■o -r<"> im -t-■r- INTERVJU Janez "V i Usenik o zgodbi Friderika in Veronike str. 26-27 L KRONIKA REPORTAŽA- p.,.. < I lili Vandali nad celjsko stolnico str. 10 »Tekma ima Dušanovo dušo!« str. 32 o • •',*I5l*Vv" St. 24 / Leto 71 / Celje, 16. junij 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Dragi starši, boste letos odlični? AKTUALNO Reanimobil ostaja str. 2 GOSPODARSTVO Tik pred koncem šolskega leta je napetost v učilnicah, kabinetih, na šolskih Nova delovna mesta v hodnikih in po domovih na vrhuncu. Kolone šolarjev, včasih tudi v družbi za- Žalcu skrbljenih mam, se vijejo pred vrati učiteljev. Bi se v zadnjem hipu še dalo kaj stir urediti za višjo oceno? Ocene nam očitno še vedno »kravžljajo« živce, čeprav v |Z NA§IH KRAJEV povprečni sivini generacij samih odličnjakov komaj še kaj pomenijo. str. 12-13 0Ü J [Lj (Ц D!« m tfr j Ш VI Foto: GrupA —V I V ■ IV" Teš občinam ne plačuje odškodnine str. 6 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občini Rečica ob Savinji str. 28-29 Harvey Norman celje HITRA IZDELAVA FOTOGRAFIJ ODLIČNA KAKOVOST UGODNA STORITEV fujrfilm HARVEY NORMAN TRADING D.O.O., Letališka cesta 3D, 1000 Ljubljana 2 AKTUALNO UVODNIK URGENTNI CENTER - VHOD PACIENTI HI Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Svetovna zgodba Legendarna ljubezen med Veroniko in Friderikom je »zelo celjska zgodba«, piše naša novinarka, njen sogovornik, pisec Janez Usenik, pa priznava, da je to tudi slovenska in celo svetovna zgodba, »s katero bi se lahko ponašali«. V začetku julija bo na celjskem Starem gradu predstava muzikala o tej zgodbi, ki bi jo znali sosedje na najbrž vseh straneh državne meje prodati za med. Zakaj tega mi ne znamo? Zgodbo o Romeu in Juliji poznajo domala povsod. Ljubezen je tista sila, ki poganja ves svet, in vse ljubezenske zgodbe so že zato same po sebi uspešnice. Še toliko bolj, če gre za pripoved o prepovedani ljubezni. Prepovedan sadež je pač še slajši. Pri Romeu in Juliji sta bili ugledni družini iz Verone sprti, zato njuna ljubezen ni bila dovoljena. Pri Frideriku in Veroniki pa je šlo za nepremostljive razlike v družbenem statusu obeh zaljubljencev. Osnovo torej imamo. Italijansko tragično ljubezensko zgodbo je zapisala literatura in postala je nesmrtna. Kultna. Tudi slovensko zgodbo o nesojeni ljubezni so zapisali slovenski pisci, zadnji verjetno prav naš tokratni intervjuvanec Janez Usenik. Tudi za to plat je poskrbljeno. Verjetno je vprašanje, zakaj gremo raje v Verono, Firence in Benetke in tam iščemo duh Romea in Julije, namesto da bi šli na Stari grad ali v Jurklošter, povsem retorično. Ker Italija je vsa prežeta s to nesmrtno in lepo zgodbo. Ker je Z zgodbo o Fride- vse od turističnih scenarijev riku in Veroniki bi do cflostne državne infra- v strukture naravnano na to, se lahko ponašali. da to pripoved »prodajo«. Tako Britanci prodajajo svojo kraljevsko družino, Bavarci pivo in preste in Avstrijci Mozarta. Toda Slovenci gremo raje postavat pred Buckhingamsko palačo, kot da bi šli ugotavljat, kje natančno na Starem gradu je Herman imel zaprtega neposlušnega sina Friderika. Raje gremo na Oktoberfest, kot da bi ob Gračnici ugotavljali, ali sta se kje tam skrivala legendarna zaljubljenca. In kjerkoli v Avstriji (že tudi po diskontih pri nas) kupujemo Mozartove kroglice, namesto da bi okušali kakšne podobne Veronikine skušnjave v knežjem mestu. Verjetno ne gre zgolj za to, da je »sosedova trava pač bolj zelena«. Žal pri nas ni ponudbe in ni urejene infrastrukture. Ker zgodba je. Napisana. Zdaj bo tudi uprizorjena skozi pesem. Morda pa bo kdo prepoznal v zgodbi o Frideriku in Veroniki svojo poslovno priložnost in jo približal ljudem? Morda pa lahko s to zgodbo privabimo turiste v našo regijo? Ponudimo enodnevni spoznavni izlet na to temo tistim, ki uživajo na oddihu v Laškem, Topolšici, Rogaški Slatini, Zre-čah, na Rogli in Dobrni? Recimo, da je izlet na območju med Celjem in Jurkloštrom? Morda celo kolesarski, po urejenih ločenih kolesarskih stezah? Se vmes pokaže še kakšno zanimivost, recimo prazgodovinska gradišča v dolini Gračnice? Utopija? Morda pa Veronikin duh na predstavah muzikala vseeno koga opogumi in navdahne, da se loti tega zagotovo zahtevnega, a izjemno lepega projekta, ki bo iz celjske in slovenske zgodbe naredil svetovno. Čas se izteka. Se bosta ZD Celje in SBC dogovorila o »najemu« reševalnih enot? Zaradi vztrajanja zdravnikov reanimobil ostaja Bolnišnica, zdravstveni dom in ministrstvo končno sklenili dogovor Splošna bolnišnica Celje in Zdravstveni dom Celje se te dni intenzivno dogovarjata o organizaciji druge enote v okviru tako imenovane prehospitalne zdravstvene oskrbe. Gre za rezervno reševalno vozilo, ki je bilo ob osnovnem vozilu nujne medicinske pomoči (ki zdaj deluje v Urgentnem centru Celje) na voljo vsak dan 12 ur, saj ena ekipa ne bi zmogla vseh posredovanj, če bi istočasno prihajalo do nujnih dogodkov. Vabljeni: Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 Čas teče, dogovor mora biti sklenjen do 1. julija. Sklep vlade je namreč pred tedni bil, da se finančna sredstva za delovanje te enote »prekanali-zirajo« na splošno bolnišnico. Celjski zdravstveni dom je takšnemu sklepu jasno nasprotoval, saj bi ogrozil obstoj rezervne ekipe od 1. julija. Na terenu, ki ga Nujna medicinska pomoč ZD Celje pokriva, bi tako bilo premalo reševalcev in ljudje, ki bi potrebovali nujno pomoč, bi lahko ostali tudi brez nje. Ko so glas javno povzdignili v celjskem zdra- vstvenem domu, se je v torek pretekli teden v Celju napovedala ekipa z Ministrstva RS za zdravje in se z vodstvom celjske bolnišnice in zdravstvenega doma pogovorila. Na ministrstvu so očitno naredili korak nazaj in dejali, da mora rezervno vozilo nujne pomoči ostati. Na bolnišnico in zdravstveni dom so s tem preložili odločitev, kako bo ta odslej organizirana. Sestanek po opozarjanju v medijih Da je sestanek v torek, torej po objavah v medijih, o spornem sklepu resnično bil, so nam potrdili tudi v bolnišnici. »Na sestanku je ministrstvo za zdravje bolnišnico prvič uradno seznanilo z zahtevo, da s 1. julijem 2016 prevzame organizacijo in delovanje druge enote prehospitalne oskrbe oziroma »drugi« reanimobil v Celju. Z Zdravstvenim domom Celje smo se takoj začeli dogovarjati o sodelovanju na tem področju, saj do zdaj Splošna bolnišnica Celje ni opravljala dejavnosti preho-spitalne oskrbe. O načinu sodelovanja se še dogovarjamo, zato o podrobnostih, tako finančnih kot organizacijskih, v tem trenutku ne moremo govoriti.« četrtek 1 1 petek /\\i 26 sobota I I nedelja 27 24 15 ^^^^ 13 O CO Misel tedna Zgodovina je legenda, o kateri smo se sporazumeli, da ji bomo verjeli. (Maurice Druon) zaradi inšpektorjev Kazni za zobozdravnike tudi na Celjskem Zobozdravniki so v zadnjih mesecih slabe volje predvsem zato, ker so pod drobnogledom zdravstvenih inšpektorjev. Ti namreč preverjajo čakalne sezname vseh izvajalcev zobozdravstvenih storitev. Nepravilnosti niso našli pri naročanju za protetične storitve, zobozdravniki se jezijo predvsem za del nadzora, ki se nanaša na t. i. konzervativne zobozdravstvene storitve kot so urejanje plomb, puljenje zob, koreninsko zdravljenje. Nekateri že prejemajo po 400 evrov kazni, Sindikat zobozdravnikov Slovenije pa opozarja, kako je zakonodaja na tem področju neživljenjska do pacientov. Čakalni seznam namreč po- in zobozdravnica Anita Kra-meni, da morajo zobozdrav- bonja: »Recimo, da imamo v niki strogo po vrsti vanj za- konzervativni čakalni knjigi pisovati, kdaj lahko nekomu vpisanih 15 pacientov za tisti opravijo zobozdravstveno storitev. Kaj to v praksi pomeni, razlaga predsednica sindikata dan in eden izmed naročenih na termin ne more priti in se opraviči. V čakalnico istoča- sno pride pacient, ki se mu je odkrušil zob. Ker je drug pacient odpovedal termin, bi osebo z odkrušenim zobom lahko vzela v tistem času, je pa ne smem. Ker s tem kršim pravice vseh tistih, ki so naročeni. Zato moramo osebo z odkrušenim zobom vpisati v čakalno knjigo za naslednjič, kar je popolnoma neživljenj-sko.« Ko bo namreč na vrsti, bo zdravstveno stanje tako poslabšano, da bo treba zob sigurno že zdraviti, to pa bo tudi dražje za zavarovalnico in veliko slabše za pacienta, dodaja sogovornica. Tako se po njenem mnenju čakalni seznam enostavno ne more izvajati v praksi. Med zobozdravniki, ki so zaradi takšnih kršitev že dobili kazen, naj bi bila tudi zobozdravnica z območja Slovenskih Konjic. Kot dodaja Krabonja, so se zobozdravniki, ki so kazen že prejeli, sicer pritožili, vendar s pritožbo niso uspeli. »Zakon o pacientovih pravicah je napisan vsesplošno in nespecialno, saj sta bili iz vodenja čakalnih seznamov izvzeti izključno skupini splošna medicina in pedia-trija, kljub temu, da se konzervativne zobozdravstvene storitve izvajajo identično. Zaradi nečloveškega zakona bo tako ogroženo zdravje zob ljudi, čakalne dobe pa bodo po naših izračunih vsaj trikrat daljše,« je ogorčena Krabonja. SŠol AKTUALNO 3 OB ROBU Tako bolnišnica kot zdravstveni dom sta zdaj v nezavidljivem položaju, menijo mnogi zdravniki, s katerimi smo se neuradno pogovarjali. Zakaj? Ker bolnišnica nima usposobljenih zdravnikov in reševalcev za delo na področju nujne medicinske pomoči na terenu. Tega namreč nikoli ni počela. Zato ji bo, kot smo neuradno izvedeli, kot edina možnost preostal najem ekip celjskega zdravstvenega doma, ki so to počele do zdaj. Torej bo denar, ki ga je za delovanje te enote do zdaj prejemal celjski zdravstveni dom, odslej prejemala bolnišnica, a ga bo po vsej verjetnosti del morala nakazati nazaj Zdra-vstvenemudomuCelje, ki bo izvajal še naprej delo druge enote prehospitalne oskrbe. Drugače namreč ne bo šlo. Za koliko denarja pravzaprav gre, ne v zdravstvenem domu ne v bolnišnici ne povedo. Sprva naj bi bil ta denar v celoti namenjen enoti za hitre preglede (modro-zeleni sektor v urgentnem centru) in pediatričnemu urgentnemu centru, vendar bo zdaj očitno nekoliko drugače. Dejstvo pa je, da so nam v bolnišnici že pred štirinajstimi dnevni dejali, da tudi ta denar ne pokrije vseh stroškov, ki jih bolnišnica potrebuje za organizacijo in izvajanje storitev v teh dveh enotah. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Odziv na odgovor ministrstva Poročanje o strahu celjskega zdravstvenega doma (objavljeno 2. junija v Novem tedniku), da bo od 1. julija na terenu ena ekipa nujne medicinske pomoči manj zaradi sklepa vlade o prerazporeditvi finančnih sredstev (tudi) za to ekipo iz ZD Celje na Splošno bolnišnico Celje, je doseglo Ljubljano. Hitrega odziva ministrstva s »prikazom nasprotnih dejstev« sem kot avtorica članka vesela, malo manj pa sem zadovoljna s hitrostjo pri njihovem odzivu na vprašanja, ki sem jim jih poslala ta ponedeljek. Odgovorov do zaključka časopisne redakcije niso poslali. Sklicujejo se na odgovore v »zakonsko predpisanem roku«. Torej v sedmih dneh. Takšen način odzivanja medijem je zakonsko res predpisan, zaradi aktualnosti medijev pa nesprejemljiv. In ni vreden komentarja. Le tega, da se v Sloveniji uradniki ne zavedajo, da odgovori niso namenjeni novinarjem, ampak ljudem. Je pa ministrstvo v svojem odzivu pretekli teden zanikalo podatke v našem SIMONA ŠOLINIČ časopisu. Češ da ni res, da drugega (rezervnega) reševalnega vozila od 1. julija na terenu ne bo. Pri tem obstaja določena malenkost, ki jo bralci morate vedeti. Ker nakazuje na to, kaj se dogaja v zakulisju in kako poskuša birokracija potisniti novinarje v kot. A nekateri se pač ne pustimo. Ministrstvo je namreč s svojim zapisom prehitelo samo sebe. Novi tednik pa je o tem poročal prav. In to vedo tako v celjski bolnišnici kot v celjskem zdravstvenem domu. Če ne bi bilo tako, potem ne bi v teh dneh kot avtorica članka prejela ogromno zahval, da smo tudi novinarji s poročanjem uspeli ustaviti odločitev tistih, ki delo na terenu premalo poznajo, pri čemer bi bila odločitev slaba predvsem za bolnike. Morda bi bilo naslednjič dobro, da to tudi javno povedo. Vlada je torej sprejela takšen sklep, kot ga je. Ta predvideva prenos finančnih sredstev za delo nujne medicinske pomoči z ZD Celje na bolnišnico. Ta prenos denarja bi vplival na delo rezervne reševalne ekipe. O tem je Novi tednik poročal v četrtek, 2. junija. Nato smo v uredništvu v ponedeljek, 6, junija, dobili odziv ministrstva. Kot zanimivost naj dodam, da po mojih zanesljivih informacijah niti v celjski bolnišnici niti v celjskem zdravstvenem domu v ponedeljek uradno niso vedeli tega, kar so z ministrstva napisali isti dan nam: da rezervno reševalno vozilo ostaja. To so izvedeli šele v torek, 7. junija. Na ta dan je ministrstvo nujno sklicalo sestanek z vodstvom SBC in ZD Celje, pomembno pa je, da so z ministrstva svoj prihod v Celje napovedali v petek. Torej šele po objavi članka v Novem tedniku. Šele takrat so jih seznanili z drugačnimi dejstvi od tistih, s katerimi so v bolnišnici in zdravstvenem domu razpola- gali v času priprave našega članka. Zato je »popravek«, ki so ga poslali z ministrstva za zdravje, pravzaprav popravek ministrstvu. In opomin, da bodo vodilni na ministrstvu zaposlene v zdravstvu, o katerih odločajo, pravočasno seznanili s svojimi odločitvami. Bistvo je - in to neuradno priznavajo v bolnišnici in zdravstvenem domu - da v času našega poročanja o tej temi v članku ni bilo nezanesljivih informacij. Če pa je ministrstvo sklicalo sestanek zaradi končne odločitve šele po našem odmevnem poročanju, potem zlivanja gnojnice uradnikov na svoje delo kot avtorica članka nikoli ne bom dopustila. Mimogrede: neuradno že v prispevku napovedujem možen razplet. Naj ga ponovim: denar za nujno medicinsko pomoč je vzet ZD Celje in dan SBC. Ta bo zdaj morala reševalna vozila in reševalce od ZD Celje najeti. Torej bo šel del denarja nazaj ZD Celje. Uradniki so dojeli bistvo zakona uspeha. Denar mora krožiti. Bo tudi ta zapis naletel na odziv? SAMO TI LAHKO SPREMENIŠ VODO V ŠPRICER! Poišči kodo na steklenici Jeruzalemčana ali sodeluj na Ц JeruzalemOrmozKlet in odpotuj s KOMPASOM na SANJSKO POTOVANJE! ^ KOMPAS JERJJZALEM ORMOŽ Več na www.jeruzalem-ormoz.com Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! 4 GOSPODARSTVO Mercedes, Audi in Rover bodo v Ž Nemški koncern bo v Savinjsko dolino vložil najmanj deset milijonov evrov - Nova naročila, hala in delovna mesta Po večmesečnem usklajevanju je žalsko podjetje Novem car interior design, ki je del istoimenskega nemškega koncerna, dobilo gradbeno dovoljenje za postavitev novega proizvodnega objekta. Z naložbo, vredno deset milijonov evrov, bi lahko ustvarilo do 150 novih delovnih mest. Nemški koncern Novem car interior design, ki v istoimenski slovenski družbi s sedežem v Žalcu trenutno zaposluje 780 ljudi, bo še vlagal v razvoj slovenskega podjetja. Nemci so že lani dobili nove posle za avtomobile znamk Mercedes, Audi in Range Rover, naročila pa bodo izpolnjevali v Sloveniji. Zaradi tega potrebujejo, kot je povedal direktor žalskega podjetja Matjaž Omladič, nove prostore. »Serijska proizvodnja za nove modele se bo začela v letih 2017 in 2018. Letos moramo zagotoviti nove zmogljivosti, pozimi bomo morali deloma seliti in reorganizirati proizvodnjo, potem bomo dobili nove stroje, da bomo v drugi polovici leta 2017 oziroma leta 2018 lahko začeli izpolnjevati nova naročila,« je pojasnil Omladič. Konec prejšnjega tedna so dobili težko pričakovano gradbeno dovoljenje in dela na že nekaj časa pripravlje- nem zemljišču so se v začetku tedna začela. Celotna naložba - odkup zemljišča in ureditev komunalne infrastrukture, postavitev sedem tisoč kvadratnih metrov velikega proizvodnega objekta, kjer bo tisoč kvadratnih metrov namenjenih še za ureditev pisarn, kantine in garderobnih prostorov - je po oceni direktorja vredna približno pet milijonov evrov. Še enkrat toliko bodo vložili v sodobno tehnično opremo. Do 150 delovnih mest Naložba bo v Savinjsko dolino prinesla tudi nova delovna mesta. Omladič je pri napovedi števila novih zaposlitev še precej previden, saj je pri njih zaposlovanje odvisno predvsem od razmer na trgu. »Glede na trenutno stanje bi lahko v prihodnjem letu oziroma dveh zaposlili do 150 novih sodelavcev,« pravi direktor in ob tem opozarja na prve znake nestabilnosti na področju avtomobilske industrije. Kot pravi je veliko odvisno tudi od tega ali bo Velika Britanija ostala članica Evropske unije ali ne. Ob morebitnem izstopu sprva sprememb verjetno ne bodo občutili, na daljši rok pa bi britanski izstop iz unije lahko prinesel dodatne obre- menitve, meni Omladič, ki se z državo pogovarja tudi o pridobitvi subvencije za ustvarjanje novih delovnih mest. Ker pogovori še niso končani, o višini subvencije Omladič še ne želi govoriti. Država je leta 2014 k naložbi za izpolnjevanje novih poslov za BMW, s katero je družba odprla 350 novih delovnih mest, prispevala milijon evrov nepovratnega denarja. Prve nove sodelavce bodo zaposlili prihodnje leto. Kot je povedal Omladič, bodo iskali proizvodne delavce, a tudi strokovnjake za tehniko, logistiko in organizacijo dela. Pozitiven vpliv na vso dolino Nove naložbe so izjemno veseli tudi v žalski občini. Župan Janko Kos poudarja, da je to izjemnega pomena tako za občino kot za celotno dolino, kjer so v zadnjih letih izgubili kar nekaj delovnih mest. »V preteklih letih smo se srečevali s propadi nekaterih večjih poslovnih sistemov in ljudje so izgubljali službe. Zdaj je priložnost, da se znova zaposlijo. To bo razbremenilo socialo in občino. Hkrati so to dodatne priložnosti za dvig kakovosti življenja, lahko bomo družbeno bolj odgovorni in bomo denar namenjali za Prihodnje leto jabolka na recept Zaradi pozebe bosta letos Mirosan in Meja pridelala le 750 ton jabolk - Nujna čimprejšnja državna pomoč Aprilska zmrzal je podjetju Mirosan, ki je drugi največji pridelovalec jabolk v Sloveniji, odnesla skoraj ves letošnji pridelek. Nič bolje ni v Meji, kjer so izgubili približno 85 odstotkov pridelka. Škoda je velika, njene prave razsežnosti oziroma posledice pa se bodo čutile šele prihodnje leto, pravita direktorja obeh podjetij. Tako Mirosan kot Meja imata namreč polne hladilnice lanskega pridelka, zato se aprilsko pustošenje po nasadih jablan letos na trgovskih policah naj ne bi poznalo. V Mirosanu, ki običajno na 140 hektarjih svojih sadovnjakih v Kasazah in v okolici Kamnika pridela od pet do šest tisoč ton jabolk na leto, je pozeba uničila kar 90 odstotkov pridelka. Dobro so jo odnesli le sadovnjaki v Kamniku, kjer naj bi nabrali 400 ton jabolk. Pridelka v Kasazah skorajda ne bo, še tiste male količine, ki jih pričakujejo, ne bodo primerne za široko prodajo, ampak bodo najverjetneje šle v industrijsko predelavo, je povedal direktor Vlado Korber. Škoda znaša približno dva Šentjurska Meja letos v svojih nasadih na Ponikvi ne bo pridelala skoraj nič jabolk. Vlado Korber: »Drevesa bi lahko pred zmrzaljo zaščitili z oroševanjem, vendar gre za zelo veliko in drago naložbo. Poleg tega vode še za namakanje ni dovolj, kaj šele, da bi z njo lahko polnili velike zbiralnike.« ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN ga zakona, s katerim naj bi nam država odpisala ali vsaj zmanjšala socialne prispevke, še vedno ni. Po pozebi so imeli na vladi in ministrstvih polna usta obljub, zdaj pa ne malo za šalo in malo tudi zares pravi Gregorn. Na srečo v Meji s prodajo jabolk ustvarijo samo petino letnega prihodka. Če bi bili v celoti odvisni od sadjarstva, bi bilo zelo kritično, meni Gre-gorn. Kljub temu napoveduje, da bodo v podjetju morali prihodnje leto zategniti pasove in prilagoditi poslovanje okrnjeni prodaji pridelkov. »Pomoč države bi nam res zelo prav prišla, saj vseh sadovnjakov Lani so v Meji, kjer je glavna dejavnost pridelava jajc, imeli 8,5 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je največ v zadnjih petih letih. Čisti dobiček je znašal malo manj kot 900 tisoč evrov. Podobne številke pričakujejo tudi letos. milijona evrov. »Pridelava jabolk ni naša edina dejavnost, je pa najpomembnejša, saj z njo ustvarimo kar 70 odstotkov prihodkov,« pravi Korber, ki sicer še ne ve, na kakšen način bodo v podjetju omilili posledice pozebe. »Upamo na državno pomoč, vendar interventne- Nadzorniki še izbirajo Nadzorni svet laške Thermane še ni imenoval nove uprave družbe. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Damjan Belič, izborni postopek še vedno traja, odločitev naj bi bila sprejeta v nekaj tednih. Razpis za predsednika in člana uprave Thermane se je končal že pred enim mesecem. Prispelo naj bi kar nekaj prijav, vendar Belič pravi, da ne števila prijav ne drugih podatkov še ne more razkriti. Po odstopu Andreja Bošnjaka, ki je pred dvema letoma nasledil dolgoletnega direktorja Romana Matka, je 1. aprila letos vodenje Thermane prevzela Mojca Leskovar. Ali se je tudi ona prijavila na razpis, ni znano. Laško zdravilišče do zdaj ni imelo dvočlanske uprave. JI vemo, ali naj od njih sploh še kaj pričakujemo. V Avstriji so na primer podjetja za vsak hektar uničenega pridelka dobila 5 tisoč evrov državne pomoči,« opozarja direktor Mirosana. Sezonci odpravljajo škodo Tako kot Vlado Korber na interventni zakon čaka tudi direktor šentjurske Meje Roman Gregorn. Zaradi po-zebe, ki je uničila približno 85 odstotkov letošnjega pridelka, ima podjetje malo več kot 1,2 milijona evrov škode. Meja prideluje jabolka na 73 hektarjih sadovnjakov na Ponikvi in v Lenartu. Letos so v podjetju načrtovali 2.900 ton pridelka, vendar bodo v najboljšem primeru pridelali le 350 ton, večinoma v Lenartu. »Obiranje jabolk običajno končamo novembra, ko tudi izpraznimo vse svoje stare zaloge. To pomeni, da bo letos na tržišču jabolk dovolj le do novembra, kaj bo decembra in prihodnje leto, ne vem. Potrošniki bodo očitno domača jabolka kupovali na recept,« nismo imeli zavarovanih, poleg tega nam zavarovalnica ne bo izplačala 100, ampak le 80 odstotkov škode,« opozarja Gregorn. Mirosan več kot polovico jabolk proda na slovenskem trgu, preostanek pridelka izvozi v Avstrijo, na Hrvaško, v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Občasno, odvisno od pridelka jabolk v ostalih evropskih državah, so kupci jabolk iz Kasaz tudi Romuni, Madžari in Grki. Kot je še povedal, na Ponikvi, kjer so pozebli vsi nasadi jabolk, pod težo snega pa se je zrušil tudi protitočni sistem, ki je ščitil šest hektarov nasadov, škode še niso v celoti odpravili. »Sadovnjake še vedno čistimo, pri tem nam pomagajo tudi sezonski delavci. Upam, da bomo delo zaključili do konca poletja, poškodovane nasade pa nam bo najverjetneje uspelo obnoviti šele v naslednjih dveh letih,« napoveduje direktor Meje. JANJA INTIHAR Foto: GrupA GOSPODARSTVO 5 alec pripeljali nova delovna mesta Prve lopate na gradbišču v neposredni bližini obstoječe tovarne so gradbeniki in vodstvo podjetja že zasadili. Nova hala naj ni na tem mestu zrasla do konca novembra. Nove sodelavce bo direktor Matjaž Omladič začel iskati prihodnje leto. Obeta se do 150 novih zaposlitev. (Foto: LK) druge stvari. Jaz se tega zelo veselim,« je izdajo gradbenega dovoljenja in začetek gradnje pospremil žalski župan Janko Kos, ki je prepričan: »... da je občina uspešna toliko, kolikor so uspešni posamezniki, kolikor so uspešne gospodarske družbe. Če politika - lokalna ali državna - tega ne sprevidi in ne podpre, je nespametna. Mi želimo biti pametni in tudi država je pri tem projektu sodelovala. Skupaj smo lahko uspešni.« Kos je ob tem izpostavil in pohvalil tudi delo občinskih uslužbencev: »Lastniki so pri projektu verjetno vztrajali tudi zaradi dobrega sodelovanja lokalnega okolja in podjetja. Pred letom smo v rekordnem času, vsega šestih mesecih, sprejeli spremembe in dopolnitve podrobnega prostorskega načrta.« Lani nad pričakovanji, letos še višje Družba, v kateri izdelujejo okrasne lesene letve za vrata, armaturo in sredinsko kon-zolo avtomobilov prestižnih blagovnih znamk, je lani prihodke od prodaje povečala za 71 odstotkov. V poslovnem letu, ki se je v žalskem podjetju končalo marca 2016, so ustvarili 73,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in pet milijonov evrov čistega dobička. To lahko pripišejo predvsem naročilu za novo BMW-sedmico, ki so jo začeli prodajati septembra lani. Omladič priznava, da so lani v določenem obdobju tudi nenadzorovano rasli, s čimer so se razumljivo povečali tudi stroški. Letos Omladič pričakuje, da bo družba presegla rezultate zadnjega poslovnega leta in bo ustvarila več kot 80 milijonov evrov prihodkov. Zaradi novih poslov za Mercedes, Audi in Range Rover naj bi bili prihodki podjetja na letni ravni večji še za 15 odstotkov. LEA KOMERIČKI Voc napoveduje selitev z Lave Stečajna upraviteljica CM Celje naj bi še letos poslovni kompleks v Celju dala na dražbo Po prodaji asfaltne baze in številnih manjših nepremičnin ter neuspešnih dražbah kamnoloma v Veliki Piriše-ci, ki jih spremljajo mnogi nepričakovani zapleti, je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger štiri leta po stečaju začela pripravljati tudi prodajo poslovnega kompleksa na Lavi. Gre za približno dva hektarja veliko zemljišče, na katerem so poslovne stavbe, skladišča, delavnice, garaže in velik parkirni prostor za gradbeno mehanizacijo in osebne avtomobile. Del kompleksa ima v najemu podjetje Vzdrževanje in obnova cest Celje (Voc). Kdaj bo dražba, sodišče še ni določilo, je pa o nameravani prodaji že obvestilo upniški odbor in ločitvene upnike. Izklicna cena naj bi znašala 3,2 milijona evrov. Tudi če bi bil kompleks prodan za takšen znesek, kupnina še zdaleč ne bi bila dovolj za poplačilo terjatev, ki jih imajo Petrol, slaba banka, Frutarom Etol, finančna uprava in še nekateri manjši upniki zavarovane z ločitveno pravico na tej nepremičnini. Voc napoveduje, da bo v naslednjih mesecih svojo cestnov-zdrževalno bazo z Lave preselil v Trnovlje, nove prostore išče tudi uprava družbe. Podjetje Ahac v lasti Romana Moškotevca je večino delnic Voca kupilo od CM Celje leta 2013, do februarja letos je kupovalo še manjše deleže, ki so bili v lasti drugih, tako da je zdaj lastnik 92-odstotkov Voca. Odkupiti namerava še vse preostale delnice. Lastniki bodo za eno delnico dobili 11 evrov. Približno polovico kompleksa ima že vse od stečaja CM Celje v najemu podjetje Voc, edini preživeli del tega nekoč največjega gradbinca na Celjskem. Mesečna najemnina, ki jo po besedah upraviteljice podjetje ne poravnava redno, znaša 10 tisoč evrov. Kot je znano, je Voc, ki ima koncesijo za vzdrževanje državnih cest v Savinjski in Koroški regiji, leta 2013 kupil Roman Moškotevc oziroma njegova družba Ahac. Voc je imel po javno dosegljivih podatkih konec lanskega leta 340 zaposlenih. Na vprašanje, ali drži, da so v zadnjem času odpustili nekaj ljudi, so v podjetju odgovorili, da je »v njihovi ekipi res prišlo do nekaj kadrovskih sprememb«, ki pa so v tako velikem podjetju, kot je njihovo, povsem normalen proces. Ob tem so še poudarili, da so v zadnjem času zaposlili nekaj mladih gradbenih inženirjev, ki jih želijo vzgojiti v vrhunske strokovnjake. Prostori ne ustrezajo potrebam Stečajna upraviteljica bo poslovni kompleks na Lavi prodajala kot celoto. Na vprašanje, ali se bodo na dražbi potegovali za nakup, so iz Voca odgovorili, da prostori na Lavi, tako po površini kot samih zgradbah, ne ustrezajo popolnoma njihovim potrebam oziroma dejavnostim, ki jih izvajajo. »Urejamo tehnološki plato v Trnovljah, kamor bomo selili dejavnost in službe vzdrževanja in obnove cest v okviru celjske cestno--vzdrževalne baze, ki nujno potrebuje večje in ustreznejše prostore. Prav tako smo zaradi odločitve o prodaji kompleksa kot celote morali razmisliti o novi lokaciji uprave družbe. Pripravljenih imamo že več rešitev,« so še pojasnili v Vocu. Čeprav torej v Vocu pravijo, da se bodo selili z Lave, dobri poznavalci tega in z njim povezanih podjetij pravijo, da bo Moškotevc najverjetneje kupil poslovni kompleks cM Celje. Ne sicer na prvi ali drugi dražbi, ampak takrat, ko bo cena Unior prodaja Krvavec Zreški Unior je, tako kot je napovedal že lani, začel nov krog prodaje svojega programa Turizem. Družba je namreč pred dnevi objavila, da bo prodala svoj malo več kot 98-odstotni delež v Rekreacijsko-turističnem centru Krvavec. Prodajo bo vodila Alta skupina, ki naj bi predstavitveni dokument z bistvenimi podatki o družbi potencialnim domačin in tujim vlagateljem poslala še ta teden. Kot je znano, se je Unior v pogodbi o finančnem prestrukturiranju, ki jo je leta 2013 podpisal z bankami upnicami, zavezal, da bo do leta 2019 prodal svojo turistično dejavnost - to je Terme Zreče in center na Rogli ter RTC Krvavec. Še v začetku leta 2014 je bilo vodstvo podjetja prepričano, da mu bo vse tri turistične centre uspelo prodati v prvi polovici leta 2015, a je konec tega leta zaradi premajhnega zanimanja prodajo ustavilo. Za nakup Zreč in Rogle namreč ni prispela nobena ponudba, za Krvavec pa se je zanimala le Občina Cerklje, ki pa ni izpolnjevala pričakovanj. Unior svojega programa Turizem ne prodaja samo zaradi obveze, ki jo je dal bankam, ampak tudi zato, ker bi država za takšno podjetje, kot je zdaj, najbrž težko našla kupca. Unior je namreč že nekaj časa na seznamu podjetij, ki jih želi država prodati. Slovenski državni holding, Kapitalska družba, Alpen Invest in Zavarovalnica Triglav so maja že sklenili dogovor o skupni prodaji 55 odstotkov delnic. Prodajni postopek naj bi bil končan prihodnje leto. Skupni prodaji delnic se želi priključiti tudi 322 malih delničarjev, ki imajo v lasti 8,5 odstotkov podjetja. JI padla. Gre namreč za nepremičnino na zelo dobri lokaciji. Cestna ali asfaltna baza? Kakorkoli že, v Vocu so napovedali, da bodo cestnov-zdrževalno bazo preselili v Trnovlje v naslednjih mesecih. Ali jim bo to res uspelo, je vprašanje, saj je gradnja 7.500 kvadratnih metrov velikega platoja povzročila med prebivalci te krajevne skupnosti ter podjetji v soseščini kar veliko nejevolje. Po prvotnih načrtih naj bi namreč Voc na tem območju postavil asfaltno bazo, vendar je kasneje vlogo za gradbeno dovoljenje umaknil ter vložil spremenjen zahtevek za gradbeno dovoljenje za gradnjo tehnološkega platoja. Postopek še ni končan, neuradno pa je mogoče slišati, da vseh soglasij še nima. Nekatera podjetja v soseščini naj bi se bala tovornega prometa in hrupa, a tudi veliko prahu. Poleg tega nihče ne verjame, da je Voc načrte o postavitvi asfaltne baze res opustil. JANJA INTIHAR Foto: GrupA 6 IZ NAŠIH KRAJEV Teš občinam ne plačuje odškodnine V občinah Šaleške doline imajo težave glede izplačil odškodnine Termoelektrarne Šoštanj za letošnje leto. Občina Šoštanj bo tako ostala brez 2,1 milijona evrov, medtem ko bosta Velenje in Šmartno ob Paki ob nekaj tisoč evrov. Vse občine se bodo zaradi tega odločile za rebalans proračuna in ustavile načrte investicij. Holding Slovenske elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so leta 2014 podpisali sporazum, na podlagi katerega naj bi Teš v letih 2014, 2015 in 2016 občinam nakazalo odškodnino za degradacijo prostora, ekološke in prostorske obremenitve, ki jih s svojim delovanjem in z gradnjo blo- ka 6 povzroča na območju doline. Občine so se zavezale, da bodo prejeto odškodnino namenile za izboljšanje kakovosti življenja občanov. Največji znesek naj bi dobila Občina Šoštanj, to je 2,1 milijona evrov, a izplačilo se je zaustavilo. »Pogodbo za leto 2016 imamo podpisano, vendar po trditvah direktorja Teša tega denarja ne bo,« je povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih. Zaradi primanjkljaja denarja v občini že pripravljajo rebalans proračuna, ki ga bodo svetniki obravnavali na seji konec junija. Ker odškodnina predstavlja 16 odstotkov proračuna, je morala občina zaustaviti določene projekte. »Prizidek glasbene šole, vzdrževanje nekaterih cest, gradnja nekaterih parkirišč, gradnja kanalizacijskega in vodnega omrežja, ureditev Kajuhovega obeležja, preureditev notranjosti občinske zgradbe so projekti, ki smo jih želeli izvesti, a bodo žal morali počakati,« je dodal župan. Če dogovarjanje in pregovarjanje ne bosta obrodila sadov, bo občina prisiljena uporabiti sodno izterjavo. Po županovih besedah so Šoštanjčani zelo razočarani nad dejanji podjetja, predvsem nad njegovo aroganco. V Velenju so zaradi neiz-plačila odškodnine Teša ob 750 tisoč in v Šmartnem ob Paki ob 180 tisoč evrov odškodnine. BGO Foto: GrupA Teš sili občine v rebalans. Trg dela razveseljuje CELJE - Znani so podatki o zaposlovanju na celjskem območju za prejšnji mesec. Konec letošnjega maja je bilo v celjski območni enoti zavoda za zaposlovanje registriranih 11 tisoč brezposelnih občanov, ker je 5,7 odstotka manj kot lani v istem času. Na ravni države je bilo letos maja celo 9 odstotkov manj registriranih brezposelnih. Konec maja je znašal v Celju povprečni čas brezposelnosti 28 mesecev, na slovenski ravni odstotek manj. »Vsekakor se bo v poletnih mesecih povpraševanje po novih delavcih malce umirilo, morda bodo izjema sezonska dela,« meni direktorica območne enote zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak. Glede na to, da je na voljo novo javno povabilo Zaposli me, namenjeno zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših ter tistih brez izobrazbe, bo predvidoma malo več povpraševanja tudi na ta račun. V prvih petih mesecih tega leta je bilo največ povpraševanja po voznikih težkih tovornjakov, natakarjih in zidarjih. V tem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih skoraj pet tisoč oseb, kar je 8 odstotkov več kot v prvih petih mesecih lani. Od tega je bilo odjavljenih 4.005 oseb zaradi zaposlitve, kar je 17 odstotkov več. BJ AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje oprala avtomobil Toyota Aygo? a) na dvorišču medijske hiše NT & RC b) v samopostrežni avtopralnici Teharje □ sem naročnik c) v avtomatični pralnici v trgovskem središču Dsem občasni bralec Novega tednika Več postajališč za avtodome Ureditev standardiziranega postajališča stane približno 20 tisoč evrov CELJE - V občini se v zadnjem času veliko govori o ureditvi postajališč za avto-dome, ki bi tudi lahko pripomogli k nadaljnjemu turističnemu razvoju v mestu. Vprašanja in pobude o tem je bilo mogoče slišati tudi na sejah mestnega sveta. Mag. Tatjana Hren, vodja projektov v družbi ZPO, ki upravlja in gospodari z javnimi parkirišči, s športnimi in z drugimi objekti v mestni občini Celje, je povedala, da je postajališče za avtodome zaenkrat urejeno samo pri garažni hiši Glazija, kjer sta urejeni dve parkirni mesti. Hrenova pravi, da si prizadevajo tudi za druge, še mi-kavnejše prostore, ki bi turistične znamenitosti v Celju bolj približali obiskovalcem mesta. Tako pripravljajo ureditev postajališč na Celjski koči, načrtujejo jih tudi na parkirišču pred podjetjem Kovin-trade ob Mariborski cesti, za ta prostor v ZPO pripravljajo vlogo za lokacijsko dokumentacijo. Naša sogovornica je kot morebitna postajališča omenila še parkirno območje v bližini zgodovinskega arhiva in letnega pokopališča ter tudi v mestnem parku. Malo možnosti za mestni park »V parku je sicer majhna verjetnost za postajališča, saj je to mesto pod zaščito zavoda za varstvo kulturne dediščine in tudi ni velikih možnosti za spremembo prostorskih načrtov,« je realna Hrenova. Zaveda se, da je zanimivo mesto za postajališče Šmartinsko jezero, vendar s tem območjem ZPO ne upravlja. V Celju je sicer mogoče opaziti avtodome na različnih parkiriščih, s katerimi upravlja ZPO, na njih so vozniki avtodomov dolžni upoštevati pravila kot ostali vozniki, vendar na teh me- stih nimajo standardizirane oskrbe. Avtodome je mogoče na primer opaziti tudi na parkirišču pred dvorano Zlatorog. Na novih postajališčih, na primer na parkirišču pred Kovintradom, naj bi bil prostor za približno 30 avtodo-mov. »Pri ureditvi takšnega postajališča moramo najprej upoštevati prostorske pogoje in omogočiti komunalno infrastrukturo: priključek za elektriko, vodo in prostor za odpadke,« pravi sogovornica, ki ocenjuje, da je vrednost gradnje takšnega večjega standardiziranega postajališča za avtodome med 15 in 20 tisoč evri. ZPO se namerava priključiti tudi projektu Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji, katerega namen je sledenje sodobnim in kakovostnim standardom karavanskega turizma. V projekt je trenutno vključenih 54 občin. ROBERT GORJANC Nov most čez strugo REČICA OB SAVINJI - V soboto je bilo odprtje novega mostu čez Grušoveljsko strugo v Varpoljah. Občina je tam poskrbela tudi za pločnik, podporni zid in javno razsvetljavo. Gre za štirideset tisoč evrov vredno naložbo. V prvi polovici leta je bilo še več drugih naložb. Maja so se lahko na javni vodovod priključili nekateri novi uporabniki v Homcu, v tem mesecu je na vrsti obnova primarnega vodovoda na območju med nazarskim bencinskim servisom in črpališčem ter vodovoda Nizka-Varpolje. V zadnjih tednih opravlja občina prenove treh lokalnih cest, začenja se tudi sanacija plazu na cesti na Lipo. Letos naj bi občina pridobila tudi projektno dokumentacijo za celovito obnovo mostu čez Savinjo v Spodnji Rečici. BJ Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Obkrožite pravilen odgovor in nam ga do 27. junija pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 30. junija in mu podarili žetone za pranje vozila. Nagrado podarja samopostrežna avtopralnica Adriateh na Teharjah. