Kakošnih bukev je Slovencam zdaj
potreba ?
Pervič bukevzašole, posebno za ljudske začetne, za šole po deželi, pa tudi za ve k si — realne in latinske šole. Kakošne pa naj bi te bukve bile, kako osnovane, kaj bi obsegle, so učeni rodoljubi že davnej in tolikanj govorili in pisali , da kaj boljiga ali novejšiga pristaviti ne moremo, kakor le to, da so slovenske šolske bukve nam silno potrebne, da bi se torej kmalo izdelale, ter mladeži u roke podale. (Samo slovnic imamo že preobilno).
Drugič je Slovencam potrebna knjiga vsih knjig, studenec vere in resnice, beseda živiga Boga — sveto pismo. Že je zasijala prijetna zarja, ki je obetala nam to knjigo u domačim jeziku prinesti — pa žali Bog! komaj se je prikazala , je zopet zginila. Dobro in izverstno poslov-ljenje celiga sv. pisma pa ne more biti naloga eniga samiga moža, akoravno bi velikan bil na duhu in vednostih, pa tudi Metuzalemovih let doživel. — Združenih moči je tii treba!
Tretjič treba nam je kakor ribi voda nara-voslovskih, zemlj op i snih in zgodovinskih
Cetertič potrebujejo Slovenci slo v a rje v, posebno obširniga slovensko-nemškiga innem-ško-slovenskiga; potem pa tudi slovarjev greško-slovenskih in latinsko-slovenski h za čitanje (branje) in prestavljanje greških in latinskih klasikarjev *).
Petič so Slovencam potrebni k 1 a s i k a r j i greški in rimski poslovenjeni. Pisatelji namreč leti so bili, so in bodo na veke posnemanja vredni izgledi za vsako literaturo. Pa ni vsakimu dovoljeno, pri izvirnim studencu veselja in vednost zajemati; ni vsakimu greški ali latinski jezik razumljiv, ki bi radHomera, Pindara, Piatona, Horacia in Virgilia, Cicerona in Taci t a, ali druge imenitne stare pisatelje bral in užival; tak seže po prevode, kterih, in to izverstnih, že skoraj vsak narod ima, le slovenski jih dosihmal še pogrešuje.
S knjigami imenovanih verst naj bi se torej temelj postavil slovenskimu slovstvu. Ni obhodno potreba, da dobi ljudstvo veliko bukev za omiko in izobraženje; naj le dobrih dobi! Stari Greki in Rimci niso bili tako s popisanim in natiskanim popirjem blagoslovljeni, kakor sedajni eu-ropejski narodi; le malo njihovih spisov je do naših časov prišlo, pa t\ mali so predobri, so iz-verstni, so klasični, so vredni, da jih pazljivo prebiramo in vživamo.
S tem se tudi odpravi bojazen taistih, ki pravijo, da mi Slovenci ne moremo lastne literature zadobiti, ker nas je premalo (komej poldrugi mi-lion). Tudi starih Grekov ni bilo veliko, tudi še dan današnji Portugalcev, Holandcev, Novogrekov in družili narodov ni veliko število, pa vunder so imeli ift imajo lastno in imenitno literaturo. Torej ne obupati, dragi domorodci! Pogum u serce in u roko pero, ter delajmo in trudimo se za omiko in izobraženje svojih, tako dolgo zanemarjenih, u tmini duha ležečih bratov! Pripravljeno je polje na slovenskim svetu; le delavcev se potrebuje, to polje pridno obdelovati.
Naj bi torej vsak, komur je dan nebeški dar pisanja,   saj ene ali druge  bukve  spisal,   pa te
*)    Gresko-in latinsko-slovenski slovarji  po naših mislih še za dolgo časa ravno potrebni niso.     Vred.
—   50   —
bukve naj so izverstne, to je, dobro premišljene, dobro zložene in razumljivo pisane* Tacih bukev bo narod že kupoval in jih prebiral, ter veselje nad njimi občutil v mnogih časih in zadevah. Pisateljem pa bota slava neumerjoča in hvaležni spomin še poznejih zarddnikov obilo plačilo za njih trud in marljivost!                    J. š.