MIaXmM #jA---*■ - * m PIMUI T gOrOVlml Leto LXXTV., SL iS Ljubljana, sobota 15. februarja I04I Cena Din i.— do SO pettt Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelja tn praznflca. Trst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50 od 100 do 800 vrat 4 Dm S. vaejl BSSSBUti pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14«—, aa Inozemstvo Din TO L p^fc^plfl SS BS) UREDNIŠTVO Df UPBA VNI8TVO LJUBLJANA. Knafljovm ulkm SL 5 n-22, si-as, 11-14, 11-25 m u-af PodrniDles: MARIBOR, Grajski trg 1L T — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — ČEZNJE, celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL X SSlsSSU St. ISO — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351. Grška ofenziua Včeraj so grške čete pričele splošen napad od jugoslavenske meje do morja — V Atenah napovedujejo novo raz dobje bojev v Albaniji Bern. 15. febr. r. SBA. Po vesteh z avtoritativnih mest v Atenah so grSke čete po srditih bojih v zadnjih dneh začele včeraj ofenzivo na vsej albanski fronti od jugoslovenske meje do Otrantske morske ožine. Atene, 15. febr. AA- (Beuter) Po atenskem radin je bilo izdano aradno sporočilo, ki pravi, da grške čete še naprej nadaljujejo z ofenzivo in da so na enem odseku njele veliko šievilo sovražnikovih vojakov. Atene, 15 febr. s. (Ass. Press). Po grških informacijah so grške čete, potem ko so v zadnjem času uspešno odbile vrsto italijanskih proti napadov, na vsej 130 kilometrov dolgi fronti v Albaniji prešle v ofenzivo. Grški uradni krogi napovedujejo, da se je s tem pričelo novo razdobje bojev v Albaniji, ki bo vodila do h'trega razvoja dogodkov. Včeraj so dosegli Grki uspehe na vsej fronti, odločilne operacije pa so izvedli zlasti na treh sektorjh bojišča, Italjanske čete so bile po prških informacijah prisiljene, da se umaknejo s svojih položajev. Grško in angleško letalstvo je že tri dni izredno aktivno na bojišču v Albaniji. Bombniki so napadli sovražne objekte tako v zaledju za bojiščem kakor tudi na fronti sami. Grška in angleška poročila soglašajo, da je zavzela aktivnost grških in angleških letal te dni v Albaniji največji obseg v dosedanjem poteku vojne, V včerajšnjih operacijah je tvorilo uvod v nar-ad grških čet silovito topniško bombardiranje. Nato pa je prešla v napad grška pehota, ki jo je ves čas uspešno podpiralo feta^stvo. Atene. 15 febr v (T?outer) Grški radio je javil snoči, da so Grki v teku no/e nove ofenzive včeraj zajeli več tisoč italijan- ia Berghofu O priliki včerajšnjega sestanka naših državnikov s kancelarjem Hitlerjem poudarjajo tako v Berlinu kakor v Rimu tradicionalno prijateljstvo med obema državama Berlin, 15. febr. AA. Dopisnik agencije A vale poroča: Iz Salzburga uradno poročajo: Voditelj Nemčije in državni kancler je včeraj v navzočnosti nem&kega zunanjega ministra v. Ribbentropa sprejel jugoslovenskega. predsednika vlade Cvetkoviča in jugoslovenskega zunanjega ministra Cincar - Markovića na Berghofu. Razgovori o vprašanjih skupnih Interesov so potekali v duhu tradicionalnih prijateljskih odnodajev med obema narodoma, Berlin, 15. febr. e. Diplomatski sotrudnik agencije Transcontinental Press piše med drugim: Vodja Je včeraj v navzočnosti zunanjega ministra sprejel na Berghofu predsednika ju°rosloverLske vlade Draglšo Cvetkoviča in jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča. Razgovor je, kakor ugotavlja službeni komunike, potekel v duhu tradicionalnega prijateljtva, ki veže oba naroda. To prijateljstvo datira že iz predvojnega časa, zlasti pa v zadnjih osmih letih, odkar je narodni socializem postal živ-ljenski zastopnik nemškega naroda. Vzporedno z gospodarskim so se utrjevali tudi politični odnošaji, ki so se iz dobrega sosedstva razvijali vse bolj v pravo prijateljstvo. Rim, 15. febr. AA. (Štefani). Italijanski HstJ na vidnih mestih objavljajo poročila o razgovorih v Berghofu med voditeljem Nemčije in jugoslovenskimi državniki in podčrtavajo duha tradicionalnega prijateljstva, v katerem so se ti razgovori zaključili. Zadovoljstvo v Budimpešti Budimpešta, 15. febr. e. (Tr. Pr.) V budimpeštanskih uradnih krogih izjavljajo glede na potovanje jugoslovensklh državnikov v Nemčijo, da je bilo to potovanje v madžarski javnosti sprejeto z največjim zadovoljstvom. Danes se ne more smatrati za senzacijo, pravijo v tukajšnjih krogih, da predsednik jugoslovenske vlade obišče vodjo in kancelarja Nemčije. Odnošaji jugoslovenske vlade z državama osi Rim—Berlin so že dovolj jasni. Potovanje jugoslo-venskih državnikov je v službi interesov južno vzhodne Evrope in v Madžarski z vsem zaupanjem gledajo v rezultat tega obiska in uspeh te poli tke. Bolgarski glas Sofija. 15. febr. e, Izmed včerajšnjih sc-fijakih listov objavlja edino »Slovo« članek o priliki potovanja Dragiše Cvetkoviča in Cincar-Markoviča v Nemčijo. Last pravi med drugim: Ta dogodek je eden najvažnejših v današnjem političnem trenutku, zlasti če se upošteva veliko zanimanje za Balkan in evropski jugovzhod. List smatra, da so vprašanja, o katerih se je govorilo, političnega značaja v zvezi z ustvaritvijo novega reda. Na koncu pravi list, da v Sofiji z veliko pozornostjo zasledujejo ta dogodek v upanju, da bodo rezultati tega sestanka v duhu velike solidarnosti. Londonsko mnenje London, 15. febr. s. V oddaji za Anglijo pravi londonski radio o sestanku v Berghofu: Naravno je, da želi Jugoslavija izvedeti za nemške namere in načrte. V Londonu pa nikakor ne smatrajo, da bi obisk jugoslovensklh državnikov v Berchtesga-denu pomenil kakršno koli slabitev stališča jugoslovenske vlade. skih vojakov. Po grških informacijah fe v boju včeraj padlo več sto Italijanov. Atene. 15. febr- e. AA. (Reuter). Reuter-iev dopisnik s fronte javlja, da so grške čete po srditih bojih zavzele vas Malino ob izviru reke Skumbe, ki je v strateškem pomenu zelo važna. Potek včerajšnjih operacij Atene, 15. februarja e. Grško topništvo je včeraj ves dan s koncentričnim ognjem obsipalo italijanske položaje na planinskih vrhovih severne fronte Nato so prešle grške čete v močan napad. Ker je bil položaj za Italijane neugoden, so bili prisiljeni, da so se umaknili. Grki so tako zavzeli majhen venec gorskih vrhov krajevnega pomena. Italijani so se močno upirali na vseh točkah severne fronte. Boji so se vodili tudi okoli TrebeSine in na odseku pri Klisuri Okrog Tepelenija so neprestano grmeli topovi. Jnžno od Tepelenija in vse do primorske fronte so bile aktivne izvidnice. Grki so tudi včeraj napredovali severno od Himare in Tepelenija. Kljub ogorčenim bojem m čeprav so pomaknili naprej svoje črte, se Grkom ni posrečilo zavzeti Tepelenija, ker se Italijani močno upirajo. Zavzetje mesta je odvisno od razvoja operacij. Tepeleni je zelo važen za nadaljnje operacije proti severu in zaradi tega ga Italijani krčevito branijo. Pripravljalna akcija angleških bombnikov Kairo, 15. febr. AA- (Reuter). V noči med 12. in 13. t m. so bila močno in uspešno bombardirana letališča v Tirani in Draču, kjer so bili neposredno zadeti hangarji in druga poslopja. V Tirani je ogenj na letališču uničil 4 sovražnikova dvomotorna le- Veliki manevri s padalci v Rusiji Moskva, 15. febr. AA. (Havas). Včeraj so se začeli manevri, pri katerih sodeluje 6.000 padalcev. Manevri bodo trajali mesec dni. Navodila za primer vpada v Anglijo London, 15. febr. a, (Reuter) Angleške oblasta so že preteklo poletje izdale prebivalstvu v posebnih letakih navodila za primer vpada nemške vojske v Anglijo, Ta navodila pa so tedaj samo v splošnem določala, naj v primeru vpada vsakdo v Angliji ostane na svojem mestu ter naj ne zapušča svojega stalnega prebivališča. Sooči pa je bila izdana prebivalstva nova okrožnica, ki vsebuje podrobnejša na- Angleški diplomati zapustili Rumuniio Davi ob zori so odpotovali diplomatski zastopniki Anglije, Belgije, Nizozemske in Kitajske iz Konstance v Carigrad Bukarešta, 15- febr. AA. (Štefani). Diplomatski zastopniki Anglije, člani belgijskega, nizozemskega in kitajskega poslaništva — vsega skupaj okoli 100 oseb — so snoči s posebnim vlakom odpotovali U Bukarešte v Konstanco. Danes ob zori so se diplomati vkrcali na turški pamik »Smirna«, ki ga je dala na razpolago turška vlada. Paraik Jih bo pripeljal najprej v Carigrad, nato pa bodo na vojni ladji odpotovali v Egrpt. Ostavke ratminskifi diplomatov v Londonu London, 15. febr. s. (Reuter). Odpravnik poslov rurnunskega poslaništva Florescu in tiskovni ataše Murgu sta podala ostavko na svoje položaje, ker se ne strinjata s politiko rum unske vlade. Oba sta bila nedavno pozvana, da zaradi prekinitve angleško-rumunskih odnosa j ev odpotujeta iz Londona. London, 15. febr. AA- (Reuter). Izvedelo se je, da je trgovinski in finančni svetnik rumunskega poslaništva v Londonu Bianu podal svojo ostavko rumunski vladi interese v Angliji Stockholm. 15 .febr. AA. (DNB). Švedska brzojavna agencija objavlja, da je švedska vlada včeraj sklenila ugoditi rumunski prošnji, da bi prevzela zaščito romunskih koristi v angleškem imperiju. mora do 18. februarja izročiti vse orožje in municija kakor tudi dovoljenje za nošnjo orožja, ki še ni bilo izročeno. V vsej državi je bilo ustanovljenih osem policij-skih inšpektoratov in sicer v Bukarešti, Constanci, Galacu, Jassvu, Sučevu, Albi dom, ki je bila pred nekaj dnevi prekinjena na zahtevo rumunske vlade, še vedno ni bila obnovljena. Novi varnostni ukrepi Bukarešta, 15. febr. e. (DNB). Vojaško poveljstvo v Bukarešti je objavilo, da se Juliji, Temišvaru in CrajovL Možnost bombardiranja romunskih petrolejskih vrelcev Letalski strokovnjak OHlver Steward o bodočih nalogah anglHžkega letalstva, Id bo uporabilo tudi novo taktiko in Carigradom prekin]< Bukarešta, 15- febr. AA. Rum unska po- in Caritfza- bondon, 15. febr. & (BBC.) V svojem tedenskem pregledu letalskih operacij v angleškem radiu posveča Olliver Steward največjo pozornost položaju v Rumuniji. Steward misli, da je pod vzela Nemčija vojaške operacije v Rumuniji predvsem zato, da si za vsak primer zasigura dobave rumunskega« petroleja. Angleški bombniki ac namreč v zadnjih meseci1* sistematično bombardirali zlasti bencinske zaloge in rafinerije v Nemčiji- Samo do konca preteklega leta je bilo izvedenih kar 250 letalskih napadov večjega stila na take cilje v Nemčiji Zato se sedaj Nemčija boji, da bi angleška letala prešla v napad tudi proti rumunski m petrolejskim ležiščem. Čeravno ne prejema Nemčija petroleja izključno iz Rumunije, pa je romunska petrolejska proizvodnja dovolj velika, da letalstvo dalja skrm bencinom. Zaradi tegt misli Steward, da bo moralo tudi angleško letalstvo upoštevati novi položaj ter bo moralo napasti romunska petrolejska ležišča, da prepreči ojačenje nemške letalske aktivnosti Ste-ward pripominja, da sicer nekateri strokovnjaki izražaje mnenje, da so romunska petrolejska ležišča cilj, ki ga bo zelo težko napasti ker so posamezni petrolejski vrelci v Rumuniji zelo razpršeni. Vsekakor pa. pravi Stevard, bo generalni štab angleškega letalstva moral ukreniti vse, kar je mogoče, da prepreči nemškemu letalstvu dovoz rumunskega petroleja. Steward pričakuje, da se bodo v kratkem zopet pričele večje letalske operacije in večji boji ▼ zraku Stewa*d opozarja, da je bilo nemško letafatvo od vsega začetka organizirano za ofenzivne svrbe, angleško letalstvo pa pruutno le m tala. Ves dan v četrtek so se vrstili koncentrični in za površini napadi na Tepeleni ter na zbirališče čet v Duki in okolici. Mnogi vojaški cilji v Tepeleniju so bili neposredno zadeti in je nastalo več požarov. Bombe so bile vržene tudi na neko taborišče severnozapadno od Dukiia. kjer so bile neposredno zadete tri zgradbe in ena motorizirana prevozna kolona. Zno+na Škoda je bdla storjena tudi vojaškim zbiranjem južno od Dukija. Sovražnikovo lovsko letalo, ki se je skušalo spustiti v borbo, se je goreče zrušilo na tla. Uspešno so bili napadeni tudi vojaški cilji v Elbasa-nu. Nad Beratom so sovražnikovi enokril-ni lovci sprejeli naše bombnike. Prišlo je do spopada, pri katerem sta bila dva sovražnikova bombnika zbita. medtem ko se s teh operacij dva naša bombnika nista vrnila. Grško vojno poročilo Atene, 15. febr. s. (At- ag.) Gr£k: cerse- ralni štab javlja v svojem snočnjem 111. vojnem poročilu: Naše čete so izvedle uspešne krajevne operacije in so prizadele sovražniku velika izgube. Ujetih je bilo 200 italijanskih vojakov ter zaplenjenega mnogo vojnega materiala in avtomatičnega orožja. Bombardiranje Krete Atene, 15. febr. s. (At. ag.). Grško notranje ministrstvo javlja, da so včerai sovražna letala bombardirala neobljudene predele na Kreti, ne da bi povzročila škodo.. Tri sovražna letala so bombardirala podeželje pri Arti Bombe so padale mod kmete in živino na polju, np da bi uovzro-čile škodo ali žrtve. vodila za primer vpada. Oblasti pravijo, naj v primeru vpada nemške vojske vsakdo ostane v svojem okrožju, v katrrem stalno živi. To pa ne pomeni, da v takem primeru ljudje ne bi smeli zapuščati hiš. Vsakdo naj nadaljuje tudi v primeru vpada s svojim normalnim dnevnim življenjem, naj hodi na delo, pošilja otroke v šole in nadaljuje z nakupi živeža in blaga. Nihče naj se ne poskusa izseliti drugam Tudi naj se nihče po nepotrebnem ne poslužuje cest, kajti če boji niso v teku neposredno v bližini teh cest, morajo biti ceste proste za prevoz vojaštva. Za primer. Če bi se v nekem okrožju razvidi boji s sovražnikom, bodo oblasti izdale tamkajšnjemu prebivalstvu nova navodila. V tem primeru se bo moral vsakdo točno pokoriti navodilom krajevnih vojaških in policijskih oblasti. w Zlasti zaradi svojega fzTedno širokega operacijskega pedročja, ki obsega ne samo ozemlje nad Anglijo in Nemčijo, temveč tudi Afriko, Sicilijo, Daljni vzhod, mora dobiti Anglija, čeravno je njeno letalstvo že zelo ojačeno, še vedno čim več letal, da bo tudi sama prešBa v letalsko ofenzivo. Edino premoč v letalstvu lahko omogoči tako ofenzivo. V prihodnjih večjih letalskih bojih bo po Stewardovem mnenju uporabljena gotovo tudi nova taktika. Veliko vlogo bodo imeli novi angleški lovci tipa »Whirl-wind«, ki so hitrejši in bolje oboroženi nego Hurricani Nosijo predvsem letalske topove, ki streljajo skoraj dvakrat dalje nego strojnice in ki a svojimi izstrelki lahko rudi z enim samim strelom uničijo sovražno letalo, kar s strojniškim ognjem ni mogoče. Zaradi možnosti, da se bodo letalske bitke v bodoče razvijale ▼ večji višini, pa pravi Steward, da bodo morale biti angleške lovske eskadrile sestavljene deloma iz običajnih lovskih letal, deloma pa iz takih aparatov, ki bodo posebej konstruirani za operacije v veliki višini Iz Bolgarije Sofija, 15. febr. AA. Najbrž bo danes objavljen kraljevi ukaz, po katerem bo predsednik vlade in minister za prosveto prof. Filov dobil portfelj kmetijskega ministrstva, za ministra prosvete pa bi bil imenovan prof. Boris Jocov. dosedanji pomočnik ministra za prosveto Po neki drugi govorici pa naj bi bil za kmetijskega ministra imenovan prof. kmetjske fakultete G ©orgij Hlebarov. Streljanje čez Kanal London, 15. febr.' s. (Asa Press) 2e četrti dan zaporedoma so včeraj nemški težki topovi zopet ponevno strel jeSi čez Kanal proti Dovru in okolici Angleško težko topništvo je prav teko streljalo- čez preliv. » Sli au S »SLOVENSKI !f A ROD*, sobota, TS. febtuat ja 1941. Stev. 38 Wa«*hin^ton, 15. febr. AA. fDNB). I*redsednlk Rooscvelt »e imenoval člana republikansko stranke RaSfa ^arcla za. namestnika mornariškega ministra. Bard je po poklicu trgovec v Chieajru in dolgoletni prijatelj mornariškega ministra Knoxa. Bardov predhodnik Copton je odstopil kot namestnik mornariškega ministra iz zdravstvenih razlogov in sicer ze v januarju. VVashington, 15. febr. AA. (Reuter). Pristojni vojaški krogi izjavljajo, da misli ameriško vojno ministrstvo povečati ameriško vojsko na tri milijone vojakov, če bi bilo to potrebno. Po raznih mestih so že začeli pregledovati prostore, kjer bodo zgra dili vojašnice in taborišča za nove čete. V juniju mora biti v vojašnicah že 1.400.000 vojakov, to število pa bi se naj takoj podvojilo, če bi bilo potrebno. VVashington, 15. febr. AA. (Reuter). General Drum, poveljnik prve armade je izjavil, da bodo v Ameriki kmalu največji manevri, katerih se bo udeležilo nad 300.000 vojakov. Proizvodnja bombnikov v Z edin j enih državah Washington, 15. febr. s. (Columbia BS). Po uradnih podatkih je bilo preteklo leto v Zedinjenih državah v vseh letalskih tvor- Washington, 15. febr. a (Columbia B. S.» Mornariški zbor senata je včeraj pričel razpravo o odobritvi kredita 8,100.000 dolarjev za zgraditev obrambnih naprav na otočju Samoa v južnem Pacifiku, ki doslej sploh Še ni bilo utrjeno. Mornariški odbor je sklenil, da v tej zadevi zasliši šefa mornariškega generalnega štaba, admirala Starka, ki bo svojo izpoved podal na tajni seji odbora. London, 15. febr. s. (Reuter)- »Timese prinašajo davi poročilo svojega dopisnika v Tokiu, ki pravi, da posvečajo japonski uradni krosi veliko važnost ameriškim na- Rim, 15. febr. A A. (Štefani) Poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva pravi, da je bila ujeta skupina angleških padalcev, ki so poskušali uničiti javne naprave ▼ južni Italiji. O tej akciji se iannedo naslednje podrobnosti: V noči med 10. in 11. t m. "so se angleški padalci spustili na področje Lukemje in Kalabrije med 22.30 zvečer in 2. uro zjutraj. Ti padalci, ki so bil oboroženi z Avtomatičnim orožjem in eksplozivnimi patrona mi. so imeli gotovo namen poškodovati hidravlične naprave v tem področju, ki so veličastna ustvaritev fašističnega režima, s katerimi je omogočen močan razvoj kmetijstva v teh krajih. Dalje so nameravali porušiti železniške proge, mostove, ceste itd. Ker so se spustili na tla ob slabi svetlobi zaradi gozdnatega predela, so padalci zavzeli vaška posestva in preprečili kmetom, da bi odgovorili na to dejanje. En padalec, ki si je pri skoku poškodoval nogo, je ostal na enem teh posestev, kjer so ga kmalu prijeli karabinerji. Da bi preva-rili lahkoverne kmete, so angleški padalci vzklikali duceju Ko so zapustili svojega ranjenega tovariša, so Angleži odšli k izvirkom, Id dovajajo vodo vsemu sistemu za namakanje polj in pri tem upodabljali fotografske karte, ki so jih imeli pri sebi. Toda v vsem inju je bil dan alarmni znak, nakar so racah izdelanih skupno 2800 bombnikov. Od tega pa je prejela ameriška vojska samo 400 bombnikov, ostala letala so bila večinoma prodana Angliji in Franciji pred njenim zlomom. Nadalje je bilo lani v Ze-dinjenih državah izdelanih okoli 5800 lovskih letal in letal za vež ban je. Izmed 3000 letal za vežbanje je večino prejela ameriška vojska. Izmed lovskih ali borbenih letal pa je prejela večino Anglija, 900 letal pa je bilo prodanih tudi Franciji pred junijem lanskega leta. V tekočem letu bo Anglija prejemala Iz Zedin jenih držav še več letal nego lani, obenem pa se bodo povečale tudi dobave ameriški vojski, ker se je znatno povečala proizvod j a v ameriških letalskih tvorni cah. Ameriško javno mnenje New York, 15. febr. s. (Aas. Press). Novo glasovanje Gallupovega instituta za u go tal janje javnega mnenja kaze, da je 58% glasovalcev za odobritev zakonskega osnutka o posojanju vojnega materiala Angliji in demokratskim državam. 21% glasovalcev je proti zakonu, 7% si nI ustvarilo nobenega mnenja, 14% pa jih je za zakon z nekaterimi več ali manj neznatnimi omejitvami. Med demokrati se je 71% glasovalcev izreklo za zakon, med republikanci pa 43% za, 30% pa proti zakonu. črtam za utrditev otočja Samoa v južnem Pacifiku. Japonski krogi smatrajo, da si hočejo Zedin j ene države preko Samoe za-sigurati za primer vojne zvezo med Avstra lijo in Filipini in Singaporom. Samoa naj bi bila vmesna postaja za ameriško vojno mornarico in letalstvo. SangbaJ, 15. febr. a (Ass. Press). Izvedelo se je, da so bili vsi angleški državljani pozvani, da naj zapuste ne samo Japonsko, temveč tudi Mandžukuo. Prav tako so bili odpoklicani ameriški državljani iz Japonske in Mandžukua, pa tudi iz Pekinga, Sanghaja in Hongkonga. karabinerji skupaj z milico, policijo in vojaškimi organizacijami fašistične stnanke naredili okrog tega kraja obroč in angleški padalci so prišli v težak položaj. Ker so bili hitro obkoljeni, se angleSkim padalcem ni posrečilo izvršiti svojih načrtov in so bili prisiljeni skrivati se po gozdovih, da b: ubežali ujetništvu. Da bi jih težje oparili, to se razdeli H v več skupin v upanju da se bo nekaterim izmed njih posrećilo preb'ti «e skozi gost« vrste italijanske obrambe m vsaj deloma izvršiti svojo naloge Toda ta strategija se je pokazala za brezkoristno. ker je bilo skoraj isti trenutek ujetih 11 padalcev, v nekem drugem kraju nekaj km stran pa še 7. Ta zadnja skupina padalcev se je skušala upreti in je streljala iz puške strojnice na italijansko patruljo katero so tvorili en karabiner. en policijski agent in en pastir, ki jih je vodil po gorskih stezah. Angleški podporočnik ie s strelom podrl policijskega agenta m pastirja Italijanski karabiner je ostal sam m s svojo puško prisilil padalce, da msc mogli stran, dokler niso prispeli drugi karabinerji. Ko so videli, da je vsak odpor zaman, so se padalci vdali. Potrebno je bilo najti rudi drugo skupino padalcev, ki so ae razbeiali po grmovju. Preganjanje se je nadaljevalo in kmalu nato so bili brca muke ujeti tudi ostali padalci, med katerimi je bil tudi en kapi- tan. Vsi padalci so bili oblečeni v kombinacijo eokoladaste uniforme Na glavi so nosili letalsko čelado, oboroženi so bili s puškami strojnicami in avtomatičnimi samokresi in so imeli pri sebi italijanski denar. Angleški padalci so brli poslani na poveljstvo teritorialne obrambe. London, 15. febr. a (Columbia B. S.) Čeravno izjavljajo v angleških uradnih krogih, da ničesar ne vedo o napadu angleških padalcev na južno Italija je vendar včeraj anje italijansko uradno poročilo izzvalo tudi v Londonu pravo senzacijo Mnogi smatrajo, da je povsem možno, da so na povelje generala Wavella res pričeli nastopati angleški padalci Opozarjajo, da je general WaveW prisostvoval 1. 1936 vett-kim manevrom ruske vojske, na katerih je nastopilo več tisoč padalcev. Pravijo, da so že tedaj padalci napravili na VVavella zelo velik vtis Poostreni varnostni okrepi ▼ Italiji Rim, 15. febr. e. (Tr. Press) V Italiji so bili poostreni varnostni ukrepi Razvoj vojne, ki bo v kratkem stopila v odločilno razdobje, je prisili*! italijanske oblasti, da poostrijo predpise za nadzorovanje tujcev. Dosedaj so se tujci v Italiji lahko svobodno gibali po vsej državi toda glede na položaj — tako poudarjajo na službenem mestu — bo neogibno potrebno, da se ta svoboda omeji. Glede na to je bila izdana uredba, na podlagi katere morajo tujci če žele potovati v kak drug kraj Italije, poprej prositi za posebno dovoljenje političnih oblasti To velja tudi za diplomate in novinarje. Boji v Afriki Kairo, 15. febr. s (Reuter) Snočnje kenijske vojno poročilo javlja: V torek so južnoafriške čete napadle Afmadu. 