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. M THERM AN A I/iško OSTEOPATSKA-KIROPRAKTICNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDRHJ@GMA1L.COM V J IZ NAŠIH KRAJEV 7 Ni več v sramoto DOBRNA - V okviru praznovanja občinskega praznika je bilo v nedeljo odprtje obnovljenega obzidja in stopnišča, ki sta pod osrednjo cerkvijo (na fotografiji). Po stopnišču je pešpot do cerkve in pokopališča. Obzidje in stopnišče predstavljata del značilne vedute tega zdraviliškega in turističnega kraja ter sta spomeniško zaščitena. Oba kraju v zadnjem obdobju nista bila več v ponos. Občina ju je postopoma obnavljala šest let in to v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Obnova je zahtevala veliko ročnega dela, ki so ga opravili predvsem delavci občinskega režijskega obrata. V celoti je bilo opravljenih 18 tisoč delovnih ur. Pozidanega in obnovljenega je bilo več kot tristo kvadratnih metrov obzidja, na stopnišču je bilo obnovljenih osemdeset metrov ograj. Občina ocenjuje vrednost obnove na tristo tisoč evrov. BJ, foto: arhiv ZTŠK Odprtje novega Tica v začetku avgusta Dela pri koncu, v pričakovanju tehničnega pregleda CELJE - Tisti obiskovalci, ki se te dni sprehajajo po Glavnem trgu v središču mesta, lahko opazijo, da so gradbena dela v stekleni stavbi novega Turističnoin-formacijskega centra skoraj že pri koncu. Mag. Milena Čeko Pungar-tnik, direktorica Zavoda Ce-leia Celje, v okviru katerega deluje Tic, še ne more z gotovostjo napovedati, kdaj bo odprtje novih prostorov, sicer pa kmalu pričakuje tehnični pregled prostorov: »Stavba mora dobiti še uporabno dovoljenje, potem pa bo treba nove prostore opremiti. Računamo, da bi v njih lahko začeli poslovati 1. avgusta.« Direktorica Zavoda Celeia je predstavila tudi nekaj obrisov bodoče organizacije dela v novem Ticu po selitvi iz sedanjih prostorov v Celjskem domu. V novih prostorih bosta dnevno prisotna en turistični informator in verjetno še kakšen strokovni sodelavec, pri čemer je izpostavila tudi kadrovski primanjkljaj v tej enoti zavoda. »Upam, da bo celjska občina v prihodnjem letu prisluh- Že skoraj končani prostori novega Turističnoinformacijskega centra na Glavnem trgu v Celju. nila temu, da bi v turističnoin-formacijskem centru še koga zaposlili. Želim si namreč, da bi bil Tic v novih prostorih za obiskovalce in turiste še bolj dostopen kot doslej,« je še poudarila Čeko Pungartnikova. Na ta način bi lahko bil novi Tic med delovnim dnem odprt dlje, tudi ob sobotah popoldne ter ob nedeljah, kar pa zdaj zaradi kadrovske stiske ni mogoče. RG Foto: RG Mestni marketing v okviru Zavoda Celeia S 1. junijem je pod okrilje Zavoda Celeia prešlo delovanje mestnega marketinga, ki je bil doslej del kabineta župana Mestne občine Celje. Mestni marketing se ukvarja z izpeljavo projektov in aktivnosti, ki so opredeljene v strategiji razvoja starega mestnega jedra Celja. Cilj delovanja mestnega marketinga je, da v skladu z zakonodajo in možnostmi ustvari pogoje, da bi do leta 2020 celjsko mestno jedro postalo nakupovalno in turistično privlačen, živahen, raznolik, ustvarjalen in v kakovost usmerjen prostor. V Novi vasi igrišče za velike in male ŠENTJUR - Naselje Nova vas je bogatejše za urejen športni park Rifnik. Poleg igrišča se krajani še posebej veselijo novih igral za otroke. Igrala so postavili s pomočjo številnih domačih donatorjev. KS Šentjur - Rifnik je dela sicer izvedla v okviru tretjega dela gradnje kanalizacijskega omrežja na centralno čistilno napravo. Ob slavnostnem odprtju so izpostavili še novozgrajen vodovod v zaselku Preskočina, ki so ga financirali krajani, KS Šentjur - Rifnik in Občina Šentjur. Vrednost investicije v športni park znaša malo manj kot 70 tisoč evrov, od tega so iz Fundacije za šport pridobili približno 30 tisoč evrov, Občina Šentjur je prispevala 20 tisoč evrov, ostali znesek je delež KS Šentjur - Rifnik. Poldrugi kilometer vodovoda v Preskočini je občino, krajevno skupnost in uporabnike stal približno 20 tisoč evrov. StO Zbrala se je množica VOJNIK - V občinskem središču je bil v nedeljo tradicionalni tabor politične stranke Nova Slovenija - krščanski demokrati, ki se ga je udeležilo več kot tri tisoč članov, simpatizerjev in gostov. Tabor je predstavljal strankino največjo letošnjo prireditev in obenem njeno osrednje praznovanje 25-letnice samostojnosti naše države. Predsednica stranke Ljudmila Novak je kot glavna govornica na taboru menila, da sedanja vlada ne izvaja nobenih resnih reform in da je še posebej nujna zdravstvena reforma. Govornik Lojze Peterle je povedal, da so krščanski demokrati pred 26 leti med tako imenovanimi pomladnimi strankami pridobili največ volivcev in bili v jedru projekta uresničitve samostojne Slovenije. Današnje stanje v mladi državi je ocenil kot zaskrbljujoče. BJ O zimski službi GORNJI GRAD - Občinski svet se je seznanil s poročilom o izvajanju zimske službe med zadnjo zimo. Ta je občino stala 51 tisoč evrov, od česar je bila namenjena polovica zneska za delo podizvajalcev. Izvajalka gornjegrajska Komunala omenja, da pripomb glede izvajanja zimske službe skoraj ni bilo, komunala prav tako ni bila obveščena o nobeni prometni nesreči, ki bi ji botrovale slabo vzdrževane ceste. Občina je za zimsko službo načrtovala deset tisoč evrov več, kot je bilo porabljenega denarja. Razliko bo uporabila za nakup peska in soli za opravljanje zimske službe prihodnjo zimo. BJ Manj makadama GORNJI GRAD - Občina se pripravlja na asfaltiranje odseka ceste v vas Lenart. Gre za dveletno naložbo, pri čemer bo občina med letošnjim prvim delom poskrbela za približno pol kilometra ceste. Naslednje leto naj bi asfaltirala še kilometer in pol te večinoma makadamske ceste. Pogodba z izvajalcem je podpisana. Za letos predvidena dela naj bi bila opravljena avgusta. Projektant je ocenil vrednost celotne naložbe na štiristo tisoč evrov. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV V Šaleški dolini pijejo kakovostno vodo Komunalno podjetje Velenje je s projektom Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini sodelovalo v kampanji EU-projekt, moj projekt, ki jo je organizirala Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V kategoriji Varstvo okolja - področje voda je bil kohezijski projekt na podlagi zbranih glasov izbran za najboljšega v svoji kategoriji. Preteklo soboto so se predstavniki javnega komunalnega podjetja in občine na dnevu odprtih vrat pohvalili občanom z uspešnim projektom. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Uroš Rotnik je povedal, da je zmage vesel, saj meni, da so tudi drugi prepoznali, da je njihov projekt, vreden več kot 35 milijonov evrov, pravi projekt, ki bo zagotavljal zdravo pitno vodo 45 let v Šaleški dolini. Uspešna izvedba projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je tako pomembna za širše lokalno in družbeno okolje. »Priključenih je več kot 95 odstotkov občanov Velenja, malo manj kot devetdeset odstotkov prebivalcev občine Šoštanj in prav tako Šmartnega ob Paki, kjer smo imeli največ težav z oskrbo s pitno vodo, ampak smo jih v lanskem letu uspešno uredili,« je dodal Rotnik, ki je na dnevu odprtih vrat v Velenju, Šoštanju in Šmarnem ob Paki nagovoril obiskovalce ter jih opomnil, da je voda iz pipe vedno pod nadzorom in je boljša izbira kot voda v plastenkah. V spremljevalnem programu so se na vseh lokacijah predstavila različna društva, pridružile so se jim tudi plesne skupine, a manjkale niso niti otroške ustvarjalne delavnice in tudi različne degustacije. BGO Direktor JKP Velenje Uroš Rotnik je spodbudil zbrane k pitju vode iz pipe. Foto: JKP Velenje REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE Mariborska c. 7, 3000 Celje Svet zavoda Regijskega študijskega središča na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi Visoke šole za varstvo okolja razpisuje prosto delovno mesto: DIREKTORICE / DIREKTORJA Visoke šole za varstvo okolja Kandidatka / kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • najmanj univerzitetna izobrazba (prejšnja), specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali magistrska izobrazba 2. stopnje (bolonjski sistem) ekonomske, pravne, tehnične ali naravoslovne smeri; • najmanj 5 let delovnih izkušenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti; • poleg slovenskega jezika aktivno obvlada še najmanj en svetovni jezik; • predloži program vodenja in delovanja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje. Direktorica/direktor bo imenovana/-n za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom vodenja in delovanja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 8 dneh od datuma objave razpisa, to je do vključno 24. 6. 2016 na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče. Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: »Razpis za direktorico / direktorja Visoke šole za varstvo okolja«. Svet zavoda Regijskega študijskega središča bo kot organ ustanovitelja visoke šole izmed kandidatk/ kandidatov, ki bodo predložili pravočasne in popolne prijave ter izpolnjujejo razpisne pogoje, imenoval direktorico / direktorja Visoke šole za varstvo okolja. Kopališče in nova kajakaška proga Hidravlični jekleni jez bo spremenil podobo Savinje CELJE - Pogovori o gradnji jeklenega jezu na Savinji trajajo že vrsto let, po uspešni organizaciji prve tekme svetovnega pokala v spustu na divjih vodah pa je predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda še bolj prepričan v svojo idejo, ki bo Celju dala dodano vrednost. Jez bi povzročil tudi do tri metre globoko vodo, v dolžino pa bi meril do dva kilometra in bi se tako razprostiral od čolnarne do stare betonarne. Osnutek načrta je od konca lanskega leta sicer že zabeležen v prostorskem načrtu, a na poti je še nekaj ovir. Treba je izkoristiti evropska sredstva Kot pravi Konda, je za kajakaški klub to prevelik zalogaj. Pri tem se obrača na celjsko občino, predvideva pa, da bi do 85 odstotkov vrednosti lahko krili z evropskimi sredstvi. Poudarja, da številka ni utopična, saj je bilo toliko sredstev pred leti pridobljenih tudi za urejanje Šmartin-skega jezera, ki po njegovem mnenju ni izkoriščeno do popolnosti. Od 3 do 4 milijone evrov vredna investicija bi tako zajemala gradnjo jezu in celjskega mestnega kopališča. Pred investicijo je potrebno pridobiti potrditvi občinskega sveta ter Agencije republike Slovenije za okolje (Arso). A Konde to ne skrbi. Opozarja, da takšen jez ne bi bil prvi v Sloveniji, in zanika vsakršna mnenja, da ta ne bi bil varen ali pa bi nižal ekolo- ške standarde spodnjega toka Savinje. Nevarnosti poplav ne bo Hidravlični jekleni jez je premičen, kar pomeni, da se prilagaja moči toka vode, ga uravnava in nikakor ne veča možnosti poplav, pravilno izveden pa je lahko del pro-tipoplavnih ukrepov. Ne le to, jez bi omogočil tudi dvig podtalnice v Levcu, kar bi koristilo črpališču pitne vode za Celje. Po mnenju Konde so odveč tudi skrbi prebivalcev na bregu Savinje. Čeprav bi jez vplival na dvig podtalnice, ne bi ogrožal niti nizko zgrajenih kleti v hišah na bregu reke. Dvignili bi ga le v času nizke vode in s tem vplivali na globino reke, ne pa tudi na korito - to bi namreč ostalo nespremenjeno. Savinji je treba vrniti življenje Savinja je s stopnjo 2 neoporečna voda, ima bogato floro in favno, a še vedno ostaja v Celju neizkoriščena. Po zgledu velikih mest želi Konda življenje ob Savinji obuditi. In jekleni jez bi to omogočil. Če bo izvedba ideje potekala po načrtih, bi najkasneje v šestih letih kajakaši dobili dobro 200 metrov dolgo progo, ki bi zadoščala potrebam organizacije svetovnega prvenstva v slalomu. Celjani bi dobili mestno kopališče, rekreacijsko točko, mesto Celje pa odlično turistično destinaci-jo, ki bi ugodno vplivala na obiskanost in prepoznavnost mesta ob Savinji. Idejo lahko podprete tudi vi Kajakaški klub s predsednikom na čelu poziva vse Celjane, da ga podprejo s svojim podpisom v modro kajakaško knjigo, ki čaka v kavarni na Špici. Konda v šali opozarja, da ne gre za referendum ali plebiscit, ampak za moralno podporo klubu, predsedniku in vsem, ki si prizadevajo za uresničitev izgradnje. Do letošnje zime pričakuje 20 tisoč podpisov v knjigo, kar bi bil jasen znak občini, da si Celjani želijo življenje ob Savinji, kot so ga poznali nekoč. EVA POPOVlC Foto: SHERPA Bolnišnica prejela priznanje za kakovost VOJNIK - Psihiatrična bolnišnica Vojnik je konec preteklega tedna dobila mednarodno akreditacij-sko listino. Gre za veliko priznanje omenjeni bolnišnici, ki si ves čas prizadeva, da svoje delo približa ljudem. »Akreditacijska listina pomeni potrditev, da je poslovanje bolnišnice usklajeno z mednarodnim standardom tako na področju I . ШГ ' - Л Љ Ik Direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik Marjan Javornik zdravljenja kot na področju administrativnega dela,« pravi direktor vojniške psihiatrične bolnišnice Marjan Javornik. Razmišljajo tudi o pridobitvi ISO-certifikata, s čimer bodo svojo kakovost, kot dodaja direktor, povzdignili še na višjo raven. Sicer pa se bodo v bolnišnici letos lotili tudi nekaterih naložb v obnovo prostorov. Prva jih čaka že kmalu, saj bodo obnovili sanitarije in kopalnice v večjem delu stavbe, naložba pa bo vredna kar 400 tisoč evrov. Poleg tega bodo letos nabavili tudi opremo, za kar bodo iz lastnih sredstev odšteli 300 tisoč evrov, gre predvsem za opremo za delo. So pa že nabavili sodoben biokemijski analizator, ki je stal 40 tisočakov in ga potrebujejo za laboratorijske preiskave. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) Študijska krožka za nova znanja CELJE - Razvojna agencija Savinjske regije bo letos prvič organizirala dva študijska krožka kot neformalno obliko vseživljenjskega učenja. Na razpisu ministrstva za izobraževanje se je agencija za sredstva potegovala z več krožki. Uspela je z dvema, to sta Divji vrt in Življenje ob Voglajni. Za njuno izvajanje bosta skrbela mentorja Darija in Marjan Račnik iz Društva za izkustveno učenje Ustvarjalnica. Direktorica Razvojne projekta z argumentom, da tudi krožki. Ob tem je za agencije Savinjske regije Iva je tudi v programu agencije ljudi koristno praktično na-Zorenč pojasnjuje odločitev zapisana skrb za večjo sa- biranje novih znanj, saj sta za organizacijo takšnega mooskrbo, kar promovirajo brezplačna krožka namenje- na odraslim brezposelnim in vsem, ki jih zanimajo teme spoznavanja narave, samooskrbe, permakulture ... Za sodelovanje se lahko kandidati prijavijo v Razvojni agenciji Savinjske regije. Krožka se bosta začela te dni in trajala vse do jeseni, oba bodo izvajali v Prožinski vasi. TC tno rekreacijski center na Špici Sicer še nedokončano maketo si lahko ogledate na Špici v Celju. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Občinska uprava v Šmarski hram? Najprej dražba, nato prenova - Za velikopoteznimi načrti stoji podjetje Latis, ki lani ni imelo prihodkov od prodaje Ena od občinskih svetnic je izpostavila, da bi bilo umeščanje stavbe, za katero je zamišljena sodobna prenova, glede na obstoječe prostorske načrte lahko težava. A direktor Latisa Matej Pezdevšek meni, da bo še dovolj časa za dogovarjanja z upravno enoto in s pristojnimi soglasodajalci. »Škoda se nam zdi, da tako velika stavba v središču kraja propada in je sramota za vse občane. Občina potrebuje prostore, tudi drugi so izrazili zanimanje zanje in radi bi izkoristili to priložnost, da hram uredimo, ga oživimo,« pravi direktor podjetja Latis Matej Pezdevšek. ŠMARJE PRI JELŠAH -Šmarski občinski svetniki se že vsaj desetletje pogovarjajo o selitvi prostorov občinske uprave, saj se stavba na Aškerčevem trgu 12 nagiba. V tem času so z različnimi partnerji predvideli številne rešitve, ki so kljub podpisanim pismom o nameri doslej ostale zgolj na papirju. Zdaj se je občina s sklepom občinskega sveta zavezala za nakup približno tisoč kvadratnih metrov površin v Šmarskem hramu. Občinski svet Šmarje pri Jelšah je na prvi letošnji izredni seji soglasno pooblastil župana Stanka Šketa, da s podjetjem Latis sklene predpogodbo za odkup malo več kot tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov v obnovljenem Šmarskem hramu. Latis bo skušal zgradbo, ki ima več kot 20 lastnikov in skupno več kot 3 tisoč kvadratnih metrov površin, kupiti na javni dražbi konec junija in jo nato preurediti v sodobno poslovno komercialno stavbo. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Mateja Pez-devška je cilj Latisa, da preostale prostore v Šmarskem hramu ponudi še drugim najemnikom. »A o konkretnih imenih še ne želim govoriti, saj tudi še nimamo zagotovila, da bomo sploh postali lastniki hrama,« je dejal. Omenjeno podjetje s sedežem v Šmarju pri Jelšah je bilo ustanovljeno leta 2008, od lani so njegovi lastniki Bogdan Jančič, Igor Prah in Matej Pezdevšek, vsak s tre-tjinskim deležem. Po javno dostopnih podatkih ima Latis 65 tisoč evrov sredstev in malo manj kot 59 tisoč evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Lani ni ustvaril nič čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala malo manj kot tisoč evrov. V podjetju ni zaposlen nihče. Naložba, vredna poldrugi milijon Občinska uprava je nad prenovo, ki si jo je zamislil Latis, mnogo bolj navdušena kot nad idejno zasnovo, ki jo je pred časom predlagala DSU, družba za svetovanje in upravljanje. »Čeprav je cena podobna, gre za celovito obnovo stavbe, ki bi bila po končanju del videti popolnoma drugače. Razporeditev in arhitektura bi bili po mojem mnenju veliko lepši, boljši in uporabni,« je povedal župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket. Prostori občinske uprave so po Latisovi ponudbi predvideni v pritličju in prvem nad- stropju Šmarskega hrama, stranke bi vanje dostopale skozi ločen vhod. Predvidena je tudi gradnja dvigala in zunanjih javnih sanitarij. Občina naj bi za kvadratni meter odštela skoraj 1.500 evrov. Nakup prostora bi jo tako v celoti stal približno poldrugi milijon. Večino denarja bi morala zagotoviti v proračunu leta 2018, del v letu 2017, za naložbo bi morala najeti tudi posojilo. Novogradnja bi bila cenejša Župana nerešeno lastništvo in vprašljivost uspeha Latisa na dražbi ne skrbita. »Zato, ker občina na noben način ni finančno vezana. Prostore je pripravljena odkupiti po predvideni ceni, predpogodbo bomo podpisali, o pogodbi se bomo pogovarjali, ko bo Latis dejanski lastnik, seveda pa bomo takrat poskrbeli za vse oblike zavarovanja.« Občina bi za gradnjo novih prostorov občinske uprave sicer plačala manj, kot bo morala odšteti, če bo svoje službe zares preselila v Šmarski hram. Župan Stanko Šket glede smotrnosti porabe javnega denarja pravi, da bi bila novogradnja najverjetneje res cenejša. »Prihranili bi približno 100 ali 150 evrov na kvadratni meter, vendar bi zgradba, ki že desetletje propada v središču kraja, propadala še naprej. Izkušnje iz več mest v Sloveniji kažejo, da takšne turistične stavbe najverjetneje ne bi kupil nihče,« je dejal. In dodal, da je obnova hrama nujna za urejenost območja med kulturnim domom, cerkvijo, starim sodiščem, banko in upravno enoto. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR Foto: Občina Šmarje pri Jelšah Položaj je alarmanten NAZARJE - Območna enota zavoda za gozdove v Nazarjah lastnike gozdov vedno znova poziva, naj svoje gozdove temeljito pregledujejo in o pojavu podlubnikov obveščajo gozdarje. Lastniki gozdov navodila zavoda za gozdove v glavnem upoštevajo. »Ob toplem vremenu, ki se začenja, bo v naših gozdovih vse več podlubnikov,« svari zadnje tedne vodja območne enote Anton Breznik. Nazarska območna enota ima na skrbi gozdove Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter vključuje krajevne enote v Lučah, Gornjem Gradu in Šoštanju. Treba je vedeti, da lahko gozd porjavi, v primeru močnejšega napada podlubnikov, celo že v nekaj tednih. Posebno težavo predstavljajo skladišča lesa. Če les iz skladišč ni pravočasno odpeljan v predelavo, se razvoj podlubnikov nadaljuje. Treba je spomniti, da je bilo preteklo leto na tem najbolj gozdnatem območju na Celjskem, po obsegu napada podlubnikov rekordno. »Naj povem, da smo morali lani na našem območju posekati več kot sedemdeset tisoč kubičnih metrov lesa,« opozarja vodja območne enote zavoda za gozdove v Nazarjah, ki ocenjuje položaj kot alarmanten. Letos je bilo posekanega že osem tisoč kubičnih metrov lesa. »Hiter razvoj podlubnikov v pomladnem času sta letos precej zavrla pozen sneg in mraz, kar je gozdovom koristilo,« dodaja Breznik. BJ Občina se je o delnem odkupu prostorov v Šmarskem hramu pogovarjala tudi z DSU, družbo za svetovanje in upravljanje, ki je delna lastnica te stavbe. DSU naj bi torej obnovila celotno stavbo, preostanek prostorov pa ponudila drugim uporabnikom. Občini se zadnja ponudba DSU, ki ji je želela prodati približno 1.100 kvadratnih površin po ceni več kot 1.600 evrov na kvadratni meter, ni zdela primerna. Razlogi so bili prevelika površina, cena, neugodni plačilni pogoji, neprimerna razporeditev prostorov (občinski prostori so bili predvideni v pritličju in v drugem nadstropju, vmes pa naj bi svoje prostore imel center za socialno delo) in način obnove stavbe. A DSU ponudbe ni bila pripravljena spreminjati in je od nje odstopila. Posebni priznanji podjetnikoma ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je na zadnji izredni seji odločil, da na letošnji slavnostni seji ob občinskem prazniku posebni priznanji podeli direktorju podjetja Pišek - Vitli Krpan Francu Pišku in podjetju MOS Servis. Po odločitvi svetnikov bo posebno priznanje prejel Franc Pišek, ki je ta mesec prejel priznanje slovenski podjetnik leta 2016, med občinske nagrajence pa se je vpisal že dvakrat. Leta 2003 je prejel občinsko priznanje in leta 2013 plaketo občine. Pišek je lastnik in direktor družinskega podjetja Pišek - Vitli Krpan, največjega za-poslovalca v šmarski občini. Podjetje, ki je najstarejši proizvajalec traktorskih vitlov na slovenskem tržišču, zaposluje več kot 130 delavcev, letno proizvede več kot 8 tisoč kosov vitlov, ustvari več kot 23 milijonov evrov prihodkov in skoraj 5 milijonov evrov dobička. Podjetje Mos Servis od leta 2015 posluje v Mestinju, kamor se je preselilo iz Rogaške Slatine. V začetku junija je proslavilo deset let uspešnega delovanja. V obrazložitvi posebnega občinskega priznanja so zapisali, da je Mos Servis v desetletju iz ponudnika storitev prerasel v sodobno in na tuje trge usmerjeno podjetje, ki ceni vrednote, spoštuje zaposlene in poslovne partnerje. Njegova vizija je biti uspešno podjetje na področju montaže industrijskih sistemov z lastno proizvodnjo, s pomočjo mreže partnerskih podjetij pa se želi vključevati v celovito nudenje tehnoloških rešitev »na ključ« in razširiti poslovanje še na druge dejavnosti. TS Pravi naslov za vaš sluh... Težko sledite pogovoru, če je v ozadju hrup? Slišite, ampak težko razumete? To je le nekaj znakov, ki lahko kažejo na težave s sluhom. Če ste na katerega od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da nas obiščete v Widexovih slušnih centrih v Celju ter Šempetru in brezplačno preverite svoj sluh. Widexov slušni center CEUE, Linhartova 22, telefon 03 588 30 99. Odprto: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ter torek od 11.00 do 18.00. ŠEMPETER, Rimska 70, telefon 03 700 22 00. Odprto: ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 15.00 ter sreda, četrtek od 10.00 do 17.00. SLUŠNI APARATI - WIDEX d.o.o. Ljubljana, Resljeva cesta 32, 01/234 57 00 www.widex.si, info@widex.si facebook.com/slušni aparati widex PRISLUHNITE ŽIVLJENJU! 10 KRONIKA Vandali nad celjsko stolnico Avtorje žaljivih napisov iščejo policisti Neznani storilci so v noči na sredo poškodovali cerkev svetega Danijela v Celju. Na pročelju cerkve je bilo namreč v sredinem zgodnjem jutru opaziti več žaljivih napisov in protiverskih simbolov. Policijska uprava Celje je istega jutra dobila tudi prijavo, zato so kriminalisti začeli primer preiskovati. Kazenski zakonik za poškodovanje ali uničevanje kulturnih dobrin določa zaporno kazen do 5 let. Če je stvar velikega ali izjemnega pomena za Slovenijo ali je povzročena škoda velika, pa celo do 8 let. Vprašanje pa je, ali bodo policisti vandale sploh izsledili. Pri tem bi denimo pomagale varnostne kamere, ki pa na cerkvi niso nameščene. Celjska stolnica je v preteklosti že bila tarča vandalov, vendar se žaljivi grafiti v takšnem obsegu že dlje časa niso pojavili. Za komentar smo želeli vprašati tudi opata Marjana Jezernika, ki je župnik stolno-opatijske župnije sv. Danijela, vendar včeraj za odgovore ni bil dosegljiv. SŠol, BJ Foto: RD Kolikšni bodo stroški čiščenja nastale škode, še ni znano. Šestdesetim vzeli vozniška dovoljenja! Policisti nad pijane voznike Policijska statistika nadzora v času akcije 0.0 šofer - trezna odločitev, ki je tudi na Celjskem trajala med 6. in 12. junijem, je potrdila tisto, o čemer smo že poročali: da so alkoholizirani vozniki še vedno najbolj pereč problem celjskih cest. Policisti so namreč kar šestdesetim voznikom odvzeli vozniško dovoljenje, nekaj voznikov so zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti tudi pridržali. V času nadzora so policisti pri enem od ustavljenih voznikov našli prepovedano drogo, pri drugem celo ukradene predmete. V prometu na Celjskem je letos umrlo že osem ljudi, lani v enakem obdobju šest. Tragedija na Rogli na spremembo za Bi se nesreča sploh zgodila, če bi država pravočasno opozarjala, Alkoholizirani vozniki največkrat vozijo prehitro. Foto: arhiv NT (GrupA) »Obžalujem, da so umrli trije mladi, vendar se za nesrečo ne počutim odgovornega,« je dejal Ernest Plesnik, lastnik apartmaja v naselju Hudinja na Rogli, kjer so januarja 2012 umrli 24-letni Laščan Dragan Žu-nič, enako stara Bernarda Hiti iz okolice Trojan in 22-letni Davor Grofelnik s Polzele. Vzrok smrti je bila zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Enako kot Plesnik je dejal tudi Stanislav Dečman, ki je bil član komisije za opravljanje tehničnega pregleda v apartmaju. Dečman namreč prav tako kot Plesnik na zatožni klopi sedi zaradi očitka o povzročitvi splošne nevarnosti. Več kot štiri leta po tragediji, ki se je zgodila med počitnikovanjem trojice v zimski idili na Rogli, ki se je nato sprevrgla v nočno moro, se je ta teden začela glavna obravnava na Okrožnem sodišču v Celju. V času kriminalistične preiskave in sestavljanja obtožnice je bil za to kaznivo dejanje obtožen še izvajalec dimnikarskih storitev v apartmaju, vendar je v času postopka umrl, tako sta se pred sodiščem zdaj znašla samo Plesnik in Dečman. Tožilstvo Plesniku očita, da ni zagotovil rednih pregledov plinske peči in dimnih vodov. In to kljub temu, da naj bi ga eden od uporabnikov apartmaja, ki je na tem naslovu dopusto-val že pred tremi mladimi, opozoril, da obstaja možnost povečane količine ogljikovega monoksida v zraku, saj naj bi se pri njem pojavili glavoboli in slabost. Dečman pa je obtožen, ker kot član komisije pri opravljanju tehničnega pregleda naj ne bi ravnal v skladu s pravili. Sočasno delovanje plinske peči na notranji vlek (ki za delovanje potrebuje zrak iz prostora, v katerem je vgrajena) in kamina je bilo namreč nevarno in je predstavljalo grožnjo vsem uporabnikom, ki so kadarkoli bivali v tem apartmaju, meni tožilstvo. »Kaminska peč v prostoru sploh ni bila predvidena,« je v obtožnici na sodišču brala okrožna državna tožilka Marinka Čakš. Tehnični pregled brez posebnosti Plesnik je v zagovoru dejal, da je bil tehnični pregled apartmaja opravljen leta 2004 in takrat je dobil za prostore tudi uporabno dovoljenje. »Nobenih težav V enem od teh apartmajev se je zgodila tragedija. ni bilo. Plinska peč je bila redno servisirana in nikoli ni bilo nobenih odstopanj. Zavračam očitke, da nisem poskrbel za redne dimnikarske preglede, saj sem sam tri mesece pred nesrečo klical dimnikarsko službo, da opravi pregled. Kljub temu da je dimnikarska služba po zakonodaji dolžna sama najaviti svoj prihod in pregled dimnih vodov,« je dejal Plesnik. Po nesreči je dal na vhodna vrata vgraditi tudi nišo z rešetkami zaradi prezračevanja, v apartmaju pa je ogrevanje še danes urejeno na način, da še vedno delujeta peč in kamin. Dodal je še, da bi, če bi mu - kot ne-poznavalcu pri poznavanju delovanja plinske peči - ob tehničnem pregledu strokovnjaki dejali, da kaminska in plinska peč ne smeta biti istočasno vgrajeni, to upošteval. Zanikal je tudi, da bi ga katerakoli od strank, ki so bivale v apartmaju že pred nesrečo, poklicala in mu omenjala slabost in glavobole zaradi možnega kopičenja nevarnega ogljikovega monoksida v prostoru. Tudi Dečman absolutno zavrača očitek, da kot član komisije za tehnične preglede ni deloval po predpisih. Omenil je, da je v času tehničnega pregleda opozoril, da mora biti dokumentacija o ustreznosti vgrajenih ogrevalnih naprav celovita, nato da je lastnik - ki je Ple-sniku apartma prodal, nato je bil tudi investitor v dokončanje gradnje apartmaja - predsedniku komisije sam dostavil dokumente brez vednosti Dečmana, ki je bil le član komisije. Še več bo takšnih postopkov Gre natančno za enega takšnih sodnih postopkov, ki smo jih že pred leti napovedali, da se bodo zgodili zaradi nejasne zakonodaje na področju delovanja plinskih trošil oziroma plinskih ogrevalnih naprav na notranji vlek. Zakonodaja je na- KRONIKA 11 bi lahko vplivala konodaje da so plinske peči na notranji vlek smrtno nevarne? mreč takšna, da je lastnik plinske peči prepuščen samemu sebi, če si želi pravilno urediti ogrevanje s plinsko pečjo glede na dimne vode, ki so v številnih objektih že leta in leta nepravilno in neustrezno vgrajeni glede na potrebe plinskih peči. Pri tem lastnik trči še na številne pravilnike, ki mu istočasno prepovedujejo pravilno ureditev ogrevanja. Poleg tega plinskih peči na notranji vlek skorajda nikjer več ne prodajajo, novih plinskih peči pa zaradi neustreznih dimnikov ljudje ne morejo vgraditi. To lastnike spravi v brezizhoden položaj, saj ne more upoštevati zakonodaje, četudi to želi. Na to že nekaj časa opozarja tudi odvetnik Damir Ivan-čič, ki je v tem postopku celo odvetnik obtoženega Plesnika. Ivančič sicer konkretnega sodnega postopka ne želi komentirati, ker še ni končan. Opozarja pa na to, da gre za splošen problem, ki je v Sloveniji prisoten že vrsto let in ne le od nesreče na Rogli: »To področje uporabe plinskih trošil ni bilo in še danes ni povsem urejeno. Šele z leti in z medijsko odmevnimi tragičnimi dogodki se je začelo govoriti o potrebi po dodatnih merilcih ogljikovega monoksida v prostoru, izvorni greh pa ni urejen. In ta se glasi, kaj lahko sploh stori posameznik, ki ima dovoljenje za uporabo prostorov in vse v skladu s predpisi, kakršni pač ti predpisi so. Nekateri lastniki v Celju na primer to zelo dobro vedo. Na to opozarjajo že več let, a se nihče ne odzove. Številni lastniki so se morali sami dogovarjati z upravniki, da so dobili dovoljenje, da so si uredili pravilno ogrevanje oziroma odvod plina na pravilen način, kjer so si pač lahko. Večini to ni uspelo, saj zakonodaja ni urejena, da bi jim to omogočila. Ponekod v Celju imajo nekateri bloki že zunanje dimnike. Ti so urejeni ravno zaradi tega perečega vprašanja.