GLAS NARODA list slovenskih .delavcev V Ameriki. Nftjračji sforanaki dnevnik ▼ Združenih drlmvmh VeUa za tk leto ... $6.00 ; Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 ' Za inozemstvo celo leto $7.00 II Tke largest Slovenian Daily in th* United States. i Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. CTLMON: 00ETLAKDT 287«_«nf rsd si Second Class Matter, September 21, 1908, ml ths FottOffict at Ksw York, H. Y„ under Act ož Oong^Tg^TlOT TELEFON ~ OQBTLAHDT~I87« WO. 15«. - 6TEV. 158. NEW YORK, SATURDAY, JULY 7, 1928. - SOBOTA,TjULIJA 1928. V0LUME mvi _ ^ Začasni kabinet v Jugoslaviji NOVO JUGSLOV. MINISTRSTVO BODO TVORILI NE-POLITIKI Ker je Radič zavrnil stvorjenje novega kabineta, je kralj pozval Pribičeviča, naj osnuje ministrstvo. Tudi Pribičevič je poziv odklonil. — Hrvatje bodo prodrli z vsemi svojimi zahtevami. — Nettun-ske konvencije na tehtnici. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. julija. — Ker je Stefan Radič zastran bolezni odklonil poziv, naj stvori novo ministrstvo, se je obrnil kralj Aleksander na Svetozarja Pribičeviča, bivšega naučnega mini-fctra. Pribičevič se je posvetoval z Radičem ter poziv odklonil. Voditelji kmetske stranke odločno (izjavljajo, da ne bodo soudeleženi pri nobeni vladi, ki je odgo-| vorna za krvoprelitje v skupščini. Pozno nocoj zvečer je Pribičevič še vedno kon-feriral s kraljem. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. julija.—Kralj Aleksander je sklenil sestaviti začasni kabinet, katerega ne bodo tvorili politiki, pač pa odvetniki in strokovnjaki. V kratkem se bodo vršile tudi nove volitve. Vse kaže, da bodo Hrvatje prodrli z vsemi svojimi zahtevami. Politični opazovalci iz inozemstva domnevajo, da bo parlament vkratkem razpuščen ter da se bo završila splošna decentralizacija sedanje srbske vlade. Slovenci in Hrvatje bodo imeli zanaprej v Jugoslaviji iste pravice kot jih imajo Srbi. • Važne nettunske pogodbe, ki so temelj prijatelj skih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, so še na tehtnici. Nihče ne ve, če bodo sprejete. Kadarkoli so bile predložene jugoslovanskemu parlamentu, so naletele na najostrejše kritike. Pogodbe dajejo Italijanom izredne ugodnosti, med njimi tudi to, da si Italijani lahko nabavijo zemljo na jugoslovanski obali. Hrvatje, posebno pa Dalmatinci, so seveda odločno proti temu. C00LIDGE SE NE BRIGA ZA POLITIKO Predsednik Coolidge se vsak dan zabava ter kaže s tem, da ga politika ne zanima. — Skrivnost radi obiska Hooker ja ni še pojasnjena. CEDAR ISLAND, Wis., 6. jul. Trfkftm praznovanja svojega f>6. rojstnega dne na 4. julija je ujel predsednik Coolidge dve postrvi na eno samo vrvico. Govern er Fred Zimmerman iz YVisconsina je bil njegov gost te-kain včerajnjega dne. Governer ni nikak ribič in vsled tega je odšel predsednik na ribolov sam ter ujel eel niz postrvi, kojih največja je tohtala skoro dva funta. Pozueje, tekom .po-poldneva in večera, se je , razjfovarjal z governerjem, a politiko sta omenila le mimogrede. Se vedno traja naprej oficijelni nesporatzn.ni med llooverjem in Coolidgrem. Tukaj so zanikali vsa sporočila iz Hoover je vega glavnega »tana, da bo priael trgovski tajnik kmalu v poletno Belo hišo, da predloži svojo resignacijo iz kabineta. Mr. Coolidge se drži Mrogo vladnih poslov, a ima še dovolj časa, katerega je prej posvečal politiki, sedaj pa igri. Predsednik je rih let svojega aktivnega političnega življenja, a sedaj pušča časopise včasih eele dni nedotaknjene ter posveča ves svoj čas zabavi, v kolikor ga ne zahtevajo nujni vladni posli. Predsednik ima malo obiskovalcev, in politična važnost teh je nkrajno majhna in neznatna. LETALCI PRI BIVŠEM KAJZERJU Nemca in Irec so odleteli z Irske v Doom, da obiščejo prejšnjega kaj-zerja Viljema. DUBLIN, Irska. 6. julija. — Kapitan Koehl, baron Huetiefeld in major Fitzraauriee nameravajo skrajšati svoj obbk na Irskem ter slediti &e danes povabilu prejšnjega nemškega kajzerja. Izprva se je glasilo, da ne bo major Fitzmaurice sprejel povabila v Doom, a pozneje je major izjavil, da je pripravljen vprkorrti polet s svojima nemškima tovarišema. Včeraj so sprejeli transa t lan tiski letalci povabilo katoliškega nadškofa v Dublrnu, dr. Byrne-%. Pozna »zvečer .so se letalci odpeljali v Limerick, ikjer jih je čakala nemška kolonija ob reki Shanott. Obilsk letalcev v Doom je zelo snačilen, ker j« znano, da je bil ■ •■ ■ M: './''"• C . . r ST [ITALIJANSKA LETALCA STA SREČNO DOSPELA V BRAZILIJO Laška letalca Ferrarin in Del Prete sta za vršila polet iz Italije v Brazilijo brez pristanja na razdaljo - 4600 milj. — Ostala sta v zraku 52 ur, da porazita rekord Chamberlina. — Zadnje ure poleta je motilo slabo vreme. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 6. julija. — Nov di8tančni rekord za nepretrgan polet sta dosegla včeraj zvečer kapitan Ferrarin in major Del Prete, ko sta pristala malo pred osmo uro zvečer na bregu deset milj severno od Natala, Brazilija, kakih 4600 milj od mesta, kjer sta se dvignila, namreč Montecelio polja v Italiji. Po pristan ju na morski sipini, sta obnovila letalca polet ter nadaljevala pot proti temu mestu. Mudila sta se na morskem bregu **no uro in dvajset minut. Svoj veliki monoplan, S^voia-64, v kat-erem sta že preje uveljavila vztrajnost ni rekord, sta spustila •na Ha po poletu, ki ju je po vedel preko Sredozemskega morja, nad ožino Gibraltarja in pozneje v južno-zapadno smer, proko Atlantika, via Cape Verski otoki. (Italijanska letalca sta uveljavila dva zračna rekorda, ker sta bila v zraku 52 ur in ker sta premerila 4600 milj, to je 700 milj dalj kot pa je dosegel Chamberlin na svojem poletu v Nemčijo). Viharno vreme s težkimi oblaki je ogrožalo letalca v zadnjih urah n ju naporov in radijska poročila, ki so dospela semkaj, so z.načila,| da sta se težko vzdržala v ravnotežju. potem ko sta dosegla obal Brazilije. Na Port Natal so ju zagledali malo po četrti uri popoldne in domnevaTo se je, da sta namenjena v Pernanibueo. Nekako štiri ure .j>ozn<»je pa sta se spustila navzdol deset milj severno od Natal, pri Point Genipabu. Dejstvo, da nista mogla oba Italijana dospeti do Rio de Janeiro, je razočaralo velikansko množico gledalcev v tem mestu. Sporočilo, da sta šla letalea preko Natala in da letita proti jugu. obenem s pomanjkanjem vsakega sporočila, da sta pristala v bližini Pernambuco, se je hitro razširilo po celem glavnem mestu ter spravilo množico na vodno fronto. Preko celega dne j so stali ljudje krog buletinskihi desk ter požirali hlastno vsako informacijo. RIM, Italija. 