70 milj od kenijske meje v Italijanski Somaliji. Že prejšnji dan so južnoafriška letala izvedla močan napad na Afmadu Ko ie naselbino napadla angleška kopna vojska, se je italijanska posadka brez noja umaknila. Angleške čete niso pretrpele nobenih izgub London, 15. febr. A A. (Reuter) Prvi lord angleške admiralitete Alexander je včeraj govoril v Bathu in je med drugim rekel, da moč angleške vojne mornarice vsak dan narašča in to ne samo v obrambnem, ampak tudi v napadalnem smislu. Nato je govoril o zadnjih bombardiranjih angleške vojne mornarice in je poudarii, da je sovražnik tako izvedel, kaj pomeni delovanje topništva angleške mornarice. Alexander je rekel da angleška vojna mornarica sedaj neposredno udarja. Niti eden, niti drugi sovražnik ob francoski obali temu bombardiranju ne more uiti in stalno se bombardirajo ob tej obali vojne tovarne in razne vojaške naprave. Vse to nas opravičuje, da smemo verovati v našo moč. ko bo nastopila ona največja nevarnost. Nato je Alexander govoril o angleških Ljubljana, 15. februarja V ponedeljek dne 17. februarja se sestane banski svet, ki bo v glavnem razprav ljal o novem proračunu dravske banovine. Novi proračun ni sestavljen za dobo 12 mesecev, kakor vsi dosedanji proračuni, ki so veljali od aprila tekočega leta do aprila prihodnjega leta, temveč samo za dobo 9 mesecev, to je od aprila 1941 do 31. decembra 1941, zaradi tega, ker se je moral banovinski proračun v smislu novega zakona o državnem knjigovodstvu prilagoditi državnemu proračunu, katerega proračunsko leto se bo odslej krilo s koledarskim letom. Dohodki novega banovinskega proračuna znašajo 125,070.000 din in prav tolikšni so izdatki Na posamezne oddelke banske uprave je proračunska vsota porazdeljena takole: Občni oddelek in glavna pisarna 6 milijonov 580.890 din, upravni oddelek 1,211.700 din, kmetijski oddelek 8.594.380 din, prosvetni oddelek 21,966.310 din, tehnični oddelek 40,650.940 din, oddelek za socialno politiko in narod no zdravje 10,339-120 din. finančni oddelek 13,348.860 din, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3.767.810 din prispevek banovinskim zavodom 13,610.650 din, proračunski rezervni kredit 5,000.000 din. Dohodki proračuna so pričakovani iz sledečih virov: Doklade na državne neposredne davke 59,596.250 din, delež na skupnem davku na poslovni promet 4,185.000 din, trošarina 34,065.000 din. davki in takse 18,487.500 din. odkupnina za osebno delo 112.500 din, razni dohodki 4.549.410 din in terjatve iz prejšnjih let 3,975.000 din. V primeri s sedaj veljavnim proračunom za L 1940/41 so izdatki v novem proračunu narasli, posebno če vpoštevamo, da je stari proračun veljal za dobo 12 mesecev, novi pa je določen samo za dobo 9 mesecev. Narasli so proračuni vseh oddelkov, zlasti pa proračuna tehničnega in prosvetnega oddelka. Sedaj vladajoče razmere in draginja so vtisnile svoj pečat tudi novemu ban ©vinskemu proračunu. Večji izdatki so potreb, ni zaradi povečanja plač banovinskim in državnim nameščencem in zaradi porasta cen vseh materialnih izdatkov- Materialni izdatki so se najbolj občutno povišali za financiranje banovinskih ustanov in zavodov, ki nimajo svoje ekonomije, Prora- ter so zaplenile mnogo vojnega materiala, med drugim tudi 5 tankov. Včeraj sc južnoafriške čete zasedle Bulo krilo vzhdno od Afmadua. Pri tem so naletele na močan sovražni odpor, ki pa »o ga obvladale. Štiri oklopna vozila so bila zajeta. Letalske operacije Kairo, 15. febr. AA (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva sporoča: V noči med 12. in 13. februarjem so težki bombniki napadli pristanišče Rodosa. V pristanišču je bilo povzročenih več požarov, ki so trajali ie tedaj, ko so naša letala zapuščala cilj. Sedaj poročajo, da je bilo v Benini izločenih iz borbe še 14 sovražnikovih letal. Na Berko je zadnja dva dneva sovražnik izvedel več poletov kakor tudi na letališče v Benini, vendar je b?la povzročena malenkostna škoda Sovražnikova letala, verjetno nemška, so napad'a ponoči Bengazi. Povzročrla so nekaj škode na zasebnih poslopjih. V Italijanski Vzhodni Afriki podpirajo naša letala napad kopne vojske pn Ke-renu. Neposredno je bila zadeta železniška postaja v Kerenu. znatna količina bo-mb pa je bila vržena na zbirajoče se sovražnikove čete pri hribu Ambe. V petek so se nad Malto naša lovska le tala srečala z enim letalom »Ju 88« in z več sovražnikovimi lovci. »Junkersa« je zadel strel protiletalskega topništva in je dvomljivo, če je mogel priti na svoje epo-rišče. Vsi naši bombniki so se izvzemši tistih, ki sta izginila v Albaniji, vrnili domov nepoškodovani. Neguševo inspekcijsko potovat: je Katro, 15. febr. a. (Renter) Posebni Reuter j ev poročevalec javlja, da je Haile Se-Lasie pravkar dovršil večje inspekcijsko potovanje skozi gorate predele Abesiinije Prebivalstvo je cesarja povsod navdušeno pozdravilo. Cele vasi so se zbrale k njegovemu sprejemu in oddelk* abesmskih prostovoljskih vojakov so za nekaj xT*a prihiteli z bojnih področij, da pozdravijo cesarja. vojnih ciljih in rekel: Naš cilj v tej vojni je obramba demokracije in svobode, vse to pa se mora dejansko izvajati v okviru socialne varnosti, seveda pa se bo vse to zgodilo šele tedaj, ko bomo izvojevali zmago. Prvi lord angleške admiralitete je izrekel priznanje pogumu angleškega prebivalstva, ki je do sedaj opravilo toliko, da lahko z večjim zaupanjem gleda v odpornost angleškega naroda. O morebitnem sovražnem vpadu je A1e-xander rekel: Sedaj imamo mnogo več letalcev in letal in vsa naša moštva so sedaj mnogo bolj izurjena in imajo več izkušenj za letalske bitke. Z ostalimi četami bodo storile vse, da se morebitni vdor z druge strani odbije. Prav tako bodo vedno bolj odločno sodelovali v boju proti in nad sovražnim ozemljem. ču ntehničnega oddelka se je zaradi tega znatno povečal, ker mora oddelek večino svojih del opravičiti že v dobi 9 mesecev, in sicer v mesecih, ko so dela na cestah in drugod najbolj nujna. V proračunu upravnega oddelka ni več podstavke za komasacijo občin, ker je to delo že opra vi jemo. V kmetijskem oddelku so izdatki višji za kmetijsko in gospodinjsko izobrazbo. Za ureditev posestva »Lepi dol«, kjer bo banska uprava ustanovila poseben zavod za gojitev sadja, je v proračunu nova postavka 300.000 din. V proračunu prosvetnega oddelka je nova postavka 240.000 din za stanarino za prejšnje leto učiteljicam, ki niso poročene z učitelji. V proračunu tehničnega oddelka je posebna izredna d oklada za cestarje v znesku 945.000 din. V proračunu oddelka za trgovino obrt in industrijo je nova postavka 265.000 din, za preureditev električne napeljave v Srednji tehnični Šoli v Ljubljani. Za kritje izdatkov bo v veljavi 50*/» občna doklada, 5% cestna doklada, 5°/» zdrav stvena doklada in 35°/» šolska doklada. Ker se je donos neposrednih davkov dvignil, bo tudi banovina iz tega naslova imela večje dohodke .Zmanjšan je proračunski donos trošarine na bencin in pnevmatike zaradi manjšega avtomobilskega prometa in zaradi omejitve porabe pogonskih sredstev. Nižji je tudi donos davščine na jedilna olja. Banovina pričakuje večji donos od taks za prenos nepremičnin, ker so kupčije z nepremičninami še vedno živahne. Te takse bodo tudi povišane Poleg tega je uvrščen med dohodki blagajniški prebitek v znesku 1,500.000 din iz prejšnjega leta ter donos od nepobranih terjatev za banovinske davščine iz prejšnjega leta. Iz Krškega — Končno dobimo most. 2e leta m leta smo se oglašali, da je nujno potrebno, da dobimo most, vendar je ostalo največkrat samo pri komisijah in načrtih. Lansko leto pa je bil vendarle odobren kredit in razpisana licitacija, ki pa je ostala brez uspeha. Sledilo je se nekaj licitacij, ki so prav tako ostale brezuspešne, dokler ni sklenila banovina graditi most v lastni režiji. Dela se bodo baje pričela, čim bo nastopno ugodno vreme. Kakor napovedujejo, bo most jeseni v surovem stanju že gotov. — Čajanka krškega Sokola. V sredo zvečer je imel kraki Sokol članski sestanek s čajanko. Napovedan je bil tudi prihod br. dr. Vrčona iz Ljubljane, ki naj bi imel predavanje, katero pa je moralo odpasti. Zato je starosta Sokola br. Davorin ftterk predaval o sokolstvu in jugoslovenstvu. Udeležba na čajanki je bila zelo razveseljiva in bi gotovo bila še večja, če bi ne razširili nekateri vesti, da čajanke sploh ne bo. Želimo da bi se podobni večeri de večkrat priredili v prijaznem bratskem krogu. -latični delavci iz različnih naprednih d<> iitičnih skupin v Slo veni i i sporazumeli o skuonem proglasu na slovensko iavno>t. Ta proglas ie bil najprei objavljen v januarski številki kulturne in socialne revije »Misel in delo« v Ljubljani ter po njei v več drugih slovenskih listih. Dna 11. februarja 1941 na so sa na šir>em sestanku podpisali: Miha Ferčej. kme sto sin. Zasip pri Bledu; Milan Gorišek. od v. pripravnik. Sv. Lenart v Slov. goricah; Stanko II jaz, kmetski sin. Bi zel jako pri Brežicah; Ivan Jenko, strugar, Ljubljana; dr. France Kovic, pravni referent OUZD, Ljubljana; dr. Janko Kosti, urcdnk Pokojninskega zavoda. Ljubljana; Ivan Krono všek, kmetski sin, Orla vas pri Bra-slovčah; Ivan Mihelčič. e'elrtrotehnik. Ljubljana; Alfonz Pipan, akademik, Ljubljana: Jože Praznik čevljarski mojster. Ljubljana; dr. Boris Pua odvetnik. Ljubljana; inž. Jože Rus. zasebni uradnik. Ljubljana: Jakob Sile. kmetski sin Grahovo Dri Cerknici; dr. Vladimir Si'kije, odvetnik, Ljubljana; Josko Tornažič. kmet. Sv. Bolfenk pri Središču; Andrei Urirtč, za.^ebni uradnik. Ljubljana; Stane Vad-njal. uradnik OUZD. Ljubljana; Vili Vla-hovič. grafičar. Ljubljana: dr. Branko Vrčon. novinar. Ljubljana. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota, 15. februarja: Zaprta vrata. Premiera, Red premi erski Nedelja. 16. februarja: ob 15. url: Romeo in Julija, Izven. Znižane cene o4 TO dtn navzdol. Ob 20. url: fieato nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 16 februarja: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 15. februarja: Plea v maskah. Irven. Nedelja, 16. februarja: ob 15. uri: »Vesele žene windsorske<. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Globoko znižane cene Ponedeljek, 16. februarja: zaprto. Klic z Brda Brdo, 15. februarja »Na pomoč — potapljamo se!« Tako kličemo vsi tisti, ki nam ni dano, da bi stanovali bliže Ljubljani ln si tako prihranili strah pred tem, da se potopimo v blatu in mlakužah na cesti proti Brdu. Čudimo se, da smo tako zapostavljeni, čeprav imamo glede davčnih dajatev iste obveznosti kakor oni, ki stanujejo bliže LJubljani, človek bi pričakoval, da bomo imeli potem tudi iste pravice — žal pa temu ni tako. če vprašamo mestno cestno nadzorstvo, kdo mora skrbeti za to cesto, nam pojasnijo, da so za to dolžne skrbeti »Združene opekarne«, slednje se pa zopet Izgovarjajo na cestno nadzorstvo. Radovedni sno rea, kje je resnica ln kdo nam bo končno toliko nasul cesto, da bomo vsaj pešci prišli v »belo Ljubljano« brez »belih madežev« na čevljih ln oblekah, s katerimi nam v oblin! meri »postrežejo« opekarniski avtomobili. Prizadet* s Brda Zopet več sto zažigalnih bomb na London Preteklo noč so nemška letala ponovila veCfi Anglijo, angleški bomLniki pa so obiskal Indu strijske objekte v zapadni Nemčiji London, 15. febr. a (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalske aktivnost nad Anglijo je bila sicer večjega značaja nego v zadnjem času. ni pa imela velikega obsega. Boirme so brle vržene rta vre točk v vzhodni AngHji, v Londonu in londonski okolici. Na več mestih je b»la povzročena Skoda, ki pa nima prevelikega obsega. Človeških žrtev je bilo malo. London, 15. f^br. s. fReiiter) Snoči so sovražna letata zopet napadla London. Letalski alarm je bil dan v prestolnici že zgodaj zvečer, končan pa je bil še pred polnočjo Na London je bilo vr/cnih več sto zaži£a'nih bomb, ki so padle na razne okraje. Pomožni gasilski oddelki pa so povsod pravočasno preprečili katastroto, tako da ni izbruhnil niti en večji požar. Na enega izmed londonsicih okrajev je bilo vrženih tudi več eksplozivnih bomb, ki so povzročile nekaj škode na hišah in nekaj človeških žrtev. Sicer sc. sovražna letala preteklo noč metala bombe predvsem še na vzhodno in južnovzhoduo Anglijo. London, 15. fet>r. a (Reuter) Kakor po-ročajo s južnovzhodne angleške obale, so angleški bombniki v spremstvu lovskih letal včeraj podnevi in zvečer ponovno moćno napadli nemške vdorne luke ob francoski obali Kanala Na angleški obali so »e videle velike eksplozije in požari Napadi so trajali več ur. Nad Dovrsko ožino je prršk> včeraj zjutraj do letalske bitke med nemškimi in angleškimi lovskimi letali. Skupina nemških bombnikov in Ion*cev se je pojavila visoko nad oblaki nad obalo Kenta. Angleški Spit-firei so takoj prešli v napad. Eno nemško lovsko letalo tipa Messerschmitt 109 je bilo v boju sestreljeno, drugo pa je bilo verjetno prav tako uničeno, ker je puščalo za seboj gost črn dim. ko &e je oddaljevalo čez Kanal. Eno angleško lovsko letalo je bflo izgubljeno. London, 15 febr s. (Reuter) Letalsko m i n istrstvo javi ja: Med cilji, ki so nb preteklo noč napadli br mbniki angelskega vojnega letalstva, so bili tudi industrijska objekti v Poruhrju. Tretji republikanec v ameriški vladi Za namestnika mornariškega ministra ie imenovan Bard, po poklicu trgovec — Povečanje ameriške vojske na tri milijone mož Ofenzivne akije angleške vojne mornarice Mornariški minister Aleacander izraža upanje angleškega brodovja Obrambne naprave v južnem Pacifiku Zedinjene države bodo utrdile otočje Samoa — Velika pozornost v Tokiu Prvi angleški padalci v južni Italiji Močno oborožene padalce so italijanski orožniki po dolgem preganjanju ujeli Proračun dravske banovine za leto if 41 Novi banovinski proračun« o katerem bodo razpravljali od ponedeljka naprej banski svetniki* je sestavljen samo za 9 mesecev in kaže porast izdatkov Bter. 38 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 15. februarja 1941. Str?n 3 vsakdan jeg Slovenija mora uvažati v normalnih letih do 12.000 vagonov žita — Po Nemcev primanjkuje letos Evropi 2.000.000 ton pšenice Ljubljana, 15. februarja V starih časih so ljudje vsak dan moliti za kruh, zdai pa vsi dan za dnem razpravljamo o pšenici in moki, o kruhu in nakaznicah. Oglašajo se tudi strokovnjaki, ki jih prejšnje čase nismo pogosto slišali, bodisi da so molčali ali da jih ni nihče poslušal. Kdo bi n pr jemal resno kmetijskega stnJccvnjaka v letih gospodarske krize, če bi predlagal, kako bi bilo treba poveoen pridelek naših njiv? Tedaj je kmet teiko prodajal svoje pridelke in za od resen ikc so veljali po svetu celo strokovnjaki, ki so proučeval' vprašanje, kako bi čim bol i smanjšali kme-ijsko produkcije. Znano je. da šo v Zedinjenih državah v resnici začeli zek. omejevati pridelovanje žita in da so kmetje (farmerji) prejemali za tc še nagrade. Pri nas nam sicer pridelovanja ni bilo treba omejevati saj so naša polja dajala tako malo pridelka, kakor da smo med na i bol i zaostalimi državami. Seveda so pa tudi naši kmetje trpeli zaradi krize Zdaj je pa povečanje kmetijske produkcije pn nas nostal< posebno pereče vprašanje Čitali ^te. da strokovnjaki razpravljajo na konferencah, kaj bi bilo treba storti. da bi na^a zemlja dajala čim več kruha ter da bi nam ne bilo treba trpeti pomanjkanja med sedanjo vojno: morda ste tudi čitah razprave kmetijskih strokovnjakov o tej pomembni zadevi; sicer je pa že dovolj, če prejemate kruh na nakaznice, da vam vprašanje našega vsakdanjega kruha budi zanimanje in skrb L ALI NE PRIDELAMO DOVOLJ? PŠENICA V SKRIVALIŠČIH Prepričan smo, da bi bilo takoj naprodaj dovolj pšenice, če b; se vojna nenadno končala. Tisti ki zdaj drže pšenico kakor največji zaklad, bi jo v strahu pred pocenitvijo skušali čim prej prodati. Zdaj je seveda ne ponujajo, ker računajo na dolgo vojno in ker še vedno upajo, da se bo podražila kljub maksimiranim cenam. Zato so rudi zadnje čase s spretninv špekulacijami dosegli, da sta se silno podražila ječmen in oves, ki sta še prosto naprodaj, ker računajo da bodo tako posredno podražili pšenico. ŽITNI MOGOTCI Vprašujete se. ali tem spekulantom ni mofSoče do živega V resnici so zelo mogočni Ko bi bogati pridelovalci žita iz Vojvodine. Banata in Bačke pridelovali pšenico samo za izvoz b' nas ne imeli tako v pesteh, toda od njih so več ali manj odvisne skoraj vse druce po-kraiine ki niso tako rodovitne Brez bogatih obdooavalJh pokra lin bi naš* država pr;delala vsako leto premalo ž^ta Žitni mocotc se tega dobro zavedajo Zdai ko smo odrezani od svetovnih tržišč ter cene plenice v Kanadi. Avstraliji Argentini itd ne morejo vplivati na cene pri nas. žitni mogotci seveda žele sami določati, po čem naj bo j kruh Plenica in koruza sta v njihovih rokah Zaloge nis«o bile popisane. Onemogočena m bila skrivna trgovina z žitom. Tisti, ki bi pšenico najlažje prodali, je ne predajajo. keT lahko čakajo na višje cene. i Tako prihaja na trg premalo pšenice. Ne Najbrž se boste vprašali: Ali ne pride- ! *me™° pa tudi povabiti, da je v vseh dr-lamo dovolj? Ali ni na "a država kmetij- ska ? Saj smo vendar vedno izvažali pšenico in koruzo! Ali lani res nismo pridelali dovolj pšenice? Na vsa ta vprašanja ljudje res se niso prejeli zadovoljivega odgovora. Znano je pa, da ne izvažamo lani pridekne pšenice in da je je b«Io pridelane lani 620.000 sto-tov. Predlanskim (1. 19.59) je bilo pridelane 750.000 stotov pšenice. Pridelek je bil .lani torej v resnici mnogo manjši. Toda statistika nam je dolžna odgovor, koliko je prav za prav potrebno za vso državo pšenice na leto. Vedeti moramo tudi, da pše-i ce lahko /aene primanjkovati, čeprav je pridelane dovolj in četudi je ne izvažajo, ako jo zadržujejo pridelovalci. To so skušali preprečiti s prisilnim odkupom pšenice, da bi moral pridelovalec prodati vso pšenico, kolikor je ima več kakor je potr huje. Uspehi tega ukrepa pa niso bili zadovoljivi Vsekakor se je izkazalo, da je pšenice premalo naprodaj in zato st bili i/.lam predpisi o enotnem kruhu in pozneje o mešan n: pšenične moke :> koruzno. Ni mogoče odgovoriti z vso zanesljivostjo, ah je bilo ia.ni pridelane premalo pšenice. Nekateri strokovnjaki so trdili da je je bilo prideiene dovolj, kljub mnogo slabši letini. žavah odkar se je začela vojna, večja poraba moke. ker vojak poje na lečo mnogo več kruha kaker civilist. EVROPA PREPUŠČENA SAMA SEBI Evropa sama. bre2 Rusije, pridela premalo žita. V mirni dobi primanjkljaj z lahkoto pokrije sai drugi kontinenti pridelajo mnogo več kakoT potrebujejo. Po nemških podatkh potrebuje Evropa (brez Rusije in AngJ.ie) na leto 48 milijonov ton pšenice, pridela je pa okrog 46 milijonov ton. Lani je bil pridelek skoraj povsod nekoliko slabš-' Toda. četudi je bilo pridelane 4o milijonov ton in čeprav poraba ni večja. zna«a primanjkljaj še vedno 2 milijona ton (20.000 000 stotov). Ta primanjkljaj je treha bodisi nadomestiti s čimer koli ali pristradati Pri nas skušamo primanjkljaj kriti s koruzo. Izračunano je. da smo koruze pridelali dovolj tudi za ta namen. Povsod rešitev tega vprašanja seveda ne bo tako preprosta, saj še pri nas, kljub dobremu pridelku koruze, ne gre vse g'adko. Zato so razumljiva stremljenja po osamosvojitvi. Sleherna evropska država stremi pridelati čim več. Nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala vojna, zato pa tudi povsod skrbe, da bi letos pridelali čim več živeža. To je z>da.j geslo: Pridelati je treba čim več pšenice in koruze! Obdelana površina naj bo čim večja! Pšenice pa v tej sezoni ni mogoče več posejati. Ta letina ne bo nič boljša in nič slabša kljub vsem kon-ferencem, razpravam in propagandi Pač pa spc še da marsikaj storiti, da bi bila čim j boljša letina koruze. Zato so tudi aktualna opozorila st rok ovn jaka. da bi bilo treba stre-go nadzirati vso koruzo, ki je namenjena za letošnjo setev, da bo izbrano res dobro seme. Koruza namreč, če ni primemo hranjena in ne dovolj zdrava, nerada klije. LE 8 STOTOV NA HA Pri nas oridetamo skoraj polovico manj pšenice kakor bi ie lahko. Način obdelave je zastarel, premalo gnoje in Škodljivci uničijo mnogo pridelka. Nemški strokovnjak je izračunal, da bi naša država lahko pridelala na leto 15 milijonov 700 ton pšenice in ne le 8.7 kakor v normalnih letih. V Sloveniji znaša pridelek pšenice le 8 stotov na ha, medtem ko v Italiji pridelajo že 16 stotov. torej dvakrat več. Slovenija mora uvažati na leto do 12.000 vagonov žita. Povečanje pridelka je torej v Sloveniji še posebno aktualno. Pri tem pa bi vendar ne smeli pozabiti, da bi industrijska SloAenija morala plačevati dražje moko in kruh. če bi na i ščitili našega kmeta, ko ne bomo več odrezani od svetovnih tržišč Pšenica iz Amerike je namreč cenejša kljub velikim prevoznim stroškom, kakor naš pridelek. Nekatere države, ki so se skuhale osamosvojiti, se niso ozirale na to, da je domači pridelek dražji od inozemskega, kar se jim zdaj dobro obrestuje. MEDTEM KO V ARGENTINI... Evropske države so v skrbeh, kako naj pokrijejo primanjkljaj pšenice, na drugih kontinentih pa so v stiski zaradi preobilja. Medtem ko Argentina ne ve, kaj naj počne s 300 0OC vagorti pšenice, kolikor je ima preveč, pr' na^ premišljujemo, po kakšnem receptu bi pekli sam koruzni kruh. Evropa ne more sprejeti argentinske pšenice; svet je baje sicer od leta do leta manjši, vendar je zdai zopet tako daleč od države do države. Med Južno Ameriko in Evropo je morje, ki skriva mnogo več nevarnosti kakor v dobi Krištofa Kolumba. V začetku so v Argentini napovedovali, da bodo pridelali 55 mislijonov stotov pšenice potem se je pa izkazalo, da znaša pridelek 65 milijonov stotov. Podobno smolo so imeli tudi v Avstraliji. Imeli so zelo slabo letino, a pridelali so kljub temu 25 milijonov 9totov pšenice. Porabijo je lahko le 15 milijonov stotov na leto (le 7 milijonov prebivalcev), a razen tega imajo v zalogi še 12 milijonov stetov stare pšenice... Nastopila je huda kmetijska kriza. *-W ' ? * 'J . 