« Na sodišču vedno več dimnikarjev Občinske in lokalne oblasti za ureditev zakonodaje, ki bi morebiti lahko preprečila tragedije, kot se je zgodila na Rogli, niso pristojne. Zakonodajne vajeti ima na tem področju v rokah država. Šele leta 2010, čeprav se je že prej vedelo, da so plinske peči na notranji vlek smrtno nevarne, je bil v Sloveniji sprejet Pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki se je dotaknil uporabe plinskih trošil. Nato je začela veljati Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki določa vrednosti dovoljenih izpustov pri kurjenju. Glede na ta dva predpisa so številne plinske peči na notranji vlek (kot je bila na primer na Rogli) že skoraj prepovedane. Danes jih noben serviser ne bo več vgrajeval ravno zato, ker so nevarne. Mnogi strokovnjaki, ki poznajo te probleme, povedo, da država ni naredila dovolj, da bi pravočasno opozorila, da ljudje, ki takšne peči še uporabljajo, živijo v »plinskih celicah«. Ljudem je bilo dovoljeno prodajati peči, pri katerih je tudi od naključja, ne le vedno od ustrezne zaščite in upoštevanja pravil, odvisno, ali bodo povzročile tragedijo. »Lastnik nekega objekta ali stanovanja ima lahko peč, ki deluje skladno s predpisi in je redno servisirana ter dimnikarsko pregledana. Kljub temu nekega dne dobi obisk in zaradi danega trenutka, v katerem je v prostoru premalo kisika in preveč ogljikovega monoksida, pride do nesreče. To pomeni, da vsakega posameznika, ki takšno peč uporablja, takšna možnost postavlja pred nevarnost, da bo že jutri v kazenskem postopku,« dodaja Ivančič. Zato je tudi vprašanje, kako se bo sodni postopek v primeru Rogle sploh končal. In tudi drugi sodni postopki, v katerih je v zadnjem letu vedno več dimnikarjev. Ti so prav tako v dvoumnem položaju. V rokah nimajo vzvoda, da bi fizično prepovedali uporabo plinskih peči po dimnikarskem pregledu pri lastnikih, lahko izdajo le opozorilo. Toda kljub prepovedi kurjenja s plinsko pečjo na notranji vlek so jih stanovalci ponekod v Celju v kurilni sezoni vseeno uporabljali ... SIMONA ŠOLINIC Foto: arhiv NT (SHERPA) Z orožjem in s strelivom želel v Slovenijo Slovenski in hrvaški policisti so pred tednom na Mejnem prehodu Rogatec zasegli orožje. Našli so ga pri opravljanju skupne mejnega nadzora. Šlo je za strelno orožje in strelivo. Orožje je imel v vozilu 39-letni hrvaški državljan, ki je želel vstopiti v našo državo. Pri njem so našli puško znamke Zastava M59, več kot sto nabojev in ročno bombo M75. Nadaljnje postopke zoper moškega vodijo hrvaški varnostni organi. Tega mu ni uspelo prinesti čez mejo. Foto: PU Celje Kdo je kriv za povoženega konja? Kar za 50 tisoč evrov škode je nastalo v nenavadni nesreči v Spodnjih Lažah, ki se je zgodila pretekli teden. Vlak, ki je pripeljal iz smeri Ponikve, je namreč trčil v konja, ki je stal na železniških tirih. Konj je na kraju nesreče poginil, samo na vlaku pa je po prvih ocenah nastalo za približno 50 tisoč evrov škode. Policisti okoliščine nesreče še preverjajo, prav tako zbirajo podatke o sumu kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa. Poškodovana zaradi prehitre vožnje Na avtocesti v bližini predora Golo rebro se je pred dnevi zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 31-letna voznica osebnega vozila. Ta je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pri menjavanju voznih pasov trčila v zadnji del tovornega vozila, ki ga je vozil romunski voznik. 31-letnica se je v trčenju hudo poškodovala in se zdravi v celjski bolnišnici. Voznik tovornega vozila v nesreči ni bil poškodovan. V Podčetrtku pa se je huje poškodoval 42-letni motorist, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel. V tej nesreči ni bil udeležen nihče drug. Vedno zanimiv denar in telefoni Tatovi so bili v teh dneh dokaj dejavni na našem območju. S strehe podjetja na območju Braslovč so ukradli kolektorje in s tem povzročili kar za 10 tisoč evrov škode. V Nazarjah je nepridiprav vlomil v prostore športnega društva in ukradel nekaj gotovine ter nekaj žganih pijač. Podobno se je zgodilo tudi v Rečici ob Savinji, kjer je nekdo prav tako vlomil v prostore tamkajšnjega športnega društva. Ukradel je tablični računalnik in več različnih pijač. Nekaj škode imajo še v eni od trgovin v Rogaški Slatini, kjer je minuli konec tedna izginilo več mobilnihtelefonov. Po denarnico v avto Zatem ko se je v zadnjih dveh letih število vlomov v osebna vozila izrazito zmanjšalo, se zdaj na Celjskem znova pojavljajo. V Velenju je lastnik osebnega avtomobila, parkiranega v Jurčičevi ulici, ostal brez denarnice. Koliko denarja je imel v njej, ni znano. V Trubarjevi ulici v Celju pa so policisti preiskovali drug vlom v avtomobil. Sicer lastniku tat ni ukradel ničesar, mu je pa za seboj pustil večjo škodo zaradi poškodovanja stekla na sprednjih vratih. 12 NAŠA TEMA Šolski uspeh otrok je uspeh njihovih staršev Urška Podčedenšek je že štirinajst let učiteljica angleščine in etike v OŠ Blaža Kocena Ponikva. Kot ugotavlja, so za dober šolski uspeh »krive« dobre delovne navade, hkrati pa znanje ni več dobrina. »Prvi dve leti se v šolah ne ocenjuje z ocenami in takrat otroci, enako tudi starši, šole ne vzamejo resno. Ko pa pridejo ocene, je velik šok za vse. Otrokom je treba privzgojiti delovne navade. Žal teh ne začnejo gojiti že v prvih razredih,« razmišlja Podčedenškova. »Če doma ni podpore staršev, potem tudi delovnih navad in rezultatov ni. Šolski uspeh je v bistvu uspeh staršev, ki so navadili otroka, da dela domače naloge in se uči.« In otroci se učijo drugače, kadar se učijo za ocene. »V osnovni šoli še lahko nagradiš dodatno delo. Dejstvo pa je, da so učni načrti prenatrpani, a to je že druga zgodba.« Učenci, ki dobro delajo v osnovni šoli, običajno tako tudi nadaljujejo. Urška Podčedenšek uči angleščino. Izjeme so včasih na gimnazijah. »Tja vsi pridejo z najboljšimi ocenami, potem pa se razporedijo od ena do pet. Imela sem primer dveh učencev, ki sta pri meni imela angleščino pet. V gimnaziji pa je eden imel oceno pet in drugi ena.« Vedno večji pritiski na učitelje Z leti se pritiski staršev stopnjujejo, tako da morajo učitelji vedno pogosteje zagovarjati svoje poučevanje. »Starši poskušajo vsiliti svoje prepričanje, včasih imajo prav, včasih jih moraš strogo zavrniti. Žal znanje ni več dobrina, kot bi si želeli. Smo v času kapitalizma, kjer ima vse večjo vrednost kot znanje.« Učiteljica angleščine tudi meni, da se sistem ocenjevanja z leti ni spremenil. »Še vedno veljajo enaki odstotki za pet ali dve, kot je bilo pred leti. Tudi nimam občutka, da bi vsi želeli imeti boljše ocene. Vedno so otroci, ki si želijo popraviti oceno, in takšni, ki se jim na ljubi. A kot sem že rekla prej, če starši doma to zahtevajo, potem se otroci v šoli potrudijo.« BGO Vsi se lahko izkažejo V šole, kjer izobražujejo za poklice, se pogosto vpisujejo mladi, ki v osnovni šoli ne blestijo, se pa nato marsikomu zgodi, da ima v srednji šoli boljši uspeh. Poudarek je namreč na strokovnih predmetih, ki mlade bolj zanimajo in zato dobijo nov zagon. Kot pravi Sonja Čendak Pavlič, profesorica zgodovine in sociologije, ki je zadnja leta pomočnica ravnatelja v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in opravlja tudi svetovalno delo, v šoli ne občutijo problema, da je vedno več učencev odličnjakov. K njim se namreč vpisujejo otroci z zelo različnim uspehom, za vse pa velja, da so ob prihodu v šolo za učitelje nepopisan list, da niso »popredalčkani«, kot se mnogokrat dogaja v osnovnih šolah. Zato jih spodbujajo, da se potrudijo in izkažejo. »Bolj nas skrbi, da prihajajo k nam z dvojkami, pri čemer ugotavljamo, da to ni znanje za dve. Nekateri se niso imeli kam vpisati, sploh pri žen- Sonja Čendak Pavlič skih poklicih je to problem, in iščejo izhod v sili. Opazimo celo, da dekleta, če niso najboljša, pustijo šolanje in ne vztrajajo.« Nekoč je bilo lažje Strinja se, da je bilo včasih lažje delati v šoli. »Takrat si odpredaval, danes pa iščeš vse mogoče načine, da bi spodbudil otroke. Učitelji se moramo stalno prilagajati, ne gre, da bi ves čas učili po istih principih. Če živiš med mladimi, narediš vse, da generacije uspešno končajo šolanje.« Ker je šola financirana glede na število dijakov, se zastavlja vprašanje, ali si pri vsakem dijaku prizadevajo, da bi izdelal letnik. »Denar pri tem ne igra vloge, predvsem si prizadevamo, da bi pomagali otrokom, ki živijo v težjih razmerah in se težje učijo. Če je dijak dober pri praktičnih predmetih in mu morda delajo probleme splošni predmeti, mu skušamo na vse načine pomagati. V šoli imamo stalno učno pomoč iz matematike in angleščine.« TC Ministrstvo: več dijakov, več denarja V srednjih šolah blagemu ocenjevanju in neutemeljenemu prehajanju v višje razrede včasih botruje strah pred izgubo dijakov. Financiranje šol je namreč odvisno od števila dijakov. Financiranje srednjih šol ureja poseben pravilnik, ki je v veljavo stopil leta 2013. Ta določa način določitve cene na udeleženca izobraževanja, vrednost posameznega javno-veljavnega vzgojno-izobraže-valnega programa in postopek določitve letnega obsega sredstev. Znesek je odvisen od izobraževalnih programov zavoda in od števila dijakov, ki so vpisani v posamezen izobraževalni program. Na ministrstvu pojasnjujejo, da število dijakov seveda vpliva na višino sredstev, ki jih prejme posamezen zavod. Število vpisanih dijakov pa je seveda omejeno z razpisom za vpis. Zlorabe se da preprečiti Znani so tudi primeri šol, kjer imajo velik vpis le zaradi tega, ker si želijo dijaki za kakšno leto zagotoviti sta- tus. Na ministrstvu sicer menijo, da so na državni ravni zagotovljene tudi zadostne možnosti za preprečitev takšnih zlorab. Gre predvsem za spremljanje odsotnosti ter števila ur neopravičene odsotnosti, ki se štejejo za lažjo oziroma težjo kršitev. »Neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu, se šteje kot najtežja kršitev, za katero se lahko kot vzgojni ukrep izreče izključitev iz šole,« še pojasnjujejo na ministrstvu. Kršitev ugotavlja šola sama. TS Sistem za izstopajoče vse prej kot dober Andreja Ocvirk je sedmo leto ravnateljica v OŠ Blaža Kocena Ponikva. Med 210 otroki v šoli so izjemno bistri, a tudi takšni, ki morajo ponavljati prvi razred. Tudi pri starših so takšni, ki šoli zaupajo, in drugi, ki ne verjamejo niti lastnim očem. »Ko je obdobje ocenjevanja nekoliko bolj aktualno, učitelje opozorim na pravilnik, da se ga naj držijo, in po aktivih uskladimo kriterije. Vedno poudarjam, da ocena ni samo pisna in ustna, ampak so tudi vključeni projektno delo, nastop učenca, likovni izdelek, ocenjevanje domačih nalog. Tu so učitelji nekoliko zadržani, ker je staršem težje razložiti, od kod kakšna ocena, in do potankosti razložiti kriterije. Marsikateri učitelj si zapiše ustna vprašanja. Nekoč se je učitelju zaupalo, da je pravilno ocenil.« Bo mama uredila Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala oziroma obvestila Ravnateljica Andreja Ocvirk o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo ugovor. Šolski pravilniki in zahteve se včasih zdijo staršem nerazumne in takrat skušajo otrokom pomagati. »V nekem obdobju je bilo za zoisovo štipendijo treba imeti povprečje ocen 5,0. Imeli smo fanta, ki je bil malce bolj neroden pri telovadbi, kar je kvarilo njegov uspeh, zato so mu starši priskrbeli zdravniško spričevalo. Seveda jih razumem, ampak to ni prav in ni vzgojno. Včasih je žal res, da starši nerazumno pritiskajo na otroke in v njih uresničujejo svoje neizpolnjene sanje.« Ne sili iz povprečja Po mnenju Andreje Ocvirk je slovenski šolski sistem naravnan na povprečje. »Zelo veliko se ukvarjamo z otroki, ki imajo posebne potrebe, da dosežejo povprečje, z otroki, ki so bistri, delamo premalo in tolčemo po tistih, ki silijo iz povprečja. Zelo sem vesela, ko učenci pozitivno presenetijo.« Ali novodobni otroci še ponavljajo razrede? »Zelo malo jih res ponavlja. V pravilniku piše, da do šestega razreda otroci praviloma napredujejo. Prvega in drugega razreda učenci brez soglasja staršev sploh ne morejo ponavljati. Letos imamo primer, da bo učenec ponavljal tretji razred. To so večinoma otroci, ki že v osnovi ne bi smeli priti k nam. K nam pridejo z nizkimi učnimi sposobnostmi, ker pred vstopom niso narejeni psihološki testi. Lani smo imeli primer, ko je bil učenec šele v šestem razredu prešolan v šolo za otroke s posebnimi potrebami. Včasih je bolje, da otrok ponavlja prvi razred, ker mu je potem vsa nadaljnja leta lažje.« BGO Vsi odlični, vsi enakopravni So v generacijah samih odličnjakov šolske ocene sploh še kakšno merilo? »To, kar se dandanes dogaja ob koncu šolskega leta, se v preteklosti ni nikoli. Prav dobre učence bodo izkoreninile mame, nezadostno podkovane za napredovanje v višji razred pa ravnatelji,« je nesorazmerja končnega ocenjevanja povzela ena od učiteljic. So petice v spričevalih danes sploh še vredne čestitk? Ko gre zgolj za učne težave, bi moralo biti prilagojene učne pomoči dovolj, da bi otroku pomagali ob največjih ovirah. A veliko je tudi takšnih, ki si ne pustijo pomagati. In menda so tudi nasilništvo, nevzgojenost in uporništvo včasih dovolj za napredovanje v višji razred. Ker se s problematičnim otrokom nihče noče ukvarjati dlje, kot je nujno treba. Na drugi strani se štirice popravljajo v petke. Ker v poplavi odličnjakov ocena tri menda pomeni, da otrok komaj kaj zna. Je res tako? SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA NAŠA TEMA 13 V močvirju sivega povprečja nihče ne razvije svojih potencialov S šolskim psihologom in soustvarjalcem Malih sivih celic Darkom Hederihom Darko Hederih je šolski psiholog in svetovalni delavec z dolgim stažem, hkrati pa dolgoletni sodelavec pri televizijskem otroškem kvizu Male sive celice. Pri svojem delu se še posebej posveča nadarjenim otrokom. Zdi se, da uvedbe devetletke še strokovnjaki niso povsem ovrednotili. Med nepo-znavalci pa velja mnenje, da otroke nerazumno zavija v vato. Ta izraz je morda preveč skrajen. Sam na večino sprememb, ki jih je prinesla devetletka, gledam pozitivno in to kljub temu, da sem bolj privržen številčnemu načinu ocenjevanja. Sem proti pobudam, da bi se opisno ocenjevanje s prvih dveh razredov razširilo na celotno osnovno šolo. Gre predvsem za vprašanje objektivnosti in primerljivosti. Že zdaj smo v situaciji, ko lahko petica v eni šoli pomeni čisto nekaj drugega kot petica v drugi. Kako močno so otroci obremenjeni z ocenami? Kar precej. Ocene so načeloma pomembne, pri tem svoje dodajo še starši, ki si želijo oziroma zahtevajo dobre ocene. A žal ne vidim sistema brez ocen, ki bi bil pravičen in učin- kovit. Vprašanje je le, če ni to ocenjevanje preblago naravnano. Ravno zdaj končujejo šolsko leto deveti razredi in kot ugotavljamo, bi jih bilo po splošnem učnem uspehu pol odličnjakov. Imajo potem knjige zlatih učencev, nagrade za najboljše in podobne zadeve še kakšen smisel? V bistvu ne. Zdaj se dogaja, da se znanje bolj razlikuje med dvema, ki sta ocenjena s pet, kot med učencema, ki imata dve in tri. Vsekakor smo priča inflaciji ocen, razlogi za to pa so zelo različni. Delamo otrokom s tem medvedjo uslugo, ko eni ne dobijo pravega priznanja, drugi pa živijo v iluziji, da zmorejo več kot v resnici? Ta blagost in izenačenost najbolj škodujeta tistim najboljšim, ki so res izstopajoči, ker se izgubijo v polju povprečnih. Vedeti je treba, da je ocena prav dobro po opisu zelo dobra. A s tem mnogi niso ravno zadovoljni. Posledično se zdi, da je bilo včasih tudi več tistih otrok, ki so razred ponavljali. Treba je vedeti, da določen odstotek otrok še vedno ponavlja razred. Manj pa jih je tudi Šolski psiholog Darko Hederih zato, ker so v šoli sodobni, bolj individualni pristopi. Danes je več možnosti, da vsakega otroka pripeljemo vsaj do minimalnega znanja, kar je dobro. Pri vseh prilagoditvah naj bi bili otroci v šoli in zaradi šole pod velikim pritiskom. Mislim, da je preobremenjenost bolj floskula kot odraz dejanskega stanja. Resda imajo nekateri otroci časovno precej natrpane urnike, vendar bi moral trening po šoli veljati za sprostitev in ne obratno. Nekateri poudarjajo pomen trikotnika šola-otroci-starši, spet drugi trdijo, da starši v tem kontekstu nimajo kaj početi. Nič ni narobe, če se starši vključujejo. Če imajo pozitivno stališče do šole, če z učitelji delajo z roko v roki, tega sodelovanja sploh ne more biti preveč. A v primeru, ko delujejo proti šoli, ko ves čas iščejo napake - česar je žal vedno več - rezultat za otroke nikoli ni dober. Ampak tudi vsi učitelji niso ravno poklicani za ta poklic ... A kdo je tisti, ki presoja, ali je nekdo dober ali slab učitelj? Starši te sodbe dajejo zelo hitro in običajno zgolj na podlagi otrokovih besed, ki so najmanj enostranske. Bi se kar postavil v bran učiteljev. Je pa res, da so tako kot v vsakem poklicu tudi tu dobri, odlični in manj dobri posamezniki. Učitelji so menda preveč nadzorovani, zbirokratizirani, omejeni v svoji avtonomiji. Učitelji imajo vso avtonomijo pri podajanju snovi, pri dinamiki pouka, različnih pristopih. Ko gre za ocenjevanje, pa pretirana avtonomija ne bi bila dobra in zato moramo težiti k standardizaciji. Kot sva že ugotavljala, že zdaj enaka ocena lahko pomeni povsem različno znanje. Nacionalno preverjanje znanja v trenutni obliki naj bi bilo izguba časa, energije in denarja. Bolj da kot ne. Jaz bi mu vrnil težo in pomen, da bi vsaj v določenem odstotku vplivalo na nadaljnji vpis. Takšno kot je zdaj, je res bolj samo sebi namen. STO, foto: osebni arhiv Ocenjevanje najbolj občutljivo področje »Ocenjevanje je, še posebej v osnovni šoli, ena najbolj občutljivih zadev,« pravi dolgoletni ravnatelj v II. Osnovni šoli Celje Igor Topole. »Vedno večkrat se dogaja, da se starši >obesijo< na kriterije pri ocenjevanju, na pol točke, ki zmanjka za višjo oceno, na trenutno nezbranost otroka, na motenje drugih otrok in podobno.« Ob tem učitelji poslušajo, kako je doma otrok vse znal, da ga imajo na piki, da se je ravno takrat zmedel, da mu je treba priznati pol točke za spodbudo in podobno. Nekateri argumenti mejijo na izsiljevanje. Ob tem Topole poudarja, da se starši pre-malokrat vprašajo, koliko časa so si sami med šolskim letom vzeli za delo z otrokom, ali so ga naučili, da si sam pripravi Nika: »Na začetku leta, ko še nisem vedela, kakšne so omejitve v šolah, sem se še zelo učila, ko sem izvedela, da sem sprejeta, je šlo na slabše. Če ocene staršem niso bile všeč, sem imela kazen. Bila sem nekaj dni brez televizije in telefona. k Rok: »Mogoče bom dober. Angleščina je predmet, ki mi najmanj leži. Če sem dobil slabo oceno, sem imel prepoved vožnje z motorjem in udeležbe konjičkov za 14 dni. Če sem oceno uredil, sem to dobil nazaj. Domače naloge naredim takoj, ko pridem domov. Malo mi je pomembno, kakšne imam ocene. Če se mi da, se potrudim. - torbo, razporedi čas za delo, sprostitev in počitek, koliko so vztrajali, da bi otrok sam prevzel odgovornost za (ne) narejeno nalogo, za (ne)naučeno snov. Če bi si starši kdaj pošteno odgovorili na ta vprašanja, bi bila slika ob koncu šolskega leta zagotovo bolj jasna. »Potem je tu še zakonski okvir, ki izjemno pikolovsko predpisuje, kolikokrat in kako mora učitelj preverjati in ocenjevati znanje. Če je učitelj opravil z diplomo in s strokovnim izpitom, potem bi mu morala država bolj zaupati in mu dati več pravic - tudi pri ocenjevanju,« je prepričan celjski ravnatelj. Sam kot ravnatelj bi v ta proces smel poseči zgolj v primeru, ko bi zaznal zakonsko kršitev. LK Ocene v očeh РцацкОВ »Otroku je treba že na začetku šole dopovedati, da je to njegova dolžnost, njegovo življenje, predvsem pa odgovornost do samega sebe. Nikoli nisem bil v stresu zaradi šole otrok, mogoče kdaj zaradi svoje. Avtoriteto pa si morajo učitelji sami ustvariti, noben sistem ne sme biti ovira ali pomoč pri tem. starsev Mojca: »Želim biti zdravnica in to vem že dve leti. Za šolo se nisem učila, več za različna tekmovanja. Potrebovala sem dobre ocene za zoisovo štipendijo. Nikoli nisem dobila kazni. Sama se bolje počutim, če imam odlične ocene, saj se dokažem sebi, da zmorem. Zan: »Uspeh bi lahko bil boljši. Grem v gostinsko šolo za kuharja. Kadar sem moral popravljati ocene, sem dobil prepoved gledanja televizije, uporabe telefonov in obiskovanja konjičkov. Včasih sem moral popraviti kakšno enko. Najraje pa sem imel šport in likovno umetnost, ker je manj učenja.« K »Zal so učitelji zavezani učnemu načrtu, ki je res obsežen, in morajo ob koncu šolskega leta osvojiti vsebine in cilje, ki so v njem zapisani. To ni svobodna volja, ampak učiteljeva delovna obveza. Šolski sistem v Sloveniji je pač takšen. Se pa strinjam, da bi se lahko, za dobro otrok, začeli zgledovati po finskem šolskem sistemu.« Marina: »Meni se zdi, da se nekaterim odraslim še sanja ne, kakšne so razlike med šolskimi programi nekoč in danes. Otrokom polnijo glave s toliko podatki, da jih nikakor ne morejo sami predelati, razumeti ali se ob njih vsaj z veseljem lotiti kakšne naloge. Vsak učitelj misli, da je njegov predmet središče sveta, in temu primerno je tudi zahteven. Se strinjam, otroke je treba spodbujati, jih navajati samostojnosti, ampak res imajo vsega preveč. Potem pa so tu še starši, ki hočejo še odličnega plavalca, glasbenika, tenisača, nogometaša...« SASKA T. OCVIRK OB ROBU Pot na sonce bo malo daljša »Sistem je zavožen,« mi je že dolgo nazaj rekla profesorica, ki je na eni izmed ne najbolj prestižnih šol pred leti učila plemenito, a za življenje ne najbolj pomembno vedo. Na njihovo šolo so se vpisovali tudi otroci brez prave perspektive, ker drugam pač niso mogli. Glede na ambicije, predznanje in veselje do področja so izbrali najkrajši in najmanj zahteven program. Ker po treh letih boljše perspektive ni bilo, so vpisali še program »plus dve«. Da bi jih hudo privijali, ni bilo pričakovati. Vsak od teh otrok je namreč lahko pomenil razliko med še enim razredom, še eno zaposlitvijo, še enim dodatnim programom ali pa ostrim rezanjem šolskega proračuna. In ker so imeli v isti stavbi tudi višjo šolo, je lahko z malo vztrajnosti za znanje in ambicije še tako prikrajšan dijak nazadnje postal inženir. Na tem mestu ne bomo posploševali in komu delali krivice. Marsikateri od njih verjetno tudi zelo dober. A odkar si lahko študent že v vsaki večji vasi, odkar visokošolski profesorji v raznih aferah izgubljajo ugled, odkar izobražujemo za poklice, ki jih nihče ne priznava, odkar se javno govori o tem, daje diplomo mogoče tudi kupiti, in je svoje dodala še bolonjska reforma, je vrednost izobrazbenih nazivov strmoglavila. Ah, magister ste? Verjetno imate tudi vozniški izpit B-kategorije. Pa kaj. Je potem sploh čudno, če se učiteljem v osnovni šoli ne ljubi bosti z nelogičnimi zahtevami ministrstva, zmedo med nacionalnimi preverjanji znanja, šolskim ocenjevanjem, milijon učbeniki in prenatrpanim učnim načrtom, pritiski staršev ter medlo podporo vodstva šole? Mnogi izmed njih - povsem po človeško - po liniji najmanjšega odpora in v imenu miru božjega delijo previsoke ocene, odkljukajo svojo delovno obveznost in probleme predajo svojemu nasledniku. Še toliko raje, če gre za problematične otroke, s katerimi se nikomur ne da ukvarjati. A če smo pragmatični, zaradi tega ne bo konec sveta. Če odštejemo javni sektor, se delodajalci že zdaj požvižgajo na uradna potrdila. Če bo župan ob koncu leta moral darila za odličnjake kupiti celi generaciji, pa očitno tudi ne bo nič narobe. Bo pa za tiste res odlične pot na sonce vseeno malo daljša. 14 KULTURA Sedemdesetletnica pred izzivi sodobnega časa Knjižničarji OKC danes svetujejo med knjižnimi policami in v virtualnem svetu Osrednja knjižnica Celje (OKC) je lani zabeležila 25-odstotno rast števila članov, medtem ko vse ostale knjižnice po državi beležijo padec članstva. To je spodbudna novica za leto, v katerem v tej ustanovi obeležujejo 110 let javnega knjižničarstva, 40 let domoznanskega oddelka in 70 let študijske knjižnice. A direktorica tega javnega zavoda Polona Rifelj opozarja, da prelomni mejniki za knjižničarstvo šele prihajajo. Polona Rifelj kot največji izziv sodobnega časa izpostavlja pojav svetovnega spleta, ki danes uporabnikom nudi najrazličnejše informacije. Od soočanja z novo realnostjo je, kot je dejala, odvisen obstoj knjižnic. »Knjižnica je bila nekoč hram informacij in učenosti. Drugje kot v knjižnici in v knjigarni do informacij človek ni dostopal, bodisi za šolo, študij, raziskovanje. S pojavom interneta se je to obrnilo na glavo,« je pojasnila. Po njenih besedah se knjižnice v zadnjem času razvijajo v novo smer in postajajo informacijski centri. Uporabnikom nudijo dostop do spleta, različnih baz podatkov, elektronskih knjig. Spreminja se tudi poklic Kinozaver jih je odpeljal v svet risank Med marcem in junijem je Festival Velenje ob podpori Slovenskega filmskega centra izvedel filmskovzgojni program Kinozaver, ki je zajel celotno najstarejšo generacijo Vrtca Velenje. V manjših skupinah je sodelovalo približno 400 otrok. Kinozaver je večletni projekt, ki ga v Festivalu Velenje vsako leto malo spremenijo. »Letos smo se bolj osredotočili na ustvarjalnost otrok, da so vso izkušnjo, ki so jo dobili med ogledom predstave, ponotranjili skozi ustvarjanje v vrtcu,« je povedala Ana Godec iz Festivala Velenje. Kulturnovzgojni projekt je zajemal več razvojnih stopenj: pripravo pedagoških gradiv za vzgojitelje, ogled treh slo- venskih risank iz različnih časovnih obdobij, analiziranje risank, spoznavanje filmskih izraznih sredstev ter pogovor o videnem. Ogled sta vodila mentorica Tjaša Selič in Kinozaver, maskota projekta, ki je otroke na igriv način popeljal skozi kinoprogram. Nato so posamezne skupine ustvarile svoj kratki film. »Lepo je bilo videti otroke, ki so kino obiskali prvič, v vsaki skupini jih je bilo kar nekaj, tisti, ki so pa že bili, so ga doživeli na malce drugačen način,« je dodala Ana Godec. Nastale likovne in avdio-vizualne izdelke si bodo otroci v družbi staršev in vzgojiteljev ogledali na zaključni slovesnosti v Kinu Velenje. BGO »Naš domoznanski oddelek je eden najbolj razvitih tovrstnih oddelkov območnih knjižnic v Sloveniji. Še posebej se je razvil v času, ko je knjižnico vodil nekdanji direktor mag. Branko Goropevšek. Za napredek tega oddelka si prizadevamo tudi zdaj. Letos smo tako izdali knjigo o starih celjskih razglednicah,« je pojasnila Polona Rifelj. Osrednja knjižnica Celje je lani organizirala več kot 580 prireditev, torej več kot eno na dan. Med poletnimi meseci tam ne bo dejavnosti v sklopu univerze za tretje življenjsko obdobje, a kljub temu bodo obiskovalce privabljali nekateri dogodki, kot so na primer kavarniški večeri in otroške delavnice. Kinozaver izobražuje mlade o filmu. (Foto: Festival Velenje) knjižničarja. Ta mora znati danes uporabnikom svetovati tudi v virtualnem svetu, ne zgolj med knjižnimi policami. Povezovanje s šolami in z zavodi Vse knjižnice po državi, z izjemo Celjske, beležijo padec članstva. Polona Rifelj je sicer poudarila, da to ne pomeni nujno tudi manjšega obiska. »Niso le člani tisti, ki prihajajo na naše prireditve, na naša izobraževanja, ali tisti, ki pri nas dostopajo do informacij.« A vendar se lahko le celjska knjižnica pohvali, da je v minulem letu zabeležila 25-odstotno rast števila članov. Uspeh so knjižničarji dosegli po zaslugi povezova- Priporočamo Tudi muzeji v širši celjski regiji se bodo pridružili vseslovenskemu projektu Poletna muzejska noč, ko muzeji in galerije po Sloveniji v večernih urah brezplačno odprejo vrata in povabijo obiskovalce na obisk številnih prireditev. V Celju vas 18. junija vabita Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje, v Velenju pa Muzej Velenje. Številni manjši muzeji in galerije prav tako sodelujejo v projektu, ki vsako leto privabi vedno več ljudi. 17. junija zvečer pa se bodo celjske knjigarne pridružile slovenskemu projektu Noč knjigarn. Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe vabi ob 19. uri v Mohorjevo dvorano na literarni večer z avtorico Vando Šega in njenim romanom Nikogaršnja. Večer bosta v Celju popestrili še Antika in DZS. nja z drugimi organizacijami in zavodi na Celjskem, kot so na primer Gimnazija Celje -Center, visoka zdravstvena šola ali visoka šola za fiziote-rapevtiko, zaradi česar je na policah knjižnice več gradiva omenjenih strok. Država zadnja leta sicer vedno manj denarja namenja za nakup gradiva, Osrednji knjižnici Celje pa je vrzel pomagala zapolniti mestna občina. Tako je vsaka knjiga, ki izide v Sloveniji, takoj tudi na policah OKC. Še več sodelovanja in posluha Knjižnica sicer imetnikom članske izkaznice omogoča dostop do osmih podatkovnih zbirk, dostop je možen tako v knjižnici kot od doma. Med drugim je na voljo dostop do zbirke PressReader, ki omogoča branje več kot 5.500 časo- pisov iz več kot sto držav v več kot 60 jezikih. Knjižnica nudi tudi pestro paleto elektronskih knjig. Nadgradila je vso računalniško opremo ter tako sledi posodobitvam in uporabnikom nudi sodobno tehnološko podporo. In kako Polona Rifelj vidi prihodnost Osrednje knjižnice Celje? Ta javni zavod se bo skušal še bolj povezovati z lokalno skupnostjo in prisluhniti potrebam uporabnikov. Posvetil se bo še večji promociji svoje dejavnosti. Del tega je tudi video, v katerem nastopajo mladi Celjani in je bil pre-mierno prikazan na prireditvi v Celjskem domu minuli teden. Takrat je nastopil tudi Celjski plesni orkester Žabe. Ta v letošnjem letu prav tako kot knjižnica praznuje 70-letnico delovanja. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Knjižnica bo poleti odprta med 8. in 19. uro, v soboto pa do 13. ure, tako da si bodo lahko člani nemoteno sposojali knjige. Zaradi dopustov bodo daljši roki izposoje. POLETNA MUZEJSKA NOC MUSEUMS ON A SUMMER NICHT PO SLOVENIJI /ftROLJND SLOVENIA 18. JUNIJ 2016 18th JUNE 2016 18.00-14.00 pokrajinski muzej celje 20.00 SLIKE NA STEKLO - voden ogled razstave, Stara grofija 21.00 ALMINO CELJE Alma Karlin tokrat malo drugače - zbor pred Staro grofijo MUZEJSKI TRGOVINI - pester izbor artiklov - 20% popust na muzejske publikacije NOČ ŠTEVILO OBISKOVALCEV NA BREZPLAČNIH JAVNIH VODSTVIH JE OMEJENO NA NAJVEČ 30 OSEB. OBVEZNE PRIJAVE! Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 KULTURA 15 Zanikrna trojica navdušila Šmarčane Kulturno društvo Šmartno ob Paki letos praznuje 110 let delovanja in 40 let delovanja gledališke skupine Gledališče pod kozolcem ter folklorne skupine Oljka. S številnimi projekti praznujejo že celo leto, pretekli konec tedna pa je bila vrhunec praznovanja predstava Lumpacij Vaga-bundus, zabavna burka, v kateri je sodelovalo več kot sto članov društva. Velik in pomemben kulturni praznik so kulturniki iz Šmartnega ob Paki počastili z uprizoritvijo več kot sto let stare zabavne burke Lumpacij Vagabundus, ki je po dolgih desetletjih spet prišla v Šmartno ob Paki. »V naših krajih so predstavo namreč že igrali leta 1920. Leta 1924 so jo igrali tudi kolegi V veseloigri Lumpacij Vagabubdus, sladko trpki zgodbi o treh potepuhih in njihovih dogodivščinah, je sodelovalo veliko Šmarčanov. Foto: Mladinski center Šmartno ob Paki iz Paške vasi,« je povedal predsednik tamkajšnjega kulturnega društva Jože Robida. Ker so prve predstave uprizarjali pod kozolci, se je šmarsko gledališče poimenovalo Gledališče pod kozolcem. Duhovito zgodbo treh vagabundov Kneftre, Lima in Šivanke je uprizorilo več kot sto članov kulturnega društva iz Šmartnega in sosednjega Kulturnega društva Gorenje, ogledalo pa si jo je še vsaj toliko ljudi. V zabavno igro so vključili vseh deset sekcij društva in k soorganizaciji povabili tamkajšnji mladinski center. Predstavo, ki vse od nastanka navdušuje na slovenskih, evropskih in svetovnih odrih, so v Šmar-tnem popestrili s plesom in petjem. Prireditev je režiral priznan amaterski režiser Jože Krajnc. Jože Robida se je ob tako ob visoki obletnici pohvalil, da je tako dolgo delovanje društva posledica tega, da se je majhen kraj zelo poistovetil s kulturno dejavnostjo v vseh obdobjih. »Kultura pri nas je vedno živa in živahna, presežki se vedno najdejo. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo zelo priljubljeno Gledališče pod kozolcem, imeli smo velike uspehe folklorne skupine, naš pevski zbor je gostoval po Sloveniji, imamo sposobne likovnike in literate. Dejansko ljudje čutijo s kulturo.