ČASOPIS S P0D0BAM1ZA SLOVEMO EADINO.     
    Štev; 2.            T Ljnbljani,  1. februTarja 1888.     Leto XVIII.
 Denar. (Iz neinškega po  J. N. Voglu.)
iio jadra tain po niorji,                     Li kupec zdaj bogati
                Ko ljut buei vihar?                          Dovolj ima blaga?
          Tam jadra mladi kupec,        .           ,,Premalo, oli, premalo,"
          Ki išče le — denar.                          To v eno mer tarna.
Kdo bl6di tam. v puščavi,                 In spet skrbi ia dela
Nevtrujen, čil vsekdar?                     Od mladih vajen nog;
Tam blodi mladi kupee,                    Bogastvo rase, rase,
Ki v mislih inu — denar.                 Denar je kupeu — Bog!
Kdo šteje tam za mizo,                    A naj so vreče, skrinje
Ko vse že spi okrog?                       Vse polne do vrha,
Tam šteje mladi kupec,                    Premalo, le preinalo
Denar je njemu — Bog.                    Denarja še imd. —
Za letom mine leto,                          Starikavemu kupeu
0 koliko ski-bi!                                Pa jetika grozi,
              Zlat6, srebro se kupcu                      On čuti, da na zemlji
             Od dnš do dne množi.                      Zanj več pomoči ni.
                Tak6 skrbi ia dela,                          Ko smrt se mu približa,
                   Denarja le željan,                             Spozna, — prepozno pač, —
                      In kinalu je bogatec                         Da sredi je bogastva
Po širneni svetu znan.                      Ubožen le berač.
Življenje k61ne svoje,                           Umirajoč še stoka:
In sebe k61ne sara,                               ^Denar! — oh to holi —
Imetje kdlne svoje,                               Imfel jaz niseni tebc.
Blagd prepolni hram..                           Imfel si mene — ti!u
Fr. Krek
V