'j. * n ■ + i ^ S1 i I* * * * s luski uslužbenci za svoje pravice K letošnjemu rednemu zasedanju banskega sveta dravske banovine Ljubljana, 15. februarja S 13. junijem 1933 je stopil v veljavo zakon o oblinah, ki je med diuglmi vseboval tudi določbo, da morajo banovinski sveti v posameznih banovinah izdati posebne ure-ibe. s katerimi naj bi se uredil položaj in službeno razmerje občinskih uslužbencev Zakon je dopuščal, da se pri tem upoštevajo različne prilike in potrebe v raznih krajih naše države, vendar pa je za take uredbe banskim svetom predpisal okvirne coločbe, ki naj bi vsebovale splošne pogoje za sprejem v službo, način Dopolnjevanja teh mest, prestanek službe, določitev minimalnih plač, določitev pokojnine, disciplinsko odgovornost in sestavo ln postopek pri disciplinskih sodiščih. Ko je tedaj notranji minister predle žil v imenu vlade narodni skupč-Cini in senatu zakon o občinah, je naglasil, da je treba posvetiti največjo pozornost vprašanju občinskih uslužbencev, ker se je v praksi pokazalo, da brez marljiveg-a sposobnega in materialno preskrbljenega uslužbenstva občinska uprav ne uspeva. Organizacije občinskih uslužbencev so prejele to izjavo s hvaležnostjo na znanje in so trdno uverjene, da ravnajo po intencijah zakena. če piipomorejo. da se vprašanje službenega razmerja občinskih uslužbencev enkrat že uredi. Že nekaj let sem se občinski uslužbenci potom svojih organizacij trudijo in bore za. svoje najosnovnejše pravice, za katere so bili z raznimi občinskimi statuti, ki urejajo položaj občinskega uslužbenca napram občini tn obratno prikrajšani, ter po v zadnjem času storili vse. da bi dosegli glerie na naraščajočo draginjo izboljšanje svojega položaja, odnosno povišanje plač. že so nam v spominu nedavna zborovanja, odnosno sestanki občinskih uslužbencev, ki s tedaj v obrambo svojih pravic glasno izpregovorili ter so merodajnim zlasti banski upravi in s posebno spomenico tudi osebno g. banu prikazali vse težkoče. s katerimi se morajo občinski uslužbenci v borbi za svoj obstanek boriti. S polnim zaupanjem so tedaj pričakovali da bo banovina odnosno g. ban tako. kot je za druge stanove tudi za občinske nameščence predpisal minimalne prejemke, ki naj bi ustrezali in odgovarjali naraščajoči draginji. Vsa ta njih borba in intervencije za dose-do osnovnih človeških pravic pa na me.ro-dajnih mestih niso rodile željenega uspeha in ni nikogar, ki bi občinam ukazal — ne pa samo priporočal —, da zvišajo spričo naraščajoče draginje svojemu uslužben-stvu plače in mu omogočijo vsaj skromno preživljanje. Banska uprava je občinam sicer priporočila zvišanje plač za njih uslužbence, je pa večina občin, ki tega priporočila sploh niso upoštevale in je položaj občinskih uslužbencev v teh občinah priostren do skrajnosti. Občinski uslužbenci so bili že z uredbo g občinskih uslužbencih zelo zapostavljeni. Njih prejemki so dbločerd verflco trizje kot plače državnih ali banovinskih uslužbencev z istimi kvalifikacijami, dastravno je v mnogih ozari h delo občinskih uradnikov težje in odgovornejše in zahteva občinska služba zlasti vsestransko naobrazbo, ker je treba dajati nasvete lju-stvu, ki se v vseh poslih javne uprave v prvi vrsti zateka bas na občino. Ze ta razlika ni samo umevna ampak je naravnost krivična ker se že po zakonu samem zapostavlja občinskega uslužbenca in se ga uvršča v manj vrednega človeka, če bi se upoštevalo načelo, da se mora plačati delo ki se stavlja na občinske uslužbence z delom državnega uradnika z isto kvalifikacijo, bi moral biti občinski uslužbenec plačan vsaj toliko, kakor državni uslužbenec z odgovarjajočo kvalifikacijo. Nekatere podeželske občine pa so prezrle celo določila uredbe same in so stavile plače za svoje uslužbenstvo še nižje, kakor je to predpisala uredba. Ni se pa našel nihče, ki bi popravil to krivico. Na nekaterih občinah znaša plača občinskega uslužbenca 450 do 600 din mesečno- Kako naj shaja tak občinski uslužbenec posebno, če ima še družino, za katero ne prejema nobene do k Lade. Zato se občina ki uslužbenci obračajo ponovno in javno na g. bana in upajo, da kakor je g. ban pokazal razumevanje za navadno in kvalificirano delavstvo, ko je predpial za njih minimalne mezde, da se bo zavzel tudi za danes tako zapostavljene občinske uslužbence ln ga občinski uslužbenci naprošajo, da končno že odredi, da občine zvišajo plače svojemu uradni-štvu. ge posebno pa naprošajo občinski uslužbenci g. bana, da z vso svojo avtoriteto prepreči, da se občinskemu uslužben-stvu ne odvzame stalnosti. Vzeti stalnost občinskim uslužbencem bi za nje pomenilo biti: odvisen od vsakokratne dobre ali slabe v°lje župana ali občinskega °dbora, kakor tudi občanov, ter bi bili občinski uslužbenci na deželi z odvzem°m stalnosti % eno nogo vedno na cesti. Tak je danes položaj občinskih uslužbencev na deželi in je končno res že čas, da se tem nevzdržnim razmeram podeželskih občinskih uslužbencev napravi s hitrimi ukrepi konec. V ponedeljek se sestane k rednemu zasedanju banski svet in se občinski uslužbenci nadejajo, da se bo našel med gg. banskimi svetniki nekdo, ki bo tudi s tega foruma pokazal na vso bedo občinskega uslužbenstva in izposloval ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje njih položaja. Gg. banski svetniki naj bt upoštevali, da more biti občina organizirana kot delavna administrativna enota samo tedaj, če ima svoje stalno in organizirano vodstvo. Zato je potrebno odrediti, da ima vsaka občina poleg zadostnega Števila uslužbenstva to uslužbenstvo vsaj tudi primerno preskrbljeno, ker mera v nasprotnem trpeti vse delo na občini. Občinski MhdfcsjjMl niso samo komunalni uslužbenci za poŠte samoupravnega delokroga, nego so po svojih funkcijah pretežno upravno politični uslužbenci ln spadajo po zakonu o notranji upravi k organizacijskim organom celokupne notranje uprave. Uslužbenci morajo biti tudi stalni ln morejo biti odpuščeni le iz razlogov, ki so določeni za prestanek službe. Stalnost uslužbenca mora biti zagotovljena. Samo uslužbenec, ki pozna do potankosti lokalne prilike v občini in razmere občanov Že na oko, bo delal točno in pravilno. Prejemki občinskih uslužbencev morajo odgovarjati važnosti dela in morajo obvarovati tudi eksistenco, da se občinski uslužbenec posveti lahko popolnoma delu in da v polnem obsegu odgovarja službenim in socialnim nalogam. Prejemki morajo odgovarjati prejemkom dražavnih uradnikov. Občinski uslužbenec na deželi mora v veliki meri prenašati socialna, kulturna in nacicaialna bremena, ker se ne more izogniti dolžnostim, da deluje v nacionalnem in kulturnem življenju, da daje prispevke itd. Služba v občini mora nuditi tudi možnost napredovanja, da se ne zmanjša ambicija, a stalnost in pokojnina naj utrdita vestnost dela. Prepričani smo, da bo banovinski svet upošteval želje občinskih uslužbencev in jim pomagal do pravic, ki jim pripadajo. —an. Iz Legije koroških borcev Gornji grad. 14. februarja V nekdanji prestolnici ljubljanskih škofov, v prijaznem Gornjem gradu, so se v nedeljo zbrali bivši borci za našo severno mejo. včlanjeni v tamošnji krajevni organizaciji Legije koroških borcev, da ori-sostvujejo IV. rednemu občnemu zboru. Kljub nerodnimi vremenskim razmeram so prihiteli celo naj oddal ienejši da se kot vsako leto. tudi letos Dogovore o dosedanjem delu in si začrta i o rx>t za bodočo Doslovno dobo. Občni zbor ie vodil piedsedruk dr Mejak, ki je v obširnem poročilu orisal položaj krajevne organizacije. Obenem ie tudi kot član glavnega odbora Doročal o delu centrale v Ljubljani. Njegova izvajanir. je navzoče članstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Ravno tako ie prisotno članstvo sprejelo poročila ostale društvene uprave. Pred vsem so obravnavali vprašanje podelitve Spominske kola ine. katere bodo bivši koroški borci v kratkem prejeli, nadalje zahteve, katere so bile predložene meroHai-ndm činiteljem ter se spominjali med letom umrlih svojih soborcev. Soglasna izvolitev starega odbora za novo poslovno dobo je tudi v Gornjem gradu pokazala, da hočejo biti nefcdsnii severni borci ena družina, kakršna ie bila takrat, ko ie bilo potrebno braniti našo severno mejo. Tako tudi mora biti! ★ Kočevje, 11 februarja V nedeljo oe ie v gcaliliHsloh ptrc«torih ge. Belianove zbralo Piecei bivših borcev za našo severno meio z namenom, da čuje jo poročila svoje društvene uprave za preteklo leto.. Občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev je vodil predsednik g. Pavel Bregant ki 1e pedal poročilo o delu krajevne organizacije ter I MARTIN KO JC sprejema nove stranke samo od 17. do 18. ali po pismenem dogovoru. Hotel Metropol, Ljubljana a centrale v Ljubljani. Tudi vsa ostala poročila, katera so podali društveni funk-i-jonarji. 90 biLa od orisi oi nega članstva z velikim zanimanjem sprejeta ter tudi odobrena. Izvolitev celotnega starega odbora ie pokazala enotnost v naziraniu. kar daje upanje, da bodo bivši borci tudi v bodoče stali na braniku domovine, če bi bila ta od kogar koli ogrožena. Krajevna organizacija štele 140 č'anov. ki pričakujejo, da bo visoliemu priznanju s podelitvijo Spomenice 1918 19 sledilo tudi še ostalo, kar zahte/vaio in kar so kot pravi, nesebični in požrtvovalni b^rci v času prevrata tudi zaslužili. Slovenska in jugoslovanska javnost! Podpiraj po svojih močeh svoje rasi u ime sinove! Jože šuster 60 letnik Ljubljana, 15. februarja Jutri bo praznoval v krogu svoje družine v Ljubljani 601etnico rojstva upokojeni železničar g SuHer Jože. Rojen je bil 16. februarja 1881. v vasi Majland pri Zidanem mostu. V železniško službo je stopil 5 aprila 1899 in je ostal v njej nepretrgoma vse do upokojitve oktobra 1932. in sicer ves čas na Zidanem mostu. Svojo življenjsko družico Marijo si j© izbral iz znane Ferlanove rodbine v Brežicah. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok-Sedem jih je umrlo v nežni mladosti. Edini sin Ladislav živi in je učitelj v Kopriv-niku pri Kočevju. Istočasno ko praznuje jubilant 601etnico svojega življenja, obhajata z ženo 351etnico poroke. Naš jubilant je moral v življenju prebiti marsikatero bridko uro, saj je marsikomu znano, kako naporna je železničar-ska služba. Kljub temu je našel Še dovolj časa, da se je udejstvoval tudri v raznih stanovskih organizacijah kot člant pa tudi kot funkcionar. Našemu zvestemu naročniku, kateremu prihaja ^Slovenski Narode v njegovo stanovanje že mnogo let kakor tudi njegovi soprogi, želimo ob njunih jubilejih še mnogo srečnih let, da bi v zadovoljstvu in zdravju prebila jesen življenja. Iz Trebnjega — Veliko sadno sušilnico tipa dr. V. N. Stojkoviča bo zgradila naša sadjarska podružnica v Trebnjem. Vse priprave so že končane, zlasti je preskrbljeno za gradbeni les. pesek in kamen. Zagotovljena je tudi denarna podpora od Prizada. Upamo, da bo sadna sušilmca letos že irročm^ svojemu namenu. Ker bodo pravico uporabe sadne sušilnice imeli tudj npč-ani. prosi sadjarska podružnica vse. ki se zanimajo in nameravajo v jeseni suš ti v tej sušilnici sadje, da s primernimi prispevki pripomorejo k dograditvi predvidene sadne sušilnice. Jutri v nedeljo popoldne bo po novem prevzemniku na novo ■>tvorjena gostilna Viljema Godnjavca v Trebnjem — Stari trg. Za vsestransko prvovrstno postrežbo bo tako jutri ob otvoritvi, kakor tudi v bodoče preskrbljeno in vabim cenj. goste na jutrišnjo otvoritev in na prigrizek krofov. Viljem Godnjavec — Stari trg, Trebnje — Krušne karte bo razdeljevala občina prihodnji torek in petek, na kar opozarja prizadete. — Za naše vinogradnike. Spričo lanske slabe letine večina naših vinogradnikov ni pridelala niti potrebne količine vina za lastno uporabo. Ker ti vinogradniki nimajo za prodajo nobenih količin vin. so v težavnem položaju, kako kriti stroške letošnjega obdelovanja vinogmdov. Posebno mnogi ne bodo zmogli nabavnih stroškov za galico in obstoji bojazen, da bo letos večina naših vinogradov slabo obdelana odnosno samo toliko. koHkor bodo vinogradniki pač zmogli stroškov. Zato je splošna želja teh revnejših vinič3riev, da bi jim banska uprava ali nje kmetijski oddelek priskočil na pomoč in prosijo za podporo v obliki brezplačne dodelitve modre galice 2a škropljenje vinogradov. Zadevna akcija občine je umestna in pričakujemo, da bo banovina upoštevala težave naših vinogradnikov. — Nova gostilna. Jutri v nedeljo popoldne bo po novem prevzemniku na novo otvorjena gostilna Viljema Godnjavca v Starem trgu pri Trebnjem. Za vsestransko prvovrstno postrežbo bo tako ob otvoritvi kakor tudi v bodoče poskrbljeno ln vabim cenj. goste na jutrišnjo otvoritev in na prigrizek krofov. Viljem Godnjavec, Stari trg - Trebnje, — Redna telovadba bo na sokol?kem »Marofu« v bodoče vsak torek ta četrtek. Telovadci, pridite! — V občini Debrnlče pri Trebnjem so pred kratkim razdelili krušne karte. Seveda se pa prebivalstvo s temi krušnimi kartami ne more ukoristlti. ker v občini ni prav nikjer dobiti moke, še manj pa kruha. Se do nedavna je tej občini dobavljala kruh pekama iz Trebnjega. Ker pa tam prehranjevalni urad ni mogel pekarni pravočasno priskrbeti ustrezajoče količine moke, je pekarna dobavo kruha morala ustaviti. Revni občani, ki lansko leto niso pridelali žita, so v težavnem položaju in je ta tem teCji, ker so namesto 3087 kg moke, kolikor znaša potreba občine po približni cenitvi za mesec januar, prejeli le 100 kg moke. Ko bo te dni potrkala na vrata Prevoda delegacija občanov, da s posebne intervencijo uredi vprašanje oskrbe moke asa občino Dobrnlče, smo prepričani, da bo Prevod upošteval želje te kmečke občine, ki je lansko leto utrpela elementarne nezgode, ti ko da so tudi kmetje vezani na doba v o moke pri trgovcih odnosno kruha pil pekih. — Rrompir so pričelj izvažati. In s'.ct semenski. Te dni so trgovci naložili že več vagonov, in sicer v Trebnjem in na Mirni. S ceno 2 din za kg so kmetje zadovoljni in pričakujejo, da se bo cena obdržala. — Trgovci s drvml. Zadnji čas so v Trebnjem nakladajo ogromne količine drv za izvoz. Ogromne pravimo, če primerjamo izvoz pred leti, ko smo izvažali vsako leto le nekaj vagonov suhih drv. medtem ko se sedaj naklada dnevno po več de^et vagonov svežih bukovih drv za izvoz v Švico. Kmetje prejemajo za prodana drva lepe vsote denarja, ker je cena ugodna in si bodo mnogi pomagali iz denarnih zadreg. — Po vsem Dolenjskem vlada veliko zanimanje za tradicionalno sokolovo mi-škarado. ki bo prihodnjo soboto na sokol-skem >Marofu< v Trebnjem. Trebanjski Sokol pripravlja letos vsem udeležencem lepo presenečenje. Pri prireditvi bo sodeloval priznata jazz iz Črnomlja in bo prireditev tako tudi s te strani na višku. Najlepša maska bo nagrajena. Bratska sosednja društva na termin sokolove ma-škarade opozarjamo. Cisti dobiček prireditve je določen zopet za naše najrevnejše! — Lastnike bicikljev oporarjimo, da je danes poslednji dan za prijavo bicikl ."""e v na občini Zamudniki bodo morali na srpsko načelstvo v Novo mesto, ki bo proti vsakomur še kazensko postopalo. Jesenice za zimsko pomoč Jesenice. 14 febmnria Tudi v našem revirju se ie pred mesecem osnoval odbor za zim-ko oorrvč ro 1 rH^sedstvom Danskega svtenika n. P. Ar-neža. V odbor so bila povabljena vsa društva. orsani?--aciie in korporacije. Namen Zimske r>omoči ie javnosti že itak znr.n. Jeseničani! — tudi v tem oziru ne smemo zaostajati za drugimi kraji Slovenje — nasprotno bodimo iim za vzgled tudi v humanitarnem xxgledu. Te dni je odbor za zimsko pomoč ra.rpo-slal vsem pridobi tnikom nameščencem n delavcem položnice s orošniami za nrisjo -vek. Apeliramo na dobra srca. da se odzovejo tei prošnji. Za zimsko pomoč so do seda i darovali: K. I. D. din 7.500 namesto venca na grob pek. ministru g. dr. Korošcu; Gasilska četa K1D 300 din. Gostilniška BOdruga 100 din. tiskarna Blažej 200 din Nameš'onci in delovodie KID so imeli v soboto plesno zabavo, čije dobiček so tudi namenili za zimsko p^moč. Točno — značaj j2 tsscđa Cisto naš je pregovor da je vsak svoje sreče kovaC Seveda pa tega pregov ca ne smemo razumeti tako. da bl bil človek vedno sam odgovoren za svojo srečo. Cesto človek svojega značaja sam dobro ne pozna, in iz tega izvirajo napake, ki jih je zagrešil. Cesto pa značaj tudi pozna vsaj površno, pa nima moći, da bi ga popravil. Naloga moderne znanstvene psihografologijc je zato v glavnem pač ta, da človeku odkritje do vseh podrobnosti njegov značnj in tempe— rament, ga opozori vnaprej na vse nevarnosti, ki mu utegnejo groziti v življenju in mu pokaže pot, po kateri mu je treba hoditi, da se izogne neprilikam in doseže vsaj tisto mero sreče, ki mu je dosegljiva. To pa je največja dragocenost, najpopolnejša pomoč in najlažja resnica človeka in njegove življenjske usode. Spoznaj samega sebe in našel boš svojo pravo pot! Do te sreče pa nas more pripeljati samo eksperimentalna psihografologlja in nobena druga znanost, kajti le ta posega v najgloblje globine človeške duSe. F. T. KARMA H je eden Izmed prvih velikih pionirjev te znanosti, kateri je posvetil vse zanimanje svojega življenja. Ko se bo kdaj pisala zgodovina velikih utemeljiteljev moderne znanstvene psihografologije, v njej ne bo manjkalo Ime Slovenca F. T. Karmaha. Grafolog F. T. Knrmah je do sedaj spisal dve poučni knjigi, ki bosta koristili vsakemu, kdor jih bo temeljito proučil. Knjiga >Nas život i okultne tajne« je edina strokovna knjiga iz področja grafologije v našem jeziku, d očim vam bo knjiga * Vaša lična draž« (osebni vpliv) v korist, da ojačite svojo voljo in da imate povoljen vpliv na svojo okolico. Knjige lahko nar ročite pri F. T. Karmahu. zalec. (—) KINO MOSTE ■HBBDH? Premiera češkega glasbenega velo-filma: P L A K A J O f E G O S T. I Glasba : DVORAK, v glavni vlogi LAD. BAHAČ Triumf skupne Igre dveh umetnikov: VITEZ ARE VE Bette Daviš — E. G. Robinson Predstave na delavnik ob 20. uri, v nedeljo ob 14.30. 17.30 tn 20.30 url Otročiček žrtev nesreče Krško, 14. februarja. Kljub ponavljajočim se nesrečam starši pri nas še vedno premalo pazijo na otroke. Te dni se je zopet pripetila v vasi Brege pri Leskovcu nesreča, ki je zahtevala življenje komaj enoletne Marije Sumičeve, Usodnega dne je mati odšla k sosedi in pustila svoje štiri mladoletne otroke same doma. Komaj I61etna hčerka Angela je kuhala in pri tem postavila lonec vrele vode sredi kuhinje, nakar je nadaljevala svoje delu. Pri tem pa je pozabila paziti na svojo enoletno sestrico Marijo, ki se je splazila k loncu in hoteč pogledati, kaj je v njem, ga prevrnila po sebi. Na obupne otrokove klice so prihiteli sosedje, ki so otroku nudili prvo pomoč, pa je žal ostala brezuspešna. Otrok je bil namreč opečen po obrazu, telescu in nogah tn po sedemdnevnih mukah je umrL Nesreča je vzbudila med prebivalstvom mnogo govoric, kdo je prav za prav kriv. O tem bo baje govorilo de sodišče, Bitu % »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 13. fe^ruarj- 1941. štev. 38 SOKOL II PUSTNA SOBOTA TRNOVO DNEVNE VESTI _ Za povečanje kmetijske proixv°dnje. Včeraj je bila v kmetijskem ministrstvu širša konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje setve jarovine in organizacije kmetijskega dela, da bo letošnji pridelek čim večji- Posvetovanje je otvo-rfl kmetijski minister dr. Cubrilovič z daljšim govorom, v katerem je naglasa! potrebo povečanja kmetijske proizvodnje, da se zagotovi prehrana prebivalstva. Prosil je zastopnike zainteresiranih ministrstev, in zadružnih organizacij in privatne inicati-ve, da stavijo svoje predloge in pobude, da se bo o sklepih konference manifestiralo skupno stališče, ki ga bo minister tolmačil predsedniku ministrskega sveta in vladi. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Ana R o -j in a iz Ljubljane, Nikolaja T a u f e r iz Stične, gg. Igor Breznik iz Ljubljane, Peter Bradaška iz Kranja, Cvetko Delpin iz Ptuja, Milan Gaberščik iz Kormina in Vuko Božovič iz Golu-bovcev. čestitamo! — Prva knjiga Hrvatske enciklopedije rzsia. Danes so začeli prodajati prvo knjigo Hrvatske enciklopedije. Neka radijska postaja je nedavno razširila vest, da Hrvatska enciklopedija sploh nikoli ne bo izšla. Ta vest je zdaj ovržena. Prva knjiga obsega 824 strani besedila, 74 strani bakro-tiska, 24 strani offset tiska in 4 strani priloge na umentiškem papirju. Člankov prinaša 4.000 izpod peresa 356 sotrudnlkov. — Nov dnevnik v Zagrebu. 1. marca začne izhajati v Zagrebu nov dne\-nik »Srbo-bran«. Izdajal ga bo vpokojeni šolski nadzornik in bivši narodni poslanec Dušan Bo-gunovič. List bo izjahal na štirih straneh velikega formata in posebno pozornost bo posvečal političnim in kulturnim vprašanjem, — Vprašanje nvoznih In Izvoznih zajed-nic. >Jugoslovenski kurire poroča, da pride vprašanje uvoznih in izvoznih zajednic na prihodnjo sejo sveta za zunanjo trgovino. Večina članov baje nasprotuje osnutku uredbe o teh zajednicah, precej članov pa tudi zajedničara samim. Če svet za zunanjo trgovino ne bo soglasno rešil tega vprašanja, ne bo mogel trgovinski minister izdati uredbe o izvoznih in uvoznih zajednicah. V tem primeru bi prišlo to vprašanje pred ekonomski finančni odbor ministrov, ki bi o njem končnoveljavno odločal. ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA V SlsKl. telefon 41-79 Največji film sedanjosti Robin Hood Z ERROL FLYNNOM v glavni vlogi Predstave: danes ob 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. In 9. uri, v torek ob 7. in 9. uri. V nedeljo od 11. do 12. ure predpro- daja vstopnic. _TEHNIKOLOR Prihodnji spored: Serenada ljubezni — Smrt °ot>re matere. Včeraj Je v Polj-Čah pri Braslovčah umrla v starosti 75 let dobra mati šte^iinih otrok, Antonija Omladičeva. Omladičeva rodbina je dobro znana po vsej Savinjski dolini. Josip in Antonija Omladič roj. Habjan, sta vzorno gospodarila na kmetiji in vzgajala številne otroke. Rodilo se jih je 11- Umrla sta dva sinova, štiri pa sta roditelja poslala v samostojno življenje dobro pripravljene. Vseh pet hčera si je tudi ustvarilo svoja ognjišča. Omladičeva je bila vzor prave požrtvovalne slovenske matere. Antonija Omladičeva je mati urednika »Domovine« in >Jutra< Filipa Omladič a. — Vsem sorodnikom in znancem, ki so spoštovali ter ljubili plemenito ženo nase iskreno soža-Ije! JUTRI v nedeljo ob 16. url V SOKOLSKEM DOMU V ZGORNJI SISKI krasna mladinska igra s petjem in godbo „TETA PEHTA" Nad 30 sodelujočih! — Pevski zb*T Glasbene Matice ljubljanske bo koncertiral prihodnjo nedeljo in ponedeljek v Beograau. V nedeljo dne 23. t. m. zvečer ob tri četrt na 9. bo v veliki dvorani Kolarčeve naro-ne univerze velik koncert, na katerem se bo izvajal s sodelovanjem celotne Beograjske filharmonije Verdijev Requiem_ V ponedeljek zvečer pa bo pel mešani Matični zbor na beograjski kratkovalovni postaji polurni koncertni spored za evropski prenos. Na koncert Verdijevega Requiema že danes opozarjamo vse naše prijatelje in rojake v prestolnici. 