« Upa tudi, da bo kljub veliki kulturni ponudbi našlo pot v njihovo hišo kulture vedno dovolj ljudi. BGO Morje vprašanj, kot jih dojemajo sodobni p esalci 30 tekmovalcev iz devetih držav je svoje plesne miniature posvetilo vodi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in njegova celjska izpostava sta minulo soboto v Slovenskem ljudskem gledališču organizirala osmo mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2016. Nagrada za najboljšo plesno izvedbo je romala na Celjsko, saj jo je prejela Kaja Vajdetič. Tekmovanje Opus 1 spod- z malimi plesnimi oblika- buja mlade plesalce k samostojnemu ustvarjanju avtorskih soloplesov ali kompozicij za največ dva plesalca. Tekmovalci se predstavijo Muzikal mesta ljubezni. mi, ki so časovno omejene in trajajo od 2 do 5 minut. Poudarek je na njihovem samostojnem delu, medtem ko mentorji mlade ustvarjalce www.veronikadeseniska.si 8., in 11. julija 2016 na Starem gradu Celje! t T Verona*** n«» JDtHnwka Skladatelj Leon Firšt scenarist Janez Usenik dirigent Simon Dvoršak režiser Marko Plantan s posebnimi vizualnimi učinki Gangl Production Eva Černe | Biba Novak kot Veronika, Klemen Bunderla kot Friderik. Priznani solisti, zbor in orkester. Ugodnejše vstopnice so v predprodaji na novi tetfrilk radio cel[e le usmerjajo pri oblikovanju lastnega plesnega izraza in samostojnem koreografskem delu. Organizatorji so za letošnjo temo tekmovanja izbrali vodo, saj ta tema ponuja nešteto možnosti za premislek in morje različnih spodbud za plesno ustvarjanje - od lepote vode, njenega pomanjkanja, pomena za življenje, politične vloge, okoljskih vidikov ... Različne pojavnosti in oblike vode odsevajo tudi različna stanja in čustva. Nenazadnje letošnja tema odpira vprašanja o privatizaciji javnih dobrin in s takšnimi dilemami se v zadnjem času soočamo tudi v Sloveniji, je dodal vodja celjske izpostave JSKD Tomaž Črnej. Nagrada Kaji in Plesnemu forumu Mednarodna žirija je izbirala najboljša plesna dela med mladimi plesnimi ustvarjalci, starimi od 15 do 24 let. Tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške, iz Južne Koreje, Amerike, Paname, Italije in Srbije so nastopili v dveh starostnih kategorijah. Žirija je znotraj vsake skupine podelila denarne nagrade za najboljšo miniaturo, najboljši koncept in najboljši plesni nastop. Med letošnje nagrajence se je v kategoriji plesalcev, rojenih med letoma 1997 in 2001, uvrstila tudi Kaja Vajdetič, ki si je prislužila denarno nagradno za najboljšo plesno izvedbo. Kaja, ki se plesnih korakov uči pod okriljem Plesnega foruma Celje, njena mentorica pa je Goga Stefanović Erjavec, se je predstavila s koreografijo Utopila bom morilce valov. Nepogrešljivi ustvarjalci s Celjskega JSKD že vrsto let sistematično skrbi za razvoj sodobnega plesa med mladimi. Črnej je ocenil, da je plesna produkcija na Celjskem zelo kakovostna, kar se odraža tudi v rednem uvrščanju društev in skupin iz naše regije na podobna tekmovanja. Številni plesalci, ki se že v mladosti odločijo za sodobni ples, kasneje sodelujejo in nastopajo v odmevnejših plesnih zasedbah, tudi po svetu. Po zadnjem tekmovalnem nastopu Opusa 1 je sledila skupinska plesna improvizacija za plesalce iz obeh Kaja Vajdetič, ki se je predstavila s koreografijo Utopila bom morilce valov, je prejela denarno nagradno za najboljšo plesno izvedbo. Plesnih korakov se uči pod okriljem Plesnega foruma Celje, njena mentorica je Goga Stefanović Erjavec. starostnih skupin. Spremljevalni program je med drugim vključeval premiero dueta z naslovom Neimenovano - gre za delo lanskega prejemnika produkcijske nagrade Žigana Krajnčana, ki je k sodelovanju povabil še Gašperja Kunška. TINA STRMČNIK Foto: Miro Nunić ШП7Г muzejnovejSezgadovinelcelje Muzej novejše zgodovine Celje in Agencija Združenih narodov za begunce Vas v sredo, 22. junija 2016, ob 18. uri vabita v muzejsko kavarno na Prešernovi 17 na dogodek ob svetovnem dnevu beguncev Pogovarjajmo se #z Begunci: Okusi Afganistana v Sloveniji Zubair je dvaindvajsetletni Afganistanec - prevajalec, kuhar, športnik, ki zase pravi, da ima stil. V Slovenijo je prispel pred štirimi leti in pridobil status begunca. Pogovarjali se bomo, kako se mlad fant z drugega konca sveta znajde v Sloveniji, od kod prihaja, kaj pogreša in nad čim je navdušen. Izdal vam bo tudi kakšen afganistanski kuharski recept. Prijazno vabljeni! Medijski pokrovitelj 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Kdaj nakupiti šolske potrebščine? V mozirski papirnici Venpro svetujejo, da se odločite za zgoden nakup, ko še ni gneče in ko se na policah najde še kaj starih zalog АКСИА -20» s^SSA potrebščin 0 1 ŠOLSKIH ® MED го. n 90. JUNUEM' »Kot kažejo naše izkušnje, avgust ni najboljši mesec za tovrstne nakupe. Za mirnejše počitnice je zagotovo primerneje, da že danes oziroma pred počitnicami poskrbite za nakup zvezkov in knjig. Čeprav smo junija že z mislimi pri počitnicah, pri čemer nas še vedno čaka nekaj šolskega dela, lahko mimogrede opravimo še nakup nujnih šolskih potrebščin. Tudi če še nimamo uradnega seznama šolskih učbenikov in delovnih zvezkov, je to primeren čas, da vsaj pregledamo vse otrokove potrebščine in ugotovimo, kaj resnično potrebuje. Zgodaj se odpravimo po nakupih, da bodo poletne počitnice dosegle svoj namen - spočili se bomo in prav nič nam ne bo treba skrbeti, kdaj se bomo odpravili v knjigarno. Poleg tega je junija še dovolj velika izbira, saj izdelki še niso razprodani. Naletimo lahko še na kakšno akcijo (odprodaja lanskih zalog) in tako dodatno privarčujemo kakšen evro. Zgoden nakup nas bo rešil pred nakupovalno mrzlico konec avgusta ali celo na začetku septembra. Torej nakupujmo pravočasno, pametno, racionalno in se izo- VENPRO, PAPIRNICA Žiga Veninšek s.p. Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje m: M1 319161 flNPRO VSE 2A P/SARNO IN ŠOLO t: 03 583 36 60 I www.venppo.si gnimo nakupovalni napetosti v knjigarnah.« ... tako svetujejo v moderno urejeni papirnici Venpro, ki je v zgradbi upravne enote v Mozirju. Sprejel vas bo prijazen kolektiv, ki vam bo nudil pomoč pri nakupu. Nudijo vam širok nabor šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, darilnega programa in likovnoustvarjalnih pripomočkov. Nudijo tudi storitev fotokopiranja. Za šolo vse na enem mestu! Skrbijo, da je njihova zaloga šolskih učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno- in srednješolce zadostna in raznolika. Na razpolago imajo celo paleto šolskih potrebščin - od zemljevidov, periodnih sistemov, zvezkov, peresnic, nalivnih peres in kemičnih svinčnikov do različnih ravnil, radirk, šilčkov in ostalih stvari, ki so za šolarje nepogrešljivi pripomočki v šolskih klopeh. Nudijo tudi pestro izbiro šolskih copat in kakovostnih šolskih torb ter nahrbtnikov. Naročila za nakup učbenikov in delovnih zvezkov sprejemajo • po telefonu: (03) 583 36 60, 041 319 161, • na e-naslovu: trgovina@venpro.si • ali v poslovalnici na Šmihelski cesti 2, 3330 Mozirje. Pisarniški material V papirnici Venpro nudijo tudi pestro izbiro kakovostnega pisarniškega materiala: etikete, kartuše, kuverte, poslovne dnevnike, rokovnike, adresarje, luknjače, spenjače, fascikle, lončke za pisala in ves ostali pisarniški material. Na njihovih policah je mogoče najti tudi lične in kakovostne poslovne torbe. Ideje za darilo Mogoče boste ravno ob obisku papirnice našli pravo in izvirno idejo, kakšno darilo kupiti za domače ali prijatelje za rojstni dan. Mogoče si kdo med njimi želi darilo, ki ga lahko najdete v njihovem likovnoustvarjalnem programu, izbirate lahko tudi med knjigami za osebnostno rast, kuharskimi knjigami, plišastimi igračami in drugim darilnim programom. Likovnoustvarjalni pripomočki V likovnoustvarjalnem programu boste našli pestro izbiro akrilnih, prstnih in oljnih barv, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiropora, slikarska platna, modelirno maso, fimomaso in perle. Promocijsko besedilo 'B/ROSERV/S ALEŠ ŽOLNIR s.P. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav . TEL.: 041693 394 PRODAM IN SEBI/K TMKTORIEI/ ŠPORT 17 »Mujke« zadnjič s Celticom Kar 32 igralcev je bilo na prvem treningu članskega moštva NK Celje. Manjkala sta Erico De Sousa in Blaž Vrhovec (NK Maribor je demantiral nakup celjskega kapetana). Po prvi pripravljalni tekmi z graškim Sturmom se bodo celjski nogometaši pomerili še z Domžalami, Slavenom Be-lupom in Osijekom. Vrhunec bo konec meseca, ko bodo gostili ekipo Celtica. Med obračunom s škotskim moštvom se bo od aktivnega igranja poslovil vratar Amel Mujčinović. Pred začetkom nove tekmovalne sezone bosta sledila še obračuna z Dinamom iz Bukarešte in ruskim Uralom. Na skupščini NK Rudar Velenje je - zaradi prevzema novih službenih obveznosti - odstopno izjavo podal dosedanji predsednik Mitja Kamenik. Zamenjal ga je Gašper Škarja, dosedanji član upravnega odbora. Sprejet je bil predlog spre- Dolga leta je Amel Mujčinović tudi »krvavel« v celjskem dresu in si nedvomno zasluži spodobno slovo. V klubu bo sprva ostal kot trener vratarjev. memb statuta kluba. Začelo se je sodelovanje z novimi partnerji oziroma podjetjem Novi Rudar. Kaj to pomeni, še ni razjasnjeno. Do včerajšnjega prvega treninga tudi še ni bil določen (vsaj objavljen ne) trener članskega moštva. Dobro obveščeni so Vztrajajo pri kakovostni vzgoji že nekaj tednov trdili, da bo Jerneja Javornika oziroma Ramiza Smajloviča nasledil Srb Milovan Rajevac, nekdanji selektor Gane. Jutri bo v Velenju gostovala novosad-ska Vojvodina, 6. julija pa sarajevski Željezničar. DEAN ŠUSTER V 3. slovenski nogometni ligi sever, kjer so nastopali klubi s celjskega območja, je bil Šampion na lestvici tretji, pravzaprav pa drugi, kajti Maribor B je nastopal izven konkurence. Šmarje pri Jelšah je bilo peto, Mons Claudius iz Rogatca sedmi, Dravinja enajsta in Šmartno dvanajsto med 14 klubi. Šampion je sezono zaključil z zmago v Rogatcu z 1:0. Vodilni mož celjskega kluba Jani Žilnik je potegnil črto pod sezono: »Maloštevilno mlado moštvo je bilo aktivno od začetka julija. Fantje so se v našem amaterskem pogonu obnašali profesionalno. Z rezultatom jih nismo obremenjevali. S trenerjem Bojanom Arčanom sva si zastavila predvsem en cilj, in sicer individualni napredek. Menim, da je cilj izpolnjen.« Zaradi zožitve prve slovenske mladinske in kadetske nogometne lige sta velenjski Rudar in celjski Šampion igrala kvalifikacije za obstanek in oba uspela v nameri. Celjani so se merili s Konjičani. Dravinja je bila na Olimpu po zmagi kadetov celo v prednosti, potem pa so mladinci Šampiona vrstnike ugnali kar z 8:2. Tri gole je dal Nermin Haljeta, za katerega se zanima vrsta klubov. »Od tako imenovanih majhnih sredin smo edini dolgoletni udeleženci prve lige. Sprememba sistema tekmovanja nas je pahnila v kvalifikacije, v katerih pa so se Jani Žilnik naši fantje primerno izkazali. Zelo smo zadovoljni, da bodo še naprej prvoligaši,« priznava Žilnik. Rudar je izločil Ilirijo. Šampion je v dobrih dveh desetletjih usposobil precej fantov, da lahko sedaj igrajo v prvoligaških članskih zasedbah doma in v tujini. Žilnik je tudi idejni vodja Slovenija kampa. Tretje leto zapored bo največji nogometni kamp za otroke v Sloveniji prvi teden v mesecu juliju. »Namenjen je dečkom in deklicam od letnika 2003 do 2009. V preteklih dveh letih je ekipa odlično izpeljala nogometne kampe na osemnajstih različnih lokacijah po celotni Sloveniji. Čas, ko otroci ne igrajo nogometa, bo namenjen animacijam, dnevnim obrokom, obiskom ambasadorjev in pokroviteljev,« navaja Žilnik. Letošnjih lokacij bo 1б, tudi v Celju, Žalcu in Šoštanju (www.s-kamp. si). DŠ Mladi košarkarji celjske Keleje Košarka se prebuja Ob zaključku sezone je Košarkarski klub Keleja Celje uspešno izpeljali 1. dvodnevni mednarodni turnir za kadete. Tekme med fanti, starimi 17 let in mlajšimi, so bile v telovadnici OŠ Glazija. Izidi tekem za končno razvrstitev: za 5. mesto Celje - Nazarje 67:63, za 3. mesto Keleja Celje - Millennium Živinice (BiH) 62:74, za 1. mesto Hrastnik - Basket 2000 Banjaluka 84:58. Za Kelejo so pod vodstvom trenerja Siniše Bedeničarja igrali Jaka Esih, Tit Gregorčič, Gašper Kolar, Matija Čadej, Luka Lupše, Žiga Tanko, Staš Kalajdžiski, Jakob Novak, Adrijan Hrušovar, Benjamin Planinšek, Nik Turk in Blaž Golež, za KK Celje pa Domen Lukacs, Nik Pavič, Klemen Pučko, Grega Lukacs, Miha Boršič, Gašper Nerat, Ožbej Glavan, Nejc Godec, Žiga Kramberger, Anže Hrastnik in Rene Rinc, ki jih je vodil trener Miloš Sagadin. DŠ, foto: KK KELEJA Na Golteh in Celjski koči tudi Cavendish Danes se bo začela 23. kolesarska Dirka po Sloveniji. Druga etapa se bo jutri končala na Golteh, na tretji bo kronometer od Celja do Celjske koče, štart četrte, zadnje etape pa bo v Rogaški Slatini. Žal lanske zmage ne bo branil trenutno najbolj »vroč« slovenski kolesar Primož Roglič, zato pa bo pedala po Sloveniji, in predvsem na celjskem območju, vrtel Mark Cavendish. Takšnega zvezdnika na slovenskih cestah še ni bilo, Britanec je na treh največjih dirkah (po Franciji, Italiji, Španiji) nanizal 44 etapnih zmag. Direktor dirke Bogdan Fink je predstavil traso tretje etape, ki bo v sobotnem popoldnevu: »Popolna zapora prometa v središču Celja in bližnji okolici bo med 14. in 19. uro. Proga bo potekala po Prešernovi ulici od Zvezde mimo občine po Ljubljanski cesti, Čopovi ulici, preko železniškega prehoda, nato po obvoznici do Medloga in nazaj v smeri mesta do Vrunčeve ulice, mimo Metropola v Cankarjevo ulico, skozi podvoz proti Skalni kleti do vzpona na Celjsko kočo, kjer bo cilj.« Kronometer bo sila privlačen, zanimiva bo tudi menjava koles, ki jo bodo najboljši opravili pred vzponom. Končni cilj 591 kilometrov dolge dirke bo v Novem mestu. DŠ Podčetrtek dahnil da! Šele ta teden je Podčetrtek dobil košarkarskega prvoligaša. Je že res, da so si ta status igralci na čelu s trenerjem Borisom Zrinskim priborili že pred časom, saj so osvojili prvo mesto v 2. ligi, toda vodstvo kluba si je vzelo čas za premislek. Ta je bil temeljit. Spraševali so se, ali ima smisel zaigrati v elitni slovenski košarkarski ligi ali ostati med drugoligaši. Na čelu s Počivalškom so bili pogumni in »dahnili da« predvsem vsem svojim privržencem, pa tudi Košarkarski zvezi Slovenije. KK Terme Olimia je postal »najmanjši prvoligaš« v zgodovini slovenske košarke. Na množični fotografiji so igralci Benjamin Pungartnik, Jure Štruc, Žiga Švigelj, Boštjan Trupaj, Rene Žvan, Anže Cerkovnik, Jernej Pešič, Nejc Strnad, Igor Spešič, Primož Štukelj, Aljoša Remus in Tony Remih Jagrič, trener Boris Zrinski, njegova pomočnika Tihomir Tabak in Uroš Jutriša, člani upravnega odbora Darko Šket, Darija Štraus Trunk, Peter Misja, Karmen Cvirn, Boštjan Ceraj, Franc Trupaj, Božidar Bovha, Urban Videtič, Andrej Leskovšek, Darko Šelekar, Boštjan Plankar, direktor Term Olimia Florjan Vasle in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. DŠ, foto: KK TERME OLIMIA 18 ŠPORT Uroš Šerbec Ekipa v sezoni 1993/94. Z leve stojijo Rado Petru (tehnični vodja), Josip Šojat (trener), Uroš Šerbec, Roman Pungartnik, Tomaž Čater, Alvaro Načinović, Rajko Begovič, Tomaž Tomšič, Herman Wirth (pomočnik trenerja), dr. Rudi Čajavec (zdravnik), Vlado Privšek (sekretar), Andrej Šušterič (predsednik IO) in Tone Turnšek (predsednik kluba), čepijo Rolando Pušnik, Tomaž Ocvirk, Tomaž Jeršič, Robi Šafarič, Aleš Levc, Boštjan Strašek in Robi Steble (fizioterapevt). Prvič med najboljšimi v Evropi Zmagovalci prestižnega turnirja Sezono 1993/94 so celjski rokometaši krstili v šampi-onskem slogu na turnirju državnih prvakov v avgustu v dvorani Golovec, in sicer na turnirju, kakršnega do takrat in tudi kasneje ni bilo v Sloveniji. V konkurenci šestih državnih prvakov so Celjani najprej brez poraza zmagali v svoji skupini in nato v finalu znova premagali aktualnega evropskega prvaka Badel 1862 Zagreb (32:28). Končni vrstni red je bil: 1. Celje Pivovarna Laško, 2. Zagreb, 3. Fotex Veszprem (Madž), 4. Nimes (Fra), 5. Amicitia Zürich (Švi) in 6. West Wien (Avst). Najboljši strelec turnirja je bil domači rokometaš Uroš Šerbec (22 golov), za najboljšega igralca je bil proglašen bivši celjski igralec Tettey Banfro (Amicitia), za najboljšega vratarja pa tudi domačin Rolando Pušnik. Čeprav je bilo vse »naj« za celjski in slovenski rokomet, Celjani na veliko začudenje vseh rokometnih privržencev niso zmogli zagotoviti televizijskega prenosa niti ene tekme ali vsaj spodobne reportaže na TV Slovenija s turnirja! Celo Avstrijci so se čudili: »Takšen turnir, pa brez prenosa ene same tekme ...« Na turnirju je bila prvič zaigrana klubska himna Cele šampion avtorja Aleksandra Ježa, ki je kmalu zaslovela po vsej rokometni Evropi. Danes je na domačih tekmah v dvorani Zlatorog ni več slišati. Kot da bi bilo koga sram . V pokalu državnih prvakov (1993/94) so Celjani ponovno štartali v predkrogu - tudi tokrat (kakšen slučaj!?) z bivšimi sodržavljani, makedonskim prvakom Pelistrom iz Bitolja. Že na gostovanju so z odlično igro zmagali (23:22) in kasneje svojo premoč potrdili še v Velenju (28:24), saj je bil Golovec ponovno v znamenju sejma. Prvi krog so nato odigrali v deželi aktualnih svetovnih prvakov Švedov in v Göteborgu najprej izgubili (21:23), nato pa so Skandinav-ci pred polno dvorano Golo- vec doživeli pravo lekcijo celjske šole rokometa. V prvem polčasu, ob fantastični celjski obrambi, so Pušniku »zabili« le dva gola (8:2) in zapustili Celje visoko poraženi (17:11) ter vidno presenečeni in razočarani. V 2. krogu je Celjane čakal švicarski prvak Borba iz Luzerna, ki ga je vodil naš rojak Matjaž Tominec. V Celju so jih dobesedno poteptali (27:11), nato pa odšli »na izlet« v Luzern in tudi tam prepričljivo zmagali (24:19). Švicarji celjske ekipe niso mogli prehvaliti, vsi v Celju pa so bili presrečni v pričakovanju evropske lige prvakov . Celje in Slovenijo je zajela rokometna evforija! Na tekmah ene od dveh skupin lige prvakov je bil Golovec poln tako kot včasih v 1. jugoslovanski ligi. Španski prvak Teka iz Santanderja je prišel prvi v Celje (19. januarja 1994), prestrašen zaradi vojnih razmer na bližnjem Balkanu. Na koncu so Španci iz Celja odšli presenečeni EMDESET LET ROKOMETA VCEUU IN SLOVENIJI Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC nad gostoljubnostjo domačinov in srečni zaradi zmage (19:21), h kateri sta jim neopazno pripomogla tudi ruska sodnika. Naslednjo tekmo so Celjani odigrali v Frankfurtu z nemškim prvakom Wal-lauom. V celjski ekipi se je poznala bolezen Silvia Ivan-dije, v napadu je bilo preveč napak in poraz (18:23) je bil neizbežen. Sledili sta dve zaporedni zmagi v Golovcu! Najprej je »padel« avstrijski prvak West Wien (24:18), ki mu nista mogla pomagati niti pretkani trener Vinko Kandija niti slaba belgijska sodnika, nato pa čez teden dni po odlični igri še Wallau (23:16). Golovec je bil poln do zadnjega kotička, tekma z Nemci pa je bila na dan odprtja zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju celo najbolj gledan športni dogodek na TV Slovenija v letu 1994 - pred zaslonom je bil vsak drugi Slovenec! Na tekmo v Santander so se Celjani skupaj z navijači odpravili s čarterskim poletom. Še so upali na prvo mesto v skupini in izkazalo se je, da so imeli prav. Španci so sicer vodili vso tekmo, tudi za pet golov, a so jih celjski rokometaši na koncu z odlično obrambo 4-2 proti Rusoma Jakimoviču in Duj-šebajevu skoraj ujeli (19:20) - zmanjkalo jim je le nekaj minut. Zadnje tekme na Dunaju Celjani dolgo ne bodo pozabili; zaradi nesramnih in ignorantskih organizatorjev, grobih igralcev, Vinka Kandije in slabih sodnikov. Vodili so že za sedem golov, a na koncu, tudi po svoji neumnosti, izgubili za gol (17:18) ter tako zasedli 7. do 8. mesto v Evropi, a vendarle dosegli dotlej največji uspeh celjskega rokometa. Uroš Šerbec je pobral laskavi naslov najboljšega strelca v ligi prvakov (76 golov). Elitno tekmovanje je bilo za Celjane odlična preizkušnja. Spoznali so razmere in navade evropskega rokometa ter svojo do takrat najuspešnejšo sezono končali z grenkim priokusom. V velikem finalu bi bili že, če bi z najtesnejšim rezultatom premagali Teko v Celju in če bi pri tem ruska sodnika sodila vsaj približno tako, kot njuni kolegi na gostovanjih v Frankfurtu, Santanderju in še posebej na Dunaju. Tako pa jim je ostala le skromna tolažba, da bi, če bi ... In seveda spoznanje, da ima tudi rokometna Evropa svoja »pravila«, ter opozorilo na svoje slabosti v ekipi, klubu in okoli njega. Naslednjič: Dva hitra izpada v ligi prvakov (21. del) Foto: arhiv RK CPL V Šentjurju iščejo novega trenerja Za Mihevcem in Bolčino še Čebular, Clark, Bratož? Dejan Mihevc ni več trener košarkarjev Tajfuna iz Šentjurja. Odmevna novica je na nek način presenetila košarkarsko javnost, potem ko je 38-letni Šentjurčan s Tajfunom še maja lani slavil senzacionalni naslov državnega prvaka. Mihevc je prejel mikavno ponudbo Krke iz Novega mesta. Na Dolenjskem je zamenjal dosedanjega trenerja Vladimirja Anzulovića. Šentjurski tabor je odhod pričakovano presenetil, saj so se vodilni skupaj z Mihevcem že lotili oblikovanja prve ekipe za novo tekmovalno sezono. Zdaj so prisiljeni nemudoma poiskati zamenjavo. Pripravljen ožji izbor »Za nas je bilo to presenečenje, ampak filozofija kluba je takšna, da če ima trener ali igralec ponudbo od kakovostnejše sredine, potem mu odhoda ne preprečuje- mo. Hkrati je to za nas nekakšna nagrada, ki pokaže, da večji klubi spremljajo naše delo. Z Dejanom smo se sicer že ob koncu sezone pogovarjali, kako gleda na novo sezono. Takoj smo začeli razgovore z njim, tudi z igralci. Po tej ponudbi Krke pa se je vse spremenilo,« je odhod dosedanjega trenerja pokomentiral član upravnega odbora KK Tajfun Dušan De-benak in pristavil: »Naredili smo ožji izbor za novega trenerja, ki ima potencial za delo v obdobju dveh, treh let. Zavedamo se, da je proračun omejen. Želimo delati z mladimi in v naš proces vključiti mlade košarkarje iz našega okolja in tudi celotne Slovenije.« Prvi odšel Bolčina Mihevc, ki je trenersko pot začel v mlajših selekcijah Tajfuna, naj bi si pri Krki želel tudi številne košarkarje, s katerimi je sodeloval v preteklih dveh sezonah. V Krko želi pripeljati Sandija Čebularja, Ceolo Clarka, Domna Bratoža in morda še koga. Največja trenutna težava v Šentjurju je ta, da lahko prav vsi igralci brez težav zapustijo člansko zasedbo. Dosedanje pogodbe so se namreč iztekle. Medtem se je center Tomaž Bol-čina odločil, da zapusti Šentjur in poizkuša najti nov klub v tujini. »Z novim trenerjem bo nova metla, novi pogledi. Vsem igralcem, ki so nosili naš dres v prejšnji sezoni, smo zaželeli dobrodošlico tudi za naprej. Če pa bodo našli boljše sredine, potem odhodov ne bomo ovirali,« pravi Debenak. Lani je torej šentjurski klub osvojil državni naslov in mu dodal še lovoriko v superpokalu. V torek pozno popoldne je v Šentjurju zasedal upravni odbor kluba, toda »belega dima« glede novega trenerja ni bilo . MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) Očitno so pri sedemkratni državni prvakinji Krki ocenili, da je bil za lanske uspehe šentjurske košarke v prvi vrsti zaslužen trener Dejan Mihevc (na fotografiji z moštvom Tajfuna). ŠPORT 19 »Zemljo krast« tudi v Areni Petrol »Pričakujemo spektakel, zmago in uvrstitev v končnico avstrijske lige, ki je najmočnejša v Evropi. Enakovredna ji je le nemška,« pravi trener ekipe ameriškega nogometa Ljubljana Silverhawks Rok Štamcar. Njegovi fantje se bodo pojutrišnjem na celjskem štadionu pomerili z ekipo Rangers z Dunaja. Osnovne napotke gledalcem bo posredoval uradni napovedovalec kar med tekmo, saj bo obenem tudi komentator. »Recimo temu športu >zemljo krast<, da je razumljivo vsem. Z žogo moraš v treh poskusih osvojiti vsaj deset metrov, da dobiš pravico na nove tri poskuse. Ameriški nogomet želimo približati vsem Slovencem, zato gostujemo v Celju,« dodaja Štamcar, ki ima v moštvu dva tujca, podajalca Anthonyja Gardnerja in tekača Dariona Halla. DEAN ŠUSTER Klara Apotekar s trenerko Urško Žolnir, ki je imela v Podčetrtku polne roke dela z izpeljavo dvodnevnega tekmovanja. V Rio kot pomoč polsestri Drugi dan največjega mednarodnega judoističnega tekmovanja v Sloveniji je v Podčetrtku naš tabor razveselila Klara Apotekar med borkami do 78 kilogramov. Judoistka celjskega Sankakuja je na tekmi evropskega pokala osvojila prvo mesto. Po zmagah nad Poljakinjo Beato Pacut in Nizozemko Larisso Groenwold bi se morala v finalu pomeriti z Madžarko Evelin Salanki, a je slednja zaradi poškodbe dvoboj predala. Aktualna evropska prvakinja do 23 let Apotekarjeva bo med potnicami v Rio, a zgolj kot »sparing partnerica« svoji polsestri Ani Velenšek. DŠ, foto: GrupA Težko je dognati, zakaj celjskemu hokeju, navkljub priljubljenosti, ne uspe za dlje časa splezati na zeleno vejo. Včeraj z ničelne točke V ponedeljek so se sestali člani upravnega odbora Hokejskega kluba Celje in med seboj razporedili delo, toda predsednika še niso izbrali. Člansko moštvo ne bo nastopalo v alpski ligi, posvetilo se bo državnemu prvenstvu in pokalnemu tekmovanju. O tem bo več znanega po skupščini Hokejske zveze Slovenije, ki se je bo 20. junija udeležil Milan Rajtmajer. Večina ga je že videla v vlogi predsednika, predlagal ga je tudi bivši predsednik Sandi Sendelbah. Morebiti bo vse bolj jasno po primopredaji poslov med prejšnjim in sedanjim vodstvom kluba. To se je zgodilo sinoči. »Veseli me, da so poravnani dolgovi do igralcev in članov strokovnega štaba. Stekli so pogovori s trenerjem Rokom Rojškom, ki je pripravljen nadaljevati delo v klubu. Nadzorovati bo moral tudi delovanje mlajših selekcij, ki smo jih prijavili v ustaljena tekmovanja,« je povedal Rajtmajer. Žalosti ga, ker je vprašljivo sodelovanje z dosedanjim pokroviteljem, podjetjem ECE. Glede prevzema funkcije predsednika koleba bržkone tudi zato, ker se upravni odbor še ni uspel zbrati v popolni sestavi. Sendelbah je sprva napovedal pomoč, a ga je bojda zmotilo nekaj imen v upravnem odboru in se je umaknil. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Občutno dvigovanje forme Na mednarodnem atletskem mitingu v avstrijskem Linzu je članica celjskega Kladi-varja Marina Tomič zmagala v teku na 100 metrov z ovirami. V finalu je slavila s časom 13,27, v kvalifikacijah pa je z rezultatom 13,15 izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Tomičeva bo skušala doseči olimpijsko normo, ki znaša točno 13 sekund. Priložnost bo imela že konec tedna na državnem prvenstvu v Celju. Tam bodo vsi najboljši Kladivarjevi atleti, tudi Robert Renner, ki je formo preverjal v nemškem Hofu. V skoku s palico je osvojil drugo mesto, preskočil je 5,50 cm in zaostal zgolj za Kanadčanom Barberjem. Luka Janežič je bil na mitingu v Kranju prepričljivo prvi na 100 in 200 metrov. Na krajši razdalji je slavil z 10,51 s precejšnjo pomočjo vetra. Dvakrat daljšo razdaljo je Janežič pretekel v času 20,97. Na evropskem prvenstvu za invalide v italijanskem Grossetu se je izkazal Šentjurčan Henrik Plank. V metu diska je osvojil peto mesto z osebnim rekordom 15,50 metra. Slovenske barve v Italiji zastopa še Jana Führer, prav tako članica AK Šentjur, ki želi izpolniti olimpijsko normo v skoku v daljino (4,10 m). DŠ Foto: SHERPA Marina Tomič je nedavno dopolnila 33 let, a je tudi v tej sezoni zelo dobro pripravljena. center fe ф ATLETSKI MUB VELENJE ATLETSKI K[UB K VELENJE S PREMOGOV NIK V E LE N J E 2 PREMOGOV % Spoznajte ameriški nagamel V Аплшлмпииш« Ш 18. junij 2016 16:00 Arena Petrol Celje 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA PRODAM ШШ MERCEDES 190 E, motor 1.8, letnik 1994, reg. 3. 1. 2017 in golf II diesel CL, letnik 1992, reg. 3. 4. 2017, prodam. Telefon 041 355-853. 1325 OSEBNI avto xara hdi karavan, letnik 2002, neregistriran, brezhiben, prodam. Možna menjava za drva. Telefon 041 277-618. 1326 STROJI PRODAM OBRAČALNIK za Tomo Vinkovič, na štiri vijake, prodam. Telefon 041 285-424. 1266 ZA Gorenje Mulo prodam obračalnik, koso in kosilni greben, vse je v dobrem stanju, na okrogel priklop. Telefon 5461567. 1305 <53 VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo AKTUALNO: KAJ SE DOGAJA S SLOVENSKO ENERGETIKO? ponedeljek, 20. junij ob 20.00 uri ^штк^ 4J1■ Slovenska energetika se že nekaj časa sooča z velikimi težavami. Kaj se bo zgodilo s Termolektrarno Šoštanj in kaj z delavci v energetiki? Svoja mnenja bodo soočili: Blaž Košorok, generalni direktor HSE, Arman Koritnik, direktor TEŠ, Branko Sevčnikar, predsednik SDE in Danijel Tajnik, predsednik sindikata TEŠ. Vabljeni k ogledu. TRAKTOR Imt 533, s kabino, registriran do junija 2017, popolnoma izpraven, prodam. Telefon 031 798-375. 479 TRAKTOR M 175/107 T, nov, parkovni, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 5379-2443. 1353 PRODAM KOSILNICO Muta z motorjem diesel, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 031 405-394. 1315 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. BRANO, predsetvenik, primeren za manjši traktor, hidravlično prešo, 150 l in cir-kular Mio standard, z več operacijami (oblanje, mletje itd.), vse odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 643-580, Jože. 1318 DOBRO ohranjeno nakladalko Sip 16 prodam. Več informacij po telefonu 041 871-258. 1322 ODSESOVALNO napravo za žagovino, naprava je v odličnem stanju, prodam. Telefon 041 463-800. 1348 ODDAM NAKUP IN PRODAJA nepremičnine in premičnine, last brata Ladislava Štefan-čiča izVelike Pirešice 8, JE NELEGALNA IN PREPOVEDANA do preklica. Vinko Štefančič STANOVANJE ODDAM 317. PRODAM MASIVNO mizo, dolžina 110, širina 60, višina 82 cm, ugodno prodam. Telefon 031 667-490, po 19. uri. 1299 MASIVNO mizo in dve klopi, dolžina 215, širina 80 in višina 71 cm, ugodno prodam. Telefon 031 667-490, po 19. uri. 1299 PARCELO z objektom, velikost 6 x 8 m, v II. gradbeni fazi, na lepi lokaciji Podgorje nad Frankolovim, z vso gradbeno dokumentacijo in pripadajočimi priključki, velikost parcele 850 m2, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 630-812. 1263 HIŠO v Šmartnem v Rožni dolini prodam za 30.000 EUR. Telefon 041 898-986. 1273 GARAŽO v centru Celja in stanovanje, 54 m2, prodam. Telefon 041 209-768. 1342 GARAŽO na Hudinji pri športni dvorani oddamo. Telefon 041 479-012.1199 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si AKUSTIKA PRODAM KOŠNJO z gospodarskim poslopjem oddam v najem. Telefon 041 846-908. 1250 MANJŠO kmetijo v Prekmurju, Velika Polana, oddam za daljše obdobje. Telefon 041 275-414. p PRODAM PRODAM ŠTORE, Lipa, nizek blok. Trisobno stanovanje z garažo v bloku, 84 m2, ugodno prodamo. 840 m2 + davek + prepis. Samo resni. Telefon 041 847-093. 1350 NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1254 STANOVANJE oddam mlajši ženski. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 215-780. Š 47 NUDIM SOBIVANJE brezplačno nudim ženski osebi ali paru v mirnem, zelenem okolju, 15 km južno od Celja. Telefon (03) 5733- 1143 NOV štedilnik Slavonac na trdo gorivo, rjave barve, desni, prodam. Telefon 041 217-684. 1292 TELICO, brejo v 9. mesecu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 344-275. 1330 KUNCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 515-416. 1317 TELICO simentalko, težko 360 kg in kravo, 650 kg, prodam. Telefon 041 663-137, Peter, (03) 5778-182. 1344 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 031 766-527. 1343 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Informacije po telefonu 041 318-144. 126 DVA jagenjčka, križana s kamerunskim ovnom, imata dlako in ju ni treba striči, okolica Vojnika (Male Dole) prodam. Telefon 041 932-160. 1349 KUPIM VEČJE število VHS-video kaset, različni filmi, cena 2 EUR, prodam. Telefon 031 655-858. 1296 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PRAŠIČE, domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. 1219 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRAŠIČE, težke 40 do 100 kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1209 PUJSE, težke od 120 do 200 kg, ugodno prodam. Telefon 041 455-732. 1209 DVE telički simentalki, stari 10 do 20 dni in bikca, čb, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1226 OSLIČKA, starega 21 mesecev in oslico, staro 9 mesecev, oba sta visoke pasme, prodam. Telefon 031 268-004. 1281 TELICO, čb, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 397-583. 1294 KUNCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 515-416. 1317 TELIČKO ls/lim, težko 160 kg, odstavljeno od mleka, prodam. Telefon 031 840282. 1319 DVE telici, stari 15 mesecev, lim in bbpčb, težki 370 kg, prodam. Telefon 031 743-351. 1320 TELIČKO, pasme limuzin/simentalec, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 531683. 1323 ZAJCE, večje sorte, za zakol ali nadaljnjo rejo, 10 EUR/približno 2 kg, prodam. Telefon 041 951-527. 1327 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon 031 466-043. 1347 tro VINO, belo ali rdeče, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970.1308 JABOLČNIK iz starih sort jabolk in vino prodam. Telefon 041 525-237. 1260 VINO, belo mešano, cena 1 EUR/liter. Lahko dostavim. Šmarje pri Jelšah, telefon 031 337-361. p mmm jasnovidnost BIOTERAPQE KUPIM OBRANE, neškropljene kamilice, sveže ali posušene, kupim. Telefon 041 758-084. 1307 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM INVALIDSKI voziček, dobro ohranjen, pro-damza 60 EUR. Telefon 041 247-841. 1231 VINO modra frankinja, belo, rdeče, odlično ocenjeno, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p MEŠANO belo vino žlahtnih sort prodam, možna dostava. Telefon 041 631-230. 1259 041 420 111 041 954206 Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko KORUZO v zrnju, slamo v kockah, predsetvenik in pšenico prodam. Telefon 041 882-325. Š 50 LOVŠEK iz Šoštanja in Robi Turnšek iz Zgornjih Roj. Poroke Celje Poročili so se: Karmen JA-VORNIK iz Letuša in Gregor IVIČ iz Celja, Petra PUSTI-NEK in Gregor PODPEČAN, oba iz Hramš. Laško Poročili so se: Petra KU-GLER in Milan ZAKRAJŠEK, oba iz Postojne, Tanja SIVKA in Niko VRABL, oba iz Šentjurja. Mozirje Poročili so se: Katka PO-LJANŠEK in Tomaž MOČNIK, oba iz Domžal, Maja SI- Smrti Celje Umrli so: Helena LEŠNIK iz Celja, 87 let, Franc KORES iz Zabukovice, 83 let, Stevan LIKSAREVIĆ iz Celja, 86 let, Jožefa KOLŠEK iz Kanjuc, 90 let, Ivan VENGUŠT iz Šedi-ne, 66 let, Ivan GRUŠOVNIK iz Vojnika, 82 let, Ivan GO-ROGRANC iz Velenja, 83 let, Marija PIKELJ iz Šmartnega v Rožni dolini, 87 let, Ljudmila GREGORČIČ iz Celja, 64 let, Alenka KOSI iz Celja, 57 let, Marija PRISTOVNIK iz Šentjurja pri Celju, 82 let, Doroteja RESNIK iz Podolše-ve, 79 let. Mozirje Umrli so: Franc ČERNIV-ŠEK iz Mozirja, 80 let. tudi пл vasi najljubši televizij« vedeževanje in astrologija 090 77 77 Ч VI _V/_ ' Ir^^Qt d o o . POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE Bt*tk,: \ SVOJO PRIHODNOST r d.o.o2,19 €/mln. ♦J Zakupite minute m se 2 vedeževalkami pogovarjajte ceneje 070444422 1 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mamike FANIKE SVET iz Pečovnika 69 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše in potrebe cerkve. Iskrena hvala gospe zdravnici Simoni Kajba Veninšek za dolgoletno in predano skrb. Posebej hvala za vse ustne in pisne besede sožalja, s katerimi ste nam stali ob strani. Hvala gospodoma župnikoma iz cerkve sv. Cecilije Celje in župnije Braslovče za opravljeni obred in sveto mašo ter pevcem okteta Grmada in pevcem iz Braslovč. Zahvala tudi gospe Zinki za prebrani govor. Spomini nanjo nas bodo vedno bogatili. Njeni najdražji Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. (S. Gregorčič) ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat, dedi in pradedi JOŽEF GOBEC Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti: vsi njegovi Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi AVGUST ŽIKOVŠEK iz Strmce 101, Laško (28. 8. 1946 - 7. 6. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga s spoštovanjem pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za potrebe cerkve svetega Krištofa. Posebna zahvala medicinskemu osebju oddelka abdominalne kirurgije Splošne bolnišnice Celje, osebju ZD Laško, zlasti patronažnima sestrama Tanji in Alenki ter dr. Rateju za izredno skrb in trud. Ob zadnjem slovesu se zahvaljujemo za lepo opravljen cerkveni obred duhovnikoma gospodu Roku Metličarju in gospodu Klemnu Jagru. Hvala gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, vokalnemu kvartetu Idila, laški pihalni godbi in mažoretam, rudarjem za častno stražo, praporščakom, gospodu Leonu Polancu za odigrano Tišino, Razborškovim za zvonjenje in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga boste za vedno ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi najdražji n PARCELO v velikosti 1.651 m2 in nova vhodna vrata prodam. Cena po dogovoru. Telefon 068 626-816. 1324 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420 lil «041954 216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko DESKE, 5 cm, približno 4 m3, drva, bukova ali mešana in dobro rdeče neškroplje-no vino prodam. Telefon 031 351-666. 