6. julija. — List Oiornale d'ltalia pravi, da bosta dobila kanitan Ferain in major Del Prete najbrž nagrado 500.000 lir ali nek; ko $25,000 za prvi polet. iz Italije v Brazilijo brez pri-l stanja. To nagrado je razpisala italijanska trgovska zbornica v Rio de Janeiro. Tako veliko je splošno ljudsko zanimanje za ta polet, da so ljudje naravnost trgali liste iz rok prodajalcev. kakorhitro se je izvedelo srečno novico. Pred moli varna volna. BERLIN. Nemčija, 6. julija. — Neki Nemec je iznašel volno, im-pregnirano s kemikalijami lei ne škodlujejo tJkanini, a so smrtonosne za mole. Impregnacija pa izgine pri pranju in vsled tega jo bo mogoče ralbiti le pri stvareh, katere se redkokdaj pere, kot nap rimer pri 6weaitrih. polet nemško monarh is tično podjetje, vprizorjeno pod patrooau-eo <^jŠnj^ga^nem»kega kajzerja POMANJKANJE ŽITA V RUSIJI Sovjetska vlada kupuje žito v inozemstvu. — Potrebščine mest presegajo lastni pridelek v . Rusiji. LONDON, Auglija, 5. julija. — V z aid njih par dneh kupuje ruska sovjetska vlada velike množine pšenice in rži na velikih žit.nLh trgih sveta. To se raizlaga -na ta način. da se boji sovjetska vlada rasnih težkoč pri dobavi žita za kruh, da pokrije potrebe mestnega prebivalstva. Doseda«j nakupi jene množine žita se različno ceni na 150,000 do 200,000 ton ali šest do osem .inilijonoiv bušljev. Tovori žita. ki se nahajajo na poti iz severnih in južnoameriških pristanišč, so bili nakupi jeni in dirigirani v Rusijo, dočim so bile na-gromadene nadaljne množine žita v pristaniščih Anglije, Francije, Nemčije, Italije in HolamKke. Tudi te množine s« je sedaj nakupj-lo ter se jih naklada za ruska prist a nišča. Ruski kupci iščejo očividno po celem svetu pšenico, katero je mogoče dobaviti takoj ter so baje že nakupili žita za $12,500,000, katero svoto so takoj plačali. Agenti so si ogledali že včeraj tovonne trge v Hullu. Hamburgu. Rotterdainu in Liverpoolu. da najdejo ladje, ki bi spravile na-kupljeno žito v Rusijo. Že izza let 1919 in 1920 ni kupila Rusija nobenih velikih množin žita v inozemstvu. Sedanji nakupi so povzročili na trgu senzacijo. čeprav so prihajala že dalj časa iz Rusije poročila, da primanjkuje deželi žita. Seznam. | To je seznam, ki pokaže, koliko ameriikega ali kanadskega denarja sam je treba poslali, [i; da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Po- g datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. S Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajal«, posebno is, ako boste vpoitevali našo sa- 8 nesljivo ter točno postrežbo. --{§ , - ' " " . . i POSEBNI * ^aamTn LJre igp PODATKI I ©m. 1000 .......... 9 18.40 Lir 100 ............. $119 Pristojbin« X* izpla iilft ameriških dolar g Din. 1,606 ........ $ 48.76 Lir 800...... ......fll.50 , Jugoslaviji la j§j Dta. S(«00..........% 81.00 Lir 800 .............$16.88 ^ 1 I sledi: za |3a, ali gj Din. 10,000 ..........8181.00 Ur 800 .............$87.78 manji znesek 75 cen. K Din. 11,110.......... $200,00 Ur 1000 ............. $84.88 I •d vsakega dolarja. gj / Nakazila pa brnjama pisma lmii>m w aajkrajkm tmmt ter ra* ^ote po | SAKSER STATE BANK i 82 Cortlandt Street. rn-i oomlampt mm New York, N. Y. | TAJINSTVENA SMRT BELGIJSKEGA MILIJONARJA L0EWENSTEINA Znani belgijski finančnik, kapitan Loewensiein, je baje izvršil samomor in ta novica je pretresla denarni trg. — Borze po celi Evropi so zmedene. Nekateri pravijo, da se je potuhnil vspričo bližajočega se poloma. LONDON, Anglija, 6. julija. — Kapitan Alfred Loewenstein je umrl predvčerajšnjim zvečer tako kot je živel, na senzacijonaln, skrivnostn način, in horze vse Evrope so bile včeraj pretresene. Od trenutka naprej, ko se je izvedelo, da plava razbito truplo modernega M on te Krista po Angleškem kanalu, so pričele krožiti govorice. Gotovo pa je. da padel veliki finančnik skozi vrata zadnjega dela svoje razkošne zračne jahte v smrt, dočim so se vozili naprej njegov tajnik, dva tipi sta, osebni služabnik, pilot ni mehanik, skoro eno miljo visoko v zraku. Prvi dve teoriji sta najbolj verjetni. Ena se glasi, da ni mogel Loewenstein iprenesti ideje svojega poloma, 'ki je involviral milijone dolarjev in da je zaključil svojo karijero z enim najbolj dramatičnih in teatraličnih samomorov, kar jih pozna zgodovina. Njegovi služabniki pa pravijo, da je zapustil svoj sedež v kabini, da odide v umivalnico. Ozek liod- i nik se odpira iz kabine. Na eni strani je umivalnica ali lavatorij. na drugi pa so vrata, skozi katera prihajajo ali odhajajo potniki. Oni. ki so bili z Loewensteinom ob času nesreče, izjavljajo, -da je odprl napačna vrata, ter padel v globino štirih tisočev čevljev, povsem ]>o nesreči. -Premoženja tisočev nalagalcev, nemških, .francoskih, belgijskih, angleških in celo nekaterih ameri-kanskih. so odvisna od resničnega odgovora. Ko se je poročalo o "samomoru"j in "nesreči" v štirih glavnih mestih tekom dneva, so Lowensteino-ve akcije planile navzdol ter se pričele dvigati. Posledice na borzah Pariza, Berlina, Londona in Bruselja so bile naravnost katastrofalne. Na londoski borzi je bilo napri-mer izgubljenih 43 milijonov dolarjev v padcu ene same akcije. International Holdings, ki je kontrolirala številna podjetja umetne svile. Preko celega sveta, celo na Daljnem iztoku, so bili denarni trgi o-majaui, kajti interesi Loewenstei-na so obsegali ves svet. Če so resnične govorice, da je bil miniran, bo pomenjalo to ruin za številne druge. Znana dejstva njegove smrti, kot jih je proizvedla policijska preiskava v Boulogne, so zelo enostavna. Eden tiipistov je pričal, da je bil njegov delodajalec dobrega zdravja in razpoloženja, ko je zapustil aeroplan Croydon polje. Vsi v kabini pa so soglašali v tem. da je odšel proti lavatoriju. Ko se nI zopt't prikazal po petnajstih minutah, so «a pričeli iskati. Ni ga bilo v lavatoriju in vrata preko ozkega hodnika so bila od vezana. Njegov tajnik je takoj obvestil pilota. Drew a, da je padel lastnik aeroplana preko krova. Drew je planil takoj navzdol, kajti vozil je v višini -1000 čevljev ter krožil nizko nad morjem, n 111 mogel zapaziti nobenega sledu o Loewensteinu. Nato pa se je obrnil proti najbližjemu izkrcalnemu polju, da prijavi nesrečo. VELIK VIHAR V NEMČIJI Vihar v Nemčiji je baje povzročil smrt štirinajstih ljudi. — Ogromna škoda na lastnini. % _ BERLIN, Nemčija, 6. julija. — Vihar, ki je v številnih delih Nemčije dosegel naglico osemdesetih milj na uro, je zahteval štirinajst človeških življenj ter povzročil ^škodo, katero cenijo 11a deset milijonov inark. Kakih petdeset oseb je bilo težko ranjenih. Tozadevna poročila ne vključujejo različnih delov Harza in Krkonošev, ki so popolnoma odrezani od zunanjega sveta. Najhujše je divjal vihar v (Jor-nji Šleziji, kjer je bilo ubitih deset oseb in 32 težko ranjenih. V Harz pogorju so bile ubite tri osebe in v Berlinu je bila ubita ena o-seba od drevesa, ki se je porušilo. Ko je dosegel vihar v Berlinu svoj višek, je dospel iz Duesseldorfa znani letalec 1'det na Tempelhofed polje. Veter je bil tako močan, da je bilo letalo potisnjeno nazaj, a vendar se mu je posrečilo pristati. Prišel je v Berlin na neko važno •konferenco glede posadke "Italie". ROJAKI, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEViTIK V ZDR "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH. HICKMAN BO OBEŠEN Državno najvišje sodišče je vzdržalo obsodbo morilca male deklice. — Njegov zagovornik bo vložil priziv pri naj višjem sodišču. SAX FRANCISCO. CaL. <1. jul. Californijsko najvišje sodišče je včeraj soglasno vzdržalo ustavnost postave, na temelju katere je bil William Edvard Jlickman sojen in obsojen na vešala radi umora dvanajstletne Marian Parker iz Angeles. Sklep je vzilržalo tamošnje sodišče. ki jt; proglasilo po porotni obravnavi Hiekmana duševno zdravim ter «ra obsodilo 11a smrt na ve-šalih. Takoj po proglasitvi ukrepa najvišjega sodišča v Calif orni ji, je izjavil Jerome Walsh iz Kansas Cityja. da bo vložil priziv na zvezno najvišje sodišče. Priziv bo vložen na temeljit šti-rinaj-stga amendmenta k ustavi, ki jamči proces po "postavni poti'' in 'V na k o varstvo" vsem obtoženim. Državno višje sodišče je odredilo včeraj, da