121—a — Da nam ne bo treba uvašati solt Uprava državnih monopoiov ie pripravila načrt razširjenja obstoječih in zgraditve novih šolam, da nam ne bo treba več uvažati soli. Začeli so že modernizirati in razširjati solarne v Kreki, na Pagu in v Ulcinju. Solarne v Kreki ie ena največjih, v nji se pridobi na leto 50 do 60 ton, povečana bo na na 90 ton. — Povečanje kmetijske protzvdnJe. Po dvodnevnih posvetovanjih načelnikov banskih uprav v Beogradu se je sestala danes v kmetijskem ministrstvu širša konferenca zastopnikov kmetijskih usta* nov. Na nji bodo storjeni končni skleni o povečanju kmetijske proizvodnje v tekočem letu, — Slaba vinska letina t Jugovzhodni Evropi. Lanska vinska letina je bila v vseh državah jugovzhodne Evrope razen Grčije zelo slaba. V JucoslaviU te znašal pridelek dehro tretjino normalno letine, Posledice slabe letine so se kmahu Dokazale, vina so se občutno podražila. _posadka parnika »Dob« Hv»? Uprava Svobodne plovitbe v Dubrovniku, lastnica potopljenega parnika »Dub«, je prejela včeraj od neke perofcrodne aaeoctie Is New Yorka obvestilo o parniku in p sad-kL Toda v brzojavki ie rečeno samo. da je bila agencija 9. t m. v brezžičru zvezi z našim Darnikcm, ki je b-1 blizu brazilj-ske obale in da so bili vs. č.ani nosad e živi in zdravi. Kaj se je s pamil:om zgodilo pa v brzojavki ni povedano. Strojepisni tečaji — novi — (dnevni in večerni) prično 16. februarja. Prijave sprejema »ChriHofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska 15. Dnevi in ure pouka do želji obiskovalcev. Največja stro-jepisnica — 60 pi^a nih strojev! Prospekt na razpolago! (Telefon 43-82.) — Sarajevo Je dobilo kavo iz Nemčije. Tudi v Sarajevu se čuti zadnie ča^ pomanjkanje, ki ie tem hujše, ker si B san-ca korai ne moremo mis.iti brez turške kave Sedai so dobili nekateri saraie ski trgovci kavo iz Nemč je. m sicer to'ik\ da jo bo lahko dobil vsak prebivalec mesta 10 dkg. S tem seveda Saraievčanom-kot velikim Driiateliem turške kave. ne bo mnogo pomagano. — Tudi na Voglu Je Smuka ogodn3-Včerai smo poročali da ie snee v nižinskih smučarskih postoiank3h iužen. osre-njen pa ie v planinah V tei netdci ie izostala navedba Skalaškesa doma na Voglu, ki leži 1540 m visoko ter ima ravno tako ugodne snežne razmere Včeraj šnie poročilo smo pesneli do vremenskem poročilu Tujskoprometne zvee danes pa vremensko poročilo obinvliamo v celo i. — Pošiljanje paketov v Franci *o in na polj«ko. Poštno ministrstvo je izdalo obvestilo, da je zopet dovoljeno odpošiljanie paketov v Francijo in na Poljsko od 16. t. m. dalje, in sicer do 10 kg teže. — Pridelek vina in olja v Dalmaciji. Po zanesljivih podatkih je bilo lani pridelano v vsej Dalmaciji 836 000 hI vina. in sicer 207.800 hI belega in 628 600 hI črnega Lani so v Dalmaciji pridelali celo več vina kakor predlansk m, medtem ko je bil pridelek povsod drugje v državi manjši; pridelali so 109 500 hI vina več Olja pa je Dalmacija lani pridobila 27.770 stotov. — Sestanek stalnega jngoslovensko-Halijanskega gospodarskega odbora bo 24. t. m, v Rimu. Sporazumeli so se. da se bo odbor sestal 24. t. m. v Rimu. Prvotno je bilo napovedano, da bo sestanek v začetku meseca v Beogradu. Naši delegaciji bo načeloval dr. S. Obradovič. — Gospodarska pogajanja z Madžarsko. Za te dni j« napovedan prihod madžarskega gospodarskega delegata v Beograd, pooblaflčenega ministra F. N^kla. Pokazala se je potreba po preuredtvi trgovinskih odnosov z Madžarsko zaradi sprememb, ki so nastale po priključitvi Transilvanije Madžarski. — Poseben italijanski gospodarski delegat za Jugoslavijo. Prejšnji mesec je italijanska vlada Imenovala svojeera stalnesra gospodarskega delegata za Jugoslavijo. CL Schmidta, ki je prispel v četrtek v Beograd in bo prevzel z jutrišnjim dnem svojo službo. — Is »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« 5t. 14 z dne 15. t. m. objavlja uredbo o nabavah za potrebe ustanov m'nistrstva zi socialno politiko in ljudsko zdravje, uredbo o pri-aežnem obrazcu, obliki pečata, obrazcu za poverilo prevoda, vpisniku, disciplinskem oblastvu, disciplJnsk:h kaznivih dejanim in kaznih, v primerih pren^h^nja službe ter tarifi o nagradi in stroških za zasebne in uradne posle tomačev, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, naredbo o kontroli izvoza premoga, dovoljenje za ustanovitev tovarne špirita v Goričan?»h pooblastilo banske oblasti banovine Hrvatske glede Izvoza lesa, lesnih izdelkov m gozdnih proizvodov vobče. pooslastUo za Investiranje uvoznikov umetnih gnojil, žvepla in modre galice na območju banovine Hrvatske, tarifno ugodnost za pošfne pakete za nepismene, spremembo uredbe v službenem razmerju med vinogTa cinikom in viničarjem (viničarskem redu) in razne objave iz »Službenih novin«. — živalske kužne bolezni v drav«kl banovini. Po stanju z dne 8. t. m. je bila v dravski banovini steklina na 12 dvorcih, svinjska kuga na 19, nalezljiva ohromelost svinj na 18, garje na 3, mehurčasti izpuščaj na 2 in svinjska rdečica na 4 dvorcih. — Na Jadrana se £e kopljejo. Iz Sputa poročajo, da imajo zadnje dni na Primorju zelo lepo topio vreme. Prvi pomladni dnevi so privabili na obalo že tudi prve kopalce. Zaradi lepega vremena je bil zadnje dni tudi ribolov v Dalmaciji dober. — Opozarjamo na današnji ogla« tvrdke Viljema Godnjavec, žgan jame v Trebnjem. — V današnji števil*! »T°tega Usta« je pričel izhajati izviren kriminalni roman Skrivnosti Ink°ve palače izpod peresa Juana Robanjeza. Roman je ikistriran in izhaja v nadaljevanjih- 9—M — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in zmerno hladno. Včeraj je deževalo v Beogradu, na Visu, v Splitu. K um boru, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znaša is v Zagrebu. Kum-boru in Rabu 15, v Beogradu. Sarajevu in Dubrovniku 14, v Splitu 13, na Visu 10, v Ljubljani 8.6, v Mariboru 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.4. temperatura je znašala 0.0, na aerodromu —2.6, v Mariboru 2, v Zagrebu 6 na Visu 9, v Sarajevu in Rabu 10. ▼ Splitu, Beogradu in Dubrovniku 11, v Kum boru IZ — Nesreče, 3Uetni hlapec Jakob Božič, ualužben pri dolarju v Kropi, je že pred mesecem dni klal doma prašiča, ki ga je ugriznil v roko. Rana pa. s; mu ni hotela zaceliti, nasprotno, čutil je čedalje hujše baečine, zaradi katerih je moral sedaj v Delnico. — Posestnika Vinka Ažmana t okolice Bleda je nekdo po nesreči udaril po levi roka in mu po poškodoval. — Brezposelni delavec Rudolf Cesar, doma iz Mirne peci na Dolenjskem, je šel za delom na Gorenjsko. Včeraj je prenočeval v nekem kozolcu v okolici Cerkelj, kjer so ga pa izsledili domači fantje, ki so ga ponoči nagnali U kozolca. Cesar je skočil iz velike visine na tla, kjer pa je obležal s zlomljeno desno nogo. — V bolnico os je zatekla tudi 171etna kuhinjska pomočnica Marino Menrin, zaposlena ▼ kuhinji I Delavske zbornice, ki se jo nevarno opek- ' la s paro po rokah. — Velika policijska racija v Mariboru, V noči na soboto je mariborska policija izvedla obširno racijo v mestu in okolici in je prijela okrog 50 sumljivih oseb. V zaporih je policija obdržala 14 oseb, med njimi je večina takih, ki jih iščejo razna sodišča v državi. — Poročna gostija brez ženina, V vasi Trn ovcu pri Varaždinu bi se morala v nedeljo poročiti delavec Milan Sukunjak in njegova izvoljenka. Nevestina rodbina je bila pripravila vse potrebno za poročno gostijo. V soboto bi bila morala iti zaročenca k spovedi pa se je ženin naenkrat premislil. Poročno gostijo so imeli brez ženina. Nevestini starši bodo tožili ženina ta zahtevajo od njega odškodnino. Iz LiuM?"»tie —lj Spori o pristojnosti, kdo u»J kida sneg s hodnikov. jUg vendarle se ni mogel pobrati vsega snega na cestah in hodnikih. Po mestu ga je se ostalo dovolj >za seme«. Pustili so na tudi na krajh. kjer je najživahnejši promet, menda zgolj zaradi zimskega razpoloženja. Hišni lastniki so bili v tej zimi večkrat opozorjeni, da so dolžni skrbeti za kidanje snega s hodnikov pred svojimi hišami. Opozarjano pa je bilo tudi cestno nadzorstvo, da je že nekajkrat zapadel sneg. Zadnje čase je cestno nadzorstvo zaposlovalo množice delavcev pri kidanju snega. Najeti so bili še posebej delavci za sneg. medtem ko so se z njim ukvarjali vsi stalni delavci mestnega nadzorstva, zaposleni sicer pri kanalizacijskih in cestnih delih. Največ snega je pa spravil v Ljubljanico jug. V nekaterih zatišjih mu žal ni mogel do živega. Tudi na novem trgu pred pošto ob ponosni palači Bate ga še imamo in na desnem hodniku ob začetku Prešernove ulice brozgamo ter padamo po njem. Teh hodmkov si lastniki hiš ne morejo lastiti a tudi mestno nadzorstvo je pozabilo nanje. Nihče ni pristojen, da bi spravil dva voza snega v Ljubljanico ali ga zmetal vsej s poti. Dopoldne so se delavci cestnega nadzorstva ukvarjali 9 snegom na hodnikih — obrežnega zidu Ljubljanice! Da bi ne bil nikomur napoti, ga zdaj pehajo v vodo. Da pa bodo zvedeli za sneg na Marijinem trgu in pred pošto, jim bomo morali sporočiti v uradni obliki pismeno s kolkovano vlogo. NA PUSTNO SOBOTO VELIKA MAŠKARADA Sokola I na Tabora —lj Umni so v Ljubljani od 7. do 13. t. m,: Vidic Frančiška, 60 let, delavka tobačne tovarne v p.; Blelwels-Trsten&ška Roza, 67 let, vdova zdravnika; Platner Josip, 78 let, zasebnik; Gartner Ivanka, roj. Gradisar, 66 let, vdova poštn. zvanič-nika; Globočnik Janko, 81 let, bivši notar; Kristan Ivan, 59 let, zasebni uradnik v p.; Bizjak Jožefa, 81 let, hišnica; Ličof Marija, 83 let, obč. uboga; Krasovec Magdalena, roj. adnik, 80 let, vdova delavca; Kim Ana, 81 let, kuharica; Stuchlv Ana, roj. Maschke, 68 let, zasebnica, Mala vas pri Jezici; Zlobec Emilija, 36 let, služkinja; Rozman Anton, 40 let, trgovec; Ja-pelj Marijam, 5 mesecev, sin mizarskega pomočnika, Gince; Vrečar Marija rojena Muhssnack, 81 let, vdova polic nadzornika; Prim.ec Martin, 60 let, krojaški mojster. V ljubljanski bolnici so umrH: La-vriha Olga, 1 leto, hči orožn. podnarediii-ka, Šmarje; Pristan Metka, 3 leta, hči zasebnega uradnika, Zla topol je pri Kranju; Budja Andreja, 6 let, hči monterja v tekst-tovarni; Dolinar Metka, 54 let, zasebnica; Gerdolet Jožef, 82 let, delavec; Rajhardj F rida, 1 mesec, hči cigana-godbenika, Kropa; Slad olje v Elvira Simona, 6 mesecev, hči opernega pevca; Nemec Marija roj. steblaj, 41 let, žena tesar, mojstra; zezlina Dragomira, 5 let, hči mizarskega pom.; Rankelj Brnest, 44 let, posestnik, Rajhenau pri Kočevju; Rački Ivan, 29 let, posestnik, Rogati hrib pri Kočevju; Kasa-movič Kami i, 5 mesecev, sin slaščičarja; Pomik v ar Ljudmila, 21 let, zasebnica. Bene te 1, obč. Bloke pri Logatcu; Žagar Filipina, 27 let, žena rudarja, Prezid, h rez Ca bar; Vidergar Franc, pol leta, sin delavke; Podlog ar Marija, 23 let, služkinja, želimlie, srez Ljubljana. —lj Otroški ringaraja Atene bo na pustno nedeljo ob pol 16. uri v kazinskl dvorani pod geslom >deca za decoc. Cisti prebitek prireditve je namenjen prvenstveno za kritje stroškov ortopedskega zavoda za defektno mladino m vzdrževanje knjižnice te čitalnice m mladino v Prečni ulici. Obleka za obiskovalce ringaraja je kaj preprosta in cenena. Iskrica sončka v očeh. malo odkritosrčnega smehljaja na ustnih, da zableste beli zobčki, umite ročice, očiščeni čeveljčki, za povrh še koš dobre volje, pa je gotova vsa priprava za ringaraja. 123-n —lj Predavanje Slavističnega društva, V torek 18. t. m. ob 20. bo predaval v dvorani trgovske akademije na Bleiwei-sovi cesti dr. Ivan Grafenauer o prakul-turnih bajkah v slovenščini. Vstop prost. — Poslednji večerni uprizoritvi like V*, stetove »Visoke pesmic, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna bosta dre vi in jutri zvečer ob 20.15. v Šentjakobskem gledališču, Popolnoma na novo opremljeno m skrbno pripravljeno delo je imelo velik uspeh *n vzbudilo tako zanimanje, da so bile vstopnice prejšnji teden že dva dni pred predstavo razprodane Kljub izrednemu zanimanju se je morala uprava odra radi tehničnih ovir in drugih težkoč ▼ zvezi z velikim številom sodelujočih, preko 40. odločiti le za omejeno število uprizoritev, na kar posebej opozarjamo cenjeno občinstvo. Jutri popoldne ob 15.15 pa bo popoldanska predstava NuAičeve veseloigre »Gospa ministrica«. Ker je aa vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite te v pred-prodajL Kot naslednja novost se pripravlja Bučarjevih igra s godbo in petjem »Na Trski goric —lj H°dmk aa koncu P*eaorn°ve ulico ob Marijinem trgu, ki smo o njem čitali že več pritožb, da ni osnažen, bi morali snažiti in posipati sosednji hišni lastniki, k so bili na to svojo dolžnost po | 75 m. cest. reda tudi o pravem času pismeno obveščeni. Na mestno občino naslovljene pritožbe so torej krivične. —1 j Sok°1 n priredi na pustno soboto, dne 22. februarja 1941 maskarado v domu v Trnovem. Poskrbljeno ho za dobro in po- . ceni pijačo in jedačo. Uprava, 120—a | —lj Na Dri. tehniški srednji soli v LJubljani bo treba v doglednem času izpopolniti stalno učno mesto ele.vtTs.tehn č ;cga inžerurja za obče in strokovne or^d.neie. Prednost imajo ref.ekta ti z vsaj dvoletno prakso v e.ektrotehn k h Lodj tjlh, odnosno v instalaciiah šuke a t ka, ter z opravljenim državnim s.rokovnim izpitom. Reflsktanti na i se osebno javijo ori ravnateljstvu Državne tehniške sred je šole med uradnimi urami na 1 kasneje do 28. marca t. L Vila z velikim sadnim vrtom ob Savi na Dolenjskem se proda, Naslov. Bleivveisova cesta 16 O. levo. —lj Vodstvo po Klemenčičevi unietnoslni razsta-vi bo imel v nedeljo ob 11. uri g. prof. Sasa San tel. Razstava bo odprta samo Še v nedeljo, na kar opozarjamo zlasti ljubitelje lepe slovenske pokrajine. —li NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO! —lj Združenje krojačeV in sorodnih obr. tov v Ljubljani vabi svoje članstvo na sestanek, ki se bo vršil v sredo dne 19. februarja 1941 v restavracijskih prostorih hotela »Štruklja« v Ljubljani ob 8. Vvečer. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih stvareh za stroke združenja. 110—n —lj Vse vozne karte pri PUTNIKU —lj Ma&karada S°kola I — Tabor bo na pustno soboto 22. t. m. ob 20. in taborska sokolska družina že vrši obsežne priprave, da bo prireditev čimbolj uspela. Maskara-da bo v vseh prostorih Sokolskega doma in bo godba ojačena z zvočniki v vseh prostorih. V mali dvorani bo bar. Izvedeno bo tekmovanje mask in prejmejo prve tri izvoljene maske lepa darila. Po polnoči volitev kraljice maškarade. Igra jazz-orkester »Ajax«. Vstopnina samo 10 din. Lepe maske posebno vabljene. 117—n —lj Divjačina, dunajska kuhinja najnižje cene. Gostilna Lovšin. 112—n —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v drugi polovici meseca marca zanimiv koncert slov. hrv. in srb- pesmi, na kar že sedaj opozarjamo. 113—n —lj Plesna vaja z »šemadOg za, vete obiskovalce JenkOve š°le bo v tore* 18. t. m. °b 20. uri v veliki dvorani Kazine. Vsako nedeljo ob 16 popoldanski ples. v ponedeljek ob 20. začetnišk o- nadaljevalni tečaj s poukom Svvinga ta četvorke. Stučenti-nje popust. Posebne plesne ure vsak dan. 115—n —H Smaragdna noč v **oltolskem d°mu na Viču bo pod tem naslovom velika pustna zabava v soboto 22. t. m, v razkošno okrašeni dvorani sokloskega doma. Kdor je kdajkoli posetil viške pustne zabave, ta bo spet rad pohitel prihodnjo soboto v viski sokodski dom, kjer se bo imenitno zabaval in plesal ob zvokih mladega Nicky jazza. Kdor hoče torej preživeti nekaj veselih uric v »Smaragdni noča*, naj pride na Vič! 116—n —lj Koncert na dveh klavirjih priredita prihodnji petek pod okriljem Glasbene Matice domači pianistki ga. Osterc-Valjalo Marta in gdč. Silva Hraševec. Koncert bo v mali Filharmonični drvorani. Predproda-ja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. 121—n —lj Pevski zbor glasbene MaHce ima v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 20. uri važno skupno vajo mešanega zbora. Vsi in točno. Odbor. —lj PnporocamO obl*k G'egorčič-Grun-tarjeve knjižnice, ki ima svoje poslovne prostore v paviljonu S°kolskega doma na Tabora nasproti cerkve Srca Jezusovega. Knjižnica posluje redno vsak torek, četrtek In soboto od 4. do 8. zvečer in ob nedeljah od 9. do 12- ure, d°poldne. —lj Pekovski mojstri v Ljubljani so sklenili, da bodo imeli svoje prodajalnice odprte ob delavnikih do 19. ure. ob nedeljah pa bodo prodajalnice zaprte. Za zavijanje kruha ta peciva potrebni papir naj stranke prinesejo s seboj. Vsakdo naj se s kruhom preskrbi že v soboto. 122—n —lj Seutjakobčani prireoe jutri ples pri Putrihu, Začetek popoldne. Vsi vabljeni. 119—n —lj Et redni občni zbo, društva »PrO-boda« z oMčajnim o^evnim redom se bo vršil dne L marca t L ob pol osmih zvečer v gostilni pri Lovšinu, Gradišče 13. 118—n o— Esperantsk© društvo Ljubljana vabi vse esperantiste na redni občni zbor, ki bo jutri 16. t m. ob 9. v salonu gostilne Mrak (Cesta 29. oktobra). □— Jugoslovani! Udruženje četnik ov, pododbor Ljubljana, vas najvljudneje vabi na svojo krstno slavo, ki bo v nedeljo 16. t m. ob 9. uri dopoldne v Kazini, Kongresni trg l/L Vstop prost. Živilski trg Ljubljana, 15. februarja. Trg nI bH tako dobro založen niti marca kakor je že zdaj. Zdi se, kakor da se že začenja pomlad. Danes se je na trgu razvil živahen promet že ob 8., ko je večina prodajalk že zavzela svoje prostore. Ob tržnih dneh, sobotah in sredah, se bije zdaj že bitka za boljše prostore med prodajalkami in tržni uslužbenci imajo dovolj dela pri vzdrževanju reda. — Da je bilo letos tako hitro končano običajno zimsko mrtvilo na trgu, je treba razen toplemu vremenu pripisati tudi temu, da zdaj prodajalke laže prodajo vse blago kakor prejšnja leta, ko je bilo tudi cenejše. Prejšnje čase pogosto ni bilo vredno prodajalki prebiti na trgu vse dopoldne za nekaj dinarjev Izkupička. Zdaj prodajalke navadno prodajo vse blago in izkupiček je tudi večji zaradi višjih cen. Danes je bil trg bolje založen tudi, ker je skopnel sneg in so zelen jad arice lahko nabrale mnogo motovilca, ki je bil doslej pod debelo snežno odejo. Prodati pa tudi skušajo čimprej nekatere lanske pridelke, ki se kvarijo v kleteh. Tako Je na primer naprodaj še mnogo zeljnatih glav, pese, kolerabe, zelene, pa tudi krompirja Je bilo danes precej. Po krompirju pri kmeticah pa skoraj nihče ni povpraševal, medtem ko so čakali številni kupci v veliki gruči na krompir pred stojnico mestne apro-vizacije. Med domačo zelenjavo je bilo razen motovilca tudi posebno mnogo radlča. Najlepši motovileč je bil po 2 din merica, nekoliko slabšega so na prodajali v prvih tržnih urah tudi po 1-50 din. Naprodaj je bila tudi lepa Špinača, a ne izpod 2 din merica. Trg je zopet zelo dobro založen z dalmatinsko cvetačo, Id je v splošnem po 7 din kilogram. Uvožene zimske salate je vedno dovolj na izbiro. Cene so precej stalne; salata Je po 10 do 12 din kg. Zdaj ljudje že precej posegajo po oranžah, medtem ko je kupčija s jabolki čedalje slabša. Naprodaj so že rdeče oranže, ki gredo najbolj v denar. Južno sadje v splošnem ni dražje kakor lani. Trg je čedalje bolje salozen s jajet Po- sebno mnogo jih je bilo danes in so bila doslej najcenejša v tej zimi. Najlepša so prodajali po 1.25 do 1.50 din, za 10 din si jih pa dobil že osem do devet. Pač pa je trg nekoliko slabše založen s perulJiino, a tuui povpraševanja ni posebnega. Z Jesenic — Zvočni kin0 Radio oredvaja v soboto in v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri ooo.) velefilm »Bar on Rdečem mlinuc (Moulin Rouge). V nedeljo ob 5. uri poo. in v p_nedeliek ob 8. zvečer pa Dredvairt:no velefilm »Kpatan Džek« s pojočim kowboyem Bobom Baktriem. Med dodatki zabavni in domač Icultjmi film in vojm tednik. Sledi »Anton Zadnii«. — Športni klub Bratstvo — Jesenice. Športni klub Bratstvo na Jesenicah razpisuje za seniorje in juniorie za nedelio dne 16. februar ia 1941 medklubski smuk na Markeijevi planini nad Jcs.n:. anii. s pričetkom ob 12. uri. Nastopno masto na Kočni. cilj pri Savskih in mah. Proga \? dolga 2500 m z višinsko razliko cca 400 m. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih SZSZ. Pravico nastopa imajo vsi ver locirani tekmovalci klubov članov SZSZ. ter juniorji od 16. do 19. leta. Piijavnine nI Priiave preierna do pr:četka prireditve SK Bratstvo — Jesenice. Nagrade: Prvi trije plasiram senieorji in juniorii prejmejo plaketa. Žrebanje n st ^pnih M S-vilk se vrši 1 uro pred pnčetk>m p.-ire-ditve — SK Bratstvo, — Knjižnica Kranjske lndu*tr:jske družbe ie s 1. februarjem začela poslova:L Knjižniea šteje okoli 1150 zajetnih knjig najboljših slovenskih pisateliev in rr~ va-j al cev. ki se bo v doslednem času &e znatno lzpopo'nila z novimi zvezki. Z ustanovitvijo knjižnice ie K. I. D. spet napravila velik korak naprei v pogledu širjenja prosvete med delovnim liutlstvom. Delavci in nameščenci se knjižnice Dr.dno poslužujejo. ^ — Slabo obiskan sejem_ Običajni sejem na dan sv. Vale!ina ie bil lets zelo slabo obiskan Svoie ča?e so na Vale* vo stale vzdolž Ruardovega tr^a in Kralja Petra ceste dolse vrste s.oinic. n k i-pične z vsakovrstnim blax?cvm. L i udi pa se je včasih na semanii dan na Savi kar trlo. Letos pa ie bilo le pod graščina postavljenih par stoinic. ki so bile zxi'oženri 7. n>-cavicami. predoasnilci. sladkarijami igračami, južnim sadjem in drugo drebn ik>. ki jo le na Jesenicah še dovoli. Kvi č ia je bila slaba ker ljudie kur>vje;o 1* tiste vrste blago, ki ga naiboli ootr. t>u eio. ŠAH — Šahovski kiUD RadomUe je p ireiil v nedelio 9. t. m. brzoturnir. katerejCa ^© je udeležilo 17 igralcev, klubovih č' nov in gestov. TLurnir je vodil g. Hren Lado, član C. S. K. iz Ljubljane. Prvo m to si je ori boril Jenko Metod s 14 toCka mi od 16 dosegljivih, izven konkurence pa goso. Hren Lado. Id ie prejel kot nagrado le o knjigo. Drugo mesto ie zasedel c. H ti g Frana tretje in četrto pa sta sd delila eg. Vrhunc in Zitko. Turnir je le.00 potekel m bil v slogi zaključen. V nedelio 16. t m. pa pride gostovat v Radomlje ekipa dvorskega šahovskega kluba, ki bo odigrala z Radomljard mateh na 8 deskah. Match bo kot trening za predstoieče prvenstveno teJcmovanje. K borbi se vabijo vs p i-jatelji šahovske igre (tudi Kamnik in Vir). Igra se v salonu pri »Zlati kaplji« z začetkom ob 15. uri. SPORT — M^dm^stne smučarske tekme obveznikov za telesno vzgojo iz Celja, Ljubljane, Maribora in Ptuja, ki bi imele biti danes in jutri 15. in 16. t m* pri Celjski koči, so zaradi neugodnih snežnih razmer prenesene na Mozirsko planino, kjer bodo izvedene po istem programu in ob istem času. Ljubljanski in celjski tekmovalci so že prispeli v Mozirsko kočo in prav pridno trenirajo. Odsek za telesno vzgojo v Ljubljani pa je k tem tekmam organiziral tudi izlet obveznikov telesne vzgoje, ki pa zaradi prestavitve tekem na Mozirsko planino odpade. Zato opozarjamo vse obveznike telesne vzgoje, da izleta ne bo in naj se ne vozijo iz Ljubljane v Celje, za vo-znino plačane zneske bo pa prijavljencem vrnil odsek za telesno vzgojo v Gosposki ulici 15. SOKOL — Smučarske mladinske tekme sokolske župe Kranj, ki bi se morale vršiti jutri 16. t. m. v Radovljici, «v> zaradi neugodnih snežnih razmer odgođene. — Sokolska župa Kranj. — Sokolsko društvo Velike LaAče ponovi v nedeljo 16. t. m. Detelovo dramo ▼ treh dejanjih >Begunka«. Zadnja uprizoritev te igre je pokazala veliko zanimanje tukajšnjega prebivalstva za igre, ki jih prireja tukajšnji sokolski oder. Ker je ta uprizoritev namenjena odboru za zimsko pomoč, vabimo vse prijatelje društva, da s polnostevilno udeležbo podprejo trud društva, — Zdravo! Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPD 15. II. 1941 RatečePtanlca 870 m: 0, oblačno, 60 cm snega, srenec, Planica-Slatna 950 m: —1, oblačno, 80 cm snega, srenec, v zp en jača obratuje, Podkoren 800 m: 0, oblačno, 67 cm snega, srenec, Erjavčeva koca na Vrftlču 1515 m: —2, oblačno, 105 cm snega, srenec, Bled 501 m: —1, oblačno, 35 cm snega, srenec, Pokljuka 1500 m: —2, oblačno, 150 cm snega, srenec, Radovljica 470 m: 0, oblačno, 26 cm snega, južen, Boblnj-Sv. Janez 530 m: —3, oblačno, 50 cm snega, aren, Bohinj-Zagradec 530 m: —3, oblačno, 50 cm snega, aren, Dom na Komnl 1520 m: 0, oblačno, 250 cm snega, srenec, Dom na Voglu 1540 m: 0, oblačno, 250 cm snega, srenec, Dom na Krvavcu 1700 m: —3, oblačno, 165 cm snega, srenec, Jezersko 890 m: —2, oblačno, 10 cm enega, srenec, okolja Loka 800 m: 0, oblačno, 20 cm sne- ga, srenec, Stev. 33 % SLOVENSKI NARODi, sobota. j!5 -ru*. Stran 5 Psihološki nasveti za srečo v ljubezni, službi in družbi... Vsak je kovač svoje sreče, pa tudi nesreče. Za neslogo v vašem družinskem krogli morate smatrati odgovornim vedno in edino sebe. Sami ste krivi, če vas zapostavljajo. Okolica zeli priznanja! Postanite simpatični svoji okolici in ne bodite skopi z lepo besedo in pohvalo, ako jo želite pridobiti kot sosredstvo vaše 'sreče in zadovoljstva. Vsak človek zahteva za svoje delo priznanje, kolikor bolj mu Izkazujete to priznanje, toliko bolj točno in vestno bo izpolnjeval svoje posle. To velja zlasti v odnosu nadrejenega do podrejenega, zato možje, očetje, profesorji, učitelji, šefi, delodajalci in predstojniki vseh vrst, ne štedite s pohvalo. Ne glejte na onih, Id delajo za vas ter so od vas odvisni, le slabe strani, ne iščite na njih s pretirano natančnostjo le napake in pogreške, ne pretirujte teh napak, ne delajte iz muhe slona, ne smešite in ne ponižujte svojih podrejenih, zlasti ne javno, v pričo drugih. Zene, otroci, učenci, dijaki, vajenci, pomočniki ter nameščenci vseh vrst se trudijo in delajo za vas. Opazujte jih skrivaj pri delu! Vsi žele, da čujejo od vas kakšno besedo priznanja in pohvale. Zato ne govorite več, da je to njihovo delo le njihova dolžnost, ki ne rabi pohvale. Tudi vam je prijetno, ko sprejemate priznanje za svoj trud. Kot človek, ki zavestno stremi k uspehu in sreči, morate vsem drugim vračati priznanje, posebno pa onim, s katerimi želite živeti v miru in harmoniji. Zapomnite si: vsakdo želi priznanje In pohvalo za svoje delo in trud, več bo te pohvale In priznanja, več bo skrbnega In s ljubeznijo ter zadovoljstvom opravljenega dela, več bo uspuhov in sreče. Skrbite sami s pravilnim odnosom do drugih, da postanete priljubljeni doma pri ženi in otrocih, v razredu med učenci in dijaki, v deiavnici, trgovini in poslovnem lokalu med vajenci in pomočniki,v tovarnah med delavci in strokovnim osebjem, v pisarnah in uradih pri služiteljih in uradniškem osebju. Pa ne samo to! S priznanjem Lahko dosežete priljubljenost pri ostalih ljudeh iz svoje okolice, pri sosedih, pri ljudeh, s katerimi prihajate v zasebnih in poslovnih zadevah v stik, pri vseh, ki lahko kakor koli vplivajo na vaše delo, uspeh, ugled, srečo in zadovoljstvo. Zavedajte se, ako ste zapostavljeni in nepriljubljeni je krivda v vas samih. To so znanstvene ugotovitve našega večletnega proučevanja ljudi in psihologije sreče ter uspeha. Pri vsakem poedincu odkrivamo na podlagi temeljitega študija njegove duševnosti, notranje vzroke neuspehov ter mu dajemo konkretne, samo za njegov specialni slučaj veljavne smernice. Tudi vi lahko postanete srečni in zadovoljni, če boste dosegali uspeh na vseh življenjskih področjih s tem, da se boste ravnali po naših piholoških navodilih. Le nespametni ljudje ne marajo upoštevati nobenega nasveta ter jim zato mi ne moremo pomagati. A kdor noče poslušati glas razuma, tega bo šele palica zle usode, nesreče, nepriljubljenosti in neuspeha izmodrila. „Pubertetna ljubezen44 V raznih oblikah ljubezni obstoje velike razlike, kajti vsak človek je posebnost (individui) zase in prav tako so svojevrstna tudi vsa njegova izražanja Čustev ljubezni in simpatije. Tudi v različnih starostnih dobah človek različno izraža svojo ljubezensko razpoloženje in odnose. Pubertetna ljubezen je polna močnega, elementarnega čustvovanja. Podooua je nevihti, ki kipi in vre polna čustvene in primarno nagonske elektricitete. Po nevihti, po več ali manj le čustvenem in nagonskem izživljanju, potegne hladen veter in končno postane nebo zavestnega človeka jasno in Čisto. Bolj so prej prevladovali in divjali nagoni in Čustva v smislu naglih in nepremišljenih sprostitev napetosti, več je sedaj opazne škode, več je potem kesanja v zrelejši dobi. Vedno pravilno obvladajte samega sebe! Zavedajte se odgovornosti do bližnjega in bodočnosti! Ne bodite brezbrižen egoist, to velja zlasti za vas. »Kdaj se naj poročim?44 Prećitajte odgovor pod označko »Pubertetna ljubezen« in razumeli boste, da zakon, sklenjen v premladih letih, običajno ni urejen in srečen. Zakonska skupnost, sklenjena v mladih, viharnih letih, polnih še pubertet ne poezije in vzhičenosti nad novimi odkritji in opazovanji razumljive strastnosti, je pač najbolj podobna hazardni igri. Omama mladostne ljubezni je v prvem trenutku spoznavanja in zbliževanja nekaj Čudovito lepega in tajinstvenega. V njej leži nekaj vzvišenega, neuzporedljivega in veličastnega. Zal je ta divna poezija Iskanja in končnega sozvočja, zelo kratka. Omamljenost in pijanost mladostne ljubezni hitro mineva, kajti življenje in resnična stvarnost sta močnejša od sanj. Od mladostne ljubezni ostanejo v vseh slučajih le prijetni, ali ob nepravilnem postopku tudi težki spomini. To je izgubljeni raj pred vrati spoznanj resničnega življenja. Dobro morate vse to premisliti, ako hočete pravilno razumeti.....Fant, ki se je poročil v vzhičenju mladostne poezije prehaja v novi življenjski skupnosti v realnost in kmalu ve, kaj je s tem izgubil in kaj dobil. Sreča v zakonski skupnosti zahteva neko predhodno starost in življenjsko Izkušenost In to zlasti od moškega. Zalo prva mladostna zaljubljenost ne sme nikdar Imeti moč nečesa, kar bi vezalo obojestransko bodočnost. Več bomo o tem razpravljali v posebni knjigi o »Psihologiji ljubezni In življenjski sreči«, ki bo še letos izšla. „Za srečo44 Nahajate se v sporu s svojo notranjostjo. To se jasno očituje iz vase pisave. Vaši odnosi do drugih so neurejeni. V splošnem je vaša notranjost polna nejasnosti, neurejenosti in neuravnovešenosti. Vse to pa čisto prirodno izziva spore in motnje v odnosu do drugih. Vidi se tudi vaše neznanje poiskanja pravega odnosa do drugih, kakor tudi neznanje pogoditve pravega trenutka ter pravilnega reagiranja. Preglejte vse, kar smo doslej na uvodnih mestih razpravljali, po-glabjajte se dan za dnem v to, dokler končno ne boste zadeli in razumeli bistvenost tega vprašanja. Obeta se vam možnost lepše bodočnosti, le vztrajne volje je treba. Vaja dela mojstra! „VUoUca" Prevelika občutljivost v obnašanju. V zvezi • tem tudi precej vidna trmoglavost. To sta vasi naj negativne j ši lastnosti, ki nikakor ne delujejo blagotvorno na vas kot osebnost in ne na vaše odnose do okolice. Ste v letih, ko morate narediti obračun sama s seboj ter resnejše misliti na graditev svoje življenjske pod. »Pomagajte!44 Rešitev vaših težav lezi ne samo v takojšnji izpremembi okolice, temveč v sprejetju popolnoma novih življenjskih odnosov na osnovi naših načel uspeha in sreče. Sodeč po vašem rokopisu, bi se mnogo vaših potez značaja dalo popraviti, ker v osnovi in bistvu imate vendar mnogo lepih lastnosti to vrlin, ki bi se s pravilnim treningom in nego lahko razvile do zavidljive višine Dana vam je možnost popolne preusmeritve svojega življenja In vaše notranje preporodi t ve, kar vam bo prineslo uspeh na vseh področjih. „Sisak" Izgleda, da se hoče ta oseba bolj igrati s čustvi, kakor pa čustvovati Ona predstavlja tip ženske, ki zna zelo lahko priti v srce. še lažje pa ga zapusti, ker ji kot osvojeno ni več zanimivo. Torej vsa zadeva ne zasluži resne pozornosti. „Ptuj!« Njegova inteligenca je na višini, le vztraj nostl in odpornosti ni. Zelo lahko se ogreje za to ali ono osebo, a čim ne najde takoj pravega odziva, se ohladi in odtuji ter izraža ljubeznivost le z zunanju formo vljudnosti. »Midva« Med vama se ne more najti mnogo skupnih črt in potez. Vprašanje je, če bi se kljub sedanji dobri volji v toku življenja res našlo kakšno globlje področje vztrajne povezanosti. Nesreča deklet leži pogosto ravno v tem, da se prepogosto vržejo v vrtinec trenutnih čustev, ne da bi poslušale glas razama. Potem pa ni čudno, če je noč za nočjo blazina nesrečnega dekleta mokra od solz. Mislimo, da nas razumete! »Kratek nasvet44 Konkreten nasvet želite, usrezamo vam: 1. Ne dajajte preveč svobode vaši fantaziji ln iluzijam. Bridka izkušnja iz ne- davne preteklosti vas opozarja, da morate nove odnose motriti realnejše ln treznejše. 2. Za vzemite odnos pasivnega pričakovanja nad al j nega. razvoja in mislite trezno. Ne jemljite vse zadeve tako tragično. Ni to ni« posebnega. Vsi smo doživljali razočaranja v prvi ljubezni. Glejte na preteklost z očmi pametne in preizkušene deklice. Kar je bilo, je minilo. Sedaj morate začeti novo, pametnejše življenje, ki se ▼ novi lepoti odpira pred vami. „Otmpan44 Po vseh izgledih so vaše težave prehodnega značaja. Težko je živeti brez zaupanja v lastne sile. To samozaupanje daje moč m ustvarja ono, kar Je najvažnejše, to je čustvo sigurnosti, stalnosti in uravnovešen osti. Zato se držite naših pismenih navodil m samozaupanje se vam bo povrnilo. „Kdo je kriv?" Vaših sedanjih težav ni nihče neposredno kriv. To so običajne pojave življenja, ki Izhajajo iz onih slučajnosti, ki prinašajo po neki zakonitosti temu srečo, onemu pa tHfcave to neprilike. . . Vzemite vse kakor je In glejte v tem le neko potrebno zlo. Jeza, sovraštvo, žalost, obup In slične negativne lastnosti, položaj le še poslabšajo. Končno se vse to še lahko pretvori v pozitivnost. fjBf« Ja44 Mnogo zavisi od vas samih in vašega reagiranja na vse te pojave. Ako boste padali v obup ta depresijo, tedaj bodete po lastni krivdi lzgubivali trdna tla pod nogami. Izgubljali boste zadnje ostanke svojih sil. Zato bodite pametni ln reagirajte s stoično mirnostjo. Mislite na Aristotela! Ce ne boste padali iz ravnotežja, potem se bo še bolj jačala vaša odpornost in vaša moč pride do lepšega Izraza. Ostali V kratkem pridete vsi na vrsto, prosimo, da po trpite. Navodila dobite v »Slov. Narodne od 18. januarja 1941. Naslov: Uredništvo »Slov Naroda« loški nasveti, LJubljana, Knafljeva 5, Psihološki nasveti Kupon it* 10 Bolezni in zdravljenje psov Iz predavanja dr. Janka Korena« Id utegne zanimati vse naše ljubitelje psov LJubljana. 15. februarja Strah vsakega gojitelja in ljubitelja psov je oasia kuga. To je akutna, nalezljiva bolezen, ki napada predvsem mlade pse, pa tudi starejše. Prenaša se s posrednim ali neposiednim dotikom bolnega Dsa z zdravim. Od dneva okuženja do izbruha bolezni preteče navadno 3 do 7 dni. Pes je v začetku bolezni žalosten, od časa do časa ga strese mrzlica. Bolezen se pojavlja v več oblikah, in sicer posamezno ali v kombinaciji. Razlikujemo pljučno, črevesno, živčno in kožno obliko. Vsaka oblika ima svoje tipične znake Znaki tj&jučne oblike so izcedek iz nosa in oči. slaboten kašelj ter pospešeno in otežkočeno dihanje. Pri črevesni obliki se pjjavijo pomanjkanje teka, pogosto bruhanje ter močna in smrdljiva driska. Pri živčni obliki postane pes popadljiv in razdražljiv, dobiva krče. škriplje z zobmi in z gobca se mu cedi slina. Pes se vede kakor stekli pes. V takem prirneru le previdnost na mestu. Psa ie treba zapreti v prostor, kjer ga ie mogoče brez nevarnosti opazovati. Ce se stanje ne poslabša v nekaj dneh. je skoraj gotovo izključena steklina in je le živčna oblika pasje kuge no sredi. Tako bolni psi se dado zelo težko ozdraviti, do-čim se dosežejo prav lepi uspehi pri zdravljenju črevesne in pljučne oblike pasje kuge. če je pomoč pravočasna. Dobro začatno sredstvo proti tej bolezni ie bilo posebno angleško cepivo, katerega na v sedanjih razmerah ni mogoče dobiti Živčni obliki kuge je precej podobna steklina, katero povzroči le ug;iz ali poškodba od stekle živali. Napačno je mišljenje, da pes steče zaradi žeje. vreč ne ali bolečine. Od okuženi a do izbruha poteče 12 do 14 dni, srednji rok je 3 mesece, lahko na poteče tudi leto dni, da se pojavijo prvi znaki bolezni. Bolni nes postane muhast, neposlušen, se skriva in je nemiren. Ti in podobni znaki trajajo 3 do 4 dni Po tem času postane pes razdražljiv in popadljiv, posebno proti tujim ljudem in psom. Pes noče jesti običajne hrane, pač pa hlastno požira neprebavne predmete, kakor cunje kamen i e. les in slično. Kmalu se opazi, da le s težavo požira. Ne more požreti niti lastne sline, ki se mu cedi v curkih iz gobca. Preskusa premagati vse ovire in pobegniti. Ima pove-šeno glavo in povešen rep, stekene oči. iz gobca se mu cedi slina. Popada vse, kar mu pride nasproti. Stadiju popadanja sledi stadij smrti Po zakonskih predpisih je treba vse pse, ki jih ie nopadel stekli pes ali so prišli s steklim psom v dotik, takoj pokončati. Sumljivega psa mora opazovati strokovnjak. Ob kužnih boleznih je treba omeniti Se pasji tifus. Od nekužnih bolezni je omeniti predvsem bruhanje, ki ima raznovrstne vzroke. Pri zastruolieniu je bruhanje celo koristno. Ce bruhanje le noče prenehati, je treba dati psu 1 del dobre črne kave in kamilčnega čara. Da pes ne bruha med vožnjo v avtomobilu, mu ie treba dati eno ali dve tableti peremesina. Ce izvira bruhanje iz vnetega želodce, ie potreben post in nato ehjeta. Najboljši način zdravljenja črevesja ie temeljito izpiranje črevesja in Želodca, Boljše kot ricinus je ribi« olje za odpravo zaprtja. Včasih so-maga tudi razmočeni kvas. Za mladega psa so pogosto usodni črevesni zajedalo, piedvsem trakulie fen gli- ste. Česen vedno ne zadostuje ln na oo- I moč mora priti kama 1 a in slični preparati. Lovski psi trpe zaradi kroničnega nosnega katarja. Psu odpove nos, v katerem je najti mikreskopacno ja j časte tvorbe, ki so jajčka zajedal ca, živečega v nosni votlini psa. Učinkovito sredstvo proti laznirn zajedal cem je inhalacija raznih eteričnih olj. Kožne bojeml. v prvi vrsta ekcemi, se dado včasih hitro ozdraviti včasih pa je potrebno tudi večmesečno zdravljenje kože same ali pa celega organizma z injekcijami in vitamin skirnd preparati. Bolhe in druge kožne zajedalce Dre ženemo s kopel jo 2 do 3% kreolinske razstopine. Ixrvski pai večinoma obelijo na očeh, Pes se začne solziti. Ce pomoč ne pride ob pravem času v obliki dbkladkov in tuširanja, se obrne gornja in dolnja veka navznoter, sčasoma pa se razvije čir na rožnici. Nekoliko redkejše je obolenje ušesa, ki ga najpogosteje povzroči kako tuje telo v ušesu. Odstraniti se mora povzročitelj vnetja in nastali izcedek. Ce se to doseže, ni treba peruanskoga balzama niti drugih čudodelnih masti Močno se greši pri zdravljenju ran. Rana se uspešno celi če je očiščena, suha in na miru. Ran ni priporočljivo izpirati. Ko smo rano dobro osušili jo lahko namažemo z ribjim odjem, nikakor pa ne z va-zelino. Ranjeni del telesa naj bo čimbolj v miru. Na svežem zraku in zmernem soncu se poleti rana hitreje celi kakor pod povojem. Iz Cella —c Zanimiva s°dna razprava. Celjska >Nova doba« poroča Na okrožnem sodišču v Celju se je v ponedeljek zagovarjal 21 letni Wiifried Hoffmann s Teharja, sin pokojnega ravnatelja Hranilnega in posojilnega društva v Celju in praktikant v Westnovi tovarni. Hoffmann, ki je po lastni izjavi blagajnik celjskega Kulturbunda in član Athletiksportkluba v Celju, je lani v začetku leta prejel od sedaj odsotnega celjskega veletrgovca Wemerja Stigerja važne dokumente in jih nato shranil doma pri služkinji, kjer je oblast pozneje tudi našla omenjene dokumente. Hoffmarma so aretirali lani 9. februarja, pozneje pa so ga začasno izpustili na svobodo. Okrožno sodišče je obsodilo Wilfrieda Hoffmanna po § 114-1. k. z. na 1 leto zapora. Njegov zagovornik dr. Valter Riebl je prosil, da bi sodišče začasno izpustilo Hoffmanna na svobodo, češ da mora izročiti svoje blagajniške posle pri celjskem Kulturbundu. Izjavil je, da osebno jamci za Hoffmanna, da ne bo pobegnil. Sodišče pa je odločilo, da mora Hofmann takoj v zapor. —c Umetniška razstava slikarjev prof. prof. Staneta Kregarja in Maksima Sedela ter kiparjev Karla Putriha, ln Zdenka Kalina, članov Kluba neodvisnih v Ljubljani ki je nameščena v mah dvorani Celjskega doma, bo odprta samo še v nedeljo 16. t. m. V nedeljo ob 11. bo imel razstavljalec Stane Kregar vodstvo po razstavi Opozarjamo občinstvo, da si ob tej priliki v čim večjem številu ogleda to lepo, zanimivo in visoko kvalitetno razstavo. c lta|f*tnl vaBSr priredita prva sol ©plesalca ljubljanskega opernega baleta. Erna Moharjevt in Boris Ffiato v četrtek 20. | gtedaittcu. Na sporedu so in *lu*4i Na klavirju bo opremljal dirigent ljubljanske opere prof. dr Danilo S vara, Predprodaja vstopnic za ta umetniški večer je v Slomškovi knjigami —c Predavanje SPD bo v petek 28. t m. ob 20. v risalnici meščanske šole v Celju. Ga. Fanny Copelandova iz Ljubljane bo govorila o gorah Velike Britanije. Zanimivo predavanje bo spremljalo okrog SOski-optičnih slik. —c Prometna nesreča je zahtevalo človeško življenje. Na cesti pri Sv- Katarin: nad Trbovljami se je smrtno ponesreči* 181etni pri nekem posestniku pri Sv. Katarini usluibeni hlapec Stanko Hribar z Marije Reke. Ko je vozil v sredo divji kostanj, se je voz na cesti prevrnil naHribar ja in mu zdrobil lobanjo. Hribarja so prepeljali v celjsko bornico, kjer je v četrte! \ izdihnil. —c Neznan utopljenec. V četrtek zjutraj so potegnili iz Hudinje blizu Majdi-čeve tovarne v Skofji vasi pri Celju truplo okrog 25 let starega, neznanega moško-ga. Ker na truplu niso našli znakov nasilja, smatrajo, da gre za nesrečo ali pa za samomor. Pri mrtvecu, ki ie dobro ob lečen, so našli denarnico in uro z rdečim obeskom. —c Rekonstrukcija državne ceste, v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani bo v Četrtek 20. t. m. ob 11 druga pismena ponudbena licitacija za rekonstrukcijo državne ceste štev. 2 od km 0.847 do i.147 v odseku Selce—šmarieta —Rimske toplice. Proračun znaša 96.02^ din. —c ZdravnUko dežurno službo za člane OTJZD in svojce bo imel v nedeljo 16. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Iz &*nm*ka — Občni zb»r Rdečega krlia. Sreski odbor društva Rdečega križa v Kamniku bo imel svoj redni letni občni zbor jutri 16. t. m. ob 10.30 dopoldne v kino dvorani. Resni časi. v katerih živimo in negotova bodočnost, ki ji gremo nasproti, zahtevajo, da se vsi brez Izjeme zanimamo za delo. naloge in cilje te organizacije Zato vsi vljudno vabljeni na občni zbor. — Smuške tekme, napovedane za nedeljo, seveda odpadejo In smo s smučanjem za letošnjo zimo najbrž kar zaključili. Snega že skoraj nimamo več, zadnje dni pa tudi neprestano dežuje. Iz Trbovell — Občina Trbovlje bo posekala v lastnem gozdu v Močivnikarjevi planini (nad Parašuhom) okrog 40-50 kub. metrov lesa. Ta les bo treba izvoziti iz gozda in sicer delno na dvorišče (bivše Parašuhovo), delno pa na žago Poklšek. Vožnja se bo oddala na javni licitaciji v ponedeljek, dne 17. t m. ob 10. uri dopoldne v tukajšnjem gradbenem oddelku. O tem se obvešča prebivalstvo z vabilom, da se interesenti oseb no udeležijo licitacije. — Šahovski klub »Trbovlje« prične 18. t m« letošnji turnir za klubsko prvenstvo. 2eleti je, da se tudi ostali šahisti, ki še niso člani šahovskega kluba pridružijo ter se redno udeležujejo šahovskih vaj, ki se vrše vsak torek in četrtek v rudniški restavraciji od 19. ure dalje. — Kmetijsko nadaljevalna šola v Trbovljah priredi v nedeljo 16. t. m. ob pol 9. uri v Društvenem domu gospodarsko predavanje s filmom »Kako naj obdelujemo zemljo, da bo dala večji in boljši pridelek« K predavanju se vabijo vsi gospodarji gospodinje in vsi oni, ki se zanimajo za napredek umnega kmetijstva. Vabljena je tudi Šolska mladina najvišjih oddelkov. Vstop prost. — Sadjarsko predavanje, ki se je vršilo prošle nedelje pod okriljem tukajšnjega sadjarskega in vrtnarskega društva, je prav lepo uspelo. Obisk je bil odličen. Prisotnih je bilo nad 70 slušalcev med njimd učitelj-stvo, kmetje in fantje, ki obiskujejo kmetijsko nadaljevalno šolo. Predaval je sreski kmetijski referent g. Zupan o krmljenju ptic, pravilnem čiščenju drevja, o glav nih škodljivcih sadnega drevja in njihovem uspešnem zatiranju. Opozoril je tudi na važnost pravilnega zimskega in spomladanskega škropljenja in dal koristna navodila za pravilno sajenje sadnih dreves posebno na vlažnem zemljišču. Sadjarjem je priporočil društveno sušilnico, ki bi za Trbovlje kot veliko industrijsko središče bila od velike koristi Prisotni so z veHkim zanimanjem sledili stvarnim in poljudnim izvajanjem predavatelja. Učitelj g- Lunder je v imenu čebelarskega društva priporočil sajenje žlahtnih črešenj, ki jih bodo trboveljski čebelarji tudi letos prodali posestnikom po ugodnih cenah. Akcija bo v korist sadjarstvu in istočasno čebelarstvu. — Sekcijo namiznega tenisa je nedavno ustanovil SK Trbovlje. Društvo je takoj stopilo v stik s Slovensko table tenis zvezo, ki je klubu zagotovila vso pomoč da se ta športna panoga uveljavi čimbolj med trboveljsko delavsko mladino. Vaje se bodo vršile v Fortejevi dvorani. Klub si je že nabavil ves potrebni inventar. Vodstvo sekcije je prevzel g. Kokalj Hugo, S pomočjo zveze namerava klub organizirati v Trbovljah propagandni nastop vseh najboljših slovenskih in hrvatskih igralcev. Klub bo priredil preuhodni turnir, na katerem bo izbranih pet najboljših trboveljskih igralcev, ki bodo sodelovali pri propagandni tekmi Z izbirnim turnirjem se bo pričelo takoj. Pravico k udeležbi imajo vsi trboveljski športniki brez ozira na pripadnost k klubu. Prijave se sprejemajo na rednih treningih sekcije, ki se vrše vsak torek in sredo v dvorani pri Forteju in to zaključno do dne 23. t. m. Vsi člani sekcije se pozivajo k redni udeležbi vaj. — Telefonsko kabino so te dni namestili na pošti Trbovlje 2. S tem je končno odpravljen velik nedostatek na tem uradu. Kabino so postavili v čakalnico, ki je postala sedaj še bolj tesna Pri večjem prometu bodo ljudje morali čakati izven urada na cesti- Poštna direkcija, ki je pokazala toliko razumevanja za modernizacijo tega poštnega urada bo gotovo storila dobro, če bo preskrbela večje poslovne prostore, ki so po instalaciji telefonske kabine nujno potrebni. Promet je vedno večji zlasti ob pričetku meseca in ob plačilnih dnevih. Denarni promet izkazuje v letu 1940 36 milijonov dinarjev in čisti dohodek din 96.000. Urad je torej visoko aktiven ter bi gotovo proračun prenesel tudi najemnino za večje in prikladne j še uradne prostore. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. češki ljudski sodnik (Li-bušin oče). 4. del telesa, 7. puščava v Arabiji, 9. vrsta pesnitve, 11. vodna žival, 12. veznik. 13. nepošten človek, 14. rastlinsko steblo, 15. kem. znak za prvino, 16. madžarsko moško ime, 18. razčlenitev, 20. vrsta tkanine. 21. osebni zaimek, 23. sapa. 24. vladar. 25. veznik, 26. glasbena nota. 28. povratni zaimek. 29. pred-notopna žival, 31. mesto v južni Franciji 32. gora v Karavankah. Navpično: 1. grSki otok. 2. osebni ra-;mek, 3. veznik, 4. gora na Primorskem, 5. predlog, 6. ena od treh Park, 8. mirna udanost v usodo. 10. ogrski kraljevski namestnik. 12. grška reka. 14. predlog. 16. krajevni prislov, 17. družinski član, 19. ^'ojilni zaimek, 20. vrsta pesništvo. 22. žensko ime. 26. časovna enota. 27. ČeSki skladatelj, 29. osebni zaimek, 30. kazalni zaimek. Rešitev Križanke, objavljene prejšnja soboto Vodoravno: 1. sova, 5. iris. 9. envr 10. Vega. 11. Meran, 13. ep, 15. San. 16. do, 17. med, 19. Rus, 20. semafor, 21. Bes, 22. kar, 24. Ik, 25. tam, 27. ki, 28. sonet, 30. Aron, 32. Kola, 34. Kama, 35. Apel. Navpično: 1. sedem, 2. om, S. vi m. 4. Ares, 5. Ivan, 6. Ren, 7. Ig, 8. Samos, 12. ramazan, 14. pesek. 16. durak, 18. des, 19. Rok, 21. bivak, 23. rival, 25. tona, 26, Meka, 28. som, 29. top, 31. Ra, 33. le. Iz Kranja — Lutkovno gledališče v Narodnem domu bo priredilo jutri v nedeljo ob 15. uri v posvetovalnici igrico »Gašperčkov junaški čin« v 6. slikah. Predprodajo vstopnic bo od 11.