1332 BUKOVA drva, cena klaftre 200 EUR, prodam. Telefon 041 232-594, Celje. 1345 JARKICE na začetku nesnosti, bele leghorn in rjave, dnevno sveža kokošja jajca ekološke in standardne reje in vse vrste perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske brojlerske piščance. Telefon (03) 700-1446. 1261 BUKOVA drva, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 031 336-194. 1316 MEDICINSKO obleko prodam. Več informacij po telefonu 031 291-898. š 49 BUKOVA drva, možen razrez, z dostavo, prodam. Telefon 031 458-185. 1352 V ČASU šolskih počitnic iščem varstvo za 7-letnega fanta. Informacije na SMS 070 691-117; e-mail: primoz386@ gmail.com. 1285 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1346 s Ime in priimek: C "Ö Naslov, kraj: Ф E-poštni naslov: Datum rojstva: Telefonska številka: Podpis: > o Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. C * Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. V SPOMIN Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna, najdražja moja sinko VITKO VITANC (22. 10. 1960 - 18. 6. 1982) in mož FRANCI VITANC (7. 12. 1919 - 25. 9. 2010) Vajina dobrota, spoštovanje in velika ljubezen so stalni spremljevalci mojega žalostnega, samotnega življenja. Topla in globoka zahvala vsem, ki jima posvetite trenutek spomina, še posebej RD Celje za vsakoletno izvedbo memoriala Francija Vitanca. S ponosom, da sem imela tako plemenita človeka, večno vajina mami in žena. Pride čas, ko izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati... ZAHVALA Ob izgubi dragega STANISLAVA LANDEKARJA iz Selc pri Novi Cerkvi (1926 - 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala patronažni sestri Karmen, dekanu Vi-cmanu in patru Hugu Deljčnjaku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, gospe Sabini Majcen za poslovilne besede in pogrebni službi Raj. Žalujoči vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega, dragega moža, atija, dedija, brata, svaka in strica JOŽETA VERBOVSKA iz Voduc 28 c, Gorica pri Slivnici (10. 3. 1957 - 4. 6. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mi pomagali, mi v času njegove bolezni, ob njegovi smrti stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali denar in me tolažili. Zahvala velja celotnemu zdravstvenemu osebju torokalne kirurgije Kliničnega centra v Ljubljani. Posebej hvala dr. Srpčiču in prim. dr. Jermanu za lajšanje bolečin. Zahvaljujem se tudi bolnišničnemu duhovniku gospodu Tonetu za njegov blagoslov in lepo opravljeno mašo v kapeli bolnišnice. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala. Za vedno boš ostal v naših srcih! Žalujoči: žena Silva ter sinova Primož in Aleš z družino 1303 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 16. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - pono- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JUSTIN TIMBERLAKE - CAN'T STOP THE FEELING! (5) 2. TWENTY ONE PILOTS - RIDE (3) 3. CHARLIE PUTH FEAT. SELENA GOMEZ - WE DON'T TALK ANYMORE (2) 4. WEATHERS - I DON'T WANNA KNOW (6) 5. CALVIN HARRIS & RIHANNA - THIS IS WHAT YOU CAME FOR (6) 6. BEYONCE- SORRY (5) 7. ONEREPUBLIC - WHEREVER I GO (1) 8. KYGO & LABRINTH - FRAGILE (3) 9. ALAN WALKER - FADED (2) 10. DRAKE FEAT. WIZKID & KYLA - ONE DANCE (1) DOMAČA LESTVICA 1. NINA PUŠLAR - TO MI JE VŠEC (6) 2. ANIKA HORVAT - NOČEM BIT SAMA (4) 3. MISTERMARSH - VELIKO MESTO (3) 4. CARPE DIEM BAND - TAPETE (3) 5. JAN PLESTENJAK - DVIGNI KRILA (2) 6. KATARINA MALA - ADIJO (1) 7. NEJC LOMBARDO - REPEAT (2) 8. ZALA SMOLNIKAR - DEKLICA ZALJUBLJENA (4) 9. DAVID - AGENT (1) 10. RADIO MONDO - VIKEND LJUBIMCA (5) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WILL.I.AM - BOYS & GIRLS DNCE - CAKE BY THE OCEAN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ALEX VOLASKO - NE BOM TE ZGUBU I.C.E. - V BARVAH SMISEL JE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. ANS. POLJANSEK - DOMOV BOM ŠEL 2. MODRIJANI - PRINESLA SI SANJE 3. SAŠO NUNAR - BENEŠKI KARNEVAL 4. KVINTET DO JUTRA - SEDAJ JE PREPOZNO 5. MLADI GODCI - SRCE SLOVENIJE vitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 17. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 18. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 19. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 20. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 21. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 22. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) KINO Spored od 16. 6. do 22. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alica izza ogledala - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 15.30 Angry Birds film - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.00 Angry Birds film - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akcijski, fantazijski, 3D sreda: 20.00 Denarne igre - drama, triler od četrtka do srede: 21.15 Iskanje pozabljive Dory - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.45, 16.50 Iskanje pozabljive Dory - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.00 sobota, nedelja: 13.45, 15.50, 18.00 Iskanje pozabljive Dory - animirani, OV od četrtka do srede: 18.55 Mojstri iluzij 2 - akcijski, triler od četrtka do srede: 17.00, 19.30, 21.00 Ninja želve: Iz senc - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 19.00, 20.40 Obveščevalna - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20, 20.10 petek, sobota: 16.10, 18.20, 20.10, 22.20 Planet samskih - romantični, komedija od četrtka do srede: 18.00 Prava fanta - kriminalni, komedija pd četrtka do srede: 15.40 Priklicano zlo 2 - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 20.30 petek, sobota: 17.45, 20.30, 22.00 Sosedi 2 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.15 Top maček - Na začetku - animirani sobota, nedelja: 13.30 Warcraft - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.50 sobota, nedelja: 13.40, 18.10, 20.50 Zootropolis - animirani, družinski sobota, nedelja: 14.30 ŽALSKA IIICirO|M»l ČETRTEK 20.00 Ta nora 80. - komedija PETEK 19.00 Ta nora 80. - komedija 21.00 Moj kralj - romantična drama SOBOTA 10.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana komična pustolovščina 18.45 Moj kralj - romantična drama 21.00 Ta nora 80. - komedija NEDELJA 17.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana komična pustolovščina 18.45 Moj kralj - romantična drama PONEDELJEK in TOREK 18.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana komična pustolovščina KINO VELENJE PETEK 18.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana komična pustolovščina, sinh. 4 SOBOTA, 18. 6. 2016 * ŠPORTNI CENTER ŽALEC: 10.00 Razpnimo jadra - Dan žog 1 RIBNIK VRBJE: 10.00 Tek, 5 km, 10 km SLANDROV TRG: 17.00-21.00 Sejem domačih izdelkov in obrti 17.00-19.00 Promenada: 17.00 Stara kolesa, motorji, VW vozila 18.00 Godbe na pihala, mažorete, rudarji 18.30 Hmeljarske starešine in princese 19.00-19.45 MOJCA R0BIČ za najmlajše 19.45-20.00 Plesni klub MOVE, hip hop 20.00-2.00 JACKSON, NUDE, MAMBO KINGS Program ho povezoval Franci Podbrežnik. V primeru slabega vremena prireditev odpade. VSTOP Več na www.zkst-zalec.si in www.turizem-zatec.si PROST! 18.30 Moj kralj - romantična drama 20.00 Fak ju, šola! - komedija 22.00 Priklicano zlo 2 - grozljivka SOBOTA 18.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana komična pustolovščin, sinh., 3D 20.00 Denarne igre - triler, drama 20.30 Moj kralj - romantična drama 22.00 Fak ju, šola! - komedija NEDELJA 16.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.00 Denarne igre - triler, drama 19.00 Moj kralj - romantična drama 20.00 Priklicano zlo 2 - grozljivka PONEDELJEK 17.30 Fak ju, šola! - komedija 20.00 Odprto morje - igrano--dokumentarni film Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 6. 9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova vodna raziskovalnica voden ogled po razstavi Herman Lisjak vödi po vodi, ustvarjalnica, terensko raziskovanje: črpališče Tkanina 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka javno vodstvo po razstavi 19.00 Savinova hiša Žalec Večer rime in globine predstavitev 18. številke književne revije Vpogled in gosti 19.00 Glasbena šola Velenje Lepotica in zver baletna predstava učencev oddelka za balet 21.00 eMCe plac Velenje Sn0gg - tourstarter koncert PETEK, 17. 6. 17.30 Amfiteater na velenjski promenadi Koncert Rudarskega okteta v primeru dežja dogodek odpade 18.00 Ljubljanska cesta Celje, ploščad med pošto in trgovino Mercator Ob kresi se dan obesi koncert folklornih plesov in narodnih pesmi; vstop prost, v primeru slabega vremena bo prireditev v II. OŠ 18.00 Dom krajanov Tepanje Zapojte z nami nastop raznih skupin ljudskih pevcev 19.00 Mohorjeva dvorana Celje Noč knjigarn literarni večer z Vando Šega in njenim romanom Nikogaršnja 19.00 Kulturni dom Vojnik Kulturna prireditev s podelitvijo krajevnih priznanj 19.00 Glasbena šola Velenje Lepotica in zver baletna predstava učencev oddelka za balet 19.00 Galerija Niko Ignjatič Celje Rosana Lorbek odprtje razstave 20.00 Antika knjigarna in Antikvariat Celje Noč knjigarn literarni večer; predstavitev srbske založbe Kuča poezije 20.00 Kozjanski park Podsreda Večer pod češnjo predstavitev pesniške zbirke Milenka Straška 20.00 Galerija eMCe plac Velenje Jure Kralj odprtje fotografske razstave 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Poletje v Žalcu Gas brass, 3. festival »trubaških« skupin 21.00 Pri Mladinskem centru Šmartno ob Paki Zabavna burka Lumpacij Vagabundus ljudska spevoigra v izvedbi KD Šmartno ob Paki in KD Gorenje SOBOTA, 18. 6. 9.00 do 12.00 Atelje AQ art studio Slikarska delavnica pod vodstvom akademskega slikarja Narcisa Kantardžiča 19.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en star znucan koš literarni večer NEDELJA, 19. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 101 dalmatinec učenci baletne šole Tamare Divjak 18.00 Kulturni dom Zreče Can you feel the love tonight koncert MePZ Strune XX NAPOVEDNIK 23 18.00 Dom kulture Velenje Mdance v časovnem stroju VI. plesna produkcija 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Oto Pestner in a cappella zbor Bee Geesus koncert 19.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Pogovori Berta Savodnika s prijatelji in znanci gost: dr. Tonček Kregar PONEDELJEK, 20. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo zaključna predstavitev skupin Glasbene šole Velenje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja proslava ob dnevu državnosti TOREK, 21. 6. 18.15 Dvorana mestne četrti Nova vas Nastop učencev kitare SREDA, 22. 6. 17.00 Titov trg Velenje Osrednja proslava ob dnevu državnosti slavnostni govornik bo Milan Kučan 20.00 Titov trg Velenje_ Kreslin, Predin, Lovšin koncert ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije Poletje v Celju ČETRTEK, 16. 6. 17.00 Mestna plaža Ustvarjalno recikliranje 18.00 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Paris la Nuit mednarodna modna revija 20.00 Prostori Krčme TamKouČiri Nezavedno gre v kino: Fil(m)ozofski seminar 20.00 Branibor club Celje Tadej Toš stand up show 20.30 Vodni stolp_ Večer s Pihalnim orkestrom Celje koncert 20.30 Glavni trg Celje_ Čarobnost mestnih trgov vstop prost; v primeru slabega vremena bo dogodek naslednji četrtek PETEK, 17. 6. 18.00 Gostilna in pivnica Stari pisker Družabni večer z živo glasbo v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.00 Hotel Evropa Celje_ Poletje na promenadi: koncert vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.00 Špital za prjatle Celje Glasbena šola Gvido se predstavi koncert 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Rolling train koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 21.00 Kavarna Pri Nejcu Bilbi duet koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 22.00 Stari grad Celje_ Dubioza kolektiv koncert; v primeru slabega vremena bo dogodek v dvorani Golovec SOBOTA, 18. 6. 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ Cart - sejem unikatnih in ročnih izdelkov 10.00 do 12.00 Poletje na promenadi Hotela Evropa Evropin otroški vrtiljak vstop prost; v primeru slabega vremkena dogodek odpade 10.00 Mestna plaža Ustvarjamo s teto Justi ustvarjalna delavnica; 10.00 do 13.00 Mestna igralnica na Glavnem trgu Celje, moja likovna ustvarjalnica izvaja: Klub Klug 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 15.00 do 17.00 Drevesna hiša, mestni gozd Celje Slikarska delavnica namenjena osnovnošolskim in srednješolskim otrokom; vstop prost 18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker Družabni večer z živo glasbo v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.30 Vodni stolp Celje_ Slovesno odprtje Poletja v Celju knežjem mestu Ekstra band (Big band Glasbene šole Celje) 20.00 Hotel Evropa_ Poletje na promenadi: koncert vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade NEDELJA, 19. 6. 10.00 in 16.00 Mestna plaža Kuhinja pod milim nebom - palačinka party delavnica; priprava slastnih palačink 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 20.30 Vodni stolp_ Močna kakor smrt je ljubezen igrani recital; gostuje: Ljubiteljsko gledališče Teharje PONEDELJEK, 20. 6. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Krožišče Celja in okolice odprtje fotografske razstave Francija Horvata 18.00 Mestna plaža Celje, čisto mesto ustvarjalne delavnice TOREK, 21. 6. 12.00 Mestno središče, križišče Prešernove in Stanetove ulice Zrak, Save the Future 4 večmedijski avtorski projekt Andreje Džakušič SREDA, 22. 6. 19.30 Vodni stolp_ Desetnica koncert ob 10. obletnici delovanja Mešanega pevskega zbora Don Bosko 20.00 Mestni park Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Poletna muzejska noč SOBOTA, 18. 6. 16.00 Galerija Velenje_ Izdelava kamere obscure brezplačna delavnica 18.00 Velenjski grad_ Predstavitev knjige Afrika 1931 brezplačen ogled muzejske in galerijske zbirke 18.00 do 24.00 Prost vstop v vse v mestu delujoče muzeje in galerije 18.00 do 24.00 Ekomuzej Žalec Prost vstop v Ekomuzej 18.00 do 24.00 Stari grad Celje Enkratno brezplačno doživetje zgodovine 18.00 do 24.00 Celjska kulturnica Celjska pomlad odprtje fotografske razstave članov Fotografskega društva Celje 19.00 Likovni salon Celje Hilda festival avtorske fotografije Urše Premik 20.00 Trg celjskih knezov Oaza miru - Celje 1991/ 25. obletnica samostojne Slovenije brezplačen voden ogled v družbi kustosov Muzeja novejše zgodovine Celje 20.00 Galerija erotike Račka Rožnati Feng Shui odprtje razstave Andreja Brumna Čopa 20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje nad Šoštanjem Kresni večer 20.30 Trg pred Mesnim kinom Metropol Orkester Akord koncert; solistka: Andreja Zakonjšek Krt, sopran 21.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju -meščanstvo odprtje prenovljenega dela stalne razstave 21.00 Velenjski grad Klepet z udeleženci in projekcija filma o osamosvojitvi Slovenije 21.30 Umetniška četrt, Gosposka ul._ The Šlagers, Gimnazija Celje - Center koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 21.30 Galerija Velenje Okus življenja projekcija filma 21.45 Dvorišče Knežjega dvorca Celjski godalni orkester koncert; v primeru slabega vremena dogodek odpade 22.00 Špital za prjatle Celje Ethnotrip koncert 22.30 Celjski mladinski center Plesni performans »Dialogi« celjskih plesalk Mojce Majcen in Anke Rener Kremžar Ostale prireditve ČETRTEK, 16. 6. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura s Tanjo Pilih 17.00 Thermana Laško Naravna nega obraza s konopljinimi izdelki brezplačno predavanje mag. Alenke Zapušek 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröeninga informativno predavanje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Družinska pustolovščina v Kolumbiji potopisno predavanje Mojce Ekart PETEK, 17. 6. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 15.00 Pri gasilskem domu Trnovlje Celje in prostori KS Trnovlje Celje Praznik KS Trnovlje Celje: športne igre 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje, muzejska kavarnica Voda, kako dolgo še dostopna vsem? z dr. Igorjem Šoltesom in Branetom Golubovičem se bo pogovarjala Irena Mraz 20.00 Prireditveni šotor pri OŠ Kostrivnica Gasilska veselica s Poskočnimi muzikanti in Nušo Derenda 21.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Kulinarični festival festival bo popestrila glasbena skupina Gemaj SOBOTA, 18. 6. 9.00 do 12.00 Igrišče pod šotorom Vojnik Predstavitev vseh društev v KS Vojnik 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 10.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra: dan žog 10.00 Športno igrišče v Vrbju Tek v okviru prireditve Žalska noč in dan - 5km, 10 km_ 10.00 Špica, Kajak kanu klub Nivo Celje Mednarodno srečanje strpnih v kulturi, zabavi in kulinariki SEZNAM DOGODKOV MED 16. IN 23. JUNIJEM ČETRTEK, MEDNARODNA MODNA REVIJA 16. junij, Paris la nuit ob 18. uri V organizaciji modne agencije Voom model SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 18. junij, cART ob 9. uri Sejem unikatnih in ročnih izdelkov Prijave na cartcelje@gmail.com PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 20. junij, Krožišča Celja in okolice ob 17. 30 Predavanje in odprtje razstave Francija Horvata TOREK, ODDELEK GLASBA FILM 21. junij, Psihoanaliza in film ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 22. junij, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 23. junij, Četrtkov kavarniški večer ob 19. uri Orion band ČETRTEK, PRITLIČJE 23. junij, 20 let Veronikine nagrade ob 11. uri Portreti slovenskega Parnasa NE LIKOVNA POLETNA ŠOLA Z DOLORES SPREGLEJTE Šola bo potekala vsako sredo v juliju Prijave sprejemamo na pr@knjiznica-celje.si NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13- ure 15. obletnica medgeneracijskega delovanja Kluba mladosti v različnosti 16.00 do 24.00 Savinova ulica pri mestni tržnici Celje Havana night zaplešite z energičnimi latinskoameriškimi plesalci 17.00 Pri grajskih igralih Laško Princeska in trubadur glasbena pravljica za najmlajše NEDELJA, 19. 6. 10.00 Staro Velenje_ Rokodelska tržnica zabavni program, predstavitev ter prodaja izdelkov domače obrti 10.00 Velenjski grad_ Srednjeveški dan na velenjskem gradu 11.00 Thermalni center Thermana park Laško Poletni skok v bazene Thermane Laško zabava z Mr. Andy Deejayem, atraktivni plesni nastopi, družinske vodne igre, obisk Vodomčka 15.00 Graščinski park v Socki Socka, poje, pleše in igra kulturna prireditev Kulturnega društva Socka PONEDELJEK, 20. 6. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ... 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. md. TOREK, 21. 6. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava dr. Dušan Rutar 17.00 Vila Rožle velenje Torkova peta - Ju-hu-hu, sonček je tu! veselo ustvarjanje z Natašo Makovšek 21.00 Dvorec Novo Celje Kresnični večer SREDA, 22. 6. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku novi tednik Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Oli »Walker« peš čez Ameriko Oliver Tič iz Slovenskih Konjic bo v ZDA od Pacifika do Atlantika prehodil 6.840 kilometrov Ura je pet zjutraj in pisk z družabnega omrežja sporoča, da je moj sogovornik pripravljen. Njegov dan se počasi umirja in sonce zahaja. Po 35 prehojenih kilometrih si bo šotor postavil v majhnem krajevnem parku. Za večerjo bo verjetno kar marmelada ali morda nutela. Glede tega ne zapleta preveč. Za njim je še en naporen, vroč, a lep dan. »V zadnjih tednih razen snega na prelazu Mckenzie Pass posebnih težav nisem imel. Če bo vseh sedem takšnih, kot je bil prvi mesec, bo to najlepši čas v mojem življenju,« je zadovoljen Oliver. Čeprav je predvideval, da bo pot trajala celo leto, bo ob sedanjem tempu doma morda že za novo leto. Konjičan že od poznih najstniških let ve, kaj pomeni skrbeti sam zase. Niso bili redki časi, ko je hkrati opravljal kar dve službi, lovil ure v dnevu in se nemalokrat spraševal, kakšen je sploh smisel vsega skupaj. V vsakdanji rutini z redkimi svetlimi trenutki ga ni več prav jasno videl. Hoja na dolge proge je postala izziv, meditacija in odklop hkrati. Tako je Slovenijo po dolgem in počez prehodil kar dvakrat. Za naslednji velik izziv je pogum zbiral kar tri leta. Zbral je prihranke, po desetih letih odpovedal službo in se 6. maja letos podal na dolgo pot Trans America trail. Kot pravi Oliver, celoten projekt financira sam, a si podviga brez pomoči številnih prijateljev sploh ne predstavlja. Resno se je začel pripravljati lani novembra. »Pot je načeloma bolj namenjena kolesarjem in nisem prepričan, da jo je sploh kdo že prehodil. Preživeti moram z desetimi dolarji na dan, spim v šotoru, kjerkoli nanese, vmes si kaj skuham in tako gre iz dneva v dan,« svoj dnevni urnik opiše Oliver. Njegov dnevni blog v glavnem opisuje srečanja s prijaznimi ljudmi, ki mu redno ponujajo pomoč, prenočišče ali hrano. »To je res nekaj neverjetnega. Na moj izziv gledajo z velikim občudovanjem in spoštova- njem. To so poleg čudovite narave najlepši utrinki potovanja.« Tudi z malimi koraki se daleč pride Od začetka poti 6. maja v Astorii v zvezni državi Oregon bo do zaključka v Yorktownu v Virginii prehodil deset zveznih držav, več nacionalnih parkov, Skalno gorovje, najvišji prelaz, 3518 metrov visok Hoosier Pass v Coloradu, in še veliko drugega. Na njegovi spletni strani olithe-walker.com je v torek pisalo, da ima do konca poti pred seboj še 5.613 kilometrov. O utrujenosti ali malo-dušju ni nobenega sledu. »S svojim podvigom bi rad ljudem, predvsem mladim, dokazal, da je mogoče nekaj velikega doživeti in potovati tudi z majhnimi sredstvi. Da se človeku ni treba vdati v vsakdanjo sivino in da je mogoče živeti v skladu s sanjami, če je le dovolj odločen in vztrajen.« Oliverjeva pustolovščina vsak dan prinese kaj novega v njegov življenjski dnevnik. Morda bo na koncu nastala knjiga ali celo film. Da pot čez Ameriko niso Oliverjeve edine sanje v življenju, pa tako ali tako ni treba posebej poudarjati. StO Foto: osebni arhiv II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 24 / Leto 71 / Celje, 16. junij 2016 Dobili smo se v mestu str. 36 jlf rv - Г SV I Л Ш Foto: SHERPA Piknik po meri vrhunskega Imajo dragoceno Otroci za en dan postali kuharja str. 31 popotnico za življenje str. 33 nasi novinarji str. 45 26 INTERVJU Ljubezen med Veroniko in Friderikom je legendarna Intervju z Janezom Usenikom, piscem libreta za muzikal o celjski legendarni nesrečni ljubezni Ivan Tavčar je zapisal: »Ljubezen nam je vsem v pogubo.« Podobno bi lahko rekli za ljubezen med »revno« Veroniko in bogatim Friderikom, saj ni obrodila sadov, le veliko trpljenja in grozno smrt. A številne literate je navdahnila, da so jo uporabili v svojih delih. V naslednjem mesecu bodo na Starem gradu Celje prve predstave novega muzikala Veronika Deseniška, za katerega je besedilo napisal Janez Usenik, novinar, stand up komik, amaterski igralec in pisec. Kot velik ljubitelj muzikalov je že pred leti z novinarskimi prijatelji pripravil dobrodelno produkcijo muzikala Mož iz Manče. Je tudi avtor libreta in dramskega besedila muzikala Cvetje v jeseni, ki podira slovenske rekorde. Ustvarjalci so postavili nova merila, kaj pomeni uspešen muzikal, in upajo, da bodo Slovence navdušili tudi z muzikalom Veronika Deseniška. Sta Friderik in Veronika slovenska Romeo in Julija? V določenem smislu, čeprav nista iz sprtih družin. A pri tem je še trenutno bolj aktualen dodatek: moč. Ali lahko nekdo, ki ni ravno bogat, stopi v premožno družino? Kaj se zgodi, ko posameznik hoče izzvati oblast? To je tema, ki je danes zelo aktualna. Kaj je pomembnejše, moč ali oblast? Ali bomo za oblast žrtvovali ljudi? Ivan Sivec je pred kratkim napisal kar pet knjig o celjski družini, v pokrajinskem muzeju grofom in knezom namenjajo veliko pozornosti. Je prišel čas, ko bodo dobili spet svoje mesto? Zgodovinsko je bila to izjemna družina, saj je dosegla položaj knezov, kar je izjemno. V nekem trenutku se je borila s Habsburžani, kdo bo vladal Evro- hu pi. Po drugi strani je legenda o Veroniki nekaj tako lepega, čutnega, vedno aktualnega. Zgodba o bogatem grofu, ki se zaljubi v preprosto dekle in mu družina tega ne dovoli, se pojavlja tudi v resnici. Ne vem, če veste, ampak Emily, zaščitni znak Rolls Roycea, je upodobitev šefove tajnice. Vse življenje je živela z njim, a se z njim ni smela poročiti, ker je bil angleški lord, ona pa je bila navadna ženska. In vsakič, ko voziš takšno drago limuzino, se spomniš, da denar ni vse. »Slovencem je muzikal pisan na kožo, saj smo narod pevcev in pesnikov, po drugi strani imamo močno gledališko tradicijo.« »Glasba Leona Firšta je res nekaj, zaradi česar se splača priti poslušat. Je spevna in sofisticirana. Poleg tega imamo ekipo izjemnih igralcev, ki se trudijo, da bo muzikal vreden ogleda.« Kako se človek, ki prihaja iz osrednje Slovenije, znajde v muzikalu Veronika Deseniška, ki je zelo celjska zgodba? Res je zelo celjska zgodba, a odkar imamo od leta 1991 tri celjske zvezde v slovenskem grbu, je tudi slovenska zgodba. Prihajam iz krajnskega dela Slovenije in zgodovinsko gledano smo bili nasprotniki Celjanov. Pri nas se je pela pesem Pegam in Lambergar, ki se zgodovinsko dogaja po padcu Celjanov, ko se je vnel boj za njihovo zapuščino. A zgodba o nesrečni ljubezni je tako velika in vseslovenska, da sva se nekako našla. Kako točno ste se znašli prav v tem projektu? Režiser Marko Plantan me je poklical, ko je bil projekt že v produkciji, da bi napisal tekst, saj je vedel, da imam precej izkušenj z mu-zikali. Poznal sem Veroniko Deseniško, delo Otona Župančiča, ki je celo življenje prevajal Shakespearja in je potem naredil slovensko shakespearijansko izjemno delo. Delo me je navdahnilo, saj je to svetovna zgodba, ki kliče po muzikalu in s katero bi se lahko ponašali. O Veroniki je toliko legend in to je samo znak, kako je to zanimiva zgodba. Moja, malce drugačna, je samo nov košček v mozaiku ostalih. Koliko je zgodovinskih dejstev o Veroniki? Upam, da bodo gledalci, ko si bodo ogledali prestavo, šli v pokrajinski muzej in pogledali, kakšna je zgodovinska resnica. O Veroniki vemo samo, da je obstajala, da se je poročila s Friderikom, da so ji sodili in jo na koncu ubili. Ostalo je stvar legend. INTERVJU 27 Ko človek raziskuje legende o Veroniki, spozna, da jih imajo nekaj tudi na Hrvaškem in da vsak kamen, ki ga obrnemo, nosi del njene zgodovine. Velikokrat razmišljam, kaj bi recimo Angleži naredili iz tako zanimive zgodbe. Kaj pa mi? Tukaj se pokaže zgodovinska moč kulture. Samo poglejte, kaj so Angleži naredili iz italijanske zgodovine! V Veroni je vse v znamenju Romea in Julije. Tudi sam sem hodil po Veroni in iskal duh Romea, čeprav vemo, da ni veliko zgodovinskih resnic. Obiskovalci celjskega gradu bodo tako po muzikalu hodili po gradu in iskali Veronikin duh. Mogoče res, saj jim na koncu muzikala položim na srce, da je njen duh nekje nad Celjem. Ali ste imeli avdicijo za vse vloge v muzikalu? Glavne vloge so bile že razporejene, bile so samo avdicije za nadomestne vloge. Pri tako velikem projektu smo se namreč odločili za alternacijo, kar pomeni, da se v glavni vlogi menjujejo igralca in igralki. Pri tako velikem projektu si namreč ne moreš privoščiti, da bi nekdo zbolel in bi predstava odpadla. Posebnost vašega muzikala bodo tudi video dodatki. Res bo posebnost, saj še nikoli nisem videl, da bi jih kdo uporabil. In to bo zelo zanimivo in spektakularno. Igralce želimo povabiti v nek pravljični svet, o katerem si težko predstavljamo, kakšen je v resnici bil. Imamo zgolj neko predstavo o tistem času. Slavo Celjskih grofov želimo obuditi s pomočjo 3D-projekcije. Muzikal je zvrst, ki je postala priljubljena tudi v Sloveniji. S Cvetjem v jeseni, za katerega ste napisali besedilo, podirate vse mogoče rekorde. Ta vsebina je zaželena med Slovenci. Upajmo. Sem velik ljubitelj muzikala oziroma glasbenega gledališča, ki izhaja iz tradicije, ki smo jo nekoč že imeli. Operete in spevoigre so bile na Slovenskem zelo priljubljene in so neke vrste muzikal. Glasba ima namreč moč, da podzavestno vpliva na našo dušo. V našem času smo postali zelo cinični in včasih določenih zgodb ne dojamemo tako, kot bi si želel pisatelj. Recimo Cvetje v jeseni je krasna knjiga, a je mogoče v današnjem času malce težje razumemo. Glasba s pravimi akordi znanstveno dokazano vpliva na naše čustva in počutje. Zgodba, ki je podprta z glasbo, se nas veliko bolj dotakne in zelo vpliva na našo duševnost. Pojdite enkrat gledat grozljivko brez zvoka. Vas bo tako strah? Slovencem je muzikal pisan na kožo, saj smo narod pevcev in pesnikov, po drugi strani imamo močno gledališko tradicijo. Recimo tudi sodobno slovensko gleda- »Nekoč mi je slovenski režiser Janez Lapajne rekel, da vse velike zgodbe sveta govorijo samo o treh temah: o ljubezni, svobodi in smrti. Veronika Deseniška je ženska, ki si je drznila vzeti svobodo, da je ljubila, in je zato umrla. Torej je trikrat velika zgodba.« lišče, kot ga je imel Pandur, ima močne elemente, zanimive za muzikal. Škoda bi bilo, če tukaj ne bi poiskali svojega izraza, svoje tradicije in ji dali svoje duše. Ste v vaši družini glasbeniki? Boštjan Usenik je član znane skupine Perpetuum Jazzile. Glasbenikov smo imeli malo, Boštjan je daljni bratranec, tako da niti ni najbližji sorodnik. Več kot glasbenikov je bilo gledališčnikov. Glasbe ne znan pisati, sem bolj besedilopisec. A ker sem preposlušal toliko glasbe, mi pravijo, da jo znam začutiti. Ko sem delal z Matjažem Vla-šičem, se mi je velikokrat zdelo, kot da v besedilo prevajam njegovo glasbo. Leon Firšt je pa tako izjemen talent in z novim muzikalom se obeta lep glasbeni projekt. Z ekipo, ki sodeluje pri tem projektu, ste že sodelovali. Saj zato sta me režiser in dirigent poklicala, ker smo že dolgo prijatelji. Vedno sem si želel delati muzikal in pred leti sem z ekipo s POP TV, kjer delam, naredil Moža iz Manče. Simon Dvoršak se je takrat sam javil, da bo napisal glasbo. Bil sem čisto prevzet, saj je Simon verjetno eden redkih slovenskih dirigentov, ki je študiral in delal muzikale v Angliji in je res velik strokovnjak. On je predlagal Marka Plantana in ta je povabil mene. Pogosto imamo v mislih, da so vse velike stvaritve nastale v odmaknjenih in tihih prostorih. Kje je nastajalo besedilo za Veroniko? V moji dnevni sobi ponoči nekje na Dolenjskem sredi neokrnjene narave med lisicami in zajci (smeh). To je neke vrste tehnično delo, ki se ga moraš naučiti. Približno pri osemnajstih letih sem se zaljubil v muzikale. Nato sem deset let sistematično poslušal glasbo in besedila, jih potem pet let prevajal, šele potem sem si upal napisati besedilo za Cvetje v jeseni. Če imamo pri gledališču velikokrat občutek, da je rezervirano za kulturno izobraženo elito, je muzikal veliko bolj dostopna umetniška zvrst. Da in ne. Muzikal je predstava s petjem. Imamo namreč muzikale, ki so izredno zahtevni, glasbeno zelo težko poslušljivi. Mogoče jih poznamo le nekaj, a drugače je široka paleta. Podobno kot v gledališču. Imamo vse od burke do težkih dram. Cvetje v jeseni ima krasno zgodbo, ki je pritegnila Slovence. Z muzika-lom ste gostovali po vsej Sloveniji in vsepovsod so ga lepo sprejeli ter karte pokupili, četudi niso ravno poceni. Saj poceni tudi ne morejo biti. Zavedati se moramo, da je to najdražja gledališka produkcija, pri čemer smo bili zelo skromni. Na primer na Broadwayu ni igralca, ki bi se mu med predstavo videl mikrofon, ker imajo tako tanke, da se skoraj ne vidijo. A eden takšen stane deset tisoč evrov. Ustvarjalci se zavedamo, da je to draga stvar, kar pomeni tudi večjo odgovornost. Vedno imamo pred očmi, da je nekdo dal veliko denarja za karto in za to mora veliko dobrega tudi dobiti. Zakaj je zgodba pritegnila slovenske gledalce? Do zgodbe Cvetje v jeseni nisem imel posebnega odnosa, dokler nisem začel pisati besedila za muzikal. Vedno se mi je zdela preprosta kmečka zgodba. A ko sem jo začel ponovno brati, ko sem se poglobil vanjo, sem spremenil mnenje. Ivan Tavčar je bil res velik slovenski pisatelj. Zgodba vsebuje hrepenenje po preprostem življenju, po tem, da bi se moški srednjih let vrnil nazaj k naravi, k otroškemu veselju do življenja. Hrepenenje je ključni motiv. Ko sem hodil na seminarje scenaristike, so nas učili, kako se napiše ljubezenska zgodba. Obstaja pravilo treh srečanj in točno vse to je Tavčar vedel, ker je bil tako spreten pisatelj. In te ključne elemente je poznal Ivan Tavčar, pravnik. Da. Zanimivo je, da sem tudi sam študiral pravo. Tudi France Prešeren je bil pravnik. Nekaj je v pravu. Tako dolgočasno je brati zakone, da moraš potem vsaj pesmi ali knjige pisati, drugače se ti zmeša. (smeh) Kakšna je vaša asociacija na Celje? Če odmisliva projekt Veronika Dese-niška. Verjetno bi bili to tri zvezde v grbu in rokomet. A verjemite ali ne, ko sem spoznaval Celjane, so mi vsi prinašali neko lepoto v življenje. Nek poseben duh je v njih in od vseh Slovencev jih je najtežje prebrati, ker se najtežje odprejo. So vedno zadržani, sofisticirani, z neverjetno prefinjenostjo in umetniško držo. Mesto ima poseben čar. Pri stand upu pogosto uporabijo narečje. Celjske govorice ne slišimo pogosto oziroma je ne povezujemo s posebnostmi. Ker ni tako močna. Za Ljubljančane je celjska govorica težko prepoznavna in je zelo mestna govorica. Zelo meščanski duh je v Celjanih. Ljubljančani imajo me-tropolitanski duh, saj je talilnica različnih ljudi, Maribor je bolj delavsko mesto. Potem v svojih stand upih ne uporabljate celjske govorice? Ker ne vem, kaj bi bilo značilno za Celje. Imate sploh kakšno besedo, ki je značilna za vaše območje? No, razen tega, da Celje izgovarjate kot »Cjele« in da se pozdravljate s »seos«, ki prihaja iz »servus«. Da, zelo ste ponižni. Saj veste, da izhaja iz latinske besede »servucius«, ki pomeni suženj/sluga? Najbolj mi je zanimivo, kako znate stand up komiki pridobiti občinstvo na svojo stran, da se vam smeji in ste mu zanimivi. To je odlična izkušnja za vsakega, ki nastopa. Sam si pred občinstvom, nič te ne reši. Obstajajo določene zvijače, da ga pridobiš. Recimo ena je, da začneš govoriti vedno bolj tiho in avtomatično ljudje začnejo bolj poslušati. Te trike so uporabljale tudi učiteljice v šoli. No, naše so metale krede, je bilo bolj učinkovito. (smeh) Muzikal odlično sodi na Stari grad Celje). Boste s projektom gostovali tudi po ostalih krajih Slovenije? Mislim, da je napisan tako, da lahko z njim kjerkoli nastopimo. Na večino odrov ga lahko postavimo. Tudi na drugih gradovih. Mogoče bodo Celjani končno osvojili Ljubljanski grad, ko so si ga tako močno želeli, pa jim ni uspelo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA »Nek poseben duh je v Celjanih in od vseh Slovencev jih je najtežje prebrati, ker se najtežje odprejo. So vedno zadržani, sofisticirani, z neverjetno prefinjenostjo in umetniško držo.