ni bil kršen štirinajsti amendment v tem slnčaju, ker ni noben obtoženi prisiljen proglasiti se "iifikrivim radi blaznosti" V slučaju umora Marian Parker je predložil Iliekman le eno izpoved. Pri umoru Ivy Thoiusa, lekarnarja. radi katerega je bil Iliekman obtožen skupaj iz Welby Hun-tom, starim sedemnajst let, pa se je proglasil Hickman nekrivim radi blaznoisti. Hickman je odvedel in umoril Marian Parker, hčerko nekega bankirja iz Los Angelesa decembra meseca pretekega leta. Po daljšem iskanju so ga 'prijeli ter privedli v Los Angeles k sodbi. Priznal je ter rekel, da je hotel denarja. da za vrši svoje študije. ENAJST _ SMRTNIH OBSODB V Donskem procesu v Rusiji je bilo enajst obteženih obsojenih n a smrt. — Pet in trideset nadaljnih je dobilo zaporne kazni. MOSKVA. Rusija, G. julija. — Kakih dva tisoč delavcev se je rinilo včeraj v dvorano, da eujejo sodbo v donskem procesu, glede katere so se zedinili sodniki po 51-urnera posvetovanju. Enajst otoženih je bilo obsojenih na smrt, pet in trredset na zaporne kazni. Oba nemška inžinirja. Otto in Maier. sta bila oproščena. Tretji Xemee, Baxlstieber. je ušel s suspendirano obsodbo, ki je glasila na eno leto ječe. Obtožnice so obsegale vse mogoče stvari: glasile so se na organizi-. rano sabotažo, podkupljenje. graft, uničevanje rudniških strojev, pre-plavljanje premogovnikov in špi-jonažo v službi francoske in polj-jske Tajne policije. I Ta proces je vzbudil precej prahu ter dovedel tudi a proda na dražbi. jLočena žena je sodniku povedala, , da hodi od sobe do sobe, od efen-jdija do efendija. toda denarja ne more dobiti. Sodnik jo je vprašal, [ali je pokazala odlok sodišča, da ji mora mož plačati alimente. Xa-[to je žena razburila. Nahrulila je sodnika, eeš. kakšen sodnik in 'efeudi je. da ne spoštujejo njegro-lvih odlok na občinskem uradu. Sodnik jo je miril. In ko je pregledoval neka papirje, je musli-barika posadila dete na stol in zbežala k vratom, kričeč: Slavni su-dac. j»z ne rabim več deteta, sedaj ga imej ti. Mene pa ne bo več videti. Preden se je sodnik zavedel, je bila žena že daleč. Sodnik je začel tolažiti sinka, ki je izbrub-,nil v jok. prav po očetovsko in ko je prišel shupa. mu ga je izročil, da mu najde drugo mater. Krvava nedelja pri Varaždinn. Iz Vara žd i na poročajo, da je : prišel 10. junija logar Teleža Alojz s puško na rami h Opeke kraj Vinice v selo Petrijanee pri IVaraždinu. Hotel se j« v tamošnjih igostibiah napiti in poosabavati. Na- se je in bahal z nabito puško -po vasi in izzival vaške fante ter I jih psoval. Nastal je resen prepir, ki se je še nadaljeval, ko je 1 lotgar zapustil gostilno. Fantje so j namreč hoteli razorožiti logarja, •ki je s puško branil, da mu ni mogel nobeden blizu. Na vsakogar, ki se mu je približal, je nameril puško in mu zagrozil, da ga u-streli. To je razburilo slugo krč-marja Pavla Rudrliča. Tvegal je svoje življenje in sklenil razorožiti logarja za vsako ceno. Logar je ustrelil, ko se mu je prilbližal in 1 telko ranjeni sluga se je zgrudil na tla. Seljaki so tedaj 2 agrafe d i logarja, dragi 50 pa pohiteli slugi na pomoč. Bil je ranjen s šibrami. Največje (poškodbe je imel na trebuha. Kri mu je 'zrizgala iz ran. • VaSki stražnik Lukavie je čul strel ter pohitel na 'kraj, kjer je bila (zbrana vsa vas. Nekateri so se .teipaki s pijanim, logarjem, drugi ao pa povijali ranjene*. Stražnik logarja. Ta je ]»a |>otegnil nož in stražnika zaboilel v prsi in roko. <)ba ranjenca so odpeljali v varaž-»ko bolnico. Stražnik Laikačič je lažje ranjen, sluga bo pa naj-ibrž podlegel težki {poškodbi. Zve-rinskega logarja so vtaknili v zapore varaždinskega sodišča. Trdovratna samorilka. 1 V Subotici živi neka Audrija 1 Evetovoz, stara 00 let.« Nedavno i je hotela izvršiti samomor, baje, ker se je naveličala živeti. Skočila je v globok vodnjak in pri tem tako klicala na pomoč, da so prihi-1 teli sosedje in jo rešili. S tem pa starka ni bda zadovoljna. Hotela je na vsak nači umreti. Zato se je te dni ponovno odločila na samomor. Dopoldne je bila sama v hiši. Polila se je s petrolejem in legla v posteljo ter se zažgala. So-st-dje so požar, opazili in pogasili živo bakljo. Starko so odpeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Ob-žgana je j.o v.s^jn telesu in bo najbrž podlegla opeklinam. 8000 antracitnih premolarjev sklenilo stavkati. LAN'DSBARD. Pa., G. julija. — Osem tisoč premogarjev je vprizo-rilo včeraj simpatijsko stavko, vsled' česar je bilo ustavljeno obratovanje v rovih Lehigh Coal and Navigation Company v Panther j Creek Valley. Stavka je bila proglašena Ikol protest proti postopanju kompanije, ki je za nedoločen čas odpustila delavce v rovih št. 4, 5. in G. — To je baje ekonomska odredba tekom medle sezije v antra eitni industriji. Banditi oprostili dva Amerikanca. MEXICO CITY, Mehika, G. ju!. Brzojavke, ki so dospele danes' semkaj javljajo, da sta se vrnila nepoškodovana v Gndalajaro dva rudniška izvedenca, katera so odvedli banditi. Zahtevane odkupni-ene nista baje plačala. Devet ubitih pri ponesrečenem begu. BUKAREŠTA. Romunska. G. julija. — Od desetih jetnikov, ki so skušali pobegniti skozi luknjo v zidu državne jetnišniee, jih je bilo devet ubitih in deseti je bil terT:o ranjen. Ranjenega so našli v bližnjem gozdiču. Henry Ford bo gradil ceste na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, Madžarska, G. julija. — Henry Ford je izjavil, da bo zgladil asfaltirano cesto iz Budimpešte v Szegedin. — na razdaljo 125 milj. Pogoji: Madžarska vlada mora dovoliti carine prost import njegovih avtomobilov, katere bo mogoče prodajati tukaj po $400. Ford ima baje sli-čen koutrakt tudi z bo Iga r. vlado. TRINERIEVO GRENKO VINO je najvarnejše sredstvo v slučaju želodčnega nereda! Ne jemljite nikakih krofiljic ali tablet, ki škodujejo drobovju, rabite le Trinerjevo grenko vino. ki vara naravnim potom in temeljito izčisti vso notranjost želodca. Pri vseh lekarnarjih. —(Adv.) ( NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! Pratik in Koledarjev Imamo ie nekaj t zalogi Frafika Blaznikova Pratika je našim roja-»tw» 25 eentov. Koledar pa 50 kom jako priljubljena. Se .T sta-eentOT. Koledar ima letos izredno reza kraju so je bili vajeni in je sanhRrre ▼sebiso: razprave, po- tndi taka j ne more j* pegreizti. vesti, zlikz, islz, zaniztivoeti itd. Naročite takoj. SloTenlc PabUAinf Ooisp—j, 89 Gorttandt 0k, Itv Tort mtf. { D o p i s i. .S pota. Takih nalivov kot so letos v o-kolici Chicaga. Jie ponuiim. Ko sem se vozil iz Sheboygana. Wis., proti Chicago. 111., na praznovanje 4. julija, sem opazil travnike, ki so bili pokriti 7. vodo. Kjer so otroci poprej cvetlice trgali, so se sedaj kepalt. Ponekod so uničeni vsi poljski nasadi. V Waukegan so pred kratkim ustanovili angleško poslujoče društvo z imenom '"Prijatelj". To je menda prvo društvo-J. S, K. J., ki posluje v angleškem jeziku. Članstvo sestoji večinoma iz mladih fantov in deklet. Kot >e čtije. bodo kmalu organizirali tudi žogarski 'klub. Talko je prav. Čimveč mladine bo privabila Jed nota k sebi. temdaljši obstanek ji je zagotovljen. Matija PogoreJe. Pittsburgh, Pa. Xa tem mestu se j>rav lepo zahvaljujem svojim prijateljicam in prijateljem za surprise party, ki so mi ga priredili za rojstni dan. S svojo prijateljico sem s^ vrnila iz mesta domov, ničesar slnun'a. Ko -pa odprem vrata, mi iz teme in tihote »zadoni nasproti "Surprise!" Tako sem se prestrašila, da nisem vedela, kaj počeli. Ko >0 na žgal i luči, sem pa opazila, da je dom poln mojih prijateljev in prijateljic. I11 miza je bila tako obložena z vsemi dobrotami, da se je kar ši-I bila. Najlepša lnvala družinam Fuks, Pečjak. Siikovšeik in Lokar. Posebna hvala Mrs, F.uks za caike. Iskrena hvala tudi za vsa druga darila. Bodite" uverjeni. da in i je vase pri* jatcljstvo najdražje in da mi ostane oni dan v trajnem spominu. Takega veselja še nisem doživela. Ce bo prinesla priložnost, vam' drage volje povrnem. Frances Vogrin. i Oton Župančič odpotoval na Norveško. 