tako težke m zjamudne, da jih arhivi tudi ob sedanjem stanju v nijih ne bi zmoglli. Zlasti še, ker so mnogokje taka pomagala za posamezna, obdobja in serije virov že leta v pripravi. Sele ko bodo izvršene te naloge, se bomo na arhivskem področju —- če izvzamemo iz razmišljanja vso tehnično opremo z moderniiimi arhivskimi zgradbami — približali tistim državam, kjer je arhivska služba, med drugim tudi zaradi daljšega organiziranega obstoja, mnogo bolj razvita. Ferdo Gesirìn Reallexikon der Assyriologie, begründet von E nie h Ebeling t und Brun» Meissner f. Unter Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrter heTausgegeben von E. Ebeling. Durch den Druck geführt und ergänizi von Ernst Weidner. Dritter Band. 5. Lieferung: Gebet IT — Geschwullst. BerlOn 1964. Walter de Gruyter & Co. Veliki 8°, str. 161—232. Zgodovinski časopis je že poročal (XII—Xlll, 1958—59, str. 559 si. da je Realini leksikon za asiriologijo po prizadevanju pokojnega prof. E. Ebelinga (Berlin) v.založbi W. de Gruyter & Co začel zopet izhajati in da sta izšla prvi • (1957) in drugi (1959) snopič tretjega zvezka. Za izdajo tretjega zvezka se je zavzel E. Ebelingov prijatelj Ernest Weidner (Gradec). Po precej doûgi pavzi je konec leta 1964 izšel tretji sešiitek tretjega zvezka, za katerega 18 avtorjev obravnava '50 gesel, k temu še 5 živ ljenje pis­ nih gesel. Nekatera izmed njih podajajo pojasnila suimerskih lastnih imen ali pa iso kratki življenjepisni in bibliografski podatki uglednih asiriologo'v, po večini so pa nekoliko daljši članki, ki se včasih preraščajo v cele razprave. To velja zlasti za obširno obdelavo gesla »molitev« (W. v. Soden), ki je važen prispevek za razumevanje babilonskega verstva, lin ki ga za hetitsko območje nadaljuje ustrezni prispevek H. Ottena. Piodobno je temeljnega pomena čla­ nek elamista F. W. Königa o zakonih (ženitvah) med brati in .sestrami v Ela- raii (®tr. 224—231), dalje članki o tajni pisavi (E. Weidner) in o tajni vednosti (R. Borger), o-geometrijskem ornamentu (E.' Douglas , Van Buren), o geologiji, fizični geografiji (G. Seeger). Pokojni E. Ebeling je zbral dobršni dfel gradiva za tretji zvezek. Sedanji tretji snopič lima 19 obdelanih, gesel izpod njegovega peresa. Predvsem so to be­ sede iz vsakdanjega življenja (gesla: gorovje, posode, perutnina, jastreb, ječmen, denar, spolna morella), več pravnih (poslovna listina zaobljube, (od)poslanec, ujetnik), in mitološki (omina ob rojstvu).. Mnogo obetajoča, žal prerano umrla profesorica Margareta Falkner (Gra­ dec) je prispevala tri tehtne, arheološko usmerjene članke: Pod geslom »molit­ vene geste in dirže« so pregledno opisane take upodobitve od sunierske do asir- ske dobe. Še dalje na,zaj, tja do petega tisočletja je posegla avrtorica v pred- zgodovino v geslu »posode«. Z zanimanjem sledi bralec njenemu arheološkemu opisu jastrebske stele, ki poroča o vojni med sumerskima mestoma Lagašem in ümmo. 271 Isto ploščo opisuje z zgodovinskega vidika sumierollog E. SoUberger, ki je prispeval tudi več krajših gesel o suimerskih lastnih imenih. Medicinska gesla obravnava René Labai, profesor akadščine na Col­ lege de France (Paris). V 3. snopiču je obdelal gesla: »rojstvo (spočetje,, no­ sečnost, prognoze pred porodom olajšanje porodnih bolečim)«, »duševne bolez­ ni«, »bolezen v sklepih,« »spolne bolezni«. Izimed drugih prispevkov naj še omenim gesla: »zgodovinska znariositi« (E. A. Speiser) in v (deželi) Hatti« (H. Orten); »o hetitskih sodnih -protokolih« (R. Werner) ter o pomenu »dvorišča« (E. Heinrich). Bogata vsebina, tretjega snopiča omogoča tudi measiriologu .poznavanje predinjeazijskih klinopisniiih ikultur. Reailni leksikon za asiriologijo ne bi smel manjkati v nobeni dobri knjižnici. Viktor Korošec Reallexikon der Assyryologie, III. Baind, 4. Lieferung: Geschwulst-Ge­ wand, Veil. 8», str. 233—320, W. de Gruyter & CO, Berlin 1966 (Nach E. Ehe- ling, B. Meissner, E. Weidner unter Mitwirkung von R. Borger, P. Calmeyer, D. O. Edzard, A. Falkemstein, A. Miowtgat, H. Ottern, D. J. Wiseman heraus­ gegeben von W. von Soden). Stari rek, da imajo knjige svojo posebno usodo, se. posebno značilno ures­ ničuje ob izdajanju »Regionalnega leksikona za asiriologijo«. V letu 1922, v času hudo naraščajoče inflacije, je takratni berlinski asini oilog prof. Bruno Meiss­ ner (1868—1947) dal pobudo za izhajanje takega, vsakemu asirioiogu zares potrebnega dela. On in Erik' E beli i in g sta od ,1. 1938 s sodelovanjem številnih sirokovnjako.v uspela, da sta izdala prva dva zvezka, v katerih so obravnavana gesla z začetnicami od A do E. V takratnih razmerah je postalo nemogoče, da bi se delo nadaljevalo. Po Meisenerjevi smrti (ll. 1947) si je prof. Ëbeling (1886 do 1955) energično prizadeval za nadaljevanje dala. Ko je 1. 1954 dosegel ustrezno, obljubo pri založniku, je začel pridobivati sodelavce zlasti na »asirioloških mednarodnih svidenjih«. Sam je zbral gradivo za prve sešitke novega tretjega zvezka, ko je sredi dela 1. 1955 nenadoma umrl. Njegov stari prijatelj profesor Ernest Weidner (Gradec) je kljub boHehnosti prevzel izdajo pj-vih treh sešit- kov, izšli so v letih 1957 (prvi), 1959 (drugi), 1964 (tretji). Bri tem je smrt iztrgala tudi mnogo obetajočo mlado asiriologinjo Marjeto Falkner (Gradec), ki naj bi sčasoma prevzela glavno redakcijsko breme. Sedaj pa se nam z no­ vim, četrtim sešitkomi predstavlja kot izdajatelj prof. Wolfram von Soden (Münster), ki je znan kot avtor veiMlke akadske slovnice (Grundriss der arka­ dischen Grammatik, Rim 1952), akadskega sillabarla (Das akkadische SyMabar, Ri.m 1966) in akadskega priročnega slovarja (Akkadisches Hadwörterbuch, Wies­ baden I. 1965, II. 1966). Kakor je na ovojni strami objavljeno, si je novi urednik zbral vrsto prvovrstnih strokoivnih sodelavcev. Pri tem so delovna področja ta­ ko porazdeljena, da sta predvidena po dva specialista za sumero'logijo (D. O. Edzard in medtem letos umrli A. Falk en stein), dva za akadiščino (W. v. S o dem y R. Beiger), za lieti tologijo Њ Otten, dva za arheoilogijo (A. MooTtgat, P. Calmeyer) in prof. D. J. Wisem an (London) za zgodovino. Novost sedanjega sešitka je v tem, da so francoski prispevki tiskani v iz­ virnem besedilu (isto velja za angleške, ki jih pa v tem sešftku slučajno ni). Če primerjam» četrti sešitek s prvimi tremi, o katerih je Zgodovinski ča­ sopis že poročal, opazimo, da je znatno manj obdelanim gesel, ker je po abecedi prišlo na vrsto obširno geslo »zakoni« (Gesetze), ki zavzema kaj 54 strani. Stvarno je to utemeljeno, saj je kai precej zakonodajnih spomenikov ohranje­ nih. Obdelava gesla je bila razdeljena med štiri avtorje. Postavljeno pravo od prvih sunierskih začetkov naprej (Urukagina; Gudea; Urnaimmu; Lipitištair ter razni anonimni drobci) do zakonov mesta Ešnumna (v babdllomščinl) je obdelal Jas. Klima (Praga); prof. Herbert Pets chow (München—Leipzig) obravna­ va ostale babilonske zakonodajne spomenike (Hammurabiijev zakonik, dva 979