« »Debele krave smo zamudili« Ob prazniku občine z županom Vinkom Jerajem Mlada Občina Rečica ob Savinji praznuje 17. junija. Občinski praznik praznuje v spomin na ustanovitev kmetijskega društva leta 1899 in v spomin na podelitev trških pravic osrednjemu kraju v občini. Rečica je prejela trške pravice davnega leta 1585, kraj je bil prvič pisno omenjen celo že leta 1173. O tem, kako je na območju Rečice dandanes, ko je oživela samostojna občina, smo izvedeli v pogovoru z njenim županom Vinkom Jerajem. V čem je glavna prednost občine, ki jo vodite? Naj omenim, da je Občina Rečica ob Savinji, ki je začela samostojno delovati v letu 2007, zamudila tako imenovano obdobje debelih krav. Kljub temu smo uspeli v občini marsikaj postoriti, predvsem na infrastrukturnem področju. Prepričan sem, da če ne bi delovali v samostojni občini, ne bi popravljali in dograjevali cest, sanirali plazov, gradili mostov, urejali vodovodov in kanalizacije ... Resda gre za posamezne odseke, ki se mogoče komu ne zdijo tako pomembni, zagotovo pa so naložbe pomembne za naše občane, ki so od teh izboljšav zelo odvisni. Predpostavljamo, da se teh pridobitev veselijo tudi posamezniki, sploh mlade družine, saj je treba vedeti, da v naši občini iz leta v leto narašča število otrok. Ko smo pred skoraj desetimi leti začeli delati, Župan Rečice ob Savinji Vinko Jeraj sta bila v vrtcu dva oddelka otrok. Zdaj bomo kmalu morali začeti razmišljati o odprtju šestega oddelka, v šoli bo treba v novem šolskem letu urediti dve dodatni učilnici. Mislim, da dobro sodelujemo tudi z ostalimi občinami, saj načrtujemo več skupnih naložb, ob čemer smo vpeti tudi v delo regije. Občina leži v osrčju Zgornje Savinjske doline, posledično je na tem območju tudi precej podjetnikov, predvsem na področju lesarstva in prevozništva. Ti so zagotovo zaslužni, da se v naše kraje vračata večje zaposlovanje in boljše življenje. Vsekakor so prednosti našega območja tudi neokrnjena narava, na tako imenovanih vitalnih delih izvedena kanalizacija in dejstvo, da pri nas ni težke industrije, ki bi onesnaževala. Kaj vas v občini moti? Kaj bi spremenili? Bojim se, da to vprašanje za župana ni najbolj primerno. Pa ne rečem, da ne bi bilo treba kaj spremeniti, le zavedam se danosti oziroma občasne nemoči manjših slovenskih občin. Ve se, kako je s financami in posledično z naložbami. Veliko bolje bi bilo postavljeno vprašanje, »Če rečemo, da v naši občini delujeta dva kampa, kamp Savinja in kamp Me-nina, potem povemo veliko. Še posebej bi veljalo omeniti kamp Menina, enega najlepših in najbolj urejenih manjših kampov v Sloveniji. V občinski upravi si prizadevamo, da gostom omogočimo lažji dostop, da urejamo turistično infrastrukturo, sprehajalne poti, načrtujemo gradnjo kolesarskih poti...« kaj me moti v državi, na ministrstvih. A vendarle, veliko dela nas še vedno čaka na področju urejanja infrastrukture, še zlasti zdaj, ko v sodelovanju s sosednjimi občinami izvajamo večje naložbe. Kljub vsemu sem prepričan, da bomo s pametnim delom zmogli marsikaj. Ker predpostavljam, da se o mačehovskem odnosu države do občin ve veliko, bi rekel, da me v zadnjem času bolj motijo ali celo bolijo še nekateri dodatni ukrepi v državi, ki za delovanje društev zagotovo niso najbolj premišljeni. Gre za uvedbo davčnih blagajn, ki so odplaknile kar nekaj dogajanja v občini, saj je bila sprememba oziroma ukinitev pod določnimi pogoji uvedena prepozno. Poleg tega se društva soočajo z zahtevo o prisotnosti služb nujne medicinske pomoči na praktično vseh večjih prireditvah, kar terja dodatne stroške. Ob tem se resnično zamisliš, komu vse smo dopustili, da zaseda stolčke v Ljubljani. In na kaj ste v občini najbolj ponosni? Če sprašujete, na kaj sem posebej ponosen, bi rekel, da v prvi vrsti na občanke in občane. Kljub občasnim težavam sodelujemo in se dopolnjujemo. Poleg tega, da sem ponosen nanje, sem ponosen na izjemno delovanje društev v občini in na posameznike, ki s svojimi dosežki dokazujejo, da se v življenju da marsikaj doseči. Ne bi jih našteval, ker je za vsakega člove- ka njegov uspeh posebna zmaga, vendar lahko zatrdim, da je med nami veliko posameznikov, ki so ponesli ime Rečice ob Savinji daleč naokoli. V naši občini se vrstijo številne prireditve, ki k nam privabljajo obiskovalce od blizu in daleč, sploh v zadnjem obdobju, ko je začel delovati medgeneracijski center Medgen borza. Pri tem se mi zdi pomembno, da se v delovanje vključuje ogromno mladih. Po mojem prepričanju ni lepšega kot pogled na mlade kulturnike, športnike, prostovoljce in druge, ki s svojim delom bogatijo vsakdanje življenje občanov. To pomeni, da bo Rečica ob Savinji kljub birokratskemu in nerazumljivemu načinu vodenja politike do občin - še zlasti občin na podeželju - živela in vztrajala na svoji poti. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Zlati grb gasilcu Letošnja občinska prizna- - nja bodo podeljena na osrednji prireditvi občinskega praznika. Najvišje letošnje priznanje zlati grb bo prejel dolgoletni gasilec Franc Zvir. Prejel ga bo za dolgoletno delo v PGD Rečica. Prejemnika srebrnih grbov sta gasilec Ivan Prislan (za delo v društvu v Grušo-vljah in drugod) in Silvester Zdolšek (za delo v različnih društvih in prispevek k razvoju občine). Bronasti grb bo podeljen Bojanu Bidru Osrednja prireditev občinskega praznika bo jutri, 17. junija, ob 19. uri v prostorih osnovne šole. (za uspešno nadaljevanje družinske podjetniške zgodbe in pomoč turističnemu društvu). Ob občinskem prazniku bo podeljenih tudi več županovih priznanj, ki so namenjena društvom za letošnje okrogle obletnice in najboljšim devetošolcem. BJ Statistika za leto 2015: Število prebivalcev: 2.328 Število rojstev: 20 Proračun za leto 2016: 2,1 milijona evrov Povprečna mesečna plača v gospodarskih družbah: 982 evrov (bruto) Število družb: 34 Število zaposlenih v gospodarstvu: 163 Čisti dobiček družb: 1,1 milijona evrov Čista izguba: 79 tisoč evrov Število samostojnih podjetnikov (s.p.): 94 (Vir: statistični urad in Ajpes) NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Operna pevka, ki je tudi zdravnica Mojca Bitenc trenutno v glavni vlogi v operi v Belgiji - Diplomirala je tako na akademiji za glasbo kot na medicinski fakulteti Mlada Rečičanka, operna pevka Mojca Bitenc, trenutno nastopa v glavni vlogi opere Jevgenij Onjegin v Belgiji. Nastopa na devetnajstem poletnem festivalu Alden Biesen Zomeropera, ki je vsako leto maja in junija v bližini tromeje Belgije, Nizozemske in Nemčije. Zgornjesavinjčanka je nasploh zanimiva osebnost, saj je zelo izobražena. Lani je končala magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, letos medicinsko fakulteto. Letos končuje tudi dodatni glasbeni študij v Zagrebu. »Novembra lani smo trije Slovenci, tudi mezzosopra-nistka Nuška Drašček Rojko in baritonist Domen Križaj, odšli na avdicijo v Belgijo in vsi dobili vloge,« je povedala Mojca Bitenc. In tako se Bitenčeva v belgijski predstavi pojavlja v glavni vlogi kot Tatjana, in sicer v operni mojstrovini Petra Iljiča Čaj-kovskega iz leta 1879. Libreto opere, ki je bila v Ljubljani prvič uprizorjena že davnega leta 1903, je bil napisan po romanu Aleksandra Ser-gejeviča Puškina. Tatjana iz operne vloge, v kateri nastopa Bitenčeva, se v lirični operi v treh dejanjih zaljubi v Onjegina. Po zapletih pride do dvoboja med Onjeginom in ljubosumnim pesnikom Lenskim, ki na koncu umre. Tatjana in Onjegin se nato po dolgih letih srečata v St. Pe-terburgu. Tatjana je že poročena in Onjeginovo ljubezen odkloni. »To je zame zelo dragocena izkušnja zaradi pridobivanja odrskih izkušenj. Priložnost sodelovanja z odličnim režiserjem, dirigentom in drugimi odličnimi pevci je neprecenljiva,« pravi Bitenčeva, ki se nasploh odlično uveljavlja. »Mladi danes ni- mamo veliko priložnosti, da bi sodelovali v profesionalnih produkcijah že takoj po študiju. Zato sem res vesela, da sem to priložnost dobila,« se veseli Zgornjesavinjčanka. Poleg tega je Tatjana ena njenih ljubših vlog. Nastopanje na festivalu v Alden Biesnu vzame Mojci Bitenc precej časa. »Skoraj vsak drugi dan pojem. Proste dni izkoristimo za kakšen enodnevni izlet v bližnja mesta ali za kakšen sprehod,« je še povedala o svojem bivanju v Belgiji. Pred premiero so imeli nastopajoči tri tedne intenzivnih vaj, tudi do deset ur na dan. Od petega leta Glasbeno se je začela izobraževati pri petih letih, ko je začela igrati klavir. Temu sta se pridružila še pouk petja in violončela. V domači Glasbeni šoli Nazarje seveda, kjer so se začeli njeni prvi nastopi. Iz rosne mladosti Bitenčeve je eden od korakov na njeni glasbeni poti povezan z našo medijsko hišo NT&RC in njenim glasbenim tekmovanjem Full Cool Demo Top. Tekmovanje je bilo priložnost za mlade glasbene talente, ki jih je ocenjevala strokovna komisija. Mojca Bitenc se je tega tekmovanja udeležila že kot osnovnošolka. »Izkušnja je bila lepa. Mislim, da sem se takrat celo prvič srečala s snemanjem v glasbenem studiu,« je povedala o tem delu glasbenih začetkov. Naj spomnim, da sta bila med udeleženci Full Cool Demo Topa tudi dva rosno mlada pevca, ki sta pozneje zastopala Slovenijo na Eurosongu - Anžej Dežan in ManuElla. Mojco Bitenc je nato življenjska pot iz domačega Zgornjega Pobrežja vodila v Ljubljano. Na glasbeni akademiji je šolanje nadaljevala Mojca je letošnjo pomlad v Belgiji Tatjana. V belgijski uprizoritvi opere Jevgenij Onjegin nastopa v glavni vlogi. pri docentki Barbari Jernej-čič Fürst. Za svoje koncertne in operne nastope je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Na odru opernih hiš seveda ni ravno novinka. V ljubljanski operi je nastopila v Gluckovi stvaritvi Or-fej in Evridika kot Evridika, v mariborski operni hiši v Mozartovi Čarobni piščali kot Papagena in v Puccini-jevi operi Turandot kot Liu. Kot solistka je med drugim nastopala na festivalu v St. Tropezu v Franciji s Simfoničnim orkestrom Cantabile in v operi v Budimpešti. Na tujem je nastopala tudi s simfoničnim orkestrom zagrebške akademije za glasbo. Tudi na domače kraje ni pozabila, saj je na Rečici lani nastopila na večeru ljudskih pesmi in opernih arij, in sicer skupaj z baritonistom Domnom Križajem in s pianistom Tadejem Podobnikom. Mojca Bitenc z Rečice ob Savinji Različna glasba Zanimivo je, da je Mojca Bitenc pela tudi v narodno-zabavnih ansamblih, tako kot še marsikdo od opernih pevcev. »Narodnozabavna glasba je naša glasba in z njo sem povezana od osnovnošolskih let, ko sem začela prepevati v ansamblu,« je povedala o tej glasbeni plati. Večje odre je spoznala z Mitja kvintetom in nazadnje z doma in na tujem znanimi Gašperji. V narodnozabavnih ansamblih že kakšno leto ne poje več. »Z usklajevanjem vsega, kar počnem, je bilo preveč težav. Prednost sem dala operi in klasični glasbi ter zadnjim obveznostim na fakultetah,« je povedala o tej odločitvi. »Vseeno še kdaj rada zapojem s kakšnim ansamblom.« Od opernih pevcev, ki so nastopali v narodnozabavnih ansamblih, je treba spomniti na Rudija Šantla iz Štajerskih 7, Tino Debevec iz Hišnega ansambla Avse-nik, Klemna Torkarja iz Ansambla Storžič, Sandro Križan iz Ansambla Saše Avsenika ... »Spoštujem dobro naro-dnozabavno glasbo. Menim, da je lahko mnogo skladb te zvrsti pevcem v izziv. Hkrati so mi odrske izkušnje, ki sem jih dobila na nastopih z ansamblom, pomagale do večje suverenosti in samozavesti na odru,« se rada spominja. Pevka ali zdravnica? »Najprej sem se odločila samo za študij medicine. Do vzporednega študija je prišlo bolj kot ne nenačrtovano,« je povedala o dveh visokošolskih ustanovah, ki ju je uspešno obiskovala. »Glasba je bila od nekdaj moja dejavnost za prosti čas, vendar si nisem nikoli mislila, da bo lahko tudi moj poklic,« je povedala o tej odločitvi. »Do tega je prišlo spontano in tako je tudi najbolje,« je potrdila svojo odločitev. In kje se vidi v prihodnosti? »Čas bo pokazal svoje. Trenutno o prihodnosti ne razmišljam preveč,« je še povedala Mojca Bitenc. V Zagrebu končuje še drugi podiplomski študijski program, in sicer pri profesorici Vlatki Oršanić. In bližnja prihodnost? »Posebnih načrtov nimam. Mogoče se bom udeležila kakšnega pevskega tekmovanja ali avdicije. Najbližji načrt je povezan z dopustom nekje ob obali,« načrtuje obetavna operna pevka. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv MB in arhiv Alden Biesen Zomeropera Predstave, v katerih nastopa Bitenčeva v glavni vlogi, so v atriju mogočnega gradu Alden Biesen. 30 PORTRET Slovenske zgodbe je ohranjala babica Marie-Louise Bemelmans - Videc, nizozemska profesorica in političarka - Roman o identiteti in izgubljenih koreninah izseljenih Slovencev Ko je z očetom prvič obiskala Slovenijo, je bila stara šestnajst let. V Šentrupert nad Laškim, kjer v obrazih ljudi še vedno prepoznava poteze svojega pokojnega očeta, odtlej prihaja vsakih nekaj let. Ko je pred časom napisala zadnjo piko v knjigi, posvečeni svoji družini in mnogim izseljenim Slovencem, je čutila posebno veselje. »Resnično bom počaščena, če bo ta knjiga zdaj izšla tudi v slovenščini,« je ob obisku v našem uredništvu dejala Marie-Louise Bemelmans - Videc, nizozemska profesorica in političarka slovenskih korenin. »Moj dedek je bil rojen v Mali Brezi v družini desetih otrok. Kot mladoporočen mož je šel z bratom za boljšim kosom kruha rudarit na Nemško,« svojo zgodbo začne Marie-Louise. Če bi se svet vrtel drugače, bi se mladeniča morda čez nekaj let vrnila z dovolj denarja za modernizacijo kmetije, odprtje vaške gostilne ali kaj podobnega. A prva svetovna vojna je uničila sanje milijonov ljudi po vsem svetu. Ded in njegov brat sta bila nasilno mobilizirana v av-stro-ogrsko vojsko. »Moj oče je bil star približno štiri leta, ko sta z babico dobila vest, da je ded v Ukrajini padel.« Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja se je babica ponovno poročila. Tudi njen drugi mož je bil rudar in skupaj so se preselili na rudarsko razvit jug Nizozemske. Krušna peč kot simbol nostalgije »Moj oče je bil ob selitvi star približno dvanajst ali trinajst let. Lahko je že poprijel za delo. Denarja za preživetje je bilo malo, »Moj oče se je na Nizozemsko preselil, ko je bil star približno dvanajst ali trinajst let. Rad se je vračal in obiskoval sorodnike v Sloveniji. V življenju je bil perfekcionist in poslovno zelo uspešen, čeprav mu formalna izobrazba ni bila dana. Kot eden redkih je dobil štipendijo v nemški katoliški šoli, a druga svetovna vojna je uničila tudi te načrte. Bil je navdušen alpinist in gorski vodnik. Ko mu zdravje ni več omogočalo obiskovati gora, se je »Midva žal posvetil kajaku, tudi nimava otrok, da bi jim predala družinsko tradicijo. Mojih nečakov pa vse to zaenkrat ne zanima. A so še mladi. Iskanje korenin pride z leti. Privoščila bi jim, da bi tudi oni kdaj obiskali Laško in druge čudovite ^ kraje v Sloveniji.« teh spominih še danes lepo pri srcu. Kot pravi, so gostoljubje, toplina in preprosta iskrenost še danes tisto, kar jo vedno znova gane. »Kadarkoli pridem v Slovenijo, je >treba< res veliko jesti. Gostitelji si dajo toliko opraviti, da jih enostavno ne moreš zavrniti. In potem že zjutraj začneš po kraljevsko, do večera pa se stvari samo še stopnjujejo. Še sreča, da je moj mož dober jedec. Kamorkoli pride, je zato vedno najbolj priljubljen gost,« se nasmeje Marie-Louise. Iz babičinih zgodb v roman za vse generacije Univerzitetna profesorica in knjižna avtorica MarieLouise je bila senatorka v nizozemskem parlamentu, kot predstavnica v Svetu Evrope na slovenskih rekah. Umrl je pred 25 leti.« v Strasbourgu se je srečevala tudi s slovenskimi delegacijami. »Vedno sem imela zelo pozitivne izkušnje, intenzivne stike sem imela z vsemi slovenskimi veleposlaniki na Nizozemskem. Vedno sem poskušala pomagati, če sem s svojimi zvezami in posredovanjem le lahko. To, da imam slovenske korenine, me zaznamuje in spremlja že vse življenje. Tudi to je eden od razlogov, da sem napisala knjigo.« Gre za leposlovni roman, ki temelji na resničnih zgodovinskih dejstvih in dogodkih njene družinske zgodovine. Takšnih zgodb je med Slovenci veliko. Ljudi, ki so odšli s trebuhom za kruhom v svet, je ogromno. »V Kanadi, ZDA so še danes močne slovenske skupnosti. Še danes se lahko na primer v Clevelandu v nedeljo udeležiš slovenske maše. To je nekaj neverjetnega. Po drugi strani je veliko ljudi, ki so izgubili stik s svojimi koreninami in so s svojo identiteto nekako obviseli v negotovosti. Tudi njim bo moja knjiga prinesla določen uvid v osebno in nacionalno preteklost.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Marie-Louise tekoče govori francosko, nemško, angleško, oba z možem pa sta se v Ljubljani učila tudi slovensko. »Slovenščina je vse prej kot enostavna. Ko se ti zdi, da si ravno dojel pravilo, najdeš nov primer, ki ga krši. A temelji so ostali in znanje slovenščine z veseljem nadgrajujem.« Ko je očetovo domovino obiskala prvič, so se pogovarjali nemško, kar za starejše generacije ni bila nobena težava. »V Slovenijo prideva tudi dvakrat na leto, včasih enkrat na dve leti. Nečakinja živi v Ljubljani. Iz sentimentalnih razlogov vedno obiščeva Laško, dom mojih prednikov. Tam še vedno živijo nekateri očetovi sorodniki. Vsi so že blizu devetdesetih let in so generacija, ki izginja. A še vedno mi je toplo z njimi, ker v njih vidim očetove poteze.« medtem ko ga za šolanje sploh ni bilo. Največja želja, da bi lahko študiral, se mu tako nikoli ni uresničila,« pripoveduje Marie-Louise. Njen oče je v tujini vseeno uspel. Ustanovil je podjetje za notranjo opremo, z ženo Nizozemko sta imela šest otrok in vsem je zagotovil izvrstno izobrazbo. »Na to je bil oče še posebej ponosen. Verjetno prav zato, ker tega sam ni bil deležen.« Čeprav je domače kraje v Sloveniji zapustil še kot otrok, jih ni nikoli pozabil. Da so se zgodbe, tradicija in slovensko izročilo v družini ohranjali, je še posebej skrbela njegova mama, babica Marie-Louise. »Velikokrat sta pripovedovala o zimah, ki so bile v teh krajih nekoč zelo hude. In o krušni peči, kamor si premražen lahko legel in se ogrel. Vse to nas je spremljalo skozi življenje in zato sem se svojega prvega obiska v Sloveniji zelo veselila.« Očetov brat je bil med drugo svetovno vojno ujet na ruski fronti, po dolgotrajnem prisilnem delu se je po vojni peš vrnil domov. Del družinskih zgodb je tako ohranila tudi njegova hči, sestrična Marie-Louise. Pujska na mizo in harmoniko na ramo Kot pravi sogovornica, ji je od prvega obiska najbolj ostalo v spominu gostoljubje. »Naši sorodniki v Šen-trupertu so bili v tistih časih vse prej kot bogati. Živeli so v precej skromnejših razmerah. A vendar se niso zdeli za nič prikrajšani. Nikoli ne bom pozabila, kako so pri eni od tet prav zaradi našega obiska zaklali enega od dveh pujskov. Si predstavljate? Polovico svojega imetja je brez pomisleka žrtvovala za nas. Spominjam se tudi petja. Kadarkoli se je zbrala gruča ljudi, je nekdo prinesel harmoniko in so zapeli. A ne kar tako, peli so triglasno in zares lepo,« je Marie-Louise ob Marie-Louise Bemelmans - Videc si želi svojo knjigo izdati pri Celjski Mohorjevi družbi. Če se bodo njeni načrti izšli, bo knjiga na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. KULINARIKA 31 Vila Herberstein nosi ime po grofici Ani Mariji Herberstein, ki je bila potomka znane družine. Ta je imela v lasti več imenitnih stavb, med drugim tudi ptujski grad. V vili je grofica bivala do druge svetovne vojne, še vedno pa se je nekateri spominjajo. »Vsekakor je bila zanimiva osebnost, ukvarjala se je s kmetijsko pridelavo, gojila je zajce, imela je bogat vrt,« je povedal direktor marketinga in prodaje Gorenja gostinstvo Vlado Verdnik. Umrla je le dva dni za svojim možem, nato je za vilo nastopilo žalostno obdobje propadanja. Kasneje sta bila tam kmetijska zadruga in dom za varstvo odraslih. Nekdanji direktor Gorenja Ivan Atelšek je to stavbo prepoznal kot primerno za poslovne dogodke, zato jo je restavriral v celoti. Gostinsko dejavnost tam že 45 let opravlja Gorenje gostinstvo. Piknik po meri vrhunskega kuharja Z Andrejem Kuharjem o pomladni in poletni kuhinji -Krompir v foliji in sladice na žaru »Moja najbolj priljubljena letna časa, kar se kuhinje tiče, sta pomlad in jesen. Pomlad zato, ker takrat dobiš prva živila, ki zrastejo v naravi. Septembra in oktobra pa so polja, njive in vinogradi nasploh polni najrazličnejših dobrot.« Kuhalnico v vili Herberstein že nekaj časa vihti priznan mojster Andrej Kuhar, ki je v svoji mednarodni karieri kar šestkrat osvojil Mi-chellinovo zvezdico. V svojo kuhinjo nas je povabil v letnem času, ki je zanj poleg jeseni največji izziv. To je namreč obdobje, ko narava ponuja pestro paleto dobrot, ki zadovoljijo še tako zahtevne sladokusce. Andrej Kuhar nerad govori o zadnjih kulinaričnih trendih, saj je raje zvest svojemu preverjenemu receptu. »Moj cilj sta zdrava prehrana in kreativna kuhinja, v katero vključujem izdelke iz naše regije. Če je le možno, so ti pridelani na ekološki način,« je jasen. In katera živila kupuje pri domačih dobaviteljih? Med njimi so jagode, beluši, ribe ... Perutnino sicer naroča v Prekmurju, teletino pa čez mejo, česar ne skriva. Od nekdaj rad pripravlja ribe, zato gostom trenutno najraje postreže s sočno pečenim divjim brancinom, ki ga speče na olivnem olju. In kaj sodi zraven? Kuhar priporoča bazilično rižoto in belo paradižnikovo omako. In kot pravi, zaradi te jedi v Velenje prihajajo ljudje od blizu in daleč. A tudi ljubitelji mesa seveda ne ostanejo lačni. Zunaj mehko, znotraj sočno Poletje je tudi čas, ko se kuhinja seli na prosto, ko diši po žaru, ko kaj dobrega pripravimo tudi v kaminu ... Da bi lahko čim bolj uživali v tovrstno pripravljenih jedeh, je po prepričanju Kuharja najpomembnejša izbira živil. Že nakup kakovostnega mesa ali rib je polovica uspeha, pravi. Marsikaj je odvisno tudi od izbire žara. Mesa naj ne bi pekli na previsoki temperaturi, saj je v tem primeru zunaj preveč zapečeno, znotraj pa suho. »Medtem ko ribo vedno najprej pečemo na ko- Vila Herberstein bo to poletje gostila več zanimivih dogodkov. 16. junija zvečer bo tam nastopila Saša Pavček, 23. junija bodo na terasi vile gostili poletni kulinarični večer (obisk po predhodni najavi), 13. julija pa bosta tam nastopila Oto Pestner in Policijski orkester. žni strani, jo enkrat obrnemo in nato postavimo na stran. Nikakor je ne pečemo predolgo, saj potem ni sočna. Okus izboljšajo sveža zelišča. Čas pečenja mora biti bolj kratek kot dolg, jedi naj ne bodo pre-sušene,« je poudaril. Sladica na žaru Predlagal je, da jedilnik dopolnimo z različnimi solatami. Kot prilogo tako k ribam kot k mesu lahko postrežemo krompir, pečen v foliji. Krompir z olupkom zavijemo v alufolijo, še prej pa dodamo malo grobe morske soli in kumine. Jed približno uro pečemo v pečici, po peki folijo razpremo, krompir prere-žemo po dolgem in ga po želji postrežemo s kislo smetano, skuto ali z zeliščnim maslom. Za spremembo lahko tudi sladico pripravimo kar na žaru. Na njem popečemo lubenico ali ananas, sadeže prej seveda narežemo na kose. »Okus je fantastičen. Izbrano sadje lahko mariniramo tudi s sladkorjem ali z zelenim poprom, lahko dodamo tudi kakšno žganje. Temu se seveda izognemo, kadar sladico pripravljamo za najmlajše,« je povedal. V vili Herberstein bodo gostom poleg tako pripravljenih dobrot postregli še z eno specialiteto - s polen-tinim sladoledom, prelitim z javorjevim sirupom. Da bi okusili tovrstno simfonijo okusov, pa se bo treba zapeljati do Velenja. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Pomlad je radodarna z živili, ki jih sogovornik spretno kombinira v sladice. V zadnjem času rad pripravlja pito z jagodami in rabarbaro. Jagode rad postreže tudi na druge načine. Na enem od kulinaričnih dogodkov v Velenju bo na primer prikazal, kako pripraviti jagodna nabodala na žaru, in sicer na rožmarinovi vejici. Marinade bodo med drugim vsebovale zeleni poper, oljčno olje in druge izbrane okuse. Še ena pomladansko-poletna sladica vile Herberstein, ki si jo je zamislil Andrej Kuhar. To je lešnikova panna cotta, ki jo popestri kompot iz physalisa oziroma volčjega jabolka. Za poletno osvežitev sogovornik na primer predlaga gratinirane eksotične sadeže. »To ni nobena umetnost. Sadeže popečem, dodam zabaione, ki ga pri nas poznamo pod besedno zvezo vinski šoto, in na primer kokosov sladoled.« 32 REPORTAŽA Andraž Vehovar: »Tekma ima Dušanovo dušo!« Celjska Špica doživela nov mejnik - Množico razveselil Nejc Žnidarčič Nekaj dni je prevladovalo vprašanje: v kolikšni meri lahko »aprilsko vreme« skazi tekmo na Špici? Glede na obisk gledalcev, vzdušje in zadovoljstvo udeležencev je skoraj ni. Na tekmi svetovnega pokala v sprintu na divjih vodah je v kajaku zmagal Nejc Žnidarčič, Vid Debeljak je bil tretji, v dvojcu pa sta kanuista Peter Žnidaršič in Luka Žganjar priveslala do srebra. »Zmage sem izredno vesel. Iz Banja Luke sem s svetovnega prvenstva prišel jezen in žalosten zaradi četrtega mesta,« je takoj po izstopu iz čolna zadihan priznal Žnidarčič. »Tu pa sem slavil v super vzdušju. Dušan Konda je pripravil fenomenalno tekmo. Tekmujem že 13 let po celem svetu in česa takšnega še nisem doživel. Hvala vsem Celjanom. Navijači so me pognali do zmage, čeprav sem se že sprijaznil z drugim mestom, glede na to, kar je prikazal Richard v Bosni.« »To lahko zgolj on« Edino olimpijsko kajakaško medaljo za Slovenijo je na divjih vodah osvojil slalomist Andraž Vehovar, pred 20 leti v Atlanti: »Morda ne veste, da sem na nek način Celjan. Tu sem živel do osnovne šole, kajti oče je iz Štor, mama pa Savinjčanka, iz Grajske vasi pri Gomilskem. Zato se tu počutim kot doma. Česa takšnega na področju kajakaštva v Sloveniji še nisem doživel. Ta tekma ima dušo od Dušana. Očitno je, da tukaj delajo s srcem in z ogromno energije. Z veseljem bom še prišel.« Ni ga čudilo, da je bila tekma »na divjih vodah«. O tem je dejal: »To, da je Savinja divja, lahko mednarodno kajakaško zvezo prepriča le Dušan Konda, zgolj on, nihče drug. Privoščim mu, da bi z njegovim načrtom v prihodnosti Savinja ob Špici dejansko postala divja.« Zadoščenje navkljub dežju Ob koncu prireditve je bil predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje in obenem glavni organizator, »šef Špice« Dušan Konda, popolnoma izčrpan: »Moram zajeti sapo. Po treh mesecih dela je prišlo zadoščenje za Na voljo so bili kar trije prostori za VIP. Z enega izmed njih, ki je bil domala nad ciljem,so tekmo spremljali Andraž Vehovar (srebro na OI 1996), direktorica Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner, Jolanda Čeplak (bron OI 2004) in Hasan Ibrič, sekretar Športne zveze Celje. mojo ekipo. Bil je vsaj majhen spektakel, ob lepšem vremenu bi bilo še trikrat več ljudi. Tudi rezultati naših reprezentantov so bili odlični.« Bil je ganjen ob besedah Maxima Richarda in njegovega očeta: »Aktualni dvakratni svetovni prvak je držal obljubo in kot edini Belgijec prišel v Celje. Je najboljši v sprintu in klasičnem spustu. To je tako, kot če bi atlet zmagoval na 100 in 1.500 metrov. Po naši dirki mi je dejal, da je bila njegova zadnja, da je pri 28 letih na Špici zaključil izjemno kariero!« Jez novi mejnik? Kondo je v soboto v Španiji razveselil Martin Srabotnik s 15. časom polfinala tekme svetovnega pokala v slalomu. »Našemu 20-letnemu Tinčku je le malo manjkalo do finala. S Simonom Brusom bosta naskako-vala visoka mesta na prvenstvih za mlajše člane, svetovnem na Poljskem in evropskem v Solkanu. Imamo še slovenska mladinska reprezentanta Davida Rozmana in Urha Turnška ter izjemno obetavnega 14-letnika Lana Tominca.« Obenem Dušan sanja o jezu na Savinji: »Imamo eno najlepših čolnarn, potrebujemo še ustrezno progo.« Na Špici je bil navdušen tudi uspešni rokometni trener Tone Tiselj: »Kjer drugi vidijo težavo, Dušan vidi rešitev. Moj stari znanec še vedno premika mejnike.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA REPORTAŽA 33 PKfiiytvm CELJE Plavalci s trenerjema Matejem Čretnikom in Robertom Kekcem ob prihodu na bazene Kantrida. Od tod naprej ima glavno besedo trener. To morajo upoštevati tudi starši. Tekme se je udeležilo več kot tristo plavalcev s Hrvaške, iz Italije in Slovenije. Imajo dragoceno popotnico za življenje Med »razplavanjem« sta trenerja izmenjala še zadnje informacije. Z mladimi plavalci na mednarodnem tekmovanju »Ta tekma je družbeno naravnana, >team buildingfair play<,« je sobotno navijaštvo pohvalil Ručigaj, ki priznava, da si v klubu prizadevajo za množič- nost. »Pomemben je prav vsak član kluba, tudi tisti, ki morda nima najboljših rezultatov.« Starš mora držati s trenerjem In kakšno vlogo imamo pravzaprav starši pri plavanju svojih otrok? »Starši so nepogrešljiv element v trikotniku starš-trener-plavalec. Spodbujajo otroka tudi takrat, ko nastopi kriza. Včasih trener na treningu ošteje tekmovalca, ker pač ni dal vsega od sebe, zato mu pade motivacija. Takrat mora starš držati s trenerjem,« pravi Ručigaj, predsednik enega najstarejših slovenskih plavalnih klubov. Ta klub, ki je trenutno tudi eden najštevilnejših v državi, ima že dve leti isti trenerski kader. »Ravnokar smo podpisali pogodbo z vsemi trenerji tudi za novo sezono,« je odkrito vesel predsednik kluba. Trener Robert Kekec svojo vlogo v socialnem trikotniku z otroki in s starši ob klasično trenerski razume tudi kot povezovalno, zato je bil prav na tem tekmovanju v ospredju ta vidik. Zaveda se, da je ekipni duh izjemno pomemben: »Če je ekipa bolj dinamična in povezana, se to odraža tudi v rezultatih.« Ko se tekma konča, so njegove misli usmerjene v načrtovanje dela: »Razmišljam o tem, kako je potekalo >socialno< sodelovanje med trenerjem, starši in otroki na tekmi, analiziram rezultate in pripravim izhodišče za nadaljevanje treninga in stopnjevanje ritma.« Čeprav smo bili utrujeni, smo se plavalci, trenerji, navijači in predsednik kluba vračali domov dobro razpoloženi. Na avtobusu ni manjkalo niti spontano zapete lepe slovenske pesmi. Ekipni duh se ni končal na tribuni veličastnega reškega bazena, ampak ga nadaljujejo novi dnevi treningov in priprave na naslednjo tekmo. Seveda štejejo tudi rezultati in osebni rekordi. A ta dan je bil Plavalni klub Neptun nesporni zmagovalec v povezanosti celotne ekipe. Zapisano na vabilu se je uresničilo. MRL Foto: MRL in PK Neptun Zdaj pa gre zares. Trenutek popolne zbranosti pred piskom Ob koncu tekmovanja je bila na sporedu še prav posebna štafeta, v kateri so lahko sodelovali starši in trenerji. Med 21 prijavljenimi štafetami je 3. mesto osvojila ena od štafet Neptuna: (z leve proti desni) Robert Kekec, Tim Poder-gajs Siussi, Sebastjan Jug, Matej Čretnik. 34 REPORTAŽA Pozdrav z vrta Citronkin čaj in pehtranova potica naše izletnice Ivanke za dobro jutro v vrtu zdravilnih zelišč v Žalcu Izletnice je pozdravila tudi direktorica NT&RC Anica Šrot Aužner, skupaj so prisluhnili razlagi mag. Nataše Ferant. Za vsako bolezen raste rož'ca. A previdnost ni nikoli odveč. Ljubitelji in varuhi narave na izletu V vrtu zdravilnih rastlin, na Celjski koči in Grmadi - Dan z Zelenim valom V poplavi kislih junijskih dni je bila minula sobota s soncem radodarna do štiridesetih ljubiteljev narave, ki jih je žreb v oddaji Zeleni val na radiu Celje izbral za tradicionalni izlet pod okriljem naše medijske hiše in sponzorjev, ki so nam ljubeznivo odprli vrata na zelene poljane. Tako smo bili tudi letos, na 14. izletu Zelenega vala (oddaja ima 19 let), že po tradiciji gostje Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu in tretjič na Celjski koči, kjer smo bili deležni gostoljubnosti in kulinaričnih dobrot iz njihove kuhinje. Iz Zelene doline pa so s slastnimi izdelki poskrbeli za kar nekaj zdravih zajtrkov za prihodnje dni. Vse to smo začinili še s ščepcem dobre volje, smeha in znanja o zdravilnih rastlinah in koristnimi nasveti zeliščark Fanike Burjan in Dragice Kerec. »Dan se ne bi mogel lepše končati,« so pozno popoldne na poti v dolino s prijaznim voznikom Romanom Zalo-karjem ocenjevali naši popotniki, ko je bilo na strehi avtobusa ZELENE DOLINE vrta, ki letos slavi štirideset let. Več kot 250 rastlin navdušuje obiskovalce in prav v tem času, pravi Ferantova, je vrt najlepši. Z zadovoljstvom je pripovedovala, da je prijateljica Zelenega vala že vse od prvih obiskov v vrtu. Obiskovalke so gostiteljico zasule z vrsto vprašanj o vzgoji zdravilnih rastlin v domačem vrtu. Izvedele so tudi, da v vrtu promo-virajo vsako leto drugo rastlino: tako je le- tos kralj sladki pelin, ki mu tudi pripisujejo mnoge koristne učinke. In prihodnje leto? Bomo prišli pogledat! Zelena karavana se je z vrta premaknila na livado pri Celjski koči. Po pokuši-ni tamkajšnjega čaja in kolačev iz domače peči pa smo šli s Faniko Burjan v gozd spoznavat planinsko cvetje v bližnji okolici. Še nekoliko više, do križa na Grmadi, se je tudi letos podala druščina Zelenega vala, ki si je nadela ime Grmadniki. S planinkama Ivanko Kolenc in Faniko Wiegele na čelu se je vrnila s pisanimi šopki cvetja. »Odlično!