14. junija se je z monakovskiiu| brzovlakom odpeljal pesnik Uto I Župančič v Oslo. zastopat Jugosio-\ vanske Pen-klube na šesti mednarodni kongres pisateljskih udru-žeifj. Predsednika ljubi jar s ga Pen-lkhiba je spremilo jaa kolodvor več književnikov-peiiovcev, ki so se prisrčno poslovili od svojega delegata. Župančič potuje iz Manakovega na Noi*vešJ\o z a e ropi a 11 oni. po kongresu pa obišče London in Pariz kot gost tamkajšnjih Pen-k Inkov. John Taylor ^SSiSBSS^k— K, ■■hmSBBSSU JMOMM * (JHO€»WOOO. n. v. slepi pastor cerkve v Brule, Wis. V njegovo cerkev zahaja tekom tega poletja tudi predsednik Coolidge. Sheboygan, Wis, 4. julija je ubilo rojaku Karli iloharju sina. starega 11 let in ( mesecev. Bilo je tako: neki luj fant. star lli It-;, je nabil železne cev. dejal notri eksplozivne siiovi žalil oba konca in pustil toliko od I rtine. da je mogel užgati. To je naredil v bnnču otrok. Xe sreča hotela. <1h j" eksplodiral* eev in Tibila Kazimirja ^lohar. Bi je še eno uro in pol pri življenju ali -brez zavesti: zadet je bil v gla vo. Kos cevi mu je prodrl sence Kako žab sine nesreče se vetulai dosaja.jo s tem nepremišljenin streljanjem! Sta rišem izrekamo naše sožaI.j<* nad tako strašno nesrečo. •Tanez Zorman. Iprav" vsakdo'—1 Z kdor kaj išče; kdoi 9 i kaj ponuja; kdor kaj | t kupuje; kdor kaj pro-1 I daja; prav vsakdo J [priznava, da imajo | čudovit uspehi — Z MALI OGLASI j v-Glaa Naroda1] ADVERTISE in GLAS NARODA KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE ▼ LJUBLJANI sa leto 1927 bo sledeče: VODNIKOVA PRATIliA u leto 1928; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITliA, opisi; VODNIKI I N PREROKI, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. v zalogi imamo še nekaj izvodov CKNA VSEM ŠTIRIM ♦1.50 Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto Naročila pošljite na: — "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New lock -—i r ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader SestsvU 1 Dr. F. J. KERN i - r > Cena % poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). N ar »i tla pošljite na t "GLAS NAHODA" 82 Garthndt SI | IVew York Peter Zgaga | — Kje pa je tvoj mož nocoj? — 1 ju vprašala prijateljica prijate-!5 ljh*o. i — Ga ni domii. Njegovo društvo f> ima tajno sejo. .le moral iti. — < > čt*m bodo pa sklepali ? Kaj - pa je tako tajnega — Xt* vem. Ti bom jutri povedala. * a I Te uih govorov, ki bodo vsebovali same bi-sede. Xit? drugega kot besede. r Sredi me>eea julija se bo vrnil II do že 7. V rb 11 ik e. Nazaj grede se bo ustavil tudi v Parizu. Pa menda ja nima z dr. Voronovoin kakega se- stanka. 1'pam. da ne. * lie sii i t-no liaobraženi je edinole I tisti elovek. ki zna z neizoi>ražen- I ceni tako govoriti kot se spodobi. [ * L Človek «ra včasi v prevelikem [ [navdušenju ^H»lomi. Hoče nekaj j ^velikega povedati. ]>a tako blekne, j da 11; za nikamor. i Pošten, post a ret 1 uslužbenec je j pri,- 1 v denarno zadrego in je k po ti igotrajnem zatajevanju za-| prosil gospodarja, naj mu jxjsodi I sto dolarjev na njegovo plačo. t Gospodar bi mu jih dal tisoč, pa . je vseeno v šali pripomnil, j — vam zaupam, saj vem, da boste plačali, toda vseeno, kaj če bi nenadoma umrli? Globoko užaljen mu je odvrnil: — Gospod, kaj pa mislite/ — jaz senu vendar gentleman. * V nekaterih zakonih so čudne razmere. J5a*dnjič sem slišal slede-"o zanimivo zgodbo. Pravil jo je dragi rojak in sicer takoie: — l'e se pa jaz s svojo ženo skregam. ona tri dni ne govori. &ele tretjega dne zvečer ona prva izpre-govori. Tekom tejr^i časa si tudi kuha -i vsiik svojo jed. Zase kuham vse tri dni krompir in zelje. Kot veste, ne morem jesti krompirja in zeljii. pa »m vseeno jem. In to jo strašno jezi. ker jra nikdar ne jem. kadar j>o pe-čen pred menoj na mizi, ona prva spregovori. Xjene ljube-znjive besede m> nas+lednje : — Pa ga boš sam požrl? — Ja. sam. Xo. potem pa govoriva, dokler -e zoper ne skregava. Ponavadi se še isti večer. * Rojak, ki je imel ženo na po-čitnicab, se je zamislil: — istrašno sem potreboval počitka. Sedaj je torej šla. hvala Bogu. Sedaj se bom malo odahnil, iti glava se mi bo razvedrila. Toda niso minili trije dnevi, ko je že dobil pismo sledeče vsebine: — Moj .predragi mož! Danes, ko ti to pišem, je ponedeljek. Ju tri oddam .pismo na pošto in v sredo ga dobiš. Upajn, da mi boš v četrtek odgovoril. Ce do petka ne dobim odgovora in denarja, bom sedla v soboto zvečer -na vlak in v nedeljo zjutraj bom zopet pri tebi. * Moža je roka bolela. Ker ni rad hodil k brivcu, se je žena ponudila. da sra bo obrila. Junaško in potrpežljivo je prenašal. Nazadnje je pa rekel: — Daj mi kozarec vode. — Ali si boš iista splaknil? Ali imaš las v .ustih? O ne. pogoltnil jo bom na dušek, da se bom prepričal. Skoro prisegel bi, da mi vrat na treh krajih pušča. * Navdušen zaljubljenec je pripovedoval svojemu izkušenemu znancu: — Oh. ti ne ves, kako sem zaljubljen. Kako je lepa in dobra moja nevesta. Tako sem zaljubljen vanjo, da bi jo najrajši -pojedel- Znanee mu je nasvetoval 1 — Kar pojej jo, kar pojej, ee ne, se boš ^utegnil po par Mih kesati. Q>hA& NAHODA, % .ML. Pozneje je |>rq>ovetloval, da «e nikoli ni videl sfralmtmjših oči. Bila je «rib<"-na kakor ndada jelka in vražje razjM»saj<'iia. V.sako o-poldne j<* hodila ita hrili k mlademu t-trojniku in mu no. i I a ol>eko taborišče kakor ulj, pa naj je bilo se tako vroče. Smejala sv j»» vsemu, zbijala je šale, v*>[ kotički so bili polni njenega razposajenega Miieha. Ve« o ogromen nasip. Vsak dan pet ur dopoldne in pet popol- > dne. Z dvigalom .so vlačili pesek iz reke. a beton so spuščali nazaj v dolino. Prijetno hilo gledati, kako kipi delo, kako brne stroji in kako se izpremnja pesek v beton. Toda opravljati tam dan za dnem po deset ur vedno Lstn delo je bilo pravo peklo galeje. Kljub temu je pu na potnih obrazili izmučenih težakov vedno igral smehljaj, čim je prl>kakaljala iz gozda čez polje vesela in razposajena Jarea. Dan je dišal po zrelih jagodah, ko se je pre.j>etij dogodek, o katerem hočem pripove žarele kot najlepš«1 jagode, kar jih je bilo tisto leto na solnčnih posekah nad reko. Solnce je »pripekalo in ptice .no žvrgoleh* v jasen poletni dan. Jarči j<* šinila v glavo čudna misel. Tam doli ob straneh no bile položene ozke tračnice, ki so se vile nalili dvema dolgima kačama med drevjem. Rja jih je razjedala in že tri tedne, odkar je začelo obratovati dvigalo, so ležale brez pomena na pri|vekajočem solncu .Kdor je pogledal do!i čez strmi rob prepada. se je hitro umaknil in sti>-nil ves prestrašen k skalam, da bi ne zdrknil tja doli. kjer je preža I a sni rt. — Vozila bi se rada. Pojdimo, fantje! — dejala .Jarča smeje. Dva delavca, sedeča blizu nje, sta be nehote zasmejala tej šali. Sptv