—12. ure istotam. Starši, pripravite z obiskom predstave svojim malčkom prijetno zabavo. Vstopnina običajna. — Kino »Narodni dom« predvaja ob običajnih urah dvojni program. Na sporedu sta filma: »Pet milijonov išče dediča« in >Zapuščena žena«. — Tudi v Naklem so smučali. Ugodne snežne razmere pred odjugo so omogočile v okolici mesta številne smučarske prireditve, da tega ne pomnimo že več let. V Naklem je agilni SK Slovan priredil smučarske tekme v teku In skokih za klubsko prvenstvo, ki so prav lepo izpadle in se jih je udeležilo 21 tekmovalcev. Klubski prvak v teku ta skokih je postal Rejc Andrej. Dobro so se plasirali Se Sajovic Vinko in Koren Ban Zdravko, v skokih, pa Traven Franc in Smerkar Ivan. Lepi prireditvi je prisostvovalo nad 200 ljudi. Prvoplasi-rani so prejeli lepa praktična darila. — Nenavaden lov policije. Ko sta se sredi tedna mudila dva stražnika na maH Rupi, se je nenadoma tik njiju z velike višine spustil skobec na bližnjo kokoš in jo skušal ugrabiti. Presenečena stražnika sta se takoj znašla in hitro planila na grabežljivo ptico in res se jima je posrečilo, da sta jo ujela povsem nepoškodovano. Ro> parica je tako svojo drznost in to celo pred stražniki morala plačati s svobodo. Kot vedno pa je tudi ta nenavadni lov povzročil spor, kajti eni trdijo, da je ujeta ptica skobec, zopet drugi pa da je pravi sokoL — Kino v Stražlscu predvaja samo drevl to jutri ob 20. uri trojni spored izbranih filmov: >Kralj sporta«, >Tatovi zlata« ln >Bela sužnja«. — Kdo Je odgovoren za plazove s cekve-ne strehe ? Že pri prejšnji od jugi se je primerilo, da so plazovi s cerkve ogražall promet ta je celo v dveh primerih prišlo do večjih poškodb na Imetju ln k sreči ne tudi na osebah. Ko so se oškodovanci obrnili za povrnitev škode na župnišče jih je to napotilo na občino, občina pa jih je zopet zavrnila. Javnosti je seveda vseeno, kaj je vzrok otepanja oškodovancev s strani občine in župnlšča. Zanima pa se javnost tembolj za dejstvo, da cerkvena streha nima stresne zaščitne ograje in da ni nikdar poskrbljeno za očiščenje strehe kljub policijskim predpisom, ki veljajo menda za vse enako. Sedaj so merodajnl stvar uredili tako, da so nabili na cerkev table, s katerimi se obvešča občinstvo, da je prehod ob cerkvi prepovedan, Toda stvar s tem še ni rešena, kajti sneg bo še vedno drsel s strehe in uničeval imovino sosedov kot je bilo dosedaj in možno je, da bo prišlo tudi do človeških žrtev a takrat bo že opravičilo držalo, saj so pritrjene table. Izigravanje predpisov je slab nauk ljudstvu. — Od doma je pobegnila. Starši so prijavili policiji, da je odšla od doma neznano-kam Velikonja Rozalija. Mlado dekle je bilo oblečeno v sivo krilo, roža jopico, na glavi pa je imelo modro ruto. Komur bi bilo znano, kam se je dekle napotilo ali kje se zadržuje, naj javi staršem na Hujah št. 37 ali mestni policiji. — Porazen obisk koncerta. V sredo je priredilo UJMA koncert mladinske klavirske glasbe, ki se je vršil pri skoro prazni dvorani, saj je bilo navzočih le nekaj nad 50 poslušalcev. Res je, da je bil koncert prirejen v malo ugodnem času, toda to še ni opravičilo za škandalozen pose t, saj imamo , priliko videti dovolj občinstva in oficielnih zastopnikov na drugih prireditvah. — Športni klub »Savica« priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 2 uri popoldne v vseh prostorih restavracije na ftmarjetnl gori — športno rajanje. Igra priznani Sokolski jazz iz Stražlšča. Vstopnina din 5.—. Ples prost. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. 111-n Stran 6 >8LOVSN8KI KA ROD c, sobota, 18. retu uarf« 1MI. ■tev. 38 Prazna krsta v carski grobnici V Taganrog se je car vrnil s huco mrzlico in umrl je baje v caričinem naročju. Ljudstvo pa tega ni hotelo verjeti. Nastala je pa obsežna literatura, s katero so hoteli avtorji pojasniti zagonetko okrog Aleksandrove smrti. Knez Barjatinski, veliki knez Nikolaj Nikolajević in drugi so proučili obsežen material, toda prišli so do različnih zaključkov. Niti najnovejše delo Martina Winklerja »Carska legenda, sijaj in zagonetka okrog Aleksandra L«, ki ga je izdalo Frundsbergovo založništvo v Berlinu, ne more izreči končne sodbe, čeprav je avtor znova proučil ves zgodovinski spor in zbral nova dognanja. Gotovo je, da je prišel 12 let po dozdevni ali resnični Aleksandrovi smrti leta 1837 v sibirsko vasico Seržali izgnanec redovnik Fedor Kuzmič, čigar dostojanstvena postava je vzbudila zanimanje in sočutje prebivalstva. Redovnik je bil dobro podkovan v poljedelstvu in s svojinu nasveti je pomagal mnogim kmetom. O njem so pripovedovali, da je bil visoke krepke postave in širokih ramen. Na Aleksandra I. so -posebno spomin jaJe njegove mirne, svet lom odre oči. Presenečenje vojaka Olenova Fedor Kuzmič sam ni ničesar storil za nastanek legende, ki ga je ovijala z ugibanji in domnevanji, živel je kot pusčav-nik z rejenko, ki jo je bil vzel k sebi kot zapuščeno siroto. Nekega dne ga je zagledal vojak Olenov in presenečeno je vzkliknil: To je vendar naš car, batjiOka Aleksander Pavlovič. In izkazal mu je čast, kakor se je izkazovala ruslcim carjem. Starec se je pa branil rekoč: Meni ne gredo vojaške časti, saj sem samo revež. Zaprli te bodo, če bos o tem komu pravil, jaz pa ne smem ostati. Njegovi rejenki Aleksandri Nikoforovni se je z ela čudna njegova podobnost s carjem Aleksandrom, ko se je vrnila iz domače vasi, kjer je videla pri grofu Osten-Sackenu carjevo sliko v naravni velikosti. Aleksandra, ki se je njeno pričevanje ohranilo, pripoveduje, da je starec pazljivo poslušal njeno pripovedovanje o potovanju v domačo vas, izpraševal jo je o tem in Se zdaj ni pojasnjena V katedrali Petropavlovske trdnjave v Leningradu razkazujejo vodniki dvakrat v tecnu skupinam posetnikov, med katerimi vedno prevladujejo otroci in študentje, zadnje počivališče ruskih carjev. Tu so pokopani ruski vladarji, začenši s Petrom Velikim. Prvotno so mislili, da so pokopani tu vsi carji razen Petra II- Razlago vodnikov pa človek ne sme smatrat za avtentično. Eno izredno zanimivo poglavje je pa od leta 1933. v vseh potopisih, kjer je omenjeno zadnje počivališče ruskih caric v in to poglavje vzbuja največje zanimanje posetnikov. Odigrava se pred krasno marmomaio krsto Aleksandra L, slovečega Napoleonovega tekmeca. Vodnik opozori tu posotni-ke na legendo, ki je krožila nekoč med preprostim ljudstvom, da namreč 471etni vladar ni umrl 19. novembra (po našem koledarju 1. decembra) 1825. kakor je bilo takrat razglašeno in kakor je zabeležila oficielna zgodovina, temveč da je bil Aleksander I. pokopan samo navidezno, da so pa položili v grobnico prazno krsto. Car je bil baje sit dvornih intrig in odšel je med preprosto ljudstvo. Nekaj podobnega so pripovedovali nekoč naši pradedje o cesarju Jožefu. Toda vodniki v Petropavlov-ski katedrali pripovedujejo to legendo Famo kot pripravo ali podlago, na kateri lahno sloni važna vest, da so namreč po boljseviški revoluciji odprli Aleksandrovo krsto. Ruski učenjaki so hoteli zvedeti resnico, in izkazalo se je, da je krsta res prazna. Car reformator in mislec Aleksander I. Pavlovič je zasedel prestol po tragični smrti svojega očeta Pavla I, ki so ga 24. marca 1801 ponoči umorili dvorjani sami. Novi car je bil star takrat 24 let. Ves obupan zaradi očetove smrti ni poznal v začetku svojega vladanja pretresljive drame. Bil je pa tudi preveč zaposlen z evropskimi dogodki, v katerih je hila Rusija neposredno udeležena najprej v vojni proti Napoleonu, pozneje z zbliža-njem Pavla I. z velikim Korzičanom. Da bi dal pobudo za preiskavo v zadevi očetove smrti med vojnami proti Napoleonu je prišel Aleksander s svojo vojsko dvakrat do Pariza. Nekega dne so mu pa odkrili resnico. Aleksander I. je bil idealist, mehkega značaja, duševno in telesno izčrpan po vojnih grozotah. Zato ni čuda, da ga je vest o tragični očete vi smrti stila. Iz reformatorja je postal neizprosen privrženec sa-modržavja, mistik, mož duševno strt in zelo nezaupljiv. Rad je hodil k zadušnicam za svojim očetom, v njegovih sobah ao noč in dan gorele sveče. Leta 1S25. se je napotil po veliki povodnji v prestolnici s carico na Krim. Oba sta bila bolna- Carica je morala ostati v Taganrogu, car se je pa odpeljal na Krim. Tam je zvedel za načrte >Južnega društva«, ki je hotelo carja umoriti in iztrebiti vse Romanovce. Skrivnostni menih 1.1* onem, slednjič se je pa globoko samJalU, Jaz sera se ozrla nanj ln dejala sem mu: Bat j uska Fedor Kuzmič, vi ste presenetljivo podobni carju Aleksandru Pavlovicu. Pri teh besedah se je povsem tzpremenil, vstal je, obraz se mu je zmračil ln vprašal je osorno: Od kod ves to? Kdo te je pripravil do tega, da si mi to rekla? Jas sem se ustrašila in odgovorila: Nihče, Batjuška, to sem rekla kar tako. Pri grofu Osten-Sackenu sem videla veliko sliko carja Aleksandra Pavlovi Ca, pa sem s« spomnila, da ste mu zelo podobni in da držite roko prav tako, kakor on. — Starček na to ni odgovoril, odšel je v drugo izbo in sem videla, kako si je z rokavom srajce otiral solze. Legenda je namreč nastala, ko je bil pušcavnik še živ, ne da bi on pri tem kaj sodeloval. Skrivnost okrog Fedorja Kuz-miča je pripomogla k temu, da je njegova okolica točno zabeležila vse, kar se je govorilo dobrega o njem. Fedor Kuzmič Je znal več tujih jezikov, bil je naglušen in zato se je večno sklanjal k g< -orecemu človeku prav tako kakor car Aleksander* Zelo dobro je bil poučen tudi o političnih dogodkih. Seveda izpovedbe prič so gotovo že pod vplivom legende. Ohranilo se je pismo Fedorja Kuzrnica. Z njegovo pomočjo bi lahko izvedenci pripomogli k razjasnitvi zagonetke. Toda izvedenci se v sodbi ne strinjajo. Baje je bil Fedor Kuzmič selo dobro poučen o političnih dogodkih svo- je dobe. Posebno rad je baje govoril o potrebi reform, o osvoboditvi kmetov izpod tlačanstva in o letu 1812., ko se je začela po Napoleonovem porazu v Rusiji krhati njegova slava. Pri tem je baje Fedor Kuzmič kazal tako presenetljivo znanje, da je bilo jasno, da je moral biti eden glavnih udeležencev. Nasprotno ao se pa ohranili dokazi, da je 19 novembra (1. decembra po našem koledarju) 1825 car Aleksander v Tagan-rogu res umri. Ohranilo se je poročilo o njegovi bolezni in obdukciji njegovega trupla, Z vojaškim spremstvom so prepeljali truplo v Petrograd, sedanji Leningrad. Ne glede na to, da se je izkazalo, da je krsta v petropaviovaki trdnjavi res prazna, so tudi v dokumentih nekatera protislovja, da lahko človek dvomi o njihovi zanesljivosti in da je lahko knez Barjatinski utemeljil svoje mnenje, da Aleksander I. ni umri leta 1825 v Taganrogu. temveč da se je umakni] iz javnosti m umrl leta 1864 kot menih Fedor Kuzmič. Sadovi NVinlder-jevega raziakavanja so prinesli še nekatere nove podrobnosti k argumentaciji Bar-jatin&kega, niso je pa podprli z dokazi. VVinkler sam priznava, da se zdi logični zaključek Aleksandrovega dramatičnega življenja zgodnja smrt, ne pa puščavniško življenje. In tako ostane skrivnost Petropavlovske katedrale še nadalje nepojasnje- 3*- "is»s*» -y msf ■ ■ i .j 1 talijanska vojn* letala karavano v Libiji Živilske karte tudi v Ameriki V mestu Sorinjrfieldu v sever ameriški državi ILbrnis so uvedli za 10.000 ljudi živilske karte in obnesle »d se tako dobro, da jih nameravajo uvesti tudi po drugih ameriških mestih. Živilskih kart Da seveda nima vse r*rebivalstvo. temveč samo tisti. Iti jih morajo rx>dpirati iz javnih sredstev, to je reveži. Ziviiske karte so dvojne, oranžne in modre, vse so na do 25 centov. Revež dob: na teden 6 oranžnih listkov, torei poldrus dolar in dva medra lisfka. ki ve'iata jamo za bol i še vrste živil. Sem sp ida maslo, jajca, rozine, jabolka, svinjina, bes-cve. slanina, suhe slive. erah. čebula oš>n ca. krušna moka. zlasti pa pšenična moka. torei same dobre te. ki revežem ori na s večinoma soleh n,:so d^toone. Spring-fieldski sistem ie zapopaden v tem, da dobi revež, ki ie navezan na soriamo skrbstvo, za vsak dolar, izdan za živila, za 50 centov dodatnih živil. ljubljanskem muzeju so namreč mnenja, da to ni pristna izkopnina. temveč, da ie Cirer sam izklesal kip, kar pa je povsem izključeno. Približno na istem mestu, kjer so našli kip, ki predstavlja boga Triglava, so v zadnjem času izkopali še več drugih kipov iste izdelave in iste ve.ik.s.i. T-idi oblika in delo ter k:men so iste vrste. Nekateri kipi imaio vklesane črke in rimske letnice. Vse to kaie. da ie morala biti tod nekoč večja naselbina za časa Rimljanov in za časa pokiistiartjenia. ker se je med drugim tudi našel kio. ki ie imel ob strani vklesano ribo. znak prvih kristjanov. Eden izmed kipov, kier sta v enem kamnu vklesana mož in ženska v objem.i, predstavlja no j brže ljubezen. Vsi v zadnjem Času najdeni kini so la-st g. Ivana Deua v Mokronogu, ki jih vsakomur, kdor se za to znamenitost zanima, radevolje pokaže. Zanimive izkopanine pri Mokronogu Mokronog. 13. februarja Da je bila Miren-kn dolina obljudena že v najstarejših časih, je že znano saj so tu že mar^ikie našli izkopan;ne iz raznih dob. ki seda i krase na"- dom?či muze i. J mnogo pa jih ie bilo tudi od ::šen:h v • inozemstvo na škMo naše domovine. V zadnjem času pa so izkopali že mnoeo važnih predmetov v Kaplji vasi blizu Tržišča ori Mokronogu. 2e Pred let: ie izkopal na svojem posestvu posestnik Cirer več kipov in ramih okraskov ter prstanov, ko je prespava1 in urejaj ^inosrrad. Nekai teh kio~*v in drueih rvednctov ie že v ljubiianskem muzeju, več pa iih ie še v privatni lasti. Po?ebn^ Tmamenit je kip. Id po mnenju strokovnjakov predstavlja staroslovanskega bc>ea Triglava, ki je muzejsko društvo že odkur>il->. a ie naknadno It. neznanih raz^o^ov kuočijo razveljavilo. Kip je zdai v Ljubljani pri g. Ivanu Deuu restavraterju »Pri Amerikancu« v Floriian-ki uici. G snodj^ rf Revmatizem je mučil že dinozavre Ko je naše* dr Brmvn iz pnrodosilovne-ga muzeja v New YoTku 12 dobro ohranjenih okostnjakov dinozavrov, je nastalo v znanstvenem svetu za nje veliko zan'ma-nje. Učenjaki so hoteli na vsak način odkriti nekaj novega o teh ogromnih živalih. V \Vyomingu. kjer se odkopali okostnjake, so našli tudi kožo dinozavrov. Vse, kar so učenjaki ugotovii: o dinozavrih :n njihovem življeniu, jc zbral v svoji knjigi \V. E. Swmton In čudno, prišel ie do zaključka da dinozavri niso bili tako zdravi, kakor bi človek mislil, sodeč po starih zdravih in dobrih časih. Tud* dinozavre so mučile mnoge bolezni. Med drugim celo revmatirem. Dinozavri so imel po 7 m dolge repe Lah ko si mislimo, kako so se počut;li. če se jim je spravi1 revmatizem na repe. Tudi dobrega zobozdravnika bi bili dinozavri potrebovati. Učenjaki so namreč ugotovili, da je imel« dobra polovica dinozavrov gnile zobe. Ce se jim je vnela še čeljust, so morali pač prenašati stra:ne bolečine Tudi vnerje kosti ni bilo pri prcdpotcpn'h živalih redko. Nad loo.ooo km na kolesu Pri ugotavljanju koliko kilometrov se da praktično največ prevoziti v enem letu s kolesom, so prišli do zaključka, da fte vedno drži rekord takrat 30-letnega Avstralca Nicholsona. ki je leta 1937. prevozil križem kražem Avstralijo. Mož je prevozil s kolesom 101.133 km. To je vsega spoštovanja vreden uspeh, če ga primerjamo z uspehi drugih kolesarjev. Tako je prišel po Nicholsonu na vrsto Anglež Humbles, ki je leta 1932 prevozil s kolesom 58.000 km, torej že znatno manj, vendar pa se dovolj, da zasluži se zdaj občudovanje. Tretji v vrstnem redu je bil Brovlie, ki je prevozil skozi 10 let s kolesom vsako leto 50.000 km, Toda to je bil prav za prav njegov poklic Mož je bil namreč preizkuševalec koles neke tovarne. Vse te uspehe je pa mogel prekositi Fran coz Gresse, ki je imel iz reklamnih razlogov pogodbo s tovarno, da bo prevozil s kolesom vsak dan 100 km. Čeprav ni doslovno izpolnjeval tega pogoja, je vendar le vzdržal 8 mesecev, potem pa je dobil pljučnico in umrl. Spanca Berrendero in Canardo sta se leta 1936 udeležila znane kolesarske dirke okrog Francije Tour de France in okrog Španije. Prevozila sta v enem letu 15.000 km. Nemški daljnobojni topovi streljajo na Anglijo Jugoslavija bo obvarovana vojnih grozot? Kako me sestavljajo astrološko politične prognoze — Nekaj splošnih prognoz Ljubljana, 15. februarja Najbolj razširjena je zmota, da astrolog jemlje >iz zraka« svoje prognoze in da »brez vsakega duševnega napora c lahko sipi je na vse strani svoje »prerokbe«. Resen astrolog pa mora žrtvovati mnogo zna. nja, truda in časa, da lahko postavi dobre in zanesljive prognoze. Tukaj ne moremo pokazati metod znanstvenega astrološkega dela, ker je v ta nsanen potrebna kopica knjig, saj je znanstveni študij astrologije prav tako obsežen kakor n. pr. študij medicine. Prognoze političnih in vojnih dogodkov do L 1944, ki jih je sestavil prof. Aleksander Mužinić, so zgrajene na sledečih načelih: 1. Država Je »s kolektivnostjo razširjen individuum« (Vuk-Pavlović), zato kot politična zajednica doživlja usodo analogno usodi svojega državnega šefa. Z raziskovanjem približnega toka življenja šefa države se s kozmobi ološkimi metodami postavljajo prvi obrisi prognoze o političnih spremembah v dotični državi. 2. Vsaka država, vsaka pokrajina in vsako večje mesto je tvorevina, ki je vezana na določeni teritorij. Radi navezanosti na geografsko mesto odn. površino zemlje, spada pod posebni vpliv gotovih sektorjev nebesnega svoda. Zato vse važnejše koz-mične spremembe v gotovem sektorju Zodiaka izzivajo takoj adekvatne spremembe na onem teritoriju površine zemlje, ki je ravno vezan z dotičnim sektorjem. Z matematično eksaktnimi metodami je mogoče izračunati vse kozmične spremembe za daljšo dobo ter se analogno s temi spremembami lahko postavljajo druge vsebinsko točnejše prognoze o ekonomsko socialnih spremembah v družbeni ureditvi ljudstva, ki je vezano na določeni teritorij zemlje. 3. Vsaka tvorevina, vsaka država, podjetje, mesto, ladja, pa tudi Človek, ima svoje kozmlčno-astrološko občutljive točke, ki se s pomočjo horoskopiranja in stalnih naknadnih kontrol lahko točno določijo. Zato se vsaki tvorevini, tudi državi, tvorniškemu podjetju, ladji itd. lahko sestavi lasten horoskop. S pomočjo tega horoskopa za poedine države se lahko postavljajo še točnejše prognoze s tem, da se za neomejeno dobo bodočnosti že vnaprej izračuna: kateri in kakšni kozraieni pojavi bodo v katerem času izzvale ade. kvatne pojaave v občutljivih točkah drža. ve, mesta itd. 4. Tok usode zajednice, plemena, naroda, države, kontinenta itd. se lahko fiksira s pomočjo kombinacije mnogobrojnih po-edinh usod individujev, posebno s kombinacijo usod oglednih in vidnih osebnosti. Torej je treba predhodno temeljito proučiti horoskope in obče okolnosti, ki obkrožil je j o vodilnejše in vidnejše poedince. S komb'nacijo vseh 4 načinov znanstvenega proučevanja političnega razvoja so tako postavljene astrološke prognoze, ki so nedvomno v skladu z bodočim razvojem velikih prelomnih dogodkov. Iz navedenega je tudi razvidno, da je za znanstveno astrološko proučevanje vsekakor potrebna univerzitetna izobrazba ter še spec'elno večletno temeljito studiranje in proučevanje astroloških metod. Prof. Mužinić ie po štirih mesecih temeljitega dela. računanja in proučevanja šesta \ il politične prognoze do L 1944. Njegov rokopis je razmnožen v 100 izvodih ter na razpolago resnim ljudem, ki hočejo Blatena So'kova: Krinolina Odkar svet stoji, je sprejemalo občinstvo razne modne nevosti čeloma z navdušenjem in občudovanjem, deloma z ogorčenjem in zabavljanjem. Ko so se začele na začetku petdesetih let ženska krila napihovati in širiti na prerazlično oblikovanih obročih, jih je ljudski glas obsojal in smešil na razne načine. Tako je bila 1. 1850 med ljudstvom razširjena slika, ki je prenočevala lepo deklico v krinolini in zraven nje zalega mladeniča, ki je bil kakor izrezan iz modnega časopisa. Ce pa ste spodnji del slike odklopili — groza! Namesto dražestne krinoline in gizdalinskih hlačk so bile videti noge okostnjaka; nežna dekliška roka drži grobarsko lopato, mladonižka roka pa se opira na koso Smrti namesto na gizdalinsko palico. »Memen-to mori!« je bil spodaj napis, češ: kaj ti pomaga gizdavost, dragi mladenič, kaj tvoja toinolina, lepa deklica, ko pa gledajo na konec vedno samo te okostnjaSke noge ven! Tako so torej zrli na krinolino črnogledi, ki so bržkone imeli že davno za seboj čase, ko jih je šuStenje taksne narahljane krinoline nekje v somračnem parku bolj •grelo, kakor kozarec vina v vinski kleti. Včasih pa je bila taka krinolina nekaj neprecenljivega — čim širša, tem lepša, in 1 boljša. O tem imam docela zajamčen dokaz iz mladih let svojega deda. V predpustu leta 1S74. je bil velik ples. Na ta ples se je pripeljal tudi mlad inženir s svoj mlado ženo, ■ katero sta bila šele nekaj tednov poročena- Ko se je družba na vse strani predstavila in ogledala, je prisedla k mladi gospe že zrelejša dama, se ji ljubeznivo nasmehnila in vprašala: »Ali veste, gospa inženir jeva, da sem bila prva ljubezen vašega gospoda soproga?« Tega seveda mlada gospa ni vedela, ker se s taksnimi rečmi gospodje soprogi navadno ne bana jo. Gospodu inženirju je bilo nekoliko vroče, a se ni dalo pomagati In navsezadnje, kaj je na tem? To je bila Studentovska ljubezen. Zdaj je bila Marinka žena uglednega meščana in mati dveh sinčkov. Gospa Marinka je bila tudi za vrsto let starejša od njega, torej se selo. zelo raze vela roža. Ni bUo vzroka, da bi bila mlada gospa ljubosumna- In gospa Marinka je pripovedovala o sestankih s sedmosolcem Jankom. »In tega vam tudi ni povedal, da sem ga nekoč obvarovala šolskega zapora, karcer-ja?« je vprašala, toda zdaj gospod inženir ni več čakal, rajši jo je poteši v družbo gospodov. Bil je nekoč preveč lep večer, kakor da hi človek sedel aad knjigami M študiral. j Tudi dijak Janko se ni mogel premagati, in kmalu je korakal ob strani Marinke. Gospodična Marinka je nosila ljubko krinolino, čisto po modi 1. 1859 Slednjič sta se ustavila za mogočnim drevesom v parku in se tako vneto razgovarjala. da se ]e je svet okrog njiju izgubljal v vlažnem mraku. Janko je bil maniši. Marinka pa ga je prekašala ne le po visoki pestavi. ampak tudi po tem. da je bila sedem let starega. C"ez glavo svcieea častilca je nenadejano opazila, da se bliža Jankov profesor, razrednik Gospodje profesorji iz preteklega stoletja so imeli veliko manj razumevanja za čustvena razvnetja svojih varovancev, kakor njihov; kolegi današnjega časa. S strogim očesom. Id je videlo v še tako skrite kotičke, so bedeli nad njihovo nravnostjo, pozabljajoč ali pa se predobro spominja ječ, da ao tuci sami nekoč uživali sladkosti poletnih večerov, seveda ne v družbi slovarjev ali matematike. In eden izmed tistih zakrknjenih stražnikov dobrih nravi se je zdaj bližal. Celotni položaj se je zdel strateglčno docela izgubljen, zakaj Janko ni mogel več neopaženo zbežati »Joj. to bo karcer...« je vzkliknil nesrečnik, toda Marinka je rešila položaj: »Skrčite se pod mojo krinolino. Janko!« Je posepetala in privzdignila krinolino. Ko je stari gospod prišel do Marinke, je stala tam sama m se igrala z majčkenim dež- nikom. Z ljubkim smehljajem je pozdravila gospoda profesorja. »No, kam pa kam, Marinka, Na spre-hoi, na sprehod ?« »Da, gospod profesor, čakam na notarjevo Milko, pojdeva malo na sprehod!« »Tako tako. to je lepo, da greste s prijateljico, no, vi ste pametna gospodična, ampak tiste druge — kaj bi govoril, saj grem ravno gledat, ali se naši študentje ne stiskajo kje s kakšno. Dobro se imejte *n pozdravite očeta!« In starj gospodi je capljal naprej kot požrtvovalen stražnik dijaških nravi. Ko se je gospodična Marinka prepričala, da ni več nevarnosti, je privzdignila krinolino m pesepetala: »Lahko pridete ven, Janko, je že odšel< Janko je zlezel iz šustečih volančkov, toda do smrti ne bo nihče od njega izvedel, kako mu je bilo v tem skrivališču in o čem ie ^-Trrusijal Morda je študiral konstrukcijo -»osilnega zvona krinoline, kl mu je bila pozneje vzor za drzne oboke železniških mostov, ki jih je gradil tako odlično, da je po njih zaslovel kot strokovnjak. Vselej pa se je otresal, kadar ga je stara mama v šali spomnila na to neobičajno rešitev pred šolskim zaporom, ki pa m bila o-tra. da b* obe dami, starajoča se prva ljubezen in mteda, gospa, ne postali pozneje dobri prijateljici zasledovati in kontrolirati stvarni potek bodočih dogodkov v zvezi z njegovimi napovedmi. Rokopis obsega sledeča poglavja: 1. Kako se sestavljajo astrološko politične prognoze. 