« so bili ob odhodu v dolino navdušeni izletniki, ko smo si mahali v slovo ... MATEJA PODJED Hudičev graben, kot se imenuje slastna jed iz loncev na Celjski koči, je izjemno teknil. mogoče slišati prve dežne kaplje. Sladki pelin je kralj vrta V vrtu v Žalcu sta nas tudi letos pričakali mag. Nataša Ferant in vrtnarka Ivica Zapušek, seveda ni smel manjkati tudi okusen citronkin čaj, zaščitni znak ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN 35 Obsotelje in Kozjansko Dobre prakse Kozjanskega parka Kozjanski park, eno naših najstarejših zavarovanih območij, obeležuje letos 35. obletnico delovanja. Park je najbolj znan po ohranjeni izjemni biotski raznovrstnosti in številnih dobrih parkovnih praksah. Ena od dobrih praks so naravoslovni tabori za otroke v času počitnic. Letos bodo izvedli tri in vsi so že polno zasedeni. Novost v letošnjem letu so dnevne delavnice za otroke, stare od 6 do 12 let. Prijave zanje so še možne. Namenjene so otrokom, ki jih zanima narava in ki radi ustvarjajo ter raziskujejo. Uveljavljeno je tudi Glasbeno poletje na gradu Podsreda, ki bo letos že 22. zapored. V letošnjem poletju bodo imeli pet glasbenih seminarjev, in sicer seminarje za trobento, flavto, klarinet, saksofon in violončelo. Umetniški vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda je že osmo leto zapored prof. Andrej Zupan. Seminarji na gradu Podsreda so edini tovrstni izobraževalni program na območju celotnega Kozjanskega, ki ponuja vrhunsko glasbeno izpopolnjevanje, saj potekajo pod mentorstvom mednarodno priznanih glasbenikov. Več informacij najdete na www. kozjanski-park.si. Anin festival v Rogaški Slatini Rogaška Slatina je edinstveno zdravilišče, ki je 400-letno tradicijo znanja in izkušenj združilo z duhom sodobnosti. Neprecenljivo bogastvo, edinstvenost in ponos Rogaške Slatine je donat Mg, z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda na svetu, ki se že vrsto let uporablja v zdravilne namene in je še danes glavni razlog, da je Rogaška Slatina že stoletja priljubljeno evropsko zdravilišče. Osrednji del Rogaške Slatine predstavlja zdraviliško jedro s promenadnim parkom, ki je zeleno srce zdravilišča. Nedaleč od zdraviliškega jedra je muzej Anin dvor, ki obiskovalca skozi prizmo preteklosti in sedanjosti Rogaške Slatine popelje med raznolike muzejske zbirke. Zdraviliški park Rogaška Slatina Obisk Rogaške Slatine je tudi izvrstna priložnost za ogled ročne izdelave pravega kristala v Steklarni Rogaška, k raznolikosti ponudbe pa prispevajo še druge edinstvene turistične znamenitosti: Orglarstvo Škrabl, Juneževa domačija, (Foto: Dean Dubokovič) paviljon kaktej, Turistična vodna pot Kostrivnica ... Več o omenjeni in ostali ponudbi najdete na www. turizem-rogaska.si. Letošnje poletje v Rogaški Slatini bo ponovno popestril Anin festival z glasbenimi dogodki na prostem med 19. julijem in 3. septembrom v Zdraviliškem parku. Zvrstilo se bo kar 44 koncertov raznolikih glasbenih zvrsti, kot so klasika, blues, tango, šanson, džez, etno, soul, klezmer, flamenko ... Več na www. anin-festival.si. Aqualuna vabi k poletnim užitkom Letošnje poletje bo v Občinah Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje zelo pestro. Obiščite katero od prireditev in se zabavajte na njih. Lahko pa izkoristite dan za skok v bazene Termalnega parka Aqualuna ali se odpeljete na izlet in si ogledate katero od atrakcij turističnega območja. n ж A Šmarska Kalvarija ^ (Foto: Nataša Müller) Poletni četrtkovi večeri Po slovesnem odprtju stalne postavitve zbirke 43 lesenih plastik iz kapel šmarske Kalvarije se v Muzeju baroka Šmarje pri Jelšah pripravljajo na pestro poletno dogajanje. Julija in avgusta se bodo zvrstili Poletni četrtkovi večeri v muzejskem atriju. Uvod v poletje bo pripadel Festivalu Pranger z večernim branjem poezije, ki sicer ne bo v četrtek, ampak v petek, 1. julija. Na prvi julijski četrtkov večer bo v atriju muzeja odmevala pesem malih vokalnih zasedb. Pop Rok že tretje leto zapored pripravlja domača vokalna skupina Amadeus. Dva večera bosta namenjena poletnemu kinu, v goste bodo prišli tudi tamburaši iz Rogatca, skupina Sled iz Kostrivnice in Pega-zove muze. Na zadnji četrtkov počitniški večer bo v muzejskem atriju gostoval Samo Ivačič jazz trio, za pravo kavarniški vzdušje pa bo zadišalo tudi po kavi. O podrobnostih bodo pisali na FB-profilu Muzeja baroka in na spletni strani Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Že tradicionalno bodo v cerkvi sv. Roka nad Šmarjem koncerti klasične glasbe v sklopu Rokovega poletja 2016. Tudi tega organizira Muzej baroka. Prvi koncert Z mladimi klasiki v Rokovo poletje bo v nedeljo, 3. julija, ob 18. uri, ko bodo nastopili Dejan Kušer s harmoniko, Tomaž Zevnik s klarinetom in Aleksander Jovetić z violino. Pravi glasbeni spektakel se obeta 20. julija, ko bo v cerkvi sv. Roka nastopil Zagrebški komorni orkester s solistom. Konec avgusta bo gostovala Tanja Vogrin z baročno harfo, letošnje Rokovo poletje pa bo sklenila domačinka flavtistka Urška Hrovat. (m V ' Poletna muzejska noč Letošnja Poletna muzejska noč na dvorcu Strmol Rogatec bo to soboto, 18. junija, ob 18. uri postregla z odprtjem razstave Tradicionalna arhitektura Hrvaškega Zagorja Muzeja Staro selo Ku-mrovec in z glasbeno-lirično pravljico Kje je moj dom, ki jo bosta predstavili Urška in Irena Roškar. Nato bo sledilo srečanje folklornih skupin iz Pregrade, Kumrovca, s Ptuja, iz Stoperc, Kozjega in Rogatca. Srečanje z naslovom Po poteh ljudskih plesov in pripovedk ob slovensko-hrvaški meji bodo povezovale pripovedovalke Metka Kodrič, Gusta Grobin in Majda Prevoršek. Dvorec Str-mol si bo mogoče ogledati v spremstvu Jožefa II. Z vlakom v Rogatkovo deželo se lahko iz Celja odpravite vsako soboto. Vsa doživetja in znamenitosti so dosegljive peš, saj je med železniško postajo Rogatec in Muzejem na prostem Rogatec le 1,5 km. Ogledate si lahko srednjeveški trg in baročno cerkev, dvorec Strmol z rokodelskim in konjeniškim centrom in Muzej na prostem Rogatec. V programih sobotnih delavnic Okusimo dediščino lahko pečete kruh v muzejski črni kuhinji ali gledate pod prste spretnemu kovaču, prisluhnete čebelarju o življenju v čebelji družini in si naredite svečko iz voska ... Razpored delavnic je objavljen na www.ro-gatec.si. S škratkom Rogatkom, ki vodi s pomočjo kataloga, pa lahko odkrivate muzej, rešujete uganke, se igrate stare igre, se oblečete v stara otroška oblačila . Simona Brglez, Novi tednik in Radio Celje, Nives Brezovnik, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, Saša Kopinč, direktor Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina, Teo Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka, Boštjan Misja, Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ, Vlasta Kramperšek Šuc, Muzej baroka in Tic Šmarje pri Jelšah so se zbrali ob prestolu carjeviču, na katerem vsako leto sedi najbolj skrben gospodar visokodebelnega travniškega sadovnjaka. Jožef II. na dvorcu Strmol www.turizem-podcetrtek.si TURIZEM PODČETRTEK 36 FOTOREPORTAŽA Sobotno dogajanje je oživilo ulice in trge v Celju - Predstavili smo našo akcijo Naroči in odpelji Prireditev Dobimo se v mestu v organizaciji Zavoda Celeia Celje ima že nekajletno tradicijo. Namenjena je vsem generacijam, ki se lahko družijo na različnih predstavitvah, ob nastopih, na delavnicah in animacijah. Vse se dogaja v starem mestnem jedru, kamor želi organizator pritegniti čim več obiskovalcev, da bi mestne ulice in trge napolnili z novo energijo. Tokrat je izbral sobotno dopoldne, ko je v mestu že sicer več ljudi kot ostale dni. Vremenska napoved je bila sicer nekoliko zaskrbljujoča in zato ni bilo napovedane Odprte kuhne. Kljub temu obiskovalcev ni manjkalo in so napolnili zlasti osrednje prizorišče na zvezdi, kjer so folklorne skupine predstavljale ljudsko izročilo in kjer je bilo ob Glavnem trgu tudi največ nastopajočih, med drugim je tudi naša medijska hiša pripravila predstavitev akcije Naroči in odpelji ter na ogled postavila vabljivo nagrado - avtomobil Toyota Aygo. Sicer pa so si organizatorji tokrat zamislili, da bi oživili celjske trge, zato so na njih pri- pravili del dogajanja. Na Glavnem trgu so lahko obiskovalci izbirali med animacijami in delavnicami ter spretnostnim poligonom, kjer so uživali najmlajši, na Trgu celjskih knezov so se predstavila nekatera društva, na trgu pred Metropolom so peli zbori in na It. Krekovem trgu plesale otroške plesne skupine. Med drugim so svoje delo predstavili gasilci in vojaki, mavrični sprehod z dežniki pa je pomenil zaključek skupnega ustvarjanja zaposlenih, učencev OŠ Lava in likovne skupine Prijatelji. Podeželje se je tokrat v mestu predstavilo z različnimi domačimi dobrotami in opozorilo tudi na drugačne načine kmetovanja, kakršen je na primer biodinamika. Otrokom ni bilo dolgčas, saj so se vrstile animacije in ustvarjalne delavnice. Nekatere pa so bolj razveselile preizkušnje na predstavitvi vojske in poklicnih gasilcev. Sobotno dopoldne je obarvala mavrična povorka ročno poslikanih dežnikov. Svojo ustvarjalnost so predstavili učenci in zaposleni v Osnovni šoli Lava ob sodelovanju likovne skupine Prijatelji. Dobili smo se v mestu Živahno dogajanje so dopolnjevale stojnice Podeželja v mestu, čeprav je bilo vmes nekaj ponudbe, ki je na takšni predstavitvi domačih dobrot ne pričakujemo (nakit). Nekateri so pogrešali več dogajanja na trgih, za druge je bilo preveč dogodkov na en dan. Je pa vedno prijetno, kadar mesto ne sameva in se vanj zgrnejo meščani in okoličani. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Naš modri dirkač toyota aygo je imel posebno mesto na celjski zvezdi, zato ne preseneča, da je pritegnil veliko zanimanja, česar je bila ekipa iz NT&RC zelo vesela. Na odru na Krekovem trgu so mladi plesalci predstavili svojo ustvarjalnost. Nastopili so člani Plesnega foruma Celje, Baletne šole Tamare Divjak in KUD Igen (na sliki). Če imate radi ljudsko izročilo in ples, zagotovo niste zamudili nastopa KUD Šmartno v Rožni dolini, ki se je predstavilo z venčkom štajerskih plesov in plesov z Goričkega v koreografiji Jožeta Grmeka. Za njim so se predstavili če člani Celjske folklorne skupine. NAROČI IN ODPELJI 37 >*r ___ - - - • : na obisku ... ... pri Dušanu Kondi Na meji so nas prijazni, a strogi bosanski cariniki zavrnili in nas napotili nazaj domov. Za naštevanje podrobnosti bi zmanjkalo prostora. Zaplet smo uredili na poseben, lahko bi rekli tudi >balkanski< način. Po enournem prepričevanju in prošnjah smo postali celo prijatelji. Kupili smo zeleno karto in še kaj ter pravočasno prispeli na prizorišče SP na reki Vrbas.« Konda, predsednik kajakaškega kluba, že lep čas raje uživa med vožnjo na zadnjem sedežu kot za volanom: »To so redki trenutki za počitek in s pridom jih izkoristim. Sin Nejc je polnoleten in z veseljem mu često prepustim krmiljenje.« Dodal je: »Le nekajkrat v življenju sem bil vinjen, kajti pijem predvsem brezalkoholne pijače. Ko sedem za volan, nimam v sebi niti trohice alkohola!« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sodobnih vesel ne more zlomiti niti Dušan Konda: »Moj oče je bil specialist za zaščito vesel. Kljub temu sem katero zlomil med veslanjem. Novejša so iz trdnejših materialov, stanejo tudi štiristo evrov.« »Zelo srčkan. Majhen in lep!« To so bile prve besede Dušana Konde, ko je na Špici izstopil iz »modre strele«. »Toyota je dobra japonska znamka. Avto je super, prva liga. Krasna nagrada, zelo srečen bo tisti, ki jo bo dobil,« je še dodal »šef Špice«, dolgoletni bralec Novega tednika in poslušalec Radia Celje. Pred skoraj štiridesetimi leti se je zaljubil v kajaka-štvo. Rad je igral nogomet, še raje je imel vlogo rokometnega vratarja. Bil je prvi mladinski in članski jugoslovanski reprezentant v spustu iz celjskega kluba. Vsak dan, tudi med ledom, je veslal do Laškega in nazaj. Po služenju vojaškega roka je zmagal na mednarodni tekmi v Zagrebu, potem je njegovo kariero zaustavila poškodba hrbtenice. »Seveda rad pritisnem na plin. Najvišje kazni sem plačeval zaradi previsoke hitrosti. To je bilo v času gradnje čolnarne, ko sem iz službe hitel sem ter tja in nato na Špico. V zadnjih letih sem se popolnoma umiril, prometne nesreče še nisem imel,« pravi Konda. Pred celjsko tekmo je bil na sve- tovnem prvenstvu v Banja-luki. »V klubu imamo dva kombija, novejši je star približno leto. V časovni stiski smo ga pozabili registrirati. Kot da sta proizvajalca avtomobilov in vesel skupno načrtovala barvno zasnovo. novi tednik Zakaj Novi tednik? -najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji -poglobljene teme -odlični intervjuji -nepozabne reportaže Ker je prvi v regiji! Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016! Ime in priimek: Naslov: Telefon E-pošta: V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si. sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica Žrebanje bo 17.9.2016 Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje 38 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje »Furmanstvo« na Konjiškem »Furmanstvo« je bilo na Konjiškem precej razširjeno, kar je zagotovo povezano s tem, da so bile Konjice naselbina ob križišču pomembnih prometnih poti. Potreba po preživljanju družin z veliko otroki je mnoge kmete prisilila, da so se poleg tega, da so delali na kmetiji, ukvarjali še s »furmanstvom«. »Furmani« so bili torej poseben sloj prebivalstva, ki je izhajal iz kmečkega okolja. Nekateri so se celo leto ukvarjali s prevažanjem tovora, medtem ko so ostali člani družine delali na kmetiji. Drugi so se s »furmanstvom« ukvarjali le občasno, da so zaslužili dodaten denar, ki ga na kmetiji niso mogli. Ker je bilo na širšem konjiškem območju mnogo »furmanov« in ker so imeli na voljo ugodno obcestno lego, so se nekatere družine ukvarjale s krčmarjenjem. Pogostokrat ni šlo za gostilne v pravem pomenu besede. Na takšnih obcestnih kmetijah so se »furmani« ustavili, da so napojili in nahranili konje ter se tudi sami okrepčali s hrano in z vinom. Tako so si kmetje prislužili dodaten denar. Da je bilo na Konjiškem že od nekdaj veliko »furmanov«, dokazuje tudi rodbinsko ime »Furman«, ki je na tem območju precej pogosto. »Furmani« »Furmani« so se ukvarjali s prevozništvom. Na Konjiškem je prevladovalo t. i. kmečko »furmanstvo«. Ponavadi so to bili kmetje, ki so s tem zaslužili dodaten denar za družino. »Furman« ni mogel postati vsak, saj je moral imeti vsaj dva konja. Poleg tega je bilo Družina »furmana« Antona Hlasteca leta 1947 treba imeti opremo. Nekateri so vozili tudi z voli, saj si konjev niso mogli privoščiti. Po drugi svetovni vojni so konjiški »furmani« na Konjiški gori in po Pohorju vozili predvsem les za Gozdno gospodarstvo Slovenske Konjice. S Pohorja so prevažali granitne kocke do železnice v Slovenski Bistrici. Prevažali so tudi kamenje s Cezlaka na železnico v Poljčane. Vozovi »Furmani« so po drugi svetovni vojni tovore še vedno prevažali z lesenimi vozovi, imenovanimi lojtrniki. Slednje najdemo že v Valvasorjevem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. Pozimi so za prevoz lesa po gozdnih poteh namesto vozov uporabljali velike vprežene sani in t. i. »poke«. Sani so bile zelo težko vodljive, zavirali so jih s t. i. »rajsketnami«. »Poki« so bili gibljivi, zato so z njimi lažje zavijali. Razlika med sanmi in »pokom« je bila tudi v tem, da so v slednjega vpregli samo enega konja. »Pok« za vleko lesa V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so lojtrnike skoraj povsem zamenjali t. i. »gumiradli«. To so bili vozovi, ki so namesto lesenih koles imeli avtomobilske gume. Tako so začele strojne konjske moči izpodrivati konje, saj je sčasoma tudi konjsko vleko zamenjal traktor. ANA MILICEVIC, Splošna knjižnica Slovenske Konjice Ml SMO TOYOTA HIBRIDNA DRUŽINA Z VEČ KOT 8 MILIJONI ZADOVOUNIH VOZNIKOV TOYOTA ALU/AYS A BETTER U/AY » Pridkuäl se nam! Povprečna poraba goriva za vozila Toyota hibrid: od 3,0 do 5,0 l/100km in emisije CO2: od 70 do 116 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije N0x: od 0,0058 do 0,0162 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2, s ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. "Toyotina eko subvencija velja za: Yaris hibrid model do 2.600 € splošne subvencije in dodatnih 300 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem; za Auris hibrid HB in TS do 2.500 € splošne subvencije in dodatnih 1.000 €pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem; za Prius do 1.800 Csplošne subvencije in dodatnih 500 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem in za RAV 4 do 2.000 Csplošne subvencije in dodatnih 500 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem. Več na www.toyota.si. BRALCI POROČEVALCI 39 Obiskali partizanske grobove Letos mineva 71 let od konca druge svetovne vojne. Kljub vedno večji časovni odmaknjenosti ne smemo nikakor pozabiti na ta boleč spomin. Bilo je preveč gorja okupatorja nad našim narodom. To je med drugim zelo občutila Ocvirkova družina iz Kompol. Izgubila je štiri družinske člane. Pred njeno domačijo je v njihov spomin izjemno lepo urejen spomenik in vsako leto se pred njim zbere vedno več praporščakov in obiskovalcev. Njihovim prijaznim po- sprejem. Člani borčevske, tomcem se iskreno zahvalju- veteranske in častniške or-jemo za vsakoletni prisrčen ganizacije občine Štore smo letos obiskali tudi partizanske grobove na Javorniku nad Štorami in Svetini. Smo ena od slovenskih občin, ki imamo iz tega obdobja pokopanega vojaka ruske Rdeče armade. Vsako leto nas s svojim obiskom počastijo predstavniki veleposlaništva Ruske federacije iz Ljubljane. Skupaj položimo cvetje na grob neznanega vojaka. Letos smo se na svetinskem pokopališču poklonili tudi veliki glasbeni legendi in Petdesetletnica mature Konec maja so se dijaki 4.b-razreda celjske gimnazije, kamor so hodili v letih 1962-1966, odpravili na izlet v Prlekijo. Tako so obeležili 50-letnico opravljene mature na gimnaziji Karla Destovnika - Kajuha v Celju. Takrat jih je maturiralo 28. Štirje žal niso več med njimi. Ostali pa se z redkimi izjemami vsako leto srečujejo vsaj dvakrat - spomladi na izletu in jeseni na večerji v že tradicionalnem lokalu. Tokrat so se napotili v Prlekijo. Med potjo so si ogledali bistriški grad in zbirke v njem. Spoznali so delo izumitelja Janeza Puha v njegovem rojstnem kraju Sakušaku v Slovenskih goricah. Izlet so končali v Raz-križju. Po druženju v Ljutomeru so zadovoljno ugotavljali, da so kljub visokem jubileju še vedno »kaveljci in korenine«. MB Udeleženci izleta ob 50-letnici mature pred muzejem Janeza Puha ljudskemu godcu Ivanu Ula-gi - Vrhovskemu Anzeku. Med vojno je bil med drugim kapelnik partizanske godbe. Vsekakor si zasluži naš poklon. Bomo pa letos počastili še en visok in zelo pomemben jubilej, in sicer 20. julija 75. obletnico ustanovitve I. celjske partizanske čete. Prijazen domačin Ivan Pavlič je dal na voljo del svojega zemljišča za postavitev novega spomenika in tudi pri njem smo vedno iskreno dobrodošli. Ponosni smo, da je z nami ob takšnih svečanostih vedno prisoten tudi častni vod Slovenske vojske. SREČKO KRIŽANEC Pobuda za zdravo prehranjevanje učencev Pred prvomajskimi počitnicami smo se vključili v projekt brezmesnih prehranjevalnih dni. Že zdaj se ob petkih prehranjujemo brezmesno, v jedilnik pa vključujemo lokalno sadje in zelenjavo. Cel teden smo fotografirali kosila in jih ovrednotili: meso - 0 točk, piščanec - 1 točka, riba - 2 točki, lokalna hrana - 2 točki, organsko pridelana hrana - 2 točki, zelenjava - 4 točke (če je vsaj pol krožnika sestavljenega iz zelenjave), vegansko - 6 točk. Tokrat smo zbrali 25 točk. Prispevek smo objavili na spletu: info@enoprogramme.org. Kampanjo Brezmesni petek sta lansirala Paul in Stella McCartney leta 2009. Gre za neprofitno kampanjo, ki ozavešča ljudi o tem, kako škodljiv je vpliv uživanja mesa na okolje, opogumlja, da se aktivneje vključimo v zmanjševanje vpliva podnebnih sprememb, varujemo dragocene naravne vire in izboljšamo svoje zdravje tako, da vsaj enkrat tedensko ne jemo mesa. Nas boste posnemali tudi vi? ADRIJANA MLINARIČ, mentorica projekta Eno tree planting OŠ Frana Kranjca Celje m CINKARNA www.cinkarna.si 40 BRALCI POROČEVALCI Naj pesem pove 2016 Na mednarodnem namiznoteniškem tekmovanju za športnike invalide so v Laškem na pomoč organizatorjem tudi letos priskočili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠC Celje. Kar 315 športnikov iz 43 držav se je od srede, 4., do sobote, 7. maja, pomerilo na 13. turnirju Thermana open v namiznem tenisu za športnike invalide. Vabilu Zveze za šport invalidov Slovenije, da bi na turnirju sodelovali kot pobiralci žogic, so se velikodušno odzvali tudi dijaki srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Celja. Vse štiri popoldneve je od 13. do 20. ure prostovoljno sodelovalo več kot 50 dijakov. Srednješolci so bili vidno presenečeni nad športniki invalidi, ki z igro tudi brez nog ali rok ter z različnimi telesnimi ovirami dokazujejo, da so ovire le v glavah in da je najpomembnejša volja. Dijaki, ki so bili zelo presenečeni, ko so videli, kaj zmorejo športniki invalidi vsak s svojo hibo, a z močno voljo, so se odločili pomagati organizatorjem tovrstnega tekmovanja tudi prihodnje leto. Šola sodelovanje, kjer se dijaki srečajo s širino, z drugim pogledom na življenje in kjer dijaki osebnostno zorijo in rastejo, zelo podpira in je zelo vesela, da so dijaki pripravljeni prostovoljno sodelovati. Med drugim bo Slovenija v Laškem prihodnje leto gostila tudi evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za športnike invalide. In dijaki SŠGVO bodo kot pobiralci žogic zagotovo tam! IP V petek, 15. maja, je bila v športni dvorani OŠ Prebold prireditev ob zaključku pesniškega natečaja Naj pesem pove. Natečaja se udeležujejo mladi pesniki osnovnih šol celjske regije, organizira pa ga aktiv slove-nistk OŠ Prebold. Posebnost tega natečaja je, da na njem ni zmagovalca ali nagrajenca, ampak so v knjižici, ki izide vsako leto, objavljene skoraj vse poslane pesmi. Nastala je zbirka o naravi, o tej presneti šoli, o mladih upornikih, o ljubezni in življenju. V njej so objavljeni tudi grafiti. Svojo poezijo so pred občinstvom (na željo organizatorja) predstavili naši učenci Iza Zorenč, Vanesa Stanko, Aljaž Jelen, Marcel Semprimožnik in Simon Zajec. Na natečaju so iz naše šole sodelovali še Vesna Kralj, Valerija Slakan, Zala Lukman, Ana Mešič, Špela Marko, Iza Kvas, Janina Kvas, Zala Lukman, Julijan Hrastnik, Anja Strožič, Nejc Zorenč s 4 Grafiti, pod mentorstvom Silve Rizmal, Stanke Tominšek Kužnik, Branka Šketa, Polone Učakar, Darje Savinek in Simone Jan. Gostja prireditve je bila Barbara Grego-rič Gorenc, ki je predstavila svoje pesmi in povedala nekaj zanimivosti o svojem življenju. Na koncu je izžrebala še pet nagrajencev, ki so dobili njeno pesniško zbirko z avtogramom. Na prireditvi so z glasbenimi in s plesnimi točkami nastopali še učenci OŠ Prebold in Glasbene šole Rista Savina Žalec. Po prireditvi smo se še posladkali s krofi, z jagodami in s sokom. Prireditev nama je bila zelo všeč. Iza Zorenč in Vanesa Stanko, 4. C, POŠ Tabor DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Ooooo, hvala, uuuu, hvala! V zadnji oddaji Do polnega vozička brez mošnjička, v kateri ste lahko nakupovali bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje, je telefon zazvonil pri naši naročnici in redni nakupovalki v Planetu Tuš Celje Dragici Krajcar iz Škofje vasi. »Ooooo, hvala,« se je najprej zahvalila voditeljici Neni Lužar in tonskemu mojstru Mitji Tatareviču, ki sta jo izžrebala. Po nakupu pa si je tudi ekipa v Planetu Tuš prislužila zahvalo. Tonska mojstra Aljoša Bončina in Bojan Pišek, Matija Vedenik iz marketinga Planeta Tuš in voditeljica Simona Brglez so tokratni tek začeli pri sladkorju. Kljub temu da Dragica ni imela nakupovalnega seznama, se je več kot dobro znašla in v vozičku je pristal najprej sladkor, bel in rjav, nato smo tekli do suhome-snatih izdelkov, kjer si je dala duška, potem do govedine in končali pri olju ter testeninah. Vmes se je znašlo še nekaj zamrznjenih jedi. Žal tokrat nismo imeli sreče z »jackpotom« ali dodatno minuto, naključna nakupovalka v Planetu Tuš je namreč izžrebala prazno kuverto. Kljub vsemu je Dragica že takoj, ko je slišala znesek 157,78 evra, ter še enkrat, ko je voziček videla, rekla: »Uuuu, hvala!« Včeraj smo tekli še dobrodelno, več o tem boste lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika. Foto: GrupA BRALCI POROČEVALCI 41 Parada učenja v Žalcu V sredo, 18. maja, je bila na Podeželski tržnici v Žalcu tradicionalna prireditev Parada učenja, ki jo je v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja pripravila Upi - ljudska univerza Žalec skupaj z več kot 70 različnimi izvajalci. Prebivalcem in obiskovalcem so se na stojnicah, v delavnicah in spremljajočem kulturnem programu predstavili vrtci, šole, zavodi, društva, posamezniki in drugi, ki želijo opozoriti na pomen vseživljenjskega učenja. Prireditev so slovesno otvorili župan Občine Žalec Janko Kos, direktor Andragoškega centra Slovenije Andrej So-tošek, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Žalec Marko Repnik in direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih. Na prireditvi se je med drugimi predstavilo tudi Kulturno društvo Smeško, skupaj s kreativno zeliščarko Kato La-štro in Društvom prijateljev mladine Levi breg - Velenje. Predstavili so projekt Zelena pismenost, v katerem sta nastali dve slikanici za izboljšanje bralne pismenosti otrok s pomočjo spoznavanja zelišč. V nastajanju je že tretja slikanica, ki bo predstavila legendo o zeliščarki Kunigundi. Na podlagi vseh treh slikanic bo nastala tudi lutkovna predstava. Obiskovalci različnih starosti so si na ustvarjalni delavnici izdelali ploščice iz slanega testa, v katere so vtisnili poljubna zelišča. Lahko so se tudi preizkusili v animaciji muppet in ročnih lutk. Najbolj pogumni so bili mladi gasilci, udeleženke tečaja slovenščine za tujce ter direktorica in zaposlene na UPI - ljudski univerzi Žalec. Slednje so za vse obiskovalce odigrale znani prizor iz pravljice o Rdeči kapici. Tako kot vse dosedanje je tudi to prireditev odlično izpeljal kolektiv UPI Žalec. KD Smeško in Kata Laštro smo se na prireditvi dobro počutili in se je bomo z veseljem udeležili prireditve tudi naslednje leto. DAMIR KOLARIC Prizor iz pravljice o Rdeči kapici so odigrale zaposlene na UPI - ljudski univerzi Žalec. Ekipa celjskih balinarjev Srebro in bron Celjankam Športna zveza gluhih in naglušnih Slovenije je v sodelovanju z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče organizirala državno prvenstvo gluhih v balinanju - posamezno v Športni dvorani Balinček v Rogaški Slatini. Tekmovalce so pozdravili Anton Petrič, delegat Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Boris Fuhrer, podžupan Občine Rogaška Slatina, in Jože Verk, sodnik, ki jim je razložil potek tekmovanja. Med osmimi društvi je tekmovalo tudi DGN Celje, ki so ga zastopali Tine Golob, Miran Kolar, Ljudmila Veber, Andreja Ukmar in Iva Pajtler. Državni prvak v moški skupini je postal Vinko Kalizan iz MDG Ljubljana. V ženski skupini je bilo zelo napeto do zadnjega trenutka. Tako je državna prvakinja postala Amalija Brumen iz DGN Ljubljana, Veselile so se tudi Celjanke, saj so osvojile drugo in tretje mesto. Srebrno medaljo je osvojila Iva Pajtler in bronasto Andreja Ukmar. Medalje je podelil Anton Petrič. Udeleženci so se zahvalili gostitelju Balinarskemu športnemu društvu Rogaška Crystal za gostoljubje, ki so ga bili deležni med tekmovanjem. MILENKA BLAŽEVIC Obiskali smo Indijo Dežela popolnih nasprotij in presenečenj. Naravne in kulturne lepote na eni ter umazana mesta in trušč na drugi strani. Indija in Indijci so za tujce pravi kulturni šok. V to zanimivo deželo smo se v Pegazovem domu v Rogaški Slatini s pomočjo slike in besede odpravili z Nino in s Tamaro Mijošek. Izvedeli smo, da je Indija po številu prebivalcev druga najbolj poseljena država na svetu. Indijci so prijazni, toda večinoma revni. Ženske imajo malo pravic, vse poročene na čelu krasi rdeča pika. Delavci so za svoje delo slabo plačani. Za primerjavo: delavec v Indiji za uro dela v McDonalds'u zasluži le 30 centov, Američan za enako delo pa kar 7 evrov. So zelo družabni, posebno atrakcijo zanje predstavljajo svetlolase belke, s katerimi se vsi želijo fotografirati. Stanovalci so se nasmejali ob dejstvu, da so krave »svete živali« in jim je zato dovoljen dostop povsod. Posebno doživetje za turiste je tudi jezdenje slonov. Pravo nasprotje so živahna mesta, divji promet po levi strani, hupanje je neizbežno. Udeleženke prometa so tudi krave in rikše - tipična azijska vozila, ki jih poganja človek. Indijci v prehrani uporabljajo veliko začimb, njihovo osnovno živilo so riž in zelenjavne omake - kariji. Nekaj indijske kulinarike smo lahko tudi okusili. Nina in Tamara sta nam pripravili pravi indijski čaj z dodatkom začimb in s kančkom medu in mleka. Vsem je bolj teknil osvežujoč napitek, imenovan lasi, ki vsebuje mango ali banano, svež jogurt in začimbo kardamom. »Naš je boljši, kot je ta palačinka,« je pokomentiral stanovalec Mirko, ko je poskusil indijski nekvašen kruh naan. Indija je doživetje prav posebne vrste in delček smo je doživeli tudi mi. IRENA STRAŠEK, vodja ZNO / C ARG LASS Avtosteklo, d. o. o., Poslovalnica Celje Mariborska cesta 166 3000 Celje, Slovenija Brezplačna telefonska številka 080 35 14 info@carglass.si www.carglass.si fet .»Sij, mce Best of Belron ponovno navdušil Serviserji iz 26 različnih držav so se 17. in 18. maja v Lizboni srečali na dogodku Best of Belron 2016. Najboljše serviserje na svetu smo spremljali najprej pri menjavi zadnjega stekla in popravilu vetrobranskega, naslednji dan pa tudi pri menjavi vetrobranskega stekla in ponovnem kalibriranju sistemov ADAS (radarji, kamere in senzorji), ki so nameščeni v njem. Ta postopek, razvit znotraj koncerna Belron, ki je del procesa menjave vetrobranskega stekla v novejših avtomobilih z varnostnimi sistemi, smo letos na Best of Belron videli premierno. Sodniki so s strogimi kriteriji poleg dela ocenjevali tudi čistost delovnega prostora med servisom in po njem, organizacijo orodja in materialov ter komunikacijo s strankami. Po suvereno opravljenih nalogah našega Teodorja Graja iz murskosoboške poslovalnice lahko vsi prisotni sporočimo, da smo ponosni na način, na katerega nas je predstavljal. Sodnike pa je tokrat najbolj prepričal Gary Riebesehl iz ameriškega podjetja Safelite. Vsesplošna kakovost znanja in spretnosti so rezultat dolgoletnih raziskav in inoviranja znotraj skupine Belron tako na področju razvoja novih in obstoječih orodij in materialov kot na področju izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih. Nedavno je certifikat IMI (Institute for Motor Industry), ki ga podarja neodvisna organizacija ATA iz Anglije, prejel tudi Carglass Slovenija, saj so pri pregledu procesa ugotovili, da servis izvaja po najvišjih standardih kakovosti in varnosti. Med dogodkom, ki je na sporedu vsaki dve leti, smo spoznavali tudi, kako pomemben vpliv bodo na vožnjo in avtomobilistično industrijo imele digitalne tehnologije prihodnosti. Tokrat so nam predavali tudi predstavniki pomembnih vodilnih podjetij, kot so Tesla Motors, Bosch in Google. Lahko zaključimo, da je bil letošnji Best of Belron eden najboljših, če ne celo najboljši. Tako glede organizacije, kakovosti dela, ki so jo pokazali serviserji, in števila gostov iz vsega sveta. Ponosni smo, da smo ponovno pokazali, da je majhna Slovenija še kako velika v skupini Belron in se lahko kosa z največjimi državami na svetu. 42 VRTNARIMO \Srtna>rke> Visoka greda po moje Visoke grede so trenutno najbolj priljubljena vrtič-karska zadeva. Kdorkoli želi vsaj malce biti »in«, je svoj vrt razširil s pomočjo lesenih ograd. Seveda so moje oči takoj opazile ta trendovski element in ožjim članom sem potožila, da bi to tudi imela. A ker sem ljubiteljica lepega in raje nimam nič, kot da bi imela kar nekaj napol, moji idealni projekti včasih dlje časa stojijo. In se kuhajo v moji glavi z malce jeze, ker le zakaj se moj mož ne loti dela. A ker je potrpežljivost mati modrosti, je pametno počakati in globoko dihati. Včasih se stvari same zložijo. Najprej sem za gredo, ki je sploh še ni bilo, kupila dve različni sadiki mete. Z okusom čokolade in ingver-ja. Pustila sem ju v kleti, da sem razmišljala, kam ju bom dala. Ko sem nekaj dni zatem slučajno stopila v klet in ju našla popolnoma uveli ter se ob tem zaletela še v sivo gajbico, pretekli propadli projekt okrasnega lonca, sem si rekla: »Dovolj je!« Prosto sobotno popoldne sem namenila izdelavi »visoke grede po moje«. Hči je opazila, daje moja delovna vnema nalezljiva, zato se je prijazno ponudila, da mi bo pomagala pri projektu. Bolje to kot učenje. Vzeli sva samokolnico in se sprehodili do bližnjega gozda, kjer je na posebnem mestu najboljša zemlja. S škornji na nogah in z rokavicami na rokah sva bili videti kot dekleti, ki jima poti res ne sme nič prekrižati. Obrali sva nekaj bukovih vej, presejali zemljo in se odpeljali nazaj proti domu. Doma sva gajbico obložili z vejami, da bi čim bolje zadrževale zemljo. Nato sva spodaj naložili še nekaj suhih vej, nanje dali malce slabšo zemljo in na vrh presajeno dobro pognojeno zemljo. Nato sem v prvo gajbico zasadila eno od met. Zasaditev je bila videti res odlično. Zeleno-rumena meta v sivi gajbici in črni zemlji. Idilično. Dokler ponoči ni zelo deževalo in je precej zemlje odneslo z »grede po moje«. Moj žalosten obraz je prisilil moža, da je ostal tiho in me potolažil, da je gredica videti krasna in da se bo zemlja polegla. Meta pa se bo tudi kmalu razle-gla in da bo nastal en lep kmečki element, o čemer pa tako rada sanjam. Lepa zasaditev tudi na grobu O tem, kaj boste izbrali za nasad, se odločite glede na to, kako pogosto boste lahko zanj skrbeli Medtem ko letošnja poletna zasaditev na balkonih in oknih že bujno raste in cveti, poskrbimo še za lepo zasaditev na grobovih, za katere skrbimo. Če je nasad bolj oddaljen in bomo na grob zahajali redkeje, Aljoša Naglic iz Vrtnarstva Naglic na Ljubečni svetuje zasaditev najmanj zahtevnih ali nezahtevnih rastlin. Le če nam čas dopušča in imamo možnost, da se bomo ob nasadu mudili pogosteje, se odločajmo tudi za srednje zahtevne ali zahtevne rastline. Sadike ob sajenju pognoji-mo z založnim gnojilom. Če se za takšen način gnojenja ne odločimo, moramo gnojiti sproti. »Vsaj enkrat mesečno gnojimo s tekočimi gnojili ali z gnojili v prahu. Slednja so boljša, ker so bolj koncentrirana, njihova poraba je manjša in s tem tudi strošek,« pravi Aljoša Naglič in opozarja, da je pred gnojenjem treba rastline dobro zaliti. »Gnojimo vedno dobro zalite rastline, na primer po dežju, vsaj dve uri po zali- Sivka, ki jo vse raje zasajamo v domačih gredah, se dobro obnese tudi na grobu. vanju ali celo raje naslednji dan. Če gnojimo žejne rastli- Begonia semperflorens (domača imena: človeško življenje, Adam in Eva.trseki), pokrovna rastlina je Sedum album (homuljica) Hebe (trajnica). Begonia semperflorens, Cuphea (japonska mirta) Setveni koledar rad io cel je Čas za presajanje je do 20. ob 20. uri. ) 16. ČE korenina do 10. ure, od 11. ure cvet 17. PE cvet 18. SO list 19. NE list 20. PO list do 11. ure, od 12. ure plod 21. TO plod 22. SR plod do 19. ure, — Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ne, lahko pride do ož-iga listov in propada cvetov oziroma cvetnih nastavkov. Propade lahko cela rastlina.