minjala sta se dobro, kako počasi sta se vozila v dolino in kako sta morala zavirati ,ko še ni bilo dvigala in ko je bila treba voziti pesek z vagončki. — Mislim resno, — je dejala Jarča izzivajoče, ko ji ni nihče odgovoril. POGUM — Tako hudo menda ne bo, — je dejal njen fant. — To je malone več nego hazardnost. — Eh. dandanašnji so moški res strakojM-tci. — je dejala Jarča za niči j i vo in vsaka njena beseda je rezala razgretim delavcem srce. Njene ustnice so bile tisti hip div-n e. — No torej, pa se pel j i, — je de jal strojnik smeje. — Saj se tudi bom. Vprašala Min samo, kdo bi hotel z menoj peljati v dolino. Toda zdaj vidim, da se bom morala peljati sama. In pripravila se je k odhodu. V naslednjem hipu je bilo sedemnajst delavcev pripravljenih peljati se z njo po strmi poti v dolino. -— Tudi jaz poj dem z vami, — je dejal njen fant. — Odpeljem se > prvim vagončkom s teboj in vso pot ti bom gledal v oči, da se prepričam, koliko poguma ostane v njih. Ni bilo več časa uživati lepoto poletnega dne. Hitro so zasedli va. gončke. in oddrdrali v dolino. V divjem diru je drvela dolga kača vagončkov po strmem poboč- j ju hriba. Bliskovito so izginjale pod njimi rjaste tračnice in zdelo se je. da so po dolgem spanju na vročem solncu oživele. Na ovinku je vsak vagonček zašknpal in zaje-čal kakor ranjeni bivol in predno je zopet naravnal hrbet na ravni progi, je bil pred njim že drugi ovinek, in tako je šlo vedno hitreje in hitreje v dolino. A vendar se je zdelo, da je reka neskončno daleč, tam nekje na dnu pekla. Strojnik se je cinično smehljal in gledal Jarči v oči. Iz njenih črnih o1* je tik ob va-gončkili kakor cinični smeh usode. globok, strašen, brez dna. A vagonček je drvel še z večjo brzino tik ob robu smrti, majal se .j«' in stresal tako. da se je hilo Ira-ti, da trešči zda j po strmih skalah v brezno. Jarča .se ni mogla več premagovat i .Kakor bi trenil z očesom, j«1 planila nazaj tik ob prepadu in z vso silo zavrla vagonček. — Kup — so zaškripala kolesa, vagonček si'%je stresel kakor spla-šeni konj. skočil je v zadnjem hipu s tira in obtičal ob progi nad prepadom. Ozrla sta se. Osem vagončkov je drvelo v - T divjem diru za njima. Izbuljene o-či so jim svetile na poti in prsa so se napenjala od težkega dihanja tako. da so se vagončki gugali. Kup — je skočil drugi vagonček na prvega, evah. cvah — je skočil s tira in že je padel v velikem loku na rob prepada. Tu je za hip obstal, kakor da ga je grozja strašnega padca, potem je pa treščil v prepad. Iz vseli oči jodsevala groza, toda nihče ni zakričal, nihče ni motil grozne tišine. Drugemu je .sledil tretji in četrti vagonček. tlokle*- ni treščilo vseh osem v prepad. Nista se še dobro zavedla, kaj se je zgodilo, že je odmeval iz prepada zadnji udarec razbitega va-gončka in strašna tišina je zavladala nad prepadom. Na prvem va-gončku. ki je skočil s tira in obtičal tik ob prepadu, sta sedela Jarča in njen fant vsa prepadena. Nemo sta zrla na prazne tračnice in bala sta se spregovoriti, da bi ne motila grobne tišine, ki je *bila obenem mrtvaška pesem in molitev za duše nesrečnih delavcev. Mla^i strojnik je sedel kakor vkovan in še vedno je zrl v njene oči — najstrašnejše, kar jih je kdaj videl. General Čang Tsolm. t ŽENSKE LJUBUO ZLOCINCE VLOGE na OBRESTI, ki jih prejmemo do vključno 13. JULIJA 1928, bomo obrestovali po 4% že odi 1. julija naprej. !Ako želite naložiti denar popolnoma varno ter dobiti obresti za vsak mesec kot v koledarju, nalagajte pri SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Med senzacij on alnim procesom proti pariškemu draguljarju Me-storinu, ki je umoril draguljarja Truphema, se je zopet pokazala senzacij željna duševnost v pravi luči. To je isti pojav nekakega sadizma ali perverznosti, kakor so ga opazovali na Češkoslovaškem med razpravo proti morileem Margite Vaeroesinarthyjeve. Histerične ženske zelo rade hodijo k porotnim obravnavam, kjer vzdihujejo in pomilujejo obtoženec. v katerih vidijo največje junake. Morilec Mestorino je bil obsojen na dosmrtno ječo, ki jo bo odsedel na Vražjih otokih. Takoj po obsodbi so ga odpeljali v kaznilnico. kjer se mu pa godi baje zelo dobro. V zaporu se je Mestorino že zredil in človek bi ne verjel, da se more žločinec počutiti v ječi tako dobro. Mož se kratkočasi s čitanjem lju'bavnih pisem, ki jih dobava iz Pariza, iz Francije in celo iz inozemstva. Vsak dan dobi najmanj 100 ljubavnih pisem, ki jin mora seveda prečitati tudi ravnatelj kaznilnice. Morilec se z ljubavnimi pismi zalrnva, ravnatelj kaznilnice pa preklinja prismojene ženske, ki kar nore za Mestorinom. Neka Američanka je pisala Me-storinu, da ga ljuibi in da ga hoče osvoboditi. Pripravljena je najeti letalo in odpeljati morilca z Vražjih otokov, kamor bo v kratkem prepeljan. Policijs-ki ravnatelj je bil radoveden, kakšna je ta romantična Američanka. Povabil jo je na policijsko ravnateljstvo in ugotovil. ila ima opraviti s priletno bogato damo, ki se je v elegantnega zločinca do ušes zaljubila. Toda ' na policiji so ji izbili ljubezen iz glave in ji svetovali, naj čim prej izgine iz Pariza. Celo prezidenta Doumerguea 1 ženske neprestano bombardirajo s pismi, v katerih prosijo, naj Me-storinu spregleda kazen. '' fralnrtna mcijatoa stika. V Toplicah je umrla za porodom žena rudniškega delavca Karla Prosenea; otrrtk je ostal pri življenju. Po zdravnikovi izjavi je žena j »od legi a porodu zaradi splošne oslabelosti. Prosenčeva družina je zaradi slabe plače in včekratnega praznovanja pri rudniku zelo stradala. Zadnje čase sploh ni mogla dobiti potrebnega živeža. NAPRODAJ radi bolezni dobrofdorti GOSTILNA z zidanim poslopjem na prometnem kraju prav poceni. VpnLsajfr lostniko. L. LONČAR IČ (J27 Clinton .Sr.. Milwaukee, Wis ADVERTI8E in GLAS NARODA j ZAHVALA. I Win sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v lirah žalosti, ko smo izgubili na- SIN r K A - NO V OKO.I KN (' A se prisrčno zahvaljujemo. ; Hvala vsem. ki so nam izrazili sežafje ter udeležili sprevoda. Hvala vsem. ki so darovali ^vet- ' lice. j Posebna hvala moji sestri Pavli Mavru- in njenemu soprogu. Franku Prriuc in soprogi. Kudi I'ucu in soprogi, moji se^trični in njenemu soprogu. Antonu Cehu, bratrancu Zlosclu. družini Martin in Mary Cermelj. Franku PlaJiuta. Cirilu Stibilj. K ud i Lusteku in Johnu t \ikada. Hvala vsem. ki so dali avtomobile na razpolago. Frank in Mary Vičič, sta risa. Slavi, st striea. Wooster. Ohio, 2. julija Neredno V aK Bolestno Uriniranje M starih HI olajšano • VSafital Midy ft Uapeino-n«ik*4- I f . IJivo. I Naprodaj ▼ vseh I _ _ lekarnah. | Affitirajte ta "Glas #mrodm'\ nmj-i večji šloventk* iasmijt • Usoda generala Čangtsolina, biv. šega poveljnika severnih armad in diktatorja Kitajske, ki je podlegel ranam, zadobljenim na umiku pri zadnjem porazu svoje armade, je najromantičnejša. kar jih pozna zgodovina znamenitih vojskovodij. Cangtsolin je bil rojen pred ob leti nekje na jugu Kitajske kot sin siromašnih roditeljev. Njegov oče je bil kuli in je moral trdo delati, da je preživljal svojo rodbino. Tudi sina bi zad'-la ista bridka u-soda. da ga ni doletela 1 1894 nesreča s tem. da so ga cesarski bi-riei prijeli in odgnali na vojno proti Japonski. To je bila kratka in čudna vojna. Zemlja vzhajajočega solnea je imela takrat že evropsko orožje, pa tudi dobro iz-vežbano in disciplinarno armado. Stara tradicija samotajev se je niešaa tu z novim z zapada pri-nešenimi innf>erijalističrttnti tendencami. Kitajska je dotlej »pala. Mladi Cangtsolin je pobegnil z bojišča prej, predno je videl sovražnika in nihče bi pozneje spoznal v tem ponižnem mladeniču, ki je služil kot vrtnarjev pomočnik v samostanu francoskih usmi-ljenk, moža, ki bo držal v rokah usodo Kitajske. V bitkah pri Nu-zianu in Tieneiuu je prejel Cangtsolin bojni krst in tu se je pričela njegova vojaška karijera. Cim se je vojna vihra polegla, je pobegnil iz samostana in slučajno je našel na cesti več pušk. kar je dalo njegovemu življenju novo smer. Cangtsolin je zbral o-krog sebe tolpo vojaških beguncev in drugih sumljivih elementov in tako je postal vojskovodja brez armade. Toda imel je srečo in čez lft let, ko je izbruhnila rusko-ja-ponska vojna, ga že vidimo kot poglavarja zloglasnih Cunguzov, ki so delali Rusom velika preglavice. Cangtsolin je postal takrat zaveznik Jajwnske in kot tak je ostal do smrti. Po miru v Ports-mouthu je postal Cangtsolin pravi vladar Mandžurije. Pekinška vlada ga je morala priznati in ofi-cijelno potrditi kot neomejenega gospodarja Mandžurije. Sprejet je bil v armado in dobil je visoka odlikovanja. Postal je polkovnik in dobil je red Tigra IIT. stopnje. Toda najprej je moral, doprinesti dokaz svoje sposobnosti in lojalnosti. V njegovem rajonu so še vedno ro-' pale razbojniške tolpe njegovega bivšega kolege Tuliu&ana in Peking je zahteval glavo tega zloglasnega razbojnika. Cangtsolin je mirilo izdal svojega tovariša. Povabil ga je na gostijo in ko je odhajal, je naročil svojim vojakom, naj ga umore. Prijateljevo glavo je poslal na cesarski dvor in zato je bil imenovan za guvernerja. Po prevratu 1. 1911 je postal Cangtsolin neomejen gospodar severne Kitajske. Pekinških vlad in parlamenta ni priznaval in polagoma je širil svojo moč tudi proti srednji Kitajski. Po svetovni vojni so prodrli v Mongolijo boljševiki in na Kitajskem je zavladala a-narhija. Po letu 1920 je zavladal v srednjih provincah general Vu-pejfu, na jugu pa Sunjatsen. Spopadi med pretendenti so bili neizogibni. Peking je postal po-zorišče krvavih spopadov, prezi-denti republike, predsedniki vlade in parlamenta so se menjali, po vrsti so bili aretirani in izgnani, poklicani zopet nazaj in znova iz gnani. Leta 1923 se je moral Oang Tsolin kljub Sunjatsenovi podpori umakniti močnejšemu Vupej-fuju. — Končno je pa venar zmagal in Vupejfu je moral pobegniti v notranje province. Toda Cangtsolin ni postal neomejeni gospodar severne Kitajske, ker je moral deliti svojo moč z generalom Fencem, ki mu je pomagal do zmage. Na videz je zavladalo premirje in poedini generali so se pobotali. V prolclamacijah se je govorilo o narodni in ljudski vladi. Sunjatsen je odpotoval iz Kanotna v Peking, misleč, da je napočil čas, ko bo lahko zavladal nad Kitajci. Odpotoval je tudi na Japonsko, da pridobi Japonce aa skupno borbo proti botyMta, proti ka- pitalističnim izkoriščevalcem ter' zamorskim hudičem iat Evrope in^ Amerike, kakor nazivajo Kitajci j belokožce. Toda na poti ga je pre-j hitela težka bolezn. Začasna vlada ( je bila brez moči. v deželi je zavlada zopet anarhija. President Tuančiju je bil slaboten in zmešnjave so dosegle vrhunec, ko je prišlo I pri socijalnem konfliktu v šangliaj. skih predilnicah o krvavih izgredov proti tujcein. Radikalna mladina je začela koketirati z boljševiki. General Feng se je pridružil nacijonalno - socijalističnemu po. kretu. vlada je pa na Čari gt-sol i nov pritisk popustila in se začela pogajati z velesilami, da >e prepreči konflikt. V Mandžuriji se je pojavila ta čas nevarna boljševiška akitaei-j*. Vseh šest let di-žavljanske vojne na Kitajskem je igral Cangtsolin najodličnejšo vlogo. Njegova provinca Mandžurija je imela vojaško 111 politično tako ugodno lego. da je lahko Cangtsolin kljuboval vsem svojim nasprotnikom. Ni dvoma, da je bila glavna tajna njegove moči v japonski protek-ciji. Kot japonski agent je začel, kot japonski agent je končal. Nekaj časa je bila njegova moč tako velika, da je s»-gal celo po cesarski kroni. O vojaških sposobnostih Čangtsolina je težko govoriti, ker so dvomljive, d as i je dosegel kot vojskovodja velike uspehe. Pač pa je bil izboren administrator. Končno se je moral ukloniti naeijo-nalističnemu in demokratičnemu pokretn. pa tudi Japonci so rav-1 11ali z njim kakor z orodjem, s katerim so hoteli utrditi svoj moč na Kitajskem. Cangtsolin je podlegel rani, ki jo je zadobil pri napadu na vlak. s katerim se je vračal iz Pekinga v Mukden. NAPRODAJ DOMAČIJA štv. 30 v Babinem polju, hiša hlev. :{ goved, sviipjatk. laz za 4 voze sena. in dovolj lepih hoj ter drv za domačo ipotrebo. Kdor se zanima, naj vpraša za podrobnosti lastnika : Anton Troha, 161 Melvin St., Barberton, Ohio, ali pa: Andreji Ožbolt, Babino polje, štev. 48, pošta Stari trg pri Rakeku, Jugoslavija. IŠČEMO do 30 dobrih dogarjev, gozd lep. dobro se cepi iu pošteno plača; dela za par let. — Oglasite se na : Massman Co., Inc., 2359 Tchaupi-toulas St., New Orleans, La., ali pa 11a: Frank Osbolt, Liberty, Tex. (2x 6&7) IŠČEM svojega brata AXTONa' STAR IČ (STA1MCI1), podoma-če Kuharjev iiz Češnjevk, fara' Trebnje na Dolenjskem. Več let je že minulo, ko nič. ne vem! o njem. Prosim rojake, kateri kaj ve, da mi sporoči njegov na-' slov. ker sporočiti mu imam več važnih stvari. — Frančiška' Ukan, rojena Starič, Rodine 4, pošta Trebnje, Slovenija, Jugoslavija. (3x 6,7&9) OGLAS. Pozor, Slovene, in Hrvatje, pozor! Oni, ki se želite naseliti na farme ali na taJcorekoč mali dom v vasi. sedaj je čas, da si ogledate! in vidite na svoje lastne oči kaj' bodete kupili, ker v zimskem časuj je težko določiti, kakšna je zemlja-in drugo, ko je vse s snegom po-1 krito. Pridite in si oglejte svet, se-j daj imam jaz nad 100 različnih farm na prodaj, z živino, orodjem in tudi brez tega, farme od ene-1 ga akra do 250 akrov in ob enem! dobite ves pridelek, kar ga bode j letos na ti zemlja. Cene so zelo niz-, ke, posebno za prazne farme. Ne' čakajte več tam, kjer ni dela nel .ru h a za preživijenje, pridite sem in bodite sam svoj gospodar, ena-j iko kot je veliko dragih, v ti oko-J lici, ki so kupili farme že več let -.aizaj in uet ANTON SHLBEL, Bariton s spremijevanjem orkestra. 25086F (Še Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero H> inch 7."»c. ANTON Slil BEL. Bariton 25082F (Bocr MoJa, Bod' MoJa (Nebeška Ženitev MARY I DOVKH in JOSEPHINE L.U SCHE 25083F (Sladki Spomini (Čez Savco v Vas Hodiš VOJAŠKA OODBA "KRl'(i" 25077F (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka HOVER BRATA 25078F {Neverna Ančka, VaK'd; (Dunaj Ostane Dunaj, Kora'nloft <>a. A. SVIGEL in NJEN KVARTET 250A4F (Kukavice (Upanje SIMONČIČ BRATER 2500GF ' * fF#ntje se zbirajo ' HOVER TRIO / 't y 25085F (Samo še enkrat. Valček » (Ven pa not, 1'olka T . ' 2S062F (loiter Tanc ' . ' . w (Ribenška Polka 9S074F (Sokolska Koračnica (Kde Je moja Ljubica, Valček \ . COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dv« Črni Oil X 'M (Carlotta Valček / 12070F V finskih dolinah, SotU ~ — ; Na krovu ladije. Valček Jahrluv Novltetnl Kvintet I2069F LaMovk val/ek Usmili me. Valček Ruski Novltetnl Orkeatei 1X072F Spomladnl VaUek Sladke v i jo i tiče. Valček Rosk! Novltetnl Orko*t«r S5v71F Sebelska korafnfea Regiment po cesti gre (s petjem) Hoyer Trlo *50«r Polka £taparjev TI si moja, Valček Hojer Trio Z5959F Jaka ne St. Claim, Polka Clevelandski valček Buyer Trto 12 inch SI .25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET\ S spremijevanjem Orkestra. OMSfc ) Kmečka Svatba, Del l S Kmečka Svatba, Del 2 VSAKI POŠILJATVI PRILOŽIMO 306 IGEL BRKZPLACNO - Manj kot Seat plošč »e ne posije. - SL0VENIC PUBLISHING CO. ^ 82 Cortland! Street New York', N. Y. n»—M0NT j| ^ ROKAH. ^ Bpisal Ouy de Maupassant. — Za G. N. priredil O. P. 9 (Nadaljevanje.) TRETJE POGLAVJE. Kadar ne soglašajo zdravniki Skupna miza je-bila Isti večer v Grand hotelu zelo burna. Predmet velike skale ter vrelca je ra-zburil kouversaeijo vseh. Gostov pa. ni bilo dosti, k večjem kakih dvajset. Hili so večinoma molčeči lju-dje, tihi in bolni. Zaman so preizkusili v.se znane vrelce ter so eksperimentirali sedaj s tem novim kopališčem. Xa koncu mize so s»e-J deli Raveneli in A nded matt i in za njimi je prišel takoj ^roneeus,' majhen mož, s svojo zelo bledo hčerko, ki je odšla pogosto sredi tsre-j di obeda ter pustila krožnrk naix>l izpraznjen. Za njimi je bil debeli M. Aubri-Pasteur, prejšnji rudniški inženir. Nato so prišli Chaul'or- družina, ki je žalovala in katero je bilo videti cel: dan hoditi po' stezah za voznikom, v katerem je sedel pohabljen otrok. j Za njimi sta prišli Peille dami, mati in hči, obe vdovi, visoki in: obilni sredaj in zadaj. j — Lahko vidite, — je rekel Gontran, — da sta pogoltnili svoja moža in da jiina je to dka'zilo želodca. J Nadalje naprej je bil mož zelo rdečega obraza, ki je imel tudi slabo prebavo. Ostali }>a so bili neznatni ljudje, mutanti potniki, ki bo prihajali v obednico hotela z neslišnimi koraki, žena spredaj, mož za-daj. se priklonili, zavžili svoje obede ter zopet odšli. Druga stran mize je bila prazna, čeprav so brli tudi tam postavljeni stoli za bodoče goste. j Adermatt je govoril z nadušenjem. Celo popoldne je preživel v pogovoru z dr. Latonom ter je namignil velike načrte za razvoj En-] vala. J. Dr. Laton je navdušeno opisoval čudovite lastnosti envalske . mineralne vode. Rakel je, tla dosti nadkriljuje vodo iz Chatel-Guvon, čeprav je slava slednje rasla tekom zadnjih dveh let. Rekel je, govoreč z inženirjem: — Da, vse je tam, le treba je vse to razviti. Vse to je stvar izur- il jenosti. taKta prilike in poguma. Pri otvorjenju kapališča morate, vedeti, kako sprožiti vse to ter zainteresirati veliki zdravniški zbor' v Parizu. Kar se tiče mene, iščem vedno praktične metode, (Mline me-j tode, ki zagotovi uspeh. Ne zadostuje imeti mineralno vodo. Imeti, morate tudi ljudi, ki jo pijejo in človeka, ki jo oglaša v listih. Z bolniki je težka stvar, ker je mogoče govoriti ž njimi le potom zdravni-;^ kov, ker verujejo le njim. Markij, ki je občudoval praktične strani svojega zeta, je vzkliknil: — To je resnica. Vi imate čudovito zmožnost, da dosežete jedro < vsake stvari, moj dragi prijatelj. Atkdermatt pa je nadaljeval navdušeno: — Celo premoženje bi bilo mogoče napraviti tuikaj. Pokrajina leži izvrstno in podnebje je ugodno. Jaz vprašam le eno stvar: — Ali! bi imeli dovolj vode za veliko napravo? Stvar, katero se napravi na- , pol, je vedno skažena. Potrebovali bi v resnici veliko napravo — in sled tega dosti vode. Imeti bi jo morali dovolj za dvesto kopeli ob ' istem času, z naglim, neprestanim dotokom. Novi vrelec in stari sku-' pa j pa bi ne dala dovolj za petdeset, kot je rekel dr. Laton ... M. Aubri-Pasteur ga je prekinil: — Kar se tiče vode, vam je lahko dobavim toliko kot je želite.' Andermatt je bil presenečen, — Vi? ] — Da, jaz. To vas preseneča, vendar pa hočem pojasniti. V preteklem letu. približno ob tem č;lsu, sem bil tukaj, ker so mi kopeli , Envala prijale. Neko jutro sem počival v svoji sobi, ko sem zapazil prihod nekega debelega gospoda. Ril je predsednik administra- ' cijsketga sveta naprave. Bil j? zelo vznemirjen iz naslednjih razlogov: Bonnefillov vrelec je pričel sahniti tako, da so se vsi z bordojem. Aubri-Pasteur, ki je bil jezen raditega, ker se je dvomilo o dobi oti jedil, katera je najbolj ljubil, pa je vzkliknil nasprotno: — Gospod, če trpite vi na dispepsiji in jaz na gastraligiji, rabiva jedila, ki so tako različna kot so stekla, ki jih potrebujejo kratkovidni dalekovidni ljudje, a oba ta razreda ljudi imata nerede v očeh. Dostavil je: — V kolikor sem prizadet jaz, imam pekoč občutek, kadar izpi-jein čašo rdečega vina ter mislim, da ni nič slabšega za človeka kot vino. Vsi, ki pijejo vodo, dosežejo starost stotih let, dočim... (Dalje prihodnjič.) -mM HJkitoBA, t _____~ Pozor, rojaki! j Is naslon na Usta, kstanp prijemata, j« rairidiao, kdaj Van naročnina poila. K« čakajte to-raj, da s« Vas opominja, Umret obnovita naročnino tU direktno, ali pa pri enem aUdatth naiifc sastopaikor: CALIFORNIA Feotaaa, A. Hoebmr. 8m fiamOate, Jacob Laula. COLORADO Dwrcr. J. Scbutte. PMbk, Peter Culi«. ;«hi Germ FT. JuMh, A. Same. Mill, Loots CosteUo, WotMbwc. M. J. Bink, WMANA^ Loe* Rati* ILLINOIS CWsaga: Jesepk RIM. J. Be**4 Mftruoitea ... Met, A. Anzelc, Mary Bamblcb *'. Zalete). John Km. Joseph Hrovit La Ban«, J. 8peUch. Misrswtsh. Frank Augustln. Nertfc Chicago. Anton Kobe L jWlfWI. Matija Barborlch. Boaatt, J. Hcrrath. WmIucu, Frank PetkovSek. RANBAS ttui i«M MoCnOr t ■aaaas Cttj, Frank 2tpr. THMmg, Joba Itpori MARYLAND Sini«, j. Omm. UMD«. Fr. Vodonlm MICHIGAN CwiwmU. ML F. Koba Detralft, J. Barteh. Ant lan—O MINNESOTA Cfcl*iM, Frank Goals. A. Fnnlaa. Frank FmsIJ. Lonin Ml MsH. Lmda VMML ■Miiau Sedaj dobri spi in počuti se svež v jutro. Mr. John Waller«. Philadelphia, Pa., tell, du bolniki izvedo, kako izvrstne u-»|»he je oti duseKel od Nuga-Tune. On pravi: "Xusa-Tone je »"udeten. Jaz *«■-daj dobro spim po noč-1 in moja. irrva ieluj^ju redno trikrat dnevno, in jaz koOutim »'daj dobro ko »e v jutro v«ta- 1 nem. Predno sem vzel Nuga-Ton« »ern I ijil ven utrujen, tedaj se pa izvrstno po-iutim." Tisoče mož in ien je slabotnih, imajo bolečine, ko bi se morali počutiti dobro, zdravi in motni in imeti bi morali cdrave žvljenskt- organe Imajo slut) t*-k do jedi, »tubo prebavo, plin in vzdiganje iz it-lode^ In črei", jticme iirrednosli, slabe obistj, mehur iz reda, slabe žlv-t-e in življen^ke urjpinr. .Nuga-Tonr je čudežno zdravilo za take bolečine. IV-skusite eno steklt-nico tefra Se danes. Vi lahko dobite to kjerkoli m zdravila, na prodaj. Ako va& trgovec ainu istefa leda j mu recite naj isto naroči za vas ud zalotnika na d«-belo. —Advt. Agitirajte ca "G lat Soroda", naj večji slovenski dnevnik v Ameriki SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajno rellkngo vojvoda, roman ................. j§ Čebelica................... jgj Is detel potresov, Baukart. ,U Izbrani opiti Hinko Dolenc M Knjiga a lepem vedenju, govorjenju In saoebaem ilv- Uenjn. Bonton ..........l.tf Liberalizem ............... .7® Materija lo Energija, čermelj .78 Otrod Solnca, Pregelj, t. v. L— Predhodniki in Idejni utemelji* tel j i ruskega realizma — (Pri Jo tel j) .............i^j Pravo In revolucija, — Leo Pltamic M Sosedje, Čehov .......... JU Tigrov! zobje, Maurice Le* blsnc .................. J| Vojaka na Turškem ...... .15 Pesmi v prozi, 49, t. v. .. M Sodnikovi. Stritar, ........ M Tri legende o razpelo, s* ZCyCJTf t* oooaoooeooooo , , VUl^V oo«*«*oooooooooooooo «38 Vetema pisma. Kmetova .. jM lTvod v Filozofijo, Veber .. L— Znanost in Vero, vedoolovna Študija, Veber .........L— Zbrani spisi Ft. MaselJ Pod. limbarokl ..............LM žrtve, Fr. Zbalnlk, povest .d I G R R t Gospo s morja, Igra v B. dejanjlk.......II Lokalna železnica, v 3. dejanjih............ Pepeluh, narodna pravljica, OL dejanj ............... M Skopuh, komedija v B. dejanjih ................... .18 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .78 Veleja. drama v 8 dejanjih J8 "GLAS NAHODA" C2 Cortlandt 8tf New York I Pozor HtateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate! in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste' ustregli vsem. | Uorava *Gliw Naroda9« MONTANA Klein. John R. Bosa. Was^pa, L, Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodailck. ,. NEW FORK Gowaada, Karl StarnlsLs. Utttt Falls, Frank Haala. OHIO Bark »tan, John Balant, Joe Httt - Clevflsoi, Anton Bobek. Charles KarUnacr, Louis Budman, An too 81m-clch. Math. Slapalk, RocBd, F. Bajt. Oh od. An too Naaoda. Lorain. Louis Balnnt in J. Kamla NHea. Frank Knjuvlsk. Warm, Mm F. Barbar. Tmagaliiia, Anton KlkoU. ORRGON Orapsn CMr. J.Faklsr. PRNNSYLVANIA ^■hrliy ^Frank Jaklo. MMbJ.AQanb' _ . ' Kretanie pamikov .. Shipping Hew« _ S. julija: Aquitanla, Cherbourg. 11. julija: Prtsa. Roosevelt, Cherbourg, Brs-men. 12. julija: Majestic. Cherbourg. Muenchen, Cherbourg. 14. Julija: Paris, Havre (1 A. U.) Saturnla. Trst Penn land, Cherbourg, Antwerpen. DcutsctiUind, Cherbourg, Hamburg. Volendam, Boul.^ne our Mer. Rut-terd*m. 15. Julija: BereiiKaria, Cherbourg. 21. Julija: lie de France. Havre (1 A. St.) Olympic. Cherbourg l^aphind, Chnrbouig Antwerpen Cleveland, Cheibourg. Hamburg. George Washington. Cherbourg, Bremen. Veendam, Boulogne aur Jier, Rotterdam. Conte ntancamano, Napoli, Cnnova. ' 25. Julija: Mauretania, Cherbourg, 39. julija: Thurlngla, Hamburg. 28. Julija: Homeric, Cherbourg. Arabic. Cherbon -g Antwerpen. Hamburg, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne aur Mer, Rotterdam. Roma. Napoli, Genova. 1. avgusta: Aguitanla, Cherbourg Americu. Cherbourg, Bremen. 2 avgusta: Belgenland, Cherbourg, Antwerpsn. Dresden. Chrrbouig Antwsrpcn. 4. avgusta: France. Havre (I A. M.) Majestic, Cherbourg Albert BaJlin. Cherbourg, Hamburg. I.evluthan, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam. Conte Grande. Napeli, Genova. 7. avgusta: Pres. Wilson, Trst 8. avgusta: Bt-rengarla, Cherbourg. Pres. Harding, Cherbourg. Bremen I V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z naiimi znanimi parnlkl: NSW TOOK, AtSSST BU1M, asMsvso, DiuncatANSt SKIOLUTK, nKUAMCa, CLEVKLAKO, WHCTSAiU, TStnUMCIA Nenadkriljiva postrežba tn kuhinja v vseh raarsdih. $198.— Is NEW YOBKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. ratrsdu. HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja ln druge informacije se obrnite oa lokalnega agenta ali na — Hamburg-American Line . 39 Broadway New York ^^r Braughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. l'uabar, A. Jerlna. Cooemaogh, J. B rezov ec, i. Pike, y. BovsnSek. Craft on, Fr. Ifachek. ■apart, O. PrevlC, Lools SupanOi, A. SkerlJ. Forest City, llath. Kamla. Fart ell. Jerry Okorn. Imperial, Val. Peternei. Greenabnrg, Frank Novak. Homer City In okoUeo, Frank Fa-renehaok. Irwin. Mike Pausbek. Johnstown, Jokn Polano. Martin Ko. rosbeta. Krnyn. Ant. TanSelJ. Lnterne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Demsbar. Meadow Landa, J. Koprlvfek Midway, John Žnat. M*m Boa, Fr. Podmllisk. Plttabcrgk, Z. Jakabe, Ig. Magister, Vine. Arh ln C. Jakoblch, J. Germ J. PogsCsr. Preoto, J. Demahar. Beading. J. Pecdlro. Bteelton. A. Hran. Unity Sta. In ekeUee, J. SkerlJ, Fr Sehlfrer. West Newtao, Joseph Jovan. Willock. J. Paternal. UTAH Helper, Fr. Krebo. WISCONSIN Mllwaakea, Joseph Tratnik ln Joe Koren. Badne in okoUeo, Frank Jsleos Sheboygan, John Zorman. West Allis. Frank Skok. WYOMING Baefc Sprlags, Louis Taocbse. Ptšmaodvllle. A. z. Arko. Vaak aastopnlk lsda potrdilo aa svo to, katero ja prejeL Zastopnika mlakam toplo priporočamo. Naročnina at "Glas Naroda** je t Za eno leto 16.00; sa pol leta 93.00; aa Itlrl meaea «3.00: aa detet lam 11. avgusta: Paris, Havre (1 A. M.) ''►lymplc. Chert»ourg Pennlarid, Cherbourg, Antwerpen. New ork. Cherbourg. Hamburg. Republic. Cherbourg, Bremen. Columbus. Cherbourg. L*ullio. Napoll. Genova 15. avgusta: Colombo, almero. Na|)ollr Genova. 16. avgusta: Mauretanla. Cherbourg. \Vr»tpliaIiit, IlamburK Muenchen. Cherbourg. 18. avgusta: lie de France. Havre (1 A. M ) Vulcania, Trxt I'nlf, nov parnla. Homeric, Cherl>ourg. I ^upland, tlierhsurg, Antwerpen, L»eu tschland, »'herbourg. Hamburg. Voletidain, Boulogne aur Jler, Rotterdam. 22. avgusta: Aiiultaniu, Cherbourg. Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 26. avgusta: France, lluvre (1 A. Si.) Majestic. Cherbourg Arabli', Cherbourg. Antwerpsn. Cleveland. Hamburg I.evluthan, Cherbourg. Berlin. Chertx/urg Veendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam. Conte Biam-arnano Napoll. Genova. 28. avgu«ta: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 29. avgusta: Bereiigitrla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen. 30. svgusta: Dresden. Cherbt urg. 31. avgusta: Olympic, herbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajla In najbolj ugodna pot aa potovanja na ogromnih oarnlkihi Paris — 15. julija; 10. avgusta lie de France 20. jul.; 17. avg. France — 3. avg. — 24. avg§i (Ob polnoči.) NaJkraJSa pot po Železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Ak. V p rs la. J te kateregakoli fwx>blaaeeo#ga agenta ali ^ FRENCH LINE ny 1» State Street, Hew York. H. Y. HOLLANQ 1 J ftMERICft LINEO^ POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogna-sur. Mer, _FRANCIJA_ Znižanje voinja v III. razredu: Od New Vorka do Ljubljane^ 1 in nazaj: • I *IU . In vojni davek. Potovanje s parnlki Holland-America. I.lne pomenja udobnont, doma/e ras-poloienje, neprekosiji vo kuhinjo in postrežbo. — 7.a podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi ln druflti stvareh. Vsled nafte dolgoletna ta. kuSnJe Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrlavljanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeli al morajo dovoljenje all permit la Waablngtoca, bodisi aa eno leto Sli 0 mesecev ln ae mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to nsrsvnost t Wsthlng-ton, D. 0. na geaerslnefs aaselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila * veljavo SL Julija 19U se nlkomr več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vaak prosilec osebno, bodisi v najbližji na-•elnlikl nrarl all ps go dobi s New Torku pred od potovanjem, kakor kdo ▼ proRnJl u prosi. Kdor p»-tuje ven bres dovoljenja, potuje aa svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce b starega kraja« Kdor Sell dobiti sorodnike ali svojca la stsregs kraja, naj nan prej plfle sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSgenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica Is kvote je doloCena sa amerlgke dr-Savljane, ki iele dobiti sem atari-le ln otroke od 18. do 2L lata la pa ss poljedelska delavca, Amerlikl d ris vi Jani pa samora-jo dobiti sem lene ln otroke do 18. leta bres da bi blU ItetJ t kvoto, potrebno pa ja delati proflnjo v Washington. Predno podvsameto kaki korak, pints nam. SAKSER STATE BANK a (MM strni _MgW TQSB