2. Prognoze političnih in vojnih konfliktov v 1. 1941. 3. Vojne in notranji nemiri v I. 1942-13. 4. Konec vseh vojn in neredov v 1. 1943-44. 5. Začetek izredno srečnega razdobja, polnega blago, stanja za južne Slovane. Po omenjenih 4 načinih astrološkega proučevanja je avtor preiskal in proučil bodočnost vseh evropskih, kakor tudi vodilnih azijskih in ameriških držav ter prišel do prepričanja, da bo letošnje leto najzanimivejše v zadnjem tisočletju. Na mnogih delih zemeljske površine pride do velikih preobratov. Letos se začenjajo pokreti, ki bodo v letih 1942 in 1943 dosegli največji razmah in prinesli nov načn življenja poedincev in celih narodov. Radikalne teritorialne reforme in v zvezi s tem še večje preseljevanje narodov in poedinih skupin. Novi vojni izumi, nova prometna sredstva, velike izpremembe v kmetijstvu, zemljiškem ustroju in prehrani. Obetajo se tudi izredno velike elementarne katastrofe in v zvezi s tem nezadovoljstvo in neprilike. Z doslednim fzvajanjem novih prinefpov bodo rešeni v 1. lf> 42 ekonomsko-so< V ni problemi. Brezposelnost preneha, delovne moči, posebno intelektualne, so zelo eenj«*-ne in dobro plačane. Ob koncu leta 1913 prenehajo vsi nemiri, nastaja doba obnove.. Intelektualni delavci imajo neverjetne možnosti aktivnega ustvarjanja in zavzemajo odločilne položaje v novi ureditvi sveta. Zlasti mladi intelektualci, ki so dolga leta živeli na mrtvih točkah odrinjeni na manj važna mesta, se sedaj požrtvoval no uveljavljajo in uspešno predstavljajo grenera-eijo nove konstruktivne dobe. Jugoslavija ne bo prizadeta po vojnam požaru, vendar bo od poletja 1912. pa vse do pomladi 1943. tudi na jugoslovanskem ozemlju večja napetost in impulzivno razpoloženje. Kmalu se pojavlja nagnjenje k vladi močne roke. 1'u'ed države nara^ea z notranjo zadovoljnostjo. V Hrvatski so na dnevnem redu večje izpremembe in šele po daljšem času nastane popolno zadovoljstvo. Nekatere velike države proparfefo in izginejo, druge se dvignejo in dožfve notranji preporod. V Rusiji narašča zanimanje za filozofijo in duhovne znanosti in pride v zvezi s tem do delne ideološke preusmeritve. Radi novih tebnifn*"h izumov pride do velike splošne desorentacije in prometnih katastrof. Novi problemi zaposlujejo vse intelektualne sile. Izredna aktivnost ženskega sveta pri vseh javnih problemih, vodi do novih odnosov med spoloma. Nastaja kriza zakona in družinskcira življenja, Uveljavljajo se poedine oblike matrijarhata. Zaščita otrok je važno vprašanje bodočnosti. To je nekaj splošnih bežnih rnisli iz elaborata prof. Mužiniča, Podrobnosti o poedinih dogodkih ne moremo — iz razumljivih razlogov — objaviti. Važna je Mužinićeva zaključna misel in nasvet, da v letošnjem letu miru in svobode pojačajmo kulturno in narodno delo, da bomo čim lažje preživeli naslednje dve leti. V vseh slojih je treba gojiti Čvrsto zaupanje t življenjsko odpornost in moč naroda, da bo po neprilikah in izkušnjah 1942.-1944-prišla — zlasti za južne Slovane — nova doba blagostanja, razvoja in napredka. Yr».i ž A' t »M c rti«^i if.tVro.^ S -k.1 ~t"A «.'" '31 i^L^ 1 »0 i* j5 s * 7 IV-4 u rapr-'rvhTeTal n» ki^j^i*a r*c s t t 91 ji i l.iij r »Vet* ara i4* f » F#r*i*t MVf.l 1.1 t.• Ck ;,v r^r-'i4 +irx< irsV*«r*4 jr-tr'e^v- ~ jm u-! *raK fVrS-i^i tf rS*» h>l/ v Sovraštvo med rastlinami V tolažbo nam je lahko, da se ne sovražijo samo ljudje, temveč da vlada sovraštvo tudi med rastlinami. Naravoslovci poznajo rastline, ki ne morejo živeti druga poleg druge, tako da lahko govorimo o nekakšnem nepremagljivem odporu v kraljestvu rastlin, kakor ga vidimo pogc.sto pri ljudeh. Tako čutita medsebojni odpor figovec in ruta. močnejši je figovec, kajti ruta se v njegovi bližini vedno posuši. Naravoslovec \Vilderon je opazoval to razmerje tudi pri mnogih drugih rastlinah. Ugotovil je da nc moreta rasti drug poleg drugega oves in srpek (ruski srpu ha), dalje lan in hrastavec ali mlečnik. Takih primerov iz kraljestva rastlin bi lahko našteli Se več. Zelo znana je tudi akcija, ki ne trpi pod seboj mnogih rastlin. Ste* 38 > SLOVENSKI NAROD«, sobota. IS. februarja 1941. Stran 7 Dr. Alojzij Rant r Mestni pogrebni zavod, dr. Adiešič in jaz Da bo javnost točno in pravilno poučena o važnem poglavju ljttbljaMke^a Občinskega gospodarstva Ljubljana, 15. februarja Z ozirom na elar»e>t, ki ste ga priobčili V >Slov. Narodu« št. 3 dne 4. januarja 1941 na 7. strani v 1., 2. in 3. stolpcu pou naslovom >Dr. Alojzij Rant: Mestni pogrebni zavod, dr. Adiešič m jaz« in s podnaslovom »Da bo javnost točno in pravilno poučena o važnem poglavju ljubljanskega občinskega gospodarstva«, Vas prosim, da izvolite v smislu čl. 26 zakona o tisku objaviti v Vasem cenjenem listu na Istem mestu ln z enakim tiskom naslednji uradru popravek: Ker je mestna občina ljubljanska dala avtorju članka priliko, da pri sodišču utemelji vse svoje trditve, ne bom popravljal njegovih podrobnih trditev v tem članku Ker bi pa nekatere trditve g. dr. Alojzija Ranta vendar morda prepričale kakega lahkovernega in slabo poučenega ljubljanskega občana, zato sem prisiljen, da o vržem vsaj največje, senzacionalno odkritje g. dr. Alojzija Ranta glede gospodarstva v Mestnem pogrebnem zavodu. Iz računa upnikov in računa dolžnikov ugotavlja g. dr. Alojzij Rant po računskih zaključkih leta 1935/36 ln 1938 39, »da sta bila računa upnikov in dolžnikov v letu 1935/36 uravnovešena, česar za leto 1938-39 ne bi mogli trditi, saj gre tu za ogromno diferenco 1.800.000 din.« K tej svoji senzacionalni ugotovitvi pa g. dr. Alojzij Rant dostavlja: >Tu nekaj ni v redu in M na podstavi računskih zaključkov ne da ugotoviti.« Drugače zelo gostobesedni, obširni ln na široko razpravljajoči g. dr. Alojzij Rant je svojo tako velikansko senzacijo, ki sega v milijone, tukaj zares odpravil čudovito naglo kar z dvema kratkima stavko-ma_ Zato seveda, ker g. dr. Alojzij Rant sam dobro ve, da je ta njegova milijonska bomba tudi popolnoma prazna. Kakor bi namreč g. dr. Alojzij Rant več razpravljal o tem svojem strahotnem odkritju, bi se vse njegovo odkritje razblinilo v nič. Račun upnikov iz zaključka 1938/39 a saldom 1,901.317.70 din (v letu 1935 36 pa 3amo 318.780.25 din) vsebuje namreč tudi novo posojilo pri SUZOR-u v znesku 2 mlL din, ki se je pa do računskega, zaključka že zmanjšalo za prve anuitete. Na ta način je seveda za vsakega bralca dovolj razumljivo pojasnjena senzacionalna razlika v višini 1.S00.000 din. Tudi g. dr. Alojzij Rant bi bil lahko to svojo senzacijo tako na kratko in popolnoma prepričljivo sam pojasnil, toda to pojasnilo ni šlo v njegovo korist, ker bi bil moral s tem načeti tudi zanj neprijetno vprašanje, kako je bilo v tistih časih z r • i ianiem posojil in kako je bilo v njegovem času na magistratu s kreditom mestne občine ljubljanske. Zelo prijetno se bere v članku g. dr. Alojzija Ranta njegovo mnenje, da so s tem, ko je državna krajevna kontrola pregledala letne zaključke ta razrešila odgovornosti in dala razrešnico njemu kot načelniku finančnega oddelka ln tedanjemu županu, Izpodbita tla kakršnikoli kritiki o dobrem aH slabem gospodarstvu. Vsa javnost, ki se peča s komunalnimi vprašanji, prav dobro ve. da državna kontrola pregleda samo pravilnost računov, če so za zneske, ki so bili Izplačani, potrdila pravilna, nikdar pa državna krajevna kontrola s svojo potrditvijo računskih zaključkov ne ugotavlja, če so bili izdani zneski res potrebni in umestni, ter nikdar ne odloča, če so bili z gospodarskega stališča ti izdatki tudi zadostno utemeljeni. Državna krajevna kontrola se nikdar ne spušča v raziskavanje Izdatkov, saj marsikateri izdatki za skrbnega gospodarja pomenijo lahkomiselno upravljanje javnega denarja, čeprav je isti izdatek za slabega gospodarja še sprejemljiv. Kar se sedanje mestne uprave tiče, ji tudi najbolj kritična stran občanov ne more očitati razsipanja občinskega denarja, pač se je pa že marsikdo pritožil zaradi skrajno skrbnega varčevanja in štednje, ki nam jo nalagajo predpisi višjih oblasti in v prvi vrsti seveda naša vest. Tako sem prišel prav v bistvo Izvajanj g. dr. Alojzija Ranta. Ljubljanska javnost je namreč že prav dobro poučena, kako je bilo z varčevanjem za časa g. dr. Alojzija Ranta tudi v Mestnem pogrebnem zavodu. Po načelu dobrega gospodarstva je novi upravni odbor pogrebnega zavoda dosegel prav čeden prihranek tudi pri izdatkih za uslužbenske plače. Pri tem pa mo- A. E. Fielding ram popraviti zmotno mnenje g. dr. Alojzija Ranta. ki misli, da so se morali ZVi-eati izdatki za nadure, če so bili znižani stroški za plače. Res je namreč, da se stroški za nadure niso povečali. • čeprav je novi upravni odbor skrčil število uradnikov od 6 (predvidenih je bilo celo 7 uradnikov) na samo 3 uradnike, temveč so se tudi Izdatki za nadure mižali za okroglih 26.000 din na leto. Zelo značilen je tudi prihranek pri spremljevalcih pogrebov, saj samo ta postavka izkazuje na leto 77.000 din prihranka, že te postavke, ki jih je drugačnega gospodarstva vajeni g. dr. Alojzij Rant smatral za nemogče, gotovo dovolj nazorno kažejo razliko med sedanjim varčevanjem in tedanjim gospodarjenjem. če pa hočemo dobiti pravilno sliko o sedanjem zares skrbnem in o tedanjem gospodarstvu, ne smemo pregledati zneska 102 000 din. ki je bil za Časa g. dr. Alojzija Ranta v razmeroma kartkem času v Mestnem pogrebnem zavodu porabljen za različna popotovanja po lepi Jugoslaviji ln zanimivem inozemstvu za nakup blaga, za nakup konj, za ogled avtofurgona, za nakup krst in za prevzem krst ter še posebej za osebno plačilo računov za krste ln blago, za prevzem avtofurgona, za ogled mrliških vež ter za razne posebne nagrade. Sedaj je seveda vse to mogoče brez posebnih popotovanj kar na način, ki sc ga poslužujejo tudi naši trgovci in drugI podjetniki. Tako sedaj tudi ni treba več naročati prvorazrednih, krst v drugi banovini, saj jih sedaj pri višjih cenah lesa izdelujejo lepše in cenejše naši obrtniki — ljubljanski davkoplačevalci. Med računi, ki jih je našla sedanja uprava pogrebnega zavoda, so tudi prav čedni zneski, ki jih je prejšnja uprava plačevala za velike reklamne oglase, sedanja uprava pa pač nikomur ne želi, da bi postal odjemalec — pogrebneda zavoda. Sicer so pa ljubljanski davkoplačevalci imeli sami primerno sodbo o gospodarstvu pri Mestnem pogrebnem zavodu. Ko je bilo leta 1935 sklenjeno, da se zgradi mrliška veža za 1,200.000 din, je tedanji ponudnik, ki je imel dobiti delo, zahteval, da mu mora mestna občina ljubljanska ob zaključku pogodbe izročiti na lastne stroške zastavno listino na eno svojih nepremičnin v vrednosti 3,000.000 din s poroštvom, da s>e ta zastavna pravica na dotično nepremičnino vknjiži na stroške mestne občine ljubljanske. Za današnje razmere, ko smo vajeni na občini dela oddajati in Izvršena dela v redu in takoj pošteno plačati, bl bila taka zahteva popolnoma nerazumljiva in nečuvena. Ta primer pač dovolj prepričljivo dokazuje, da celo podjetniki, ki so se trdo borili za dosego razpisanega dela po razmeroma nizki ceni — saj Žale stanejo trikrat toliko, — niso imeli zaupanja, da bodo po redni poti prišli do svojega denarja, temveč so morali za zagotovilo svojih terjatev zahtevati hipotečno kritje v breme mestne občine ljubljanske. Komur ne zadostujejo ti dokazi, naj jih dopolnijo še zanimivi sklepi sej, ki dokazujejo, kako so tedanji upravni odborniki Mestnega pogrebnega zavoda sami gledali na gospodarsko stanje zavoda. Dne 24 junija 1933 je bilo sklenjeno, naj se poleg rednega lnkasanta nastavi še poseben izterjevalec - specialist, ki naj bl izterjeval zastale, neplačane, delno zastarele in zato že dvomljive zavod ove terjatve. Ta specialist je res speciallteta tedanjih Časov, ki se po mnenju g. dr. Alojzija Ranta odlikujejo z dobrim gospodarstvom na magistratu. Dne 5. septembra 19333 je bila zelo zanimiva debata o proračunu. Njen zaključek je tak, da se dotacija mestni občini ljubljanski za pokojninski fond v proračunu za leto 1934. ne vstavi, ker plačila te postavke finančne razmere ne dopuščajo, Dne 21. junija 1935 pa sejni zapisnik pravi: * R entab i li te tni račun za mrliško vežo kaže, da Mestni pogrebni zavod ne bo mogel iz lastnik dohodkov amortizirati predvidene izposojene glavnice ln se bo moral lastni amortizacijski primanjkljaj ca 80 000 din kriti iz kakega drugega fonda.c K temu sklepu moram pripomniti, da je bilo sklenjeno za pogrebe Iz nameravane mrliške veže uvesti še posebne poviške ln pristojbine, navzlic podraženim pogrebom, bi se pa tedanja mrliška veža ne bi bila mogla amortizirati ter bi primanjkljaj moral plačati kak drug mestni sklad. Dne 21. junija 1935 je pa tedanji upravni odbor še sklenil: »Ugotovi se. da. z oziram na slab gospodarski položaj zavoda in potrebe velikih odpisov neizterljivih terjatev ca pogrebe, se Mestni pogrebni zavod ne more obremeniti s posojilom zgradbo mrliške veže in naj mestna občina ljubljanska sama najame ln amortizira to posojilo, oziroma naj mrliško vežo zgradi mestna občina ljubljanska, le organizacijo obrata mrliške veze ln upravo bl prevzel Mestni pogrebni zavod.« Ta natanko po zapisniku citirani sklep je bil storjen pol leta pred nastopom sedanje mestne uprave ter menda vendar dosti jasno priča o tedanjem gospodarskem stanju. 2e pravilno sliko pa dopolni še primerjava s sedanjim stanjem, ko Je Mestni pogrebni zavod brez oklevanja prevzel posojilo v znesku 3.500 000 din in se obvezal, da bo vso anuitetno službo prav zaradi sedanjega dobrega gospodarjenja lahko mirno izpolnjeval, ne da bi bili ljubljanski davkoplačevalci pri tem kakorkoli posebej obremenjeni, pač pa uživajo se celo 10% popust pri pogrebih z ZaL Večkrat je bilo prej sklenjeno ln zahtevano kot pogoj, da se prične zidati mrliška veža, naj mestno poglavarstvo ukrene vse potrebno za prepoved polaganja mrtvih po privatnih stanovanjih ter ukinitev vseh privatnih mrtvašnic. Vseh teh odredb sedanji upravni odbor ni smatral za potrebne, ker želi Ljubljančanom pustiti njih svobodno voljo pri tem vprašanju s prepričanjem, da se bodo. ko odpadejo Še nekateri res nesodobni ln neutemeljeni pomisleki, vsi radi posluževali naših žal, kakor je to po drugih mestih, kjer nikomur več ne pride na misel, da bi umrlega svojca zadrževal doma v stanovanju, čeprav to ni prepovedano. Dne 6. majnfka 1932 je pa Mestni pogrebni zavod kupil baje zgodovinsko slavni šestsedežni avto Panhard. ki je s popravili in novimi gumami veljal 72.110 din. Avto so kupili sa prevoz guhovščine v mrliško vežo znatno prej. preden so jo sploh začeli zidati. Dosledno tedanjemu gospodarjenju pa je na seji 19. decembra 1933 obveljal sklep: »Sklene se ponuditi šestsedežni avto Panhard mestni občini ljubljanski v nakup. Ta avto je bil kupljen ln prenovljen za vožnje duhovščine k pogrebom iz nove mrliške veže, ker pa dograditve mrliške veže se v dogiednem času ni pričakovati, je nsjafcnl avto Mestnemu pogrebnemu zavodu brezpredmeten.« Ta avto, ki je baje porabil po 40 litrov bencina na 100 km, Je v službi Mestnega pogrebnega zavoda prevozil okrog' 7000 km — zakaj? —, po večletnih prizadevanjih Je bil pa šele 29. novembra 1938 prodan za 8.500 din, ker je bil neraben in zaradi silne porabe bencina skrajno neekonomičen. Ta avtomobil nam priča, kako je bil Mestni pogrebni zavod samo s enim nesmotrnim nakupom oškodovan za 65.000 din, Kako resne so bile pa poskusu Je sa zgrdbo mrliške veže, naj povedo naslednji podatki: Dne 27. majnfka 1925 Je bOa prva velika konferneca za gradnjo mrliške veže, Dne 4. novembra 1925 so bili načrti za mrliško vežo se odobreni. Med tem so razna pogajanja m ankete, na kar tedanje vodstvo Mestnega pogrebnega zavoda 31. marca 1927 predloži rasne skice mrliških vež na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Zagrebu ln Monakovem. Dne 22. aprila 1929 se občinski svet spet izreče za nujnost gradnje mrliške veže. Dne 20. maja 1930 mestni arhietkt kot sad studijskega popotovanja v zamejstvu razlaga način gradnje mrliških vež na Dunaju, v Gradcu, Brnu in Solnogradu. Dne 15. marca 1931 predlaga vodstvo naj gre še enkrat komisija na ogled mrliških vež v Maribor, Gradec, na Dunaj, v Brno. Solnograd, Inomost ln Monakovo. Dne 20. Junija 1931 je bila spet velika konferenca, ki je poleg takojšnje gradnje mrliške veže sklenila tudi gradnjo tramvajske proge k Sv. Križu. Dne 14. aprila 1932 Je občinski svet odobril, da se mrliška veža zida ln da se najame 1,200.000 din posojila — a dve leti kasneje lf\ majnika 1934 Mestni pogrebni zavod javlja, da so vse priprave gotove ter je treba samo še — posojila. Dne 7. septembra 1934 Je že razpisana prva licitacija za zidanje mrliške veže, dne 4. julija 1935 pa še druga licitacija v odstotkih popustov. Dn le.9 avgusta 1935 dobi gradnjo mr- liške veze Stavbna družba s tem, da mora pričeli s deli dne 1. septembra 1935. Dne 2. septembra 1935 pa sklene finančni odbor, da se morajo vse oddaje licitacij preklicati, ker manjkajo finančna sredstva, a dovoljenje iz Beograda za najetje posojila bi trajalo najmanj pol leta. Dne 7. septembra 1935 javlja finančna uprava mestne občine ljubljanske, da je posojilo pri OUZD izključeno. Dne 13. januarja 1936 spet naznanja šef finančne uprave mestne občine ljubljanske, da je dobil negativen odgovor na prošnjo za posojilo tudi pri PoKojninakem zavodu. Gospod dr. Alojzij Rant v svojem članku ostro zavrača trditev, da SUZOR mestni občini ljubljanski pod prejšnjo občinsko upravo ni dal posojila in da je posojilo odklonil tudi Pokojninski zavod. Resnico naj spregovori uradni spis št. 27347 35, ki dobesedno pravi: »Ljubljana, dne 7. septembra 1935. — Po odredbi gospoda predsednika sem prosil člana mestnega sveta, načelnika finančnega odbora g. Ivana Tavčarja, da se informira pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu o možnosti za najetje posojila za mrliško vežo. Po svoji vrnitvi iz Zagreba, kjer se je mudil g. Ivan Tavčar z gg. dr. Rantom in dr. Bohinjcem v zadevi posojila za bežigrajsko šolo, je načelnik finančnega odbora izjavil, da je najetje posojila za mrtvaško vežo iz sredstev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu izključeno.« Dne 13. januarja 1936 pa s spisom iste številke finančna uprava mestne občine ljubljanske poroča ravnateljstvu Mestnega pogrebnega zavoda naslednje: -»Odstopam spis na izraženo željo. Pripominjam, da je načelnik mestne finančne uprave g. dr. Rant povprašal pri upravi Pokojninskega zavoda o pogojih za najetje posojila, pa je dobil povsem negativne informacije. V zadevi sedaj ni mogoče ničesar ukreniti. dokler se razmere toliko ne zboljsajo, da bo mogoče pri kakem denarnem zavodu zaprositi za posojilo, s katerim bi se zgradila moderna mrtvašnica.« Ta uradni spis je od g. dr. Alojzija Ranta kot tedanjega šefa mestne finančne uprave tudi podpisan in mu je na željo na vpogled. Potrebno se mi zdi dodati še Izjavo sedanjega predsednika upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda, člana mestnega sveta g. Stanka Sušnika, ko mi sporoča, da na napad g. dr. Ranta v »Slovenski besedi« ni odgovarjal, Ker tega članka ni bral in celo ni vedel, da »Slovenska beseda« še izhaja. Pa tudi. če bi bU opozorjen na članek, pravi g. Stanko Sušnik, bl verjetno ne odgovarjal, ker se mi zdi skrbno in vestno gospodarstvo v Mestnem pogrebnem zavodu v korist mestne občine ljubljanske in njenih davkoplačevalcev bolj važno kakor brezplodno polemiziranje, ko vendar dejstva ln uspehi za vsakega količkaj uvidevnega in vsaj malo objektivnega človeka dovolj jasno in dovolj glasno govore. Po tej izjavi sedanjega predsednika upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda g. ravnatelja Stanka Sušnika je samozavestni stavek g. dr. Alojzija Ranta. češ. da je zadel g. ravnatelja Stanka Sušnika tako viivo, da mu do danes po preteku skoraj štirih mesecev ni odgovoril, precej omajan. H koncu naj še dodam, da pri redkih sejah, kolikor jih je bilo nekdaj v Mestnem pogrebnem zavodu, res ni bilo mogoče toliko ustvariti, saj so bile 1. 1931 v celem le štiri seje. leta 1932 samo tri seje, leta 1933 tudi samo tri seje. prav tako tudi leta 1934 samo tri seje in leta 1935 št tri seje. Sedanji odbor Mestnega pogrebnega zavoda je pa imel v letu 1936 kar 13 sej. leta 1937 tudi 13 sej. leta 1938 12 sej. leta 1939 celo 15 sej ln leta 1940 tudi 13 sej. Z odličnim spoštovanjem % predsednik: dr. Juro Adiešič Zimsko življenje na Jesenicah gre svojo pot v znamenju športnih, zabavnih in kulturnih prireditev ter občnih zborov Jesenice, 14. februarja Na Jesenicah in v okolici ie zapadlo okoli 70 cm snega. Vzdolž glavnih cest in ulic leže visoki kupi snega, ki čaka na bo liše čase rx> starem izreku: »Bog ga je dal. Boe ca bo vzel.* Po cestah srečujemo cele skupine smučarjev cbojeea spola, vmes Da se poganjajo številni kolesarji, ki se jim mudi na delo. Tu in tam stoii sredi cesti kak visoko na tovori en tovorni avto. ki ie obtičal v visokem snegu, ker mu je zmanjkalo sape in trdne podlage na visoko zasneženi cesti. V času obratnih izmen ob prihodu vlakov se od postale proti tovarni Dcmikajo dolge kolone delavcev. Vsem se navadno zelo mudi. ker imajo vlaki včasih orecei zamude, delavci na moralo biti točno ob določenem času v tovarni. To ie prava tekma v hitri hoji, katera se najbolje odraža po tem, da so mladi delavci vedno med prvimi, bolj stari in betežni oa med zadnjimi V splošnem se Jeseničanom vedno hudo mudi. Tu ie skoraj vse življenje preračunano na čas in na storitev Rekordi in akordi so menda že vsem prešli v meso in kri. Rekord ie pri športnih tekmah, akord pri delu. to sta dve zelo važni činjenici, o katerih se v revirju polee drajrinie največ govori Jesenice so v zadnjih tednih vse v znamenju zimskega sporta in raznih prireditev. Tu se športno življenje skoraj vzoo-reja z vrvenjem industrijskega revirja Jesenice so postale središče zimskega sporta v Sloveniji in izhodišče na nailepše zimsko-sportne postojanke v jeseniškem planinskem zaledju in Zgornji savski dolini. V gotovih prilikah korakajo skozi mesto celi bataljoni domaČih smučarjev na zborna mesta, s postaie pa se vsiplieio roji smučarjev od drugod, ki skoraj v strnjenih vrstah hite na jeseniške planine Športno udejstvovanje se je raztegnilo tudi na nočne ure. V jasnih in mesečnih nečeh gredo skorai vsak večer cele rajde smučarjev in sankačev po planinski cesti nazgor na Planino Sv. Križ. Večinoma gredo vsi v dvoje, ker 1e pač tako bolj prijetno. Tisti pa ki gredo sami navzgor, se v poznih nočnih urah prinelieio v dvoje navzdol Tudi s tem se zelo pcspešuie zimski sport ki ie v revirju zavzel zelo visoko stopnjo razvoja. Širša slovenska in celo lugoslovenska javnost se zelo zanima za uspehe jeseniških smučarskih prvakov. Imena: Smo-lei Franc. Praček Ciril. Heim Hubert in drugi so naši javnosti morda boli znana, kot rmena lrublianskih vseučitt-kih profesorjev. Naši j a vnesti pa so skorai popolnoma neznana imena številnih športnih delavcev in vadite!iev. ki so dali trdne temelie športni vzgoji in ki se že dolga leta z veliko vnemo in pož.tvovaln stio udejstvujep za kulisami športnega življenja. Ti idealni športni deiavci žitvuieio vse proste ure in tudi denar za športno stvar, a ne dobe nobenega priznan ia za svoie uspešno delo. Na Jesenicah ie sedaj sedež Slovenske zimsko-sportne zveze in Gorenjske zimsko-sportne podzveze. V revirju u-pešno delujejo štiri telovadne organizacije in pet športnih klubov, ki zelo uspešno go e skorai vse Danoge sodobne telesne vzgojo Pred kratkim so sc v zelo veliken cb-segu vršile III. zimsko športne igre K. I. D. Komaj so te minule, ht bo se oričee pri prave za VIII. smučarske tekme S S K. J. v Kraniski gori in priprave z \ I z et slovenskih smučarjev v Celje. Ve predpriprave, vse delo in vodstvo vseh t eh zgoraj navedenih prireditev so bile na ramenih nekaterih agilnih in izkušenih jeseniških športnih delavcev, ki so dali vse iz sebe za izvedbo treh največji!) zimSiko-športni h manifestacij v državi. Vkljub vsemu temu gibanju, ki jo zajelo skorai vso mladino, pa gre jeseniško prosvetno delo svoio razvojno pot naprej. Gasilska četa K. I, D. je v svoii prenovljeni dvorani v Delavskem domu dvakrat vpriaorila VomJbergarjevo »Vodo« cb dobro zasedeni dvorani V ned:lio oa so vprizorih Spi carjevo spevoigro v treh dejanjih »Svojeglavček«. Soko-l pripravlja novo Gregorc-Sirocnčičevo opereto »Ljubezen nai živi«. To delo bo prvi dal na deske sokolski gledališki oder. Pri vpri-zoritvi bo sodelovalo nad 60 igralcev, pevcev in godbenikov. Letošnja pred pust na sezona ni na plesnih in zabavnih prireditvah tako bogata kot druga leta. Temu so pač krive izredne razmere in strogi predpisi eblastev. ki zabranjujejo za.sebne gostilniške prireditve. Doslei so se zabavne in plesne prireditve vršile v Sokolskem domu. Prvo so priredili Koroški borci, drugo Skalaši, tretjo Društvo nameščencev KID. katere čisti dobiček je šel v prid akciji za zimsko pomoč na Jesenicah. Pred pustna doba ie pri nas tudi doba sej. sestankov in glavnih skirpščin Pred kratkim je bila glavna skupščina Alp. k »Skala« in »Sokola«. N. S Z., prihoinja teden bo polagalo račune Društvo nameščencev KID. Z. K. B.. sledile bodo skupščine »Bratstva« in cele vrste drugih društev in organizacij. Športno in prosvetno delo gre nevzdržno svojo pot naprej. Pri vsem tem ogromnem in raznolikem delu pa ni nikjer nobenih robnih, političnih in ideoloških razprtij. Med voditelji in pripadniki različnih svetovnih nazirani ie ponašasvje popolnoma korektno. Vsi se dobro zavedajo, da je popolno obvladanje osebnih čuvstev in popolna disciplina vsega naroda v teh dneh bolj potrebna, kot kedai koli poprej. 43 Crna mačka I--1 prinaša sreet Roman — Vrednostni papirji, delnice. Sir Henry mi je večkrat pojasnjeval, kaj naj storim z njimi, ko jih dobim. Storil sem vse točno, kakor mi je naročil, potem sem te pa prosil, da bi jih odnesla ljudem, da jih prodajo namestu mene. Mar mi je prišlo na misel, kaj bo iz tega? Marv, prisegam ti, da bi se raje pustil raztrgati na koščke, kakor da bi dovolil, da bi imela zavoljo mene sitnosti. — Stopil je k nji in jo hotel objeti. Ona ga je pa pahnila od sebe. — Koliko je bilo tega denarja? — je vpraš-la. Farrant se je ves obupan ozrl najprej na njo. potem pa še na Pointerja. — Vi veste to, — je dejal. Mary je pa odgovoril: — Kakih sto funtov. — Sto funtov — je vzkliknila. — Tebi! Zakaj pa? Samo zato, ker sva se hotela vzeti? Planila je pokonci in se obrnila k Pointerju. — Ne dotikaj se me, — je dejala čez ramo Far-rantu, ki je bil stopil ob njenem glasu korak nazaj. Nisem jim verjela, — je dejala Mary zroč Pointerju v oči. — Tudi poslušati jih nisem hotela, ko se je po kuhinji in po vasi govorilo, da je vedel nekaj o siru Henrvju in izsiljeval od njega denar. — Potem se je obrnila na petah in zalučala Farrantu v obraz: — Verjela sem ti, tudi ko si rni pravil, da so tvoji ljudje prijatelji sira Hen- ryja. — Eh, to ne spada sem, — je zamrmral Farrant. — Mislila sem si samo. da je smešno, da si izmišljuješ take zgodbe. Bila sem radovedna, kaj mi poveš prihodnjič. Ali misliš, da bi dovolila, da bi me ljubil, če bi ne bila prepričana, da sem iz enakega testa? — Povedala som ti Že, da je bil moj oče jockev . . . Toda tvoja pravljica o tem, da ie bil tvoj oče španski markiz, ki je izgubil pod republiko svoj naslov, ta se mi je zdela smešna. Nisem te pa smatrala za lažnjivca. Mislila sem si ^amo, da hočeš, da bi videla v tebi preoblečenega princa. Te pravljice nisem smatrala za l*ž. Drugačna je pa stvar s tem denarjem. Ce misliš, ti bom verjela, da ti je dal sir Henrv sto funtov za prazen nič. kot poročno darilo, se pošteno motiš Če ti jih je res dal, mora že nekaj tičati za tem. Če je to res. so pac imeli ljudje na vasi in v kuhinji prav. Nekaj si vedel o njem in ta denar si izsilil od njega. — Torej nisi verjela tega. kar sem ti pravil o svoji rodbini? — je vprašal Farrant prestrašena —-Se malo ne, — je odgovorila Marv odkrito. — Niti tega nisem verjela, kar si mi pravil o svojih izletih in koniskih dirkah, o lovu na volkove in O tem. da ti ie dal neki knez zlato verižico, okrašeno z demanti ... — Ti .. t Farrant je zardel in je srdito pogledal. Kar se je izraz njegovega obraza izprenieniL R4e-oica je zopet iziuibno« s+reho in par pogrebov je bi^o. To ie pa tudi že vse. in so si poročila iz leta v leto Čudovito podobna. Ampak kaj hočete, tradicija je pa le in čim sta- rejša je, tem lepša in časti ti j i ve j Ša je in vredna tem večjega spoštovanja... Zato je pa sklepanje o višini prispevka za zgradbo Sokolskega doma vzelo več časa kot vse ostale točke dnevnega reda skupaj. Ampak zdelali so jih pa temeljito, namreč te naše preklicane Sokole, ki se drznejo drezati v to častitljivo »napredno trdnjavo«! Mi jim bomo že pokazali, tako je izzvenelo na občnem zboru, še bolj pa po tem, ko so šli na tradicionalno, no, saj veste kaj___ Sokol je namreč solastnik »Društvenega doma« z vsemi pravicami, ki jih uživa že preko 30 let. Nikdar ni Štedil dobre volje in razumevanja, da bi se to vprašanje uredilo obojestransko čim zadovolji ve j še. Nad 30 let je imel in užival pravico souporabe vseh prostorov in ostale ugodnosti in če bi nič drugega ne bilo, je upra-čen zahtevati zdaj, ko si gradi svoj dom, primerno odpravnino, ker si je solastnin-sko pravico že tudi priposesrvoval, pa je lahko v zemljiški knjigi stokrat zapisano na Narodno čitalnico. Vse to se jim sedaj odreka s strani Čitalnlških funkcionarjev, ki so bili še do nedavnega istega mnenja kot Sokoli. Temu primerni so bili zato tudi predlogi na občnem zboru. Kar deževali so. In če so morda koga v amerikanski naglici sprejeli, pa je pozneje nekdo z ozirom na »črno bodočnost« pogruntal, da ne odgovarja, so ga anulirali in takoj pripravili drugega. Zadnji predlog, ki je sijajna pogruntaciia, skoraj bi dejali pravi umotvor so pa končnoveljavno sprejeli. Sokol naj da Čitalnic! novih infekcij, da bo lahko umetno životarila še naprej kot je bilo včasih, ko so delali »lepo skupaj in prijatelisko« pa le ni bilo tukaj nič ne tam nič. To je bila debata! V boj se je snustil edini ?e živeči častni član. ki je imel pa kljub temu najbolj »nabrušene f nože«. Govoril je o črni bodočnosti in de-i lal neslane in neduhovite opazke na račun ' Sokola m prisotnega staroste, ki mu je pa to sproti oprostil z ozirom na njegovo častitljivo starost in pa vse kar je s tem v zvezi. Dejal je, da imajo malo članov in nič denarja in še celo svoje pecivo je pomešal v načelno važno debato. Najboljša je pac tista, ko je dejal, da je danes biti Sokol mcderno! Seveda pa ni vedel odgovoriti zakaj nimajo denarja in zakaj imajo malo članov. Vseh Članov je namreč 82 in novih sploh ne sprejemajo. Ljudje so upravičeno užaljeni in na čitalniške prireditve ne zahajajo radi. Kako je so-kolstvo danes moderno vemo vsi in tudi čt srni član najbrž sam dobro ve, da je danes moderno in lahko tudi koristno po Sokolu udrihati in mu po možnosti nagajati. Tudi tista o napredni trdnjavi je bosa in bi se dalo na račun Čitalnice kot napredne trdnjave reči marsikatera pikra. Seveda na ta lim naši Sokoli ne gredo. Si bodo pač morali na drug način uveljaviti svoje pravice to bo morala slavna gospoda že oprostiti, če bo Sokol ubiral svoja pota. Preveč se namreč zaveda važnosti svojega poslanstva posebno v današnjih težkih časih. Čitalnice pa spadajo v preteklost in naj se jim določi častno mesto v muzeju. S postankom naše nove mlade države so vse naloge in funkcije, ki so jih v preteklem letu vršile čitalnice avtomatično prešle na društva, ki so po svojem ustroju rudi prilagođena potrebam nove države. Čitalnice so zgubile svoj rai-son detre in kjer so bili pametni ljudje so to hitro razumeli. Od številnih čitalnic, ki so bile posejane po naši ožji domovini (preko 100D. so danes le še tri. ki preživljajo približno enako usodo in se kct poslednji Moh'kanci krčevito opirajo zastarelih in okostenelih tradicij. Pa tudi to bo pregazilo kolo časa ln jih bo že razvo* bližnjih dogodkov prisilil v to. Kakor utanljajoči so, ki se oprijema vsake bilke, da si podal iša življenje in njih klici na pomoC so kakor krik davnine in labudji spev. like Vaštetove »Visoka tresem« Prizori iz Prešernove dobe so Zeli v odlični režiji in prav dobri igri časten in močan uspeh Ljubljana, 15. februarja Francoski dramatik Alfred Gchri je v pravkar igrani diami »šesto nadstropje« povedal — kakor trdi tudi naš najstrožji literarni kritik Josip Vidmar — »besece, ki odkrivajo tehtne in znamenite resnice o civilizaciji in knjigi«: »Ljuoski romani! Kolikokrat so prav tako debri kot drugi, mnogokrat celo boljši. Samo tu še najdemo velike besede — ker predstavljajo velike stvari — velike besede o časti, pogumu, vdanosti, o zvestobi, ponosu in o vsem, kar je na tem, da pojae čez sto let k vragu zaradi obupne literature, ki jo slave naši kritiki. Ljudski roman, pravijo zaničljivo. Seveda ljudski, ker samo še ljudstvo ceni stvar, o katerih si drugod ne upajo več govoriti. Zaradi tega propadamo in bomo poginili .. .« Tako govori francoski dramatik, sam bivši pisatelj ljudskih romanov, bivši generalni tajnik založništva in gledališča Pito jeva. Pa se ob tem spominjamo > obupne« literature, ki jo slave nasl kritiki in njihovega do vseh skrajnosti zaničljivega pisanja o slovenskem belem in črnem literarnem kruhu! Kolika razlika med francoskim m našim nabiranjem o ljudski književnosti! Zato nas resnično veseli, da sedaj vsaj teoretično tudi Jos. Vidmar priznava »tehtne in znamenite resnice« Gehrijevih besed in upamo, da jih bo upošteval tudd praktično v bodoči svoji literarni kritiki .. - Se hujše in grše orožje nekih naših kritikov pa je poleg zanič ljivosti popolno zamolčanje. Nemci pravijo temu »tod-schvveigen«. Saj z molčanjem se resnično ubijajo dela in literarni delavci. In občutek imam, da hoče neka klika tudi Ilko Vaštetovo in njeno »Visoko pesem« odpraviti z molkom. Zato se, čeprav moja poročevalska dolžnost ne sega v delokrog* šentjakobskega gledališča, oglašam k besedL Ilka Vaštetova si je za populariziranje poezij, življenja in dobe našega Prešerna brez vsakega dvoma pride bila. velike zasluge. Njen veliki »Roman o Prešernu*, njena »Rožna devica« in še drugi njeni spisi se vsi dogajajo v okolju, v katerem se je začelo svitati slovenski nacionalni svobodi ter slovenski Uterarni umetnosti. Vaštetova je v svojih delih, ki so se razširila v tisoč in tisoč izvodih predvsem med našim ljudstvom, seznanila najširše slovenske kroge z bolestmi, hrepenenjem, nacami, pa tudi uspehi in zmagami naroda in njegovih voditeljev od francoske svetle dobe do Prešernove tragične smrti, limena premnogih mož. ki jih visoko cenimo in se jih z naraščajočo ljubeznijo in hvaležnostjo spominjamo vedno iznova in vedno česče predvsem literati, politiki in gospodarstveniki, ta večno nam ljuba imena mož nepozabnega spomina so prav po zaslugi like Vaštetove in njenih spisov danes dobro znana in spoštovana tudi po naših vaseh, gorskih naseljih m po najskriv- nejših. trgih. Njen roman o Prešernu, snovno zasidran na dognanjih našega najzaslužnejšega in najbistrejšega prešemcslov-va, dr. FT. Kidriča, je storil za poznanje pesnikovega časa in takratnih razmer v naši domovini, zlasti pa za umevanje Prešernovih idealov med najširšimi ljudskimi sloji uprav epohalno pionirsko delo. In prav ta svoj roman je Vaštetova dramatizirala z naslovom »Visoka pesem«, šentjakobsko gledališče ga pa uprizarja v nabito polni dvorani Mestnega doma. Snov osebnosti, doba. Prešeren kot centralna pojava sredi važnih in tudi slavnih naših leposlovnih in znanstvenih prvakov v času 1. 1812—1848 zopet zanimajo ln segajo po vesti in srcu najširših množic, ki se zgrinjajo ob vsaki reprizi. Osem, vseskozi krepko zajetih, vsebinsko bogatih slik podaja ta dramatski življenjepis: Prešerna vidimo kot dečka peri Zoisu, kamor ga je za roko pripeljal sam Val. Vodnik, da zadeklamira baronu in njegovim literarnim tovarišem In varovancem »Ilirijo oživljeno«; Prešerna spremljamo na licejsld hodnik, kjer dobi ukor, »ker nosi klobuk preveč postrani«, pa v gostilno pri Blažu, kjer Prešeren ln tovariši svobodomiselno izzivajo policiste, dalje v salonu stare ljubljanske kazine, kjer doživi Prešeren prav zaradi svoje »Visoke pesmi« poraz pri Juliji, nato v pisarno dr. Croba-tha, lahkomiselnega pijančka, ki mu Prešeren gara za dva koncipienta in kjer vidimo zadnjič Čopa, preden se gre kopat na Savo, kjer utone; potem se v sprejem-nico Andreja Smoleta, ki ga v družbi zadene kap in končno v kranjsko krčmo pri Jalenu, kjer Prešeren podari mladostnemu tovarišu Pacenku svojo predzadnjo srajco, kajti zadnja mu zadošča za — grob... Ta Franc Pacenk je Vastetovi osebnost, ob kateri se dvakrat prav drastično izrazi Prešernova ginljiva dobrotijivost: v L slikl deček Prešeren odstopi tovarišu paglavcu Pacenku, ki je lačen, Zoisove slaščice, a v 8. sliki postarani in že na smrt bolni Prešeren odstopi takisto postaranemu potepuhu Pacenku svojo p red poslednjo košuljo. In dobrotnost je poleg1 neomajno-s ti po Vastetovi najlepša Prešernova lastnost, ki se ves razdaja ne le otrokom in siromakom, temveč tudi svojim tovarišem ln šefu Crobathu, Neomajen pa je tudi glede oblasti kakor glede Julije: zato doživi poraz pri Juliji in kot odvetniški kandidat. Vaštetove Prešeren je cel mož, ponose m, samozavesten. Za nobeno ceno ne zataji svojih načel ln ob »Sonetnem vencu« in »Krstu pri Savici« izpoveduje svoj estetski čredo, pa tudi ves svoj moški značaj. Tako je Visoka pesem« niz srTk, — ne drama v običajnem pomenu — dejal bl zrcalo Prešernove srčne plemenitosti, pesniške vzvišenosti in moške neomajnosti- Avtorica je hotela predstaviti čim več oseb Prešernove dobe, jih krepko označila in jim NAJLEPŠE ČTIVO Ravljen: Klabund: Ravljen: Thompson: Majerjeva: Ffotr-Rosputlr črna vojna Sivko Rjfsfav^sfcn fvrf/Fffif Broširana knji&a: din 10.— vezana knjtk*: din 75-— ZALOŽBA „CESTA" LJUBLJANA, KSAFUEVA UUCA ST. 5 položila na Jezike marsikatero duhovitost, zlasti ostro zbadljivko na takratne mogotce. 2al. da je z obilico oseb šla predaleč, ker so večinoma vendar zgolj epizodne in švigne marsikatera preko desk neopa-žena. Močni Igralci (Hanžič, Evpper, Lavrič) pa so znali vendar prav dobro poosebiti barona Zoisa, Val. Vodnika, direktorja birokrata Mat. Ravnikarja in še starega Scheuchenstilllla, Imeli so tudi izvrstne maske in vzorno stilske obleke. Vsem pa se je močno občuti J a odlična, vseskozi bistra in do detajlov skrbna režija Mirana Petrovčiča. Ves tempo igre Je bil živahen in napet, oprema z množico značilnosti pa v zgledu o dovršena. Gledališče v Mestnem domu se je tekom XX sezon zares dvignilo visoko in o diletantizmu že dolgo ni mogoče več govoriti. »Ljudski oder!« zmi-guje zaničljivo morda še kdo; toda ljudski je v najboljšem smislu ter si je pridobil neoporecene zasluge, pa tudi upravičeno ljubezen ljudstva. Preveč — nad 40! — je igralcev, da bi mogel poročati o kreacijah vseh posameznikov, fekeri kot Prešeren je bil zunanje, po igri in govorici ter po vsem nastopanju odličen: Plevelj je imeniten, zares močan dr. Jaka Zupan, KlemCnčio prav dober ir čop, in kct tipičen Janez LJleivveis. takisto T°ry kot Miha Kastelic. Evpper (že kot Vodnik sila prikupen) je bil kot pristen Andrej Smole zelo prijeten s svojo naravno živahnostjo, prav dobra je še Bučarjeva kct ga. Primčeva in zunanje ter v vsem nastopu prirodno m ion a V Šubic-Murko-va kot lepa Julija. Pa Pacenka ki ga daje Danev tako lepo prirodno, nI pozabiti. Vsi drugi naj se zadovolje s skupno pohvalo: dobro in prav dobro so opravili svoje naloge, nikjer ni bilo zastoja, ne spodti-ke, vse je teklo gladko, temperamentno, neprisiljeno. Pa bi rad pohvalil še inscenatorja in slikarja ter dekoraterja. Ali gledališki list jih niti ne omenja. Vsi delajo pač anonimno, pošteno ta uspešno. Čast jim! Ljudski teater, ljudski igralci. ljudska avtorica. »Crn kruh?« Morda, a črn je najbolj zdrav in najbolj koristen . . Tako lahko liki Vastetovi k uspehu »Visoke pesmi,, prav iskreno čestitam. Le pogumno dalje! Fr. G. Nedelja, 16. februarja 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Paganini: Velika sonata za kitaro solo in violino (gg. Stanko Prek, dr. Drago Zaje). — 9: Napovedi, pročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. ravnat. Jože Jagodic). — 10: Reproduciran orkestralni koncert. — 10.30: Vesel: godci in Trboveljski pevski jazz. — 12: Heydn: Simfonija v d-molu (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra, — 17: Beg z dežele, njega vzroki in posledice (g. dr. Fr. Pergar). — 17.30: Pozdrav rojakom! Domač glasbeni spored. Radijski komorni zbor in radijski orkester. Vodi D. M. Šijanec. — 19: Napovedi, poročila, — 19 30: Bra slovenske pesmi in besede. Poje Slovenski vokalni kvintet, vmes recitacije (g. dr. Ivošorli). —20.30: Za zabavo ni oddih (plošče). — 21: DomaČ spored (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« Konec ob 23. Ponedeljek, 17. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pri valc-kovih kraljih i plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Domači trio, — 14: Poročila, objave. — 17.30: Pesmi in plesi Jugoslavije (radijski orkester). — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče.—18.40: Naši plazilci in njihovi crjaški predniki (g. pro. Ciril Slebin^er). —19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Govori Zagreb. — 19.40: Plošče, — 1950: Hudomušnosti (g. dr. Lipah). — 20: Operetni napevi (plošče). — 20 30: Ob 401etnici smrti Giuserpa Verd;ja. Koncert.: Sodelujejo ga. Vita Kcvič-Zamejčeva, članica marib. narodn. gled., g. Jean Franci, član ljublj. opere in radijski orkester. Dirig. D. M. šijanec. — 22: Napovedi, poročila. Torek, 18. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Veseli utrinki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, — 13.02: Opoldanski koncert slovanske glasbe. — 14: Poročila, objave. — 14.15: šolska ura: Smuški poleti z velike skakalnice v Planici; razgovor s učencem vodi g. Janko Sicherl do 15. — 17.30: Klavirski koncert, ga. Marta Osterc-Valjalo. — 18.15: Odmevi iz Bolgarijo (plošče). — 18.40: Kemija in fizika v zdravništvu (g. prof. M. Adiešič). — 19: Napovedi, poročila, — 19.25: Nac tura: Govori Ljubljana, — 19.40: Plošče, — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga, Helena Kelher). — 20: Večerni koncert radijskega orkestra. — 21.30: Za ples (plošče). — 22: Napovedi, poro'ila. Sreda, 19. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan veni ek veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Po daljnih krajih (plošče). — 12.30: Poroči1 a. obfave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pisani drobiž (plošče). — 14: Poročila, objave —17.30: Iz Dvofakovih skladb (plošče). — 17.45: Mladinska ura (g prof. Fr. Vodnik). — 18.30: Plošče. — 18.40: Ali je delo V gospodinjstvu pekli c (ga. Franja Petrič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Vojaško predavanje. — 19.40: Plošče. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere v l. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. TJkmar); v 2. ovlmoru: Napovedi, poročila, Četrtek, 20. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pisan: n.i-pevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave, — 13 02: šramel »Ljubljana*. — 14: Napove t, poročila. — 17.TO: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: BtovSMSČtna za Slovence (g. dr. Rudrlf Košaric). — 19: Napovedi. porodita — 19.25: Nac. ura: Govori Beograd, — 19.40: Plošče. — 20: Suncem za debeli četrtek. Pisan večer s šalami, petjem in go ibo. Sodelujejo radijski orkester, sestre Stritarjeve in Cim^r-manov kvartet. — 22: Na»p«:velip poročila. MALI OGLASI Beseda 90 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda aln L— davek posebej. 2* pismene odgovore ffiede malih oglasov yt vreba priložiti —len — Popustov sa cnaoe oglase ne priznamo. Otomane vrhnje Id spodnje modroce, dobre posteljne odeje dobite najceneje pri IL SEVER, Ljubljana, Marijin trg Prepričajte se eamtl RAzno Beseda 50 par. Daven posebej. Najmanjši znese* S.— din PRVOVRSTNA VINA ter pristna zganja si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo vino liter din 16 kaštelanska ružica > > 15 rizling > > 18 iolenjski cviček » »16 hruševec > » 8 muskatni silvanec > » 24 jpgejfl s > 20 Zganja : Tropino ver liter din 45 sllvovka » > 50 brinjevec > > 60 rum > a 60 borovničar > »50 Mrzla Jedila! Se priporoča BTJFFET tanka Bakar LJubljana, Sv. Petra e. 38 2911 00 P AH ENTLANJI ažuriranje, vezenje zaves, pe--ila, monogramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. •Julijanac, Gospoevetska e. 12 in FrapCtakaMka uL S. 8. T. OGLAŠUJ v »Slov. Naroda« POSTELJNE IfREftE ~~ izdeluje ln Ima stalno f zalogi — rabljene se sprejmejo v popravilo najceneje — ALOJZ ANDLOVIC, Gregorčičeva 5. T. KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite prt TAPETNIŠTVO E.ZAKKAJSEK Miklošičeva S4 romnvo - Vsakovrstne stole poli tiram oprave platem atole vsa popravila najcenejše. Zorman, Breg 14. 442 Kil SEJE JUGOOSAflKA PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din SMUČARJI IN PLANINCI ae pijejo spotoma žganja in vin, pač pa le krepimo in svežilno »AMBROŽEVO MEDICO« tz »MEDARNE«, Ljubljana — Židovska ul. 6. 13. T. KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek s.— din TOVORNI AVTO Diesel, v dobrem stanju, 5-tonski, lahko tuđi brez erum, kupim. Prednost imajo znamke Mercedes, Man, Saurer. Ponudbe na Schmoika, oglasni zavod. Novi Sad. 492 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znese* 8.— dto BRIVSKI POMOČNIK dobi službo. Nastop 17. februarja. Kari Tavčar, brivec, Skorja Loka. 494 GOSPODIČNA z malo maturo ln trgovsko solo, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali blagajni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delavna«. 491 PERFEKTNO SOBARICO z dobrimi izpričevali iščem. — Ponudbe na Zak Hercog, Vinkovci. 500 HLAPCA aeoženjenega, za konje in hišna dela, treznega in poštenega, sprejmem takoj. Verdir Janez Tržič, 498 GOSPODJE, ki Vam je možno, ali bl hoteli pomagati pošteni gospodični do službe? Ponudbe pod »Večno hvaležna« na upravo. 499 FRIZERSKO V A JENKO »prejmem takoj. Naslov v upravi SI. Naroda. 509 TRGOVSKO BIAO enonadstropno, z d.