« Ob rednem gnojenju rastline ne bodo zgolj obilneje cvetele, ampak bodo tudi bolj odporne na stres in bolezni. Upoštevajmo vrtnarjev nasvet Ob sajenju upoštevajmo takšno sadilno razdaljo, kakršno nam priporoči vrtnar. »Pregosta zasaditev pomeni več možnosti za nastanek in razvoj bolezni, rastline pa se zaradi tega >izdolžujejo<. Če rastlina ne more rasti v širino, potem raste v višino,« opozarja Naglič. Zalivajmo redko, a takrat obilneje. »Rastline izdatno zalijemo, tako da se zemlja namoči v globino, nato izsušujemo in s tem prisilimo korenine, da iščejo vodo globlje v zemlji, kjer je bolj stalna vlaga. Če zalivamo prepogosto, se korenine >razvadijo< in ostanejo bolj na površju. Tam jih ob obilici sonca, ki zemljo izsuši, suša lahko bolj prizadene.« Stalna skrb Aljoša Naglič svetuje redno obiranje odcvetelih cvetov: »Tako bodo rastline hitreje oblikovale nove cvetne nastavke in bodo tudi obilneje cvetele. Hkrati s tem preprečimo morebiten nastanek plesni ali gnitja, če je več dežja ali če je močnejša zračna vlaga.« Tudi nasad na grobu ni varen pred škodljivci. Najpogosteje se pojavljajo strune, miši, polži, srne in gosenice. Zato bodimo pozorni, kaj se dogaja z rastlinami, ki smo jih zasadili, in pravočasno ukrepajmo. MRL, foto: GrupA Hebe »Emeralg Gern« (trajnica) Rastline, primerne za zasaditev na grobu: • najmanj zahtevne: krasula, enoletni portulak, begonia semperflorens • nezahtevne: gomphrena, vinca, gazanija, tagetes, japonska mirta, cigaretka • srednje zahtevne: asteriscus, sanvitalija, verbena, celosia, dalija, afriško sonce • zahtevne: novogvinejska vodenka • trpežne trajnice: sedum, sempervirum, trajni nagelj, nizke trave ŽIVALSKI SVET 43 Treningi in tekmovanja v kinološki disciplini delo z nosom Za nosom! Kinološka disciplina, ki navdušuje vedno več vodnikov psov - Sobotno tekmovanje v Celju Tečaj je zasnovan v treh stopnjah, enako tudi tekmovanje. Pes mora pokazati, kje je skrita dišeča vaba, pri čemer se ocenjujejo čas, pomoč vodnika, kako je pes nakazal najdbo ... Teren za iskanje pripravijo na tekmovanju v zaprtem prostoru, velikem približno 40 kvadratnih metrov in na zunanjem ograjenem prostoru. Sobotno tekmovanje na vadišču ŠKD Celeia si lahko ogledajo vsi, ki jih to zanima. Saj poznate tisto pasjo lastnost, ko se vaš kosmatinec na sprehodu tako zatopi v različne vonjave, da sploh ne opazi ničesar okrog sebe, ampak sledi le nosu? Zakaj ne bi tega izkoristili za zaposlitev psa in utrjevanje odnosa z njim, so si rekli snovalci nove kinološke discipline, imenovane delo z nosom. Šele približno leto jo imamo v Sloveniji, očitno pa postaja vedno bolj priljubljena, saj je tečaje končalo več kot 120 lastnikov s svojimi kosmatinci. Nekateri se udeležujejo tudi tovrstnih tekmovanj in v soboto dopoldne bo eno od njih na našem območju, in sicer na vadišču ŠKD Celeia v Buko-vžlaku. Člani društva so na tovrstnih tekmovanjih vedno v vrhu in zagotovo se bodo tudi tokrat izkazali. Naravna kinološka disciplina Melani Skornšek iz omenjenega društva pravi, da bodo letos to tekmovanje pripravili že drugič in da pričakujejo približno trideset tekmovalcev. Tudi sama se zadnje čase vedno bolj intenzivno posveča tej kinološki disciplini skupaj z enim od svojih treh psov. »Dalma- tinec je že starejši in ga lahko na ta način zaposlim, pa še v veselje mu je ta aktivnost.« Ta disciplina se ji zdi zelo primerna za pse vseh pasem in starosti, saj je naravna, ničesar se ne počne na silo in za vadbo tudi ne potrebuješ posebnih pogojev, predznanja ali poligona. Tudi lastniki psov, ki se ukvarjajo s to disciplino, so lahko mladi in stari, posebna fizična pripravljenost ni potrebna. »Lastnik lahko psa zaposli tudi doma, če mu skrije vato z eteričnim oljem. Pes jo išče in je nagrajen, ko jo najde. S tem se da preprečiti vrsto težav, ki jih povzročajo psi, če se dolgočasijo,« pravi Skornškova. S tem se psu dvigata samozavest in sposobnost zbranosti, z njim je manj težav, ohranjata se njegova psihofizična kondicija in povezanost z vodnikom. Nagrada je iskanje Pri vadbi je pomembno, da psi vonj, za katerega inštruktorji želijo, da ga prepoznajo, povežejo z nagrado. Pri omenjeni disciplini so se snovalci odločili za tri naravna eterična olja, ki sicer v naravi niso pogosta, to so olja nageljnovih žbic, janeža in sladkorne breze. Delo z nosom lahko pes in njegov vodnik vadita tudi na vsakodnevnih sprehodih. Kapljico olja lahko vodnik kane na vato, jo da v epruveto in jo lahko vzame s seboj. Ko pes najde skrito dišečo vabo, je seveda nagrajen. »Že iskanje je zanj nagrada, ker to dela z velikim veseljem,« pravi Pribičevič, ki je običajno v vlogi sodnika in inštruktorja, za tekmovanja s svojim nemškim kratkodlakim ptičarjem pa ima žal manj časa. Pes mora biti zaposlen Zamisel o tej disciplini je nastala prav zato, da bi z zaposlitvijo psa zmanjšali negativne oblike vedenja, pravi Jure Pribičevič, dol- goletni vodnik reševalnega psa, ki je z Davidom Pogačnikom ustanovil podjetje Alfakan, kjer se ukvarjata z vzgojo in s prevzgojo psov. »Pri tem sva ugotovila, da številne težave izvirajo iz tega, ker psi niso dovolj zaposleni. Pri reševalnih psih so nagoni dobro zadovoljeni, zato sva razmišljala, kako to doseči tudi pri tistih, ki niso v službeni uporabi ali niso reševalni psi. Porodila se je zamisel o novi športni disci- plini, ki v ZDA že obstaja, midva pa sva zasnovala svojo različico.« K sodelovanju sta povabila Andreja Žuni-ča, nekdanjega svetovnega prvaka v reševanju. Tako je nastal zavod K9 detektor, ki se ukvarja s tem, kako pse naučiti najbolje uporabljati smrček, da zadovolji svoje nagone in se s tem tudi zabava ter sprošča skupaj z vodnikom. Snovalci so novo disciplino predstavili kinološkim društvom po Sloveniji in trenutno so tečaji v devetih društvih, na našem območju v Celju in Velenju. Jure Pribičevič meni, da ima disciplina prihodnost, saj z njo ni stroškov niti ni treba imeti za to posebnih prostorov. »Pogovarjamo se, da bi jo razširili še na Hrvaško, medtem ko bo v Kranju letos prvo državno prvenstvo.« TATJANA CVIRN Foto: arhiv ŠKD Celeia Zakaj ne bi pasje želje po vohanju izkoristili za njegovo zaposlitev in za utrjevanje odnosa z njim? 44 MLADI ZA MLADE V znamenju Bevka in bolnice Franje O ekskurziji v Idrijo Vse se je začelo, ko smo med napornim šolskim letom izvedeli, da se bomo ob koncu maja odpravili na prvo skupno ekskurzijo v Idrijo. Vsi smo se zelo veselili, saj smo vedeli, da ne bo manjkalo odličnega in veselega vzdušja. Prišel je 30. maj in že zjutraj smo se z avtobusom počasi odpravili na pot proti Idriji. Dolgo vožnjo po avtocesti smo si krajšali s poslušanjem glasbe in seveda spanjem, ki nam ga nikoli ni dovolj. Ko smo prispeli v Idrijo, nas je pričakal vodič, ki nas je popeljal do mlina, o katerem smo izvedeli veliko novega, med drugim tudi, kako so ga v preteklosti postavili in uporabljali. Pozneje nam je vodič prikazal, kako se mlin vrti, kar se je vsem zdelo zelo zanimivo, saj tega ne moremo videti vsak dan. Potem nas je po strmih stopnicah popeljal še do starih lokomotiv in nam povedal še nekaj besed o njih. Nato smo pot nadaljevali do domačije Franceta Bevka. Pot nas je vodila po zelo ozki cesti, po kateri smo se vozili kar nekaj časa, saj je bila zelo slabo prevozna za tako veliko vozilo, kot je avtobus, a na srečo smo imeli izjemno izkušenega šoferja, ki nas je varno pripeljal do cilja. Ob poti smo vsi nestrpno opazovali strmino pod nami. Zanimivo je bilo videti, da je tam zelo malo prebivalstva. Videli smo tudi mnogo domačih živali. Do domačije smo hodili kar nekaj časa, saj smo hodili v napačno smer, dokler nas ni gospa domačinka usmerila na pravilno pot. Na začetku te poti nas je že čakal vodič, ki nas je po zelo blatni in umazani gozdni cesti vodil do domačije. Tam nam je povedal zelo veliko o Francetovem otroštvu in ustvarjanju, nato nam je razkazal prostore v hiši. Zelo zanimivo je bilo videti, da so bili ljudje v starih časih zelo majhni in zato so imeli temu prilagojene prostore. Videli smo tudi veliko pripomočkov, ki so jih uporabljali v kuhinji. Po končanem vodenju po Bevkovi domačiji smo se odpravili do avtobusa, ki nas je moral peljati po ozki cesti še navzdol. Na koncu nas je moral šofer odpeljati še do bolnice Franje, ki je delovala v času druge svetovne vojne. Pričakala nas je vodička, ki nam je povedala ogromno stvari o tej bolnišnici, nato nas je po ozki stezi vodila do nje. Med potjo smo lahko opazovali prečudovito naravo, a ko smo prišli do bolnišnice, smo kar nekaj časa poslušali predavanje vodičke o nastanku te bolnišnice, njenem delovanju, zdravljenju ranjencev in še o mnogo drugih stvareh, ki so povezane z bolnico Franjo. Po predavanju smo si lahko ogledali vse hiške ozi- roma prostore, ki so jih seveda velikokrat obnovili. Zelo zanimivo si je bilo ogledovati vse te pripomočke, s katerimi so delali in zdravili hudo ranjene vojake, in seveda vse ostalo, kar je bilo razstavljeno, saj nas kot bodoče »zdravstvenike« to zelo zanima. Zelo lepo je bilo tudi videti, kako so hiške razporejene in skrite v notranjosti gozda. Po ogledu bolnice Franje smo se počasi odpravili do avtobusa, s katerim smo pot nadaljevali do Celja. Naša prva ekskurzija nam bo zagotovo ostala v spominu vse življenje, saj smo bili vsi premočeni in zelo umazani zaradi tako nepričakovano slabega vremena, a vseeno nam to ni pokvarilo vzdušja. Bilo je zelo lepo doživetje, ker so nam gospe profesorice in seveda zelo prijazen in izkušen šofer to omogočili in predvsem zato, ker smo videli prečudovite lepote narave, ki smo jih imeli možnost opazovati. Z veseljem bi takšno izkušnjo še velikokrat ponovila. MANCA OGRAJENŠEK, l.c Skupinski duh na orientacijskem pohodu Športni dan v znamenju preizkušenj V petek, 20. maja, smo imeli športni dan, in sicer orientacijski pohod v okolici Celja. Tudi dijaki l.a-letnika smo se ga udeležili. Cilj je bil, da spoznamoorientacijo, se razgtbamo in pozabavamo. Profesorji športne vzgoje so ta dan organizirali, tako da je bilo med ekip ami tekmovanje po letnikih in najboljši je dobil nagrado. Zbitno mesto je bilo v celjskem mestnem parku na začetku Srčne poti. Zbrali smo se ob7. urizjutraj. Naš razred se je razdelil v dve skupini. V naši je bilo 12 dijakov. Pristala sem v prvi s super ekip o. Dobili smo mapo s pisnimi napotki, nalo- gami in z označeno potjo na zemljevidu. Odpravili smo se na pot. Navodila so nas vodila čez most pri Splavarju in nato po levem obrežju Savinje proti Špici ter mimo visečega mostu vse do Kasaz. Na poti smo morali odgovarjati na vprašanja na učnem listu, vsake toliko časa pa so nas na kontrolnih točkah pričakali profesorji in nam zastavili zanimiva vprašanja z različnih področij. To je naši ekipi prineslo dodatne točke. Na vprašanja smo odgovarjali skupno. Bili smo zelo uspešni. Kmalu smo prispeli do polovice poti. Obrnili smo se nazaj proti mestu. Vračali smo se po desnem obrežju Savinje. Čakalo nas je nekaj vzponov in spustov. Tudi tokrat so nas na kontrolnih točkah pričakali profesorji in nam postavili vprašanja, da smo lahko nadaljevali pot. V skupim smo se zabavali, se glede tempa hoje prilagajali drug drugemu in peli pesmi. Bili smo polni energije, saj so bili učitelji zadovoljni z našim delom. Hodili smo čez Petriček in prispeli do poti, ki nas je vodila na Anski vrh. Na začetku je naša orientacija tekla gladko, a nato smo zašli. Na srečo smo to kmalu ugotovili in ta spodrsljaj ni vplival na naš čas na cilju. Naloge smo opravljali kot za šalo in kmalu prišli do cilja, ki je bil na izhodiščni točki v mestnem parku. Tam smo ugotovili, da zadnje kontrolne točke nismo obiskali. Profesorice, ki so nas pričakale, so povedale, da imamo veliko prednost, in so nam predlagale, da hitro odidemo do te točke, ker ni daleč. Vsi smo se zapodili do nje in zadihani odgovorili še na zadnje vprašanje. Z uspehom smo opravili še zadnjo nalogo in že hiteli po hribu navzdol. Ko smo prispeli v park, smo ugotovili, da imamo še vedno prednost. Preverili so odgovore, ki so bili pravilni, in nam čestitali ter nam zaželeli srečno pot domov. Bili smo že pošteno utrujeni, saj smo hodili dobre tri ure, ampak še vedno dobre volje. Naslednji dan nas je na oglasni deski pričakal list z rezultati. Bili smo prvi med prvimi letniki. To nam je prineslo zadovoljstvo, saj je potrdilo naš trud. HANA CVEK VRHOVNIK, l.a Srednja zdravstvena šola Celje Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. OTROŠKI VRTILJAK 45 Tipičen novinar. Slušalke so obvezne, ko novinarji poslušajo izjave sogovornikov, ki jih posnamejo, nato jih oblikujejo za časopis ali radio. Ena, dve. Ena, dve. Test. Poslušate Radio Celje ... Če bi naši gostje v Otroškem vrtiljaku sedli na radijski stol, jih izza mize sploh ne bi bilo mogoče videti. Ti dve princeski smo zato posedli kar na mizo. Tako sta radijski mikrofon dosegli brez težav. Otroci za en dan postali naši novinarji »Kaj pomenijo tisti barvni gumbi? Zakaj so vrata tako težka? Kako težke so slušalke ... O, glej, mikrofon ...« V tokratnem Otroškem vrtiljaku smo naredili simpatično izjemo. Medtem ko se običajno naša ekipa odziva na povabila in obiskuje vrtce, smo zdaj vrtec povabili k sebi, v časopisno-radijski delovni vrtiljak. Obiskali so nas otroci Vrtca Danijelov levček, enota Slomšek, iz Celja. Za en dan so se prelevili v prave novinarje, modera-torje in tehnike. Ugotovili smo, da za prihodnost novinarstva ni strahu. Toliko želje in zagnanosti, kot so ju imeli malčki v očeh, ko so stopili v svet radijske in časopisne tehnike, že dolgo nismo videli. Zanimalo jih je vse. Od tega, kako zanimive so mešalne mize, ki so obdane s kupom računalniških zaslonov, do tega, kako zanimivo je prelistati časopis in si ogledati različne fotografije. Najbolj so jih seveda pritegnili mikrofoni in naš nov sodoben radijski studio, ki bo kmalu doživel tudi svoj krst. Slišati svoj glas je bilo zanje pravo doživetje. Ob tem niso imeli niti kančka treme, le na-špičena ušesa. Neverjetno je bilo, kako so se vživeli v delo novinarjev. Dvigovali so telefone, iskali informacije, tekali po uredništvu, kot da bi vedeli, da novinarje vedno znova prehitevajo roki oddajanja prispevkov. Predvsem zanimivo je bilo srečanje s »staro« tehnologijo. Otroci danes poznajo računalnike in mobilne naprave. Tako so slišali, da časopis, preden ga natisnejo v velikem prostoru, ki se mu reče tiskarna, nastane na računalniku. Šele iz tiskarne pride na dom, kjer ga berejo starši in stari starši ob kavici. Je tole velik »CD«? Nekoliko čudno so se zagledali v vinilne plošče. »Kaj pa je to? Izgleda kot velik CD,« so komentirali, preden so izvedeli, da je na teh okroglih ploščatih zadevah glasba, ki so jo ljudje poslušali davno prej, preden so naši mladi gostje sploh pokukali na svet. Prav simpatično je bilo opazovati tudi, kako velika se jim zdijo vrata radijskega studia. Ta so namreč resnično gromozanska in težka. »Ko oddajamo radijski program, se zunanjega hrupa v studio ne sme slišati,« smo jih poučili. Da so lahko prišli v studio, so morali kljuko - ki je skoraj večja, kot so otroci, ki so nas obiskali - potisniti trije malčki. Bili so radovedni in njihova radovednost je bila poplačana s kupom novih informacij. »Pridite še kdaj,« smo jim rekli ob slovesu. »A moram biti velik, da pridem delat k vam?« nas je vprašal eden od nabritih fantičev, ki je ves čas obiska kazal zanimanje pred- Otroški vrtiljak Ш nova , rubrika I Novega . tednika, kjer bodo I prostor Inašle' |pisane' ' aktivnosti! I predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. Z * veseljem' vas bomo obiskali. Otroci so nam na koncu še zapeli nekaj pesmic. Za nas so bili pravo darilo. Polepšali so nam dan. vsem za računalniško radijsko tehniko. »Ne, ne. Ti kar pridi. Kadarkoli. Če te začnemo že danes uvajati, boš odrasel v pravega mojstra,« smo njemu in njegovim malim kolegom pomahali v slovo. Na mladih pač svet stoji. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA novinarji tisti dan delali.« Vsak novinarski dan se začne s sestankom uredništva. Kako to pojasniti otrokom? Kaj je uredništvo? Za naš stari studio velja, da je vsepovsod polno barvnih gumbov in drsnikov. Na zaslonih pa same čudne In zakaj sestankujemo? »To je čas, ko naši možgančki zjutraj delajo >na polno< in tuhtajo, kaj vse bomo črte, številke in kvadratki. Otroci so spoznali, da ima vse to svoj pomen in da je od tehnika - na sliki z V »Tukaj pa gre zares,« jim je razložil Luka Žerjav, ki je bil ob obisku voditelj programa na Radiu Celje. V ozadju desno radijska urednica Bojana Avguštinčič, ki je budno spremljala, kdo od mladih kaže radijski talent. Levo zadaj je pomočnica vzgojiteljice Anica. brado - odvisno, kako se bo glas nekoga iz studia slišal iz radijskega sprejemnika. »Kdo bo, ko bo velik, postal novinar Novega tednika?« Odgovor: »Vsi.« Ni čudno, da se je urednici časopisa Marjetki Raušl Lesjak kar smejalo. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Poznavalec Učiteljica naroči Janezku, naj prevede v angleščino stavek: »Mačka je padla v vodo in se utopila.« Janezek: »The cat bum in the water, glugluglu, no more mijav mijav.« Kot na tekmi »So mogoča prijateljstva med ženskami in moškimi?« »V bistvu so. Ampak tudi na prijateljskih tekmah se zabijajo goli.« Štajerci na letalu Takoj po vzletu stevardesa oznani po mikrofonu: »Spoštovani potniki, moram se vam opravičiti, ker je prišlo do neljube napake. Potnikov je sto, na žalost pa smo prejeli le 40 obrokov hrane.« Po nekaj minutah glasnega negodovanja med potniki ste-vardesa nadaljuje: »Kdorkoli se bo odpovedal obroku hrane, bo prejel zastonj pijačo v neomejenih količinah v času 5-urnega poleta.« Čez dve uri novo oznanilo: »Če je kdo med potniki lačen, še vedno imamo na razpolago 35 obrokov hrane.« Najmanj »A veš, zakaj v februarju ženske govorijo najmanj?« »Zakaj?« »Ker ima februar najmanj dni ...« Telitev Kmet se pritožuje: »Že tri dni spim v hlevu in čakam, krava pa še ni telila.« Žena strupeno pripomni: »Ko te vidi, najbrž misli, da je že.« Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Slaba vest Moški in ženska ležita objeta v postelji po dobrem sek-su, ko nekaj močno zaropota. Ženska vsa panična zavpije: »Beži, moj mož se je nenadoma vrnil!« Moški zgrabi obleko in hitro skoči skozi okno, pa se čez čas vrne skozi vrata v spalnico in prestrašeni ženski reče: »Ti si trapa, saj sem vendar jaz tvoj mož!« Spraševali smo vas, katero obletnico je proslavil Plesni forum Celje? Pravilen odgovor se glasi: 40 let. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Nade Marcen iz Malih Dol, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Katero prireditev pripravlja naša medijska hiša v nedeljo v Vojniku? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 21. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. kiacaii[E.S! Komentar ni potreben. (Vir: splet) V peklu slovenščine V portretu Nizozemske, ki ga je za to številko časopisa napisala Saška T. Ocvirk, je njena sogovornica, ki zna kar nekaj jezikov, ugotovila, da je slovenščina vse prej kot enostavna. »Ko se ti zdi, da si ravno dojel pravilo, najdeš nov primer, ki ga krši,« je povedala. Lektorica Tanja Dro-lec se seveda ni mogla vzdržati komentarja in je k tekstu pripisal: »Oj, dobrodošla v peklu!« Najraje bi mu spustil gume, ker je zasedel parkirišče. (Foto: JOŽE JURC) Poletne sanje (Vir: splet) 3 4 5 9 9 2 6 3 8 7 9 1 7 6 2 3 4 6 2 9 7 1 7 9 2 5 4 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Povešene ustnice in preveč kilogramov Čakala sem ga pet let. Čeprav sem se ga zelo veselila, sem se globoko v sebi ponovnega srečanja s sošolci z gimnazije bala kot hudiča. Ženske pač ne moremo iz svoje kože in ta naša nečimrnost, vsaj meni, čeprav je navzven ne kažem, velikokrat povzroča nepotrebne težave. Po glavi mi je rojilo nešteto misli in vprašanj. Sem se od zadnjega srečanja hudo postarala? Me bo morda zopet zagrabil E. T.-sindrom in bom večerpre-živela pod težo prepričanja, da ne spadam zraven? Bolj ko se je bližal dan D, bolj me je stiskalo v želodcu. Časa za hujšanje ni bilo več, za tekanje od trgovine do trgovine, iskanje primerne obleke ter pustošenje družinskega proračuna tudi ne. Ostala sta mi torej le frizer in kotiček omare, kjer že leta in leta hranim malo bolj »nobel« oblačila za posebne priložnosti. In je prišel veliki dan. Domači so se poskrili vsak v svoj kotiček in trdno zaprli vrata za sabo. Ne vem, ali zato, da ne bi videla njihovih zaskrbljenih obrazov, češ, »uboga mati, spet je na robu pameti«, ali preprosto zato, da ne bi opazila njihovega porogljivega nasmeha v stilu »glej jo, trapo, že spet po nepotrebnem pretirava«. Kup oblačil na postelji je postajal vse večji. Prva obleka je bila pretesna, druga ni bila več primerna mojim letom, tretja je že zdavnaj šla iz mode, četrta se ni ujema-laz mojim razpoloženjem... Tudi tiste super svetle hlače niso prišle v poštev, saj so postale tako tesne (le kaj se je zgodilo z njimi v omari?), da sem jih spravila samo do sredine meč... Kaj pa čevlji? Tudi teh imam na zalogi za cel bataljon, torej ne bo problem izbrati vsaj enega primernega para. »Malo morgen«, ljubica! Očitno so mi poleg trebuha v preteklih petih letih zrasle tudi noge, saj so me tiščali prav vsi po vrsti. Da o visokih petah, ki jih nisem več vajena in zaradi katerih najbrž ne bi prišla niti do sosednje ulice, niti ne govorim. Groza!!! Da bi vsaj za nekaj časa pozabila, REŠITEV SUDOKU 208 3 2 1 7 9 4 6 8 5 4 9 5 3 8 6 7 2 1 6 8 7 5 2 1 4 9 3 8 1 6 2 4 9 5 3 7 5 4 3 6 7 8 2 1 9 2 7 9 1 5 3 8 4 6 1 3 2 8 6 5 9 7 4 7 5 4 9 1 2 3 6 8 9 6 8 4 3 7 1 5 2 kako ob polni omari oblačil nimam kaj vreči nase, sem se skrušena odvlekla do kopalnice. Iz velikega ogledala so namesto obraza, ki ga srečujem vsak dan in na njem sploh ne opazim kakšnih večjih sprememb in posebnosti, vame zazijali globoke gube, podočnjaki in poveše-ne ustnice. Panično sem jih začela prekrivati s pudrom, okoli oči sem risala še večje črte kot običajno, porabila skoraj pol maskare za vse bolj redke trepalnice in si z divjo šminko pobarvala ustnice. Kljub silnemu trudu končni izdelek ni bil takšen, kot sem pričakovala. Vsa obupana sem se vrnila v spalnico in se sesedla na rob postelje, odločena, da pač nikamor ne bom šla. Bom pač spet »špricala«. Pa me je končno nekaj udarilo po glavi. Hej, punca, pa saj ne greš na obletnico mature zato, da bi nekoga »zapecala« ali bila kraljica noči, tudi samozavesti ti ne manjka in pred bivšimi sošolkami in sošolci ti res ni treba delati vtisa, da si nekaj, kar pravzaprav nisi več. Na srečanje greš zato, da se boš spet pošteno naklepe-tala in nasmejala! Obrisala sem si divjo šminko z ustnic in debelo črno črto okrog oči, oblekla široke hlače z gumico v pasu ter čez bluzico, prav tako široko, vrgla velik pisan šal. In šla od doma s širokim nasmehom na ustnicah. Nekje na sredi poti do stare stavbe, kjer sem pred štiridesetimi in še nekaj leti skupaj s sošolkami in sošolci naredila kar nekaj sivih las profesorjem, me je spet zagrabila histerija. Kaj če bom najbolj stara in uvene-la med vsemi? Kaj če bom najbolj butasto oblečena? Kaj če bom ... S takšnimi paničnimi mislimi sem se približala skupinici ljudi, ki se je pred gimnazijo veselo hihitala ter me veselo pozdravila, ko sem se ji priključila. Aleluja, še vedno me prepoznajo! Velik kamen se mi je odvalil od srca. Ko sem se zagledala v njihove obraze in postave, mi je pa sploh odleglo. Gube, obilni trebuščki, povešene ritke, redki lasje ... Jaz trapa pa sem mislila, da so se leta zgodila samo meni. MATILDA P. S. Srečanje je bilo super. Neka nevidna sila nas je spet spremenila v prav takšne, kot smo bili nekoč - nagajive, razigrane in otročje. Je kdo rekel »povešene ustnice in preveč kilogramov«? Pojma nimam, kaj je to. Upam, da bo naslednjih pet let hitro minilo. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZBIRALKA POŠTNIH ZNAMK Kriv?! Ali mislite, če bi jaz ukradel ta milijon evrov, da bi najel tako . Križam Ke & ugamKe KRAJ V FRANCIJI ROMUNSKO MESTO BREZALKOHOLNO PIVO AMERIŠKI IGRALEC DOUGLAS IVAN CANKAR REŠITELJ (STAR.) Povsod z vami NEMŠKA VOHUNKA RUDOLF CARNAP ŠKOTSKO JEZERO LUKSEM-BURŠKA TV EGIPTOVSKA VAS MLADE SRNE POŠTEN (POG.) INDUSTR. RASTLINA AKTINIJ DELAVEC SPREJETA, NA LADJI PODPISANA MENICA ODPRTINA V STENI KUHINJSKA ZAČIMBA KDOR KAJ OČITA (SLABŠ.) UDAREC TENIŠKE ZNIZANI TON E ŽOGICE SL. PISEC (FRANCE) NEZANESLJIVOST PRI HOJI KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH ANCONA KOS (ŽARG.) BANJALUŠ-KA REVIJA PREBIVALKA IRANA ELDA VILER ŽILA DOVODNICA 22 MAJHNA MAČKA GRŠKA BOGINJA ZMAGE USODNOST, POGUBNOST NEMŠKA PISATELJICA REKA V SREDNJI EVROPI PREDPONA, KI POMENI TUJ AVSTRIJSKA ZVEZNA DEŽELA (ORIG.) EMILIANO ZAPATA SILVA ČUŠIN GREGORČIČEVA PESEM GLAS OB STRELI Vili RESNIK VELI MORSKI PTIČ ČLAN NEKD. HRV. FAŠISTIČNE ORGANIZACIJE NASELJE PRI DIVAČI PEVKA ŽNIDARIČ TRŠA DLAKA PREDPLAČILO NAPRAVA ZA ANALIZIRANJE ŽALOST (STAR.) ČRNJAVA (REDKO) AMERIŠKA IGRALKA PARKER MESTO V ANDALUZIJI DEL MARIBORA JUDOVSKI KRALJ 17 VBOD KRAJ OB BAŠKEM JEZERU NOVINAR BABAČIČ FRANCOSKO VINO VANDOTOV JUNAK SL. SLIKAR (SAMO) OPERNI PEVEC (ZASTAR.) TANKA PLAST TKIVA AFRIŠKI VELETOK PRIPRAVA ZA PISANJE DEL SKLADBE (IT.) PRIPR. ZA ORANJE RAZLIČICA IMENA TEREZIJA OVOJ PROSTOR S KRMILNO NAPRAVO 19 EGIPTOVSKO MESTO (ANG.) ERBIJ 12 FRANCOSKO LETOVIŠČE OB AZURNI OBALI 24 PEVKA PRODNIK SEVERNO-ATL. VOJAŠKI PAKT HUMORISTKA PUTRIH IRSKI JEZIK DEL TENIŠKE IGRE STRUPENA KAČA PRAŠIČEK, KI ŠE SESA IVO SVETINA FRANCOSKI PISATELJ ZOLA 10 23 ANDRAŽ ŠALAMUN GRAFIK JUSTIN 20 PEVEC ROBIĆ 7 ■ 103 + 1 = ? DELO POD-LOŽNIKOV SRBSKA JED 15 SVET NA KONCU NJIVE Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. # Lkivorjolno pot do sprt Pobarvajte življenje v svoje barve 24 ilustracij za razvijanje kreativnosti in sprostitev. S?- . «JEW Ona: Še dobro, da imate dovolj prijateljev, ki so vam pripravljeni storiti uslugo. Toda ne pozabite, da bo treba prej ali slej te usluge tudi vrniti. Konec tedna vas čaka presenečenje, ki ga na nek način celo pričakujete... On: Ubogati boste morali, čeprav vam to ne bo všeč. Včasih je pač treba uporabiti malce več taktnosti, da se uspemo izogniti nevšečnostim. In prav tokrat je tako, da boste morali za mirne sanje tudi nekaj žrtvovati. Ona: Mislite včasih tudi s svojo glavo in ne verjemite vsemu, kar slišite. Ljudje okoli vas so lahko tudi presenetljivo zlobni, zato ne nasedajte takšnim neumnostim, ker se dajete v posmeh svoji okolici. On: Odkrili boste, da vam je nekdo v zadnjem času prirasel k srcu bolj, kot ste bili pripravljeni priznati. Prepustite se čustvom in videli boste, da se bodo tudi ostale stvari uredile na najboljši možen način. TEHTNICA J*J Ona: Pred vami je pomembna naloga, da si ponovno ustvarite stabilnost na poslovnem področju, in tega se boste tudi pošteno lotili. To bo v veliki meri presenetilo vaše tekmece, ki jih boste tudi zaradi tega pustili daleč za sabo. On: Prišel je čas, ko se boste morali dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki vam uspe še dodobra prekrižati načrte. Konec tedna se vam obeta prijeten obisk. ШШШ Ona: Nikar se preveč ne zanašajte na pomoč prijateljev, ampak raje kar sami pošteno pljunite v roke. Ko bodo ostali videli vašo vnemo, vam bodo tudi oni hitro priskočili na pomoč. Razpoloženje bo več kot veselo. On: Srečali boste nekoga, ki vam je v preteklosti pošteno zmešal glavo, posledice pa na nek način čutite še zdaj. Pošteno premislite, ali se vam splača postaviti na kocko svoje trenutno razmerje le zaradi negotove prihodnosti. DVOJČKA ** ■ STRELEC # Ona: Ne obupujte zaradi težav, ki niti niso tako ogromne, kot si jih sami predstavljate. Po krajšem počitku bo vse jasneje. Z malo več volje in zagnanosti se boste hitro izmazali iz še tako zapletene situacije. On: Le stežka se boste uprli skušnjavi, vendar raje dobro premislite, preden storite naslednji korak, da si kasneje ne boste očitali. Saj veste, bolje je enkrat premisliti kot dvakrat plačati! Ona: Na čustvenem področju se vam obeta precejšnje presenečenje, ki vam bo nenazadnje naredilo kar nekaj veselja. Kljub temu da ste se še pred kratkim počutili nekako odveč, boste tokrat povsem v središču dogajanja. On: V objemu stare prijateljice boste našli tako tolažbo kot tudi začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tudi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni kot tudi v poslovnih rečeh. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. junija. Geslo iz številke 23: Nekoč priljubljena zasedba Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majico NT&RC, prejme: Dragica Herman iz Podplata. 2. nagrado, knjigo Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Olga Šušterič s Ponikve. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Franc Kerin iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Prizadevali si boste utrditi tisto, kar imate, vendar boste dobili nekaj, česar sploh niste pričakovali. Nepričakovan obisk vam bo povzročil nepričakovane preglavice, ki jih boste hitro razrešili. Seveda ne brez pomoči... On: Uspelo vam bo uresničiti poslovne načrte, pri čemer vam bo v veliki meri pomagal nekdo, ki vam je že dlje časa všeč. Torej se vam bo ponudila enkratna priložnost, da združite prijetno s koristnim. KOZOROG Ona: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar je v tem trenutku dosegljivo pri vaših zmožnostih. In četudi morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste vendarle priznali, da ni tako. On: Prišli boste v obdobje, ko boste kvasili takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola lahkovernost. Prevelika odkritost se vam lahko še maščuje, zato raje popazite na svoje besede. VODNAR Ona: Če ne boste vsaj malce pohiteli, vas bo prehitel nekdo, ki ste mu že dlje časa trn v peti. Prijatelji vas bodo sicer popolnoma podpirali, vendar to mogoče ne bo dovolj. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk. On: Privoščili si boste malce več počitka, ki si ga tudi pošteno zaslužite. Povabite partnerko na prijeten sprehod v naravo in ji zaupajte svoja čustva. To se vam bo še pošteno obrestovalo. DEVICA Ona: Poklical vas bo sodelavec in vas povabil na prijeten pomenek. Spoznali boste, da je prav prijetna oseba . Obeta se vam vroča ljubezenska zveza, polna veselja in dogodivščin, zato je nikar ne izpustite iz rok. On: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boste na nekatere ljubezenske zadeve gledali povsem drugače kot doslej. Nad to spremembo bodo začudeni tudi vaši prijatelji, predvsem pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno. Ona: Srečali boste prijateljico, ki se vas bo odkrito razveselila. V zaupnem pogovoru boste izvedeli marsikatero skrivnost o svojem partnerju, kar vam bo v roke položilo izredno močno orožje za prihodnost. On: Če boste podcenjevali malenkosti, ki odločajo o poteku nekega dogodka, se vam lahko zgodi, da boste izpadli iz igre. To se vam utegne še kako otepati, saj bodo namesto vas priložnost izkoristili drugi. Ona: Nikar se ne vdajajte pretiranem malodušju, ampak poskusite srečo tudi kje drugje. V tretje gre rado. Predvsem pa poskrbite za rešitev svojih finančnih težav, saj je to prvi korak k rešitvi ostalih zadev. On: V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali predvsem po občutku, čas pa bo povedal, ali je odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na srečno zvezdo, raje si srečo prislužite. ZGOLJ 5 14 18 6 7 4 TERBIJ 2 11 ŠODO 9 16 SPONE 8 3 13 21 48 RUMENA STRAN Dobila sta se v mestu Naj bo celjsko mestno jedro obogateno s prireditvami ali ne, zakonca Polona (na sredini) in Aleš Pipan sta redna sobotna obiskovalca. Tokrat je bilo dogajanja in ponudbe veliko. Več je bilo tudi možnosti za kramljanje z znanci in s prijatelji. Medtem ko se je gospa vneto pogovarjala, je uspešen košarkarski trener, ki se mu je letos za las izmuznil naslov državnega prvaka, z zanimanjem pogledoval okoli. Le kje se mu je v tem trenutku ustavil pogled? Na naši mali modri toyoti aygo, seveda. LK, foto: LK Tekli za življenje Žalski »občinarji« so pokazali in dokazali, da so v dobri formi. Župan Janko Kos in podžupanja Hana Šuster Erjavec sta z lahkoto in nasmehom na obrazu pretekla častni krog na tradicionalnem teku za življenje. Nekoliko manj nasmejana sta ob njiju v cilj pritekla tudi evropska poslanka Romana Jordan in vodja evropske pisarne Lojzeta Peterleta v Sloveniji Andrej Černigoj (desno). Morda tudi zaradi manj športne oprave. LK, foto: TT Od višine in zgodovine se zvrti Dežne kaplje niso ustavile spektakla, kot so si ga zamislili v Zgodovinskem arhivu Celje za počastitev 60-letnice ustanovitve. V jubilejnem letu so kot rdečo nit vseh svojih dogodkov za širšo javnost izpostavili sodelovanje in zato tudi na prireditvi brez uglednih ustvarjalcev ni šlo. Ti so se povzpeli celo na streho ... TS, foto: SHERPA J fM . Prireditev so sooblikovali številni znani ustvarjalci, kot so Kamilo Lorenci, Maja Šumej, Stane Špegel in drugi. Eden od vrhuncev večera je bila plesna točka Plesnega foruma Celje, pri kateri se je Gea Erjavec pogumno povzpela nad občinstvo. Zgodovinski arhiv se ukvarja predvsem s preteklostjo, do katere precejšnjo naklonjenost čuti tudi skupina The Stroj. Ta je predstavila delček svoje retrofuturistične zgodbe. Čuha puha bend v Galeriji Postaja V Šentjurju so zelo ponosni, da je pred 170 leti v takratni trg Saint Georg pripeljal prvi vlak. Pred dnevi pa je vlak - pravzaprav na desetine njih - pripeljal celo v Galerijo Zgornji trg. Ta se je preimenovala v Galerijo Postaja, v njej je o vlakih prepeval Čuha puha bend, za vstop pa je bilo tokrat treba imeti vozno karto. Dvodnevno otroško likovno delavnico na temo vlakov in železnic so pod okriljem Šentjurskega poletja do končne postaje izvrstno izpeljali umetniška vodja Manja Koren Kodele (levo), prvi mož šentjurskega Muzeja Južne železnice Mihael Bučar in Nastija Močnik z območne izpostave JSKD. StO Okrogli jubileji Eden najbolj znanih celjskih podjetnikov Miran Gracer je skupaj s sinom Miranom Gracer-jem mlajšim, ostalo družino, sodelavci ter mnogimi Celjani in poslovnimi partnerji veselo proslavil 40-letnico svojega podjetja. Vendar pa to ni edini okrogli jubilej, ki ga praznuje letos. V rubriki »starost« namreč po novem že piše šestdesetico. Kot je navada v družinskih podjetjih, bo Miran Gracer podjetje prepustil sinu, ki si v Grafiki Gracer že nekaj let nabira izkušnje kot vodja nabave in